Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota S. mana 1938
Štev. 4. Leto I.
Cena 1 dinar
■nvS—.
n ."•'rrnusr -- -> retii •
Uredništvo In uprava: .Maribor. KopaSIka ul. 6. Tei. 2547. Iihala vnfco soboto. Vel)a letno 35 din, polletno 18 din. mesečno 3 din. V Maribora dostavlien na dom letno 48 din, mesečno 4 din. Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračalo. PoStnl čekovni račnn 11.787.
od sobote do sobote
(Napoved pd 5. do 12. marca)
V južnih predelih Slovenije malone ves teden spremenljivo vreme z delno oblačnostjo in možnostjo padavin. Temperatura bo še porasla. Noči hladnejše in deloma vlažne. — V severnih predelih izrazito spremenljivo vreme. Sredi tedna večja možoost padavin.
V dvotirju
V svoji prvi štev. je »Edinost« pozvala svoje čitatelje, da povedo svoje misli o programatični tezi, ki jo je postavil uvodničar listu na čelo:	dali	je danes
možna, potrebna in nujna gospodarska in politični edinost Slov»encem, da se prepreči vsled cepljenja sil nevarno slabljenje politične in gospodarske pozicije Slovenije.
Da pridemo takoj v sredino stvari. Nedvomno je bila ta misel o .potrebi strnitve vseh 'kulturnopolitičnih sil Slovenskega naroda porojena iz grenkega spoznanja sedanje razcepljenosti in bojazni, da nam ta razcepljenost ne donese nepopravljive škode razkrajajoč moralno edinost slovenskega naroda nevarno toliko bolj ker se moramo v naši narodni zajednici sami stalno boriti za svoj gospodarski obstanek in smo, ukleščeni med dva ogromna tujerodna nacionalno agresivna narodnostna bloka, v vedni nevarnosti za narodno našo eksistenco samo.
Misel ni tako nova. To misel je kot svojo programatično osnovo — v mnogo nevarnejših in žalostnih prilikah — že propagiralo predvojno slogaštvo. Samo, da tedaj ni bila last samo naprednih delavcev temveč jo je podpiral tudi dober del stare, še ne od Mahničevih idej prežete takorekoč še jožefinske slovenske duhovščine.
No, danes so že menda vsi ti »liberalni duhovniki« pomrli; monsinjor Tomo Zupan je bil skoro gotovo zadnji. Že tedaj misel slogaštva ni uspela pač pa mnogo pripomogla slabljenju borbenosti in bila kriva marsikateri — od prof. Prijatlja tako žigosani — načelnosti slovenskega svobodomiselstva katere dedni grehi se še danes kaj radi pojavljajo. Ob sentimentalnem klicu po narodni slogi — ki je lahko v tej obliki slonela le na neiskrenem pritajevanju — smo prepustili celo zemljo Šušteršičevemu klerikalizmu
— ki je pač bil nesporno najprej katoliški potem monarhističen in šele potem naroden, — na naših mejah pa liberalnemu meščanu dali vizum v nemčur-stvo, kmetu pa v štajercijanstvo.
Danes, ko se ločimo ne več le po miselnosti, ampak takorekoč že po fiziognomijah in načinu obnašanju bo vsaka slo-gaška misel — v kolikor preide realna tla možnega govora in dogovora — še mnogo prej zapisana neuspehu.
Le postavimo to vprašanje — recimo
— nečitateljem »Edinosti«. Kak odgovor bomo dobili? Zelo ošaben bo ta odgovor in enostaven: »Pridite v naš hladni objem in edinost bo ustvarjena. Priznajte, da ste grešili, da ste bili izobčeni »iz slovenskega katoliške občestva«, da ste izkoreninjenci, hvalevredno se podvr-žite in zopet bo slovenski narod enoten kakor njegovi »biti« odgovarja njegovemu ponižnemu, bogaboječemu značaju. Če ste znali skoji tisočletje služiti posvetni in cerkveni gosposki in priznavali od nekdaj nezmotljivost autoritete vladajoče cerkve podvržite se še sedaj.«
Za to ceno, za ceno lastne notranje svobode ne sme nikdar svoboden narod pripogniti vratu; ali pa veljajo zanj besede grškega pesnika: narod ki pleše po godalu svojih duhovnikov je slep.
Težnje za notranjo svobodno mišljenje, za svobodno misel so živele in se izživljale v slovenskem narodu odkar se je zavedel sam sebe in brez teh teženj ga danes verjetno ne bi več bilo. Te težnje so šle paralelno z ustvarjanjem svojega jezika in svoje nacionalne in socialne formule. One imajo svoj izvor v Trubarju. v slovenski reformaciji, imajo nedvomno svoj vpliv na kmetske punte, so vznikle ob francoski Iliriji in Antonu Vodniku ter gredu reko vseli »freigei-stov« Čopa, Prešerna, Levstika, Cankarja preko vseh najboljših duhov Slovenstva v našo dobo.
Dve osnovni misli se borita tukaj od pamtiveka za nadvlado in sta zapustile globoke brazde tudi v našem narodnem značaju. Mi žalibr.o- nismo imeli Hu-siliz"iK. ki jc prerodil Češtvo in mu vrnil z željo po notranji tudi željo po na-
Kdai bomo poskrbeli za
Slovenskega hlapca Jerneja
Med zelo perečimi socialnimi vprašanji je brez dvoma vprašanje starostnega zavarovanja podeželskih hlapcev in dekel, raznih dninarjev, kočarjev, podeželskih delavcev itd. Dokler so vsi ti slovenski »hlapci Jerneji« mladi, čvrsti in polni delavnih sil, se še nekako prebijajo skozi naše težko življenje, dasi tudi to njihovo življenje v bistvu ni nič drugega, nego golo garanje. Takrat ne mislijo s toliko zaskrbljenostjo na svoja stara leta in nadloge ter potrebe, ki so v teh letih običajne. Kakor stroj tečejo od ranega jutra do pozne noči, zato da zvečer trudni morejo leči na otep slame ali se zariti kam v seno in otavo.
Leta te marljive delavce do dobrega izčrpajo, tako da na starost ostanejo bedni in ubožni, brez sredstev, brez prihrankov. Grenko plačilo za tako trdo delo. Redki so oni, ki jim jei v mladih in moških letih uspelo dokopati se do svojega koščka zemlje, do svoje hišice in štalice.
Večina jih ostane na cesti. Pomikajo se vsi nadiožni od gospodarja do gospodarja in dan na dan trkajo na dobra srca za grižljaj hrane in krpo obleke. Drugi spet domujejo v občinskih ubožnicah in hiralnicah, obremenjujejo s tem občinski proračun in so malone povsod precej »nadložna proračunska postavka«. Saj našemu slovenskemu kmetskemu gospodarju ne gre reči, da je neusmiljenega srca. Vendar pa tako stanje ostarelih hlapcev in dekel ter podeželskih poslov nikakor ne more trajati na tak način na vse veke ter biti odvisno izključno od dobrega srca našega podeželskega človeka. Tem ljudem je treba zajamčiti na stara leta njih upravičeno in trdo zasluženo starostno rento. Zato je nujno potrebno, da se čimprej pristopi k izdelavi tozadevnega zakonskega osnutka, ki bo vsem tem izgaranim hlapcem Jernejem, ki so služili trdo in zvesto vse svoje življenje, na stara leta omogočil človeka dostojno življenje.
Vprašanje starostnega zavarovanja podeželskih poslov je za vsakogar, ki pozna razmere na našem podeželju, zelo pereče vprašanje. Nanj kaj radi pozabljamo. Pač pa smo sitni in se celo zgražamo, ko vidimo na podeželju raztrgane in izgubljene ubožce, ki se potikajo naokrog. To vprašanje je zelo resno. Rešitev je sicer težka, kajti na koga naj se pravzaprav zvalijo dajatve za to starostno zavarovanje. Kmet je sam v težavah, zato tudi podeželski posli od svojih dohodkov, ki morda znašajo v denarju celo leto po 400 do 1000 dinarjev, ne morejo prispevati tolikega zneska, da bi mogel biti zadostna podlaga za starostno rento. Vprašanje je treba vzeti kot splošno narodno vprašanje in tu najti primerno rešitev. Zakaj, naša skupna dolžnost je, da s človeka dostojnim življenjem omogočimo slednjič našemu »hlapcu Jerneju«, da bo mogel na stara leta živeti in umreti vsaj kot človek.
Vse naročnike „Edinosti“
ki iz različnih razlogov, ki jih ni zakrivila naša uprava, niso prejeli 2. ali 3. številke »Edinosti«, vljudno prosimo, da nam to čimpreje sporočijo. Vsem onim naročnikom, ki pa so se že obrnili na našo upravo s pritožbo, zakaj jim nismo poslali ali 2. ali 3. številke, sporočamo, da ta pritožba ne gre na račun naše uprave, nego leži krivda čisto drugje ter ni v naši moči, da lahko take pogreške popravimo. —
Razprava v skupščini
Te dni je narodna skupščina v načelu izglasovala državni proračun in finančni zakon za leto 1938/39. Vlada je dobila večino, pa tudi potek načelne debate je pokazal kljub raznim nevšečnostim še dovelj višine našega parlamentarizma. Sedaj je prišla skupščina na razpravo v posameznostih in je doslej obdelala budžet vrhovne državne uprave, financ, pravosodja, prosvete in končno notranjega ministrstva. Razprava v posameznostih pa je že nekako pokazala »razmimo-ilaženje« opozicionalnih poslancev. Nekateri govorniki smatrajo v proračunski razpravi parlamentarno tribuno kot javni govorniški oder, raz katerega naj jih slišijo njihovi volilci v njihovih okrajih. Seveda je pri tem mnogo nepotrebnega gradiva, ki bi spadalo vse drugam, samo ne v debato, ki naj bi prinašala stvarne in konkretne ter resne predloge. Mi pač še nismo v Angliji, kjer je razmerje vladne večine do opozicije povsem drugo in kjer tudi opozicija ni nič drugega kot pozitiven, sestaven del zakonodaj-stva. V tem oziru je naš parlamentarizem potreben še marsikatere reforme, ki pa mora priti iz ljudskih zastopnikov samih, kar se ne da z nobenim zakonom in nobeno uredbo dekretirati. Tako poteka sedanja proračunska razprava v več ali manj nestvarnih »dobacivanjih« med opozicijo in vladno večino, efekt pa je ta, da bo večina svoj budžet spravila pod streho tako, kakor si je to zamislila.
Težak položaj v CSR
Zbiranje vfeh narodnih $il
ško pogodbo niso bile zgolj napovedi. Hlinka je trdno odločen izvojevati za slovaški del naroda avtonomijo v onem obsegu, za katero jamči znana pittsburška pogodba. Ker so nekateri češki listi in politični krogi izrazili v zadnjem času celo dvom, da li podpis T. G. Masaryka in drugih državnikov na tej pogodbi le ni morda apokrifen, je Hlinka že svojčas obljubil doprinesti stvarnih dokazov o verodostojnosti teh podpisov. Pogajanja za rekonstrukcijo vlade pa bi se bila morda še nekako nadaljevala, saj so bili na teh pogajanjih najbolj zainteresirani češki klerikalci, ki jih vodi znani monsignor in minister šramek. Kot strela z jasnega neba pa je preteklo nedeljo izšla v Bratislavi številka Hlinkovega glasila »Slovak«, ki je objavil na prvi strani izjave Konrada Henleina, voditelja sudetskih Nemcev, ter združenih madžarskih opozicijskih strank. Glavni urednik »Slovaka« je poslanec dr. Sidor, ki je razen tega imel v Ružomber-ku izredno oster govor, v katerem je ponovil zahtevo Slovakov po popolni avtonomiji ter je končno dejal, da se bodo Slovaki v borbi za avtonomijo združili z vsemi tistimi državami, ki so glede avtonomije istega mišljenja.
Dr. Milan Hodža.
Velike nade so polagali na češkoslovaškem na rekonstrukcijo vlade dr. Milana Hodže, in sicer v tem pravcu, da bi vanjo vstopila tudi Hlinkova slovaška ljudska stranka. Te nade pa so se nenadoma izjalovile. Izkazalo se je, da Hlinkove napovedi glede letošnje slovaške propagandne ofenzive z ozirom na znano pittsbur-
Politično iiviienie v Liubliani
Ljubljana se v zimskih mesecih res nekoliko bolj poglobi v javna in tudi politično težja vprašanja. Vendar pa je bila ta sezona precej mrtva in kdor bi sodil na deželi, da prihaja vsa napetost iz Ljubljane, bi se motil. Tu je navada, da se vse nekako pomečka in da fanatiki ostanejo v ozadju. Toda o tem se le malo izve v javnosti.
Političnih shodov to zimo sploh ni bilo oziroma niso bili dovoljeni. Za radikale iz opozicije tudi ni bilo dosti zanimanja,
ko so prišli v Ljubljano. Pač pa se čuti neka napetost, ki je zaradi velike skrivnostnosti starih politikov lahko nevarna, če izbruhne.
Naši drž, uslužbenci
V I. 1937. je bilo v naši državi 208.752 državnih uradnikov. Vsi ti so dobivali mesečno na svojih plačah 5087.9 milijonov dinarjev prejemkov. Določitev povprečne mesečne plače bi nikakor ne dala prave podobe o dohodkih posameznega uradnika. V tem času je bilo tudi 66.686 upokojencev, ki so prejemali mesečne pokojnine 1112 milijonov dinarjev.
cionalni svobodi, nismo imeli ne Hugenot to v, ne nonkonformistov, toda v malem je ta velika borba evropskega človeka našla svoj odsev tudi v našem malem zrcalu. Ni velike časovne razlike, ko je gorela Husova grmada v Konstanci in Dalmatinova biblija na pregrešni grmadi 'pred škofom Hrenom.
Ta dvotirnost svetovnih nazorov, ki pri nas nesporno obstoja pa bilo nam to prav ali ne ni umetna in niti ni tako obžalovanja vredna kot izgleda. Vsak narod ima to fazo razvoja izpolniti in tudi Mac Maclioni niso bili večni. Če je danes naše izobraženstvo mani borbeno In ga zlasti ob novih prilikah, ko se vse klanja autoriteti in disciplini, mora toliko bolj fascinirati impozantna, ves svet
objemajoča stavba cerkvene totalitarnosti in mistike, se je pa v našem podeželju začel proces onega upora proti cerkveni komandi, ki ie bil značilen za našo inteligenco pred pedesetimi leti. To prebujenje je znak skozi tisočletja namenoma uspavane vitalnosti slovenskega Človeka.
Danes smo Slovenci v velikem stanovskem pregrupiranju. Naš sestav se bo v najkrajšem časji temeljito izprememil. Industrija je pritegnila velike množice na delo v mesta ali v mesta sama. Tudi malomeščanski živelj po trgih in mestih, zlasti po Štajerskem, kjer je bil skoraj povsem ponemčurjen. trgosko naine-ščanstvo, vsi ti takorekoč novi poklici povojnega Slovenstva prinašajo po na-
činu svojega poklicnega izživljanja in večje samostojnosti mišljenja nujno nove možnosti novega, po naši misli boljšega kulturnopolitičnega razvoja Slovenije. Tudi agrarni pokreti v Evropi in naši soseščini so odprli našemu konservativnemu kmetu nove vidike. Totalitarne kulturnopolitične ideologije povojne Ev-roke, ki postavljajo interes nacije ali države izven meja tudi cerkvene kritike, samo podčrtavajo novousmerienost mlajših generacij.
Naloga slovenskega meščanstva in razumništva, v kolikor je svobodomiselno, ni torej v klicu za kulturno edinostjo Slovencev, ki po ekskluzivizmu enega svetovnega nazora biti ne more razen v (Nadaljevanje na 2. strani.)
7 dni
domačih vesti
* Subotica zahteva zase dva narodna poslanca, sklicujoč se pri tej zahtevi, na to, da s svojimi 105.000 prebivalci ima vsekakor pravico voliti v narodno skupščino dva poslanca.
* Uredbo o državni tiskarni, s katero bi dobila državna tiskarna monopol nad izdajo šolskih knjig in zvezkov’ je skle-nil prosvetni minister umakniti. S tem so dobili popolno zadoščenje privatn' grafični podjetniki.
* Mladina JRZ je preteklo nedelje svečano razvila v Smederevu svoio zastavo.
^ Banski svet Vrbaske banovine je v posebni resoluciji zahteval decentralizacijo državne uprave in uredbo najširših samouprav.
* Dragoljub Jovanovič, o katerem so nekateri listi poročali, da je obiskal re-publikansko Španijo, se je te dni vrnil v Jugoslavijo. Najprej se jc ustavil v Zagrebu, kjer je imel daljši razgovor z dok tor Mačkom.
■Jfr Dimitrije Ljotič je imel pretekle dn vvSarajevu predavanje, ki pa je bilo deležno tudi demonstracij, kakor se to dogaja ob vsakem Ljotičevem predavanju.
Med Avstrijo in našo državo sklenjeni novi trgovinski sporazum je stopi' prvega tega meseca v veljavo. Po tem sporazumu se bo vršil trgovinski promet na podlagi privatnega kliringa.
* Narodna banka bo zgradila v Slavonskem brodu večjo palačo, v kater’ bo tudi njena podružnica.
* JRZ pripravlja za 12. t. m. veliko zborovanje v Šibeniku.
V klubu neodvisnih senatorjev je bil za predsednika izvoljen dr. Ulmanski, za tajnika pa dr. Marušič.
* Prometni minister je izdal dovoljenje, da sme ljubljansko železniško ravnateljstvo samo polagati tračnice na pro gi St. Janž — Sevnica. Za to je bil dovoljen kredtt 4,566.000.— dinarjev.
^ Pri volitvah obratnih zaupnikov v Mariboru so visoko zmagali kandidati socijalnih demokratov, ki sn dobili 84 zaupnikov, nacijonalisti 15, Jugoslovan
sko strokovna zveza 11, in Zveza zdru ženih delavcev 11.
Narodna skupščina je v načelu spre jela državni proračun s 183 glasovi za in 96 proti, glasovanja pa se je izdrža' poslanec dr. Dobavišek.
* Mestna občina v Subotici bo s 1. aprilom povišala prejemke vsem svojirr nameščencem.
V Kamnik se je te dni vrnil s španskega bojišča dijak Ravter Dušan, sin veterinarja Josota Ravterja. Omenjeni dijak je pred^nedavnim odšel v Španijo kot prostovoljec.
* Naša narodna banka bo letos izplačala po 400 dinarjev dividende na vsako delnico.
Mt- V Ljubljani jc umrl kanonik dr. Mi hael Opeka v starosti 67 let. Pokojnik, ki je sjovel kot izvrsten pridigar, je izdal več knjig svojih govorov.
* V Zagrebu ji začel izhajati tednik »Nezavisnost«, ki zelo ostro nastopa proti politiki dra. Mačka.
* Občinska blagajna v Koprivnici je prišla pod sekvester ter ji je banska uprava prepovedala pobirati vse dohodke za to, ker je občina že več let banovini dolžna na davkih velike vsote.
Smolej Franc, naš smučarski prvak, je v Fisinih tekmah v Lahtiju na Finskem dosegel odlične uspehe, tako da se je plasiral kot prvi za najboljšim Sred-njeevropcem. Italijanom Demetecom. Na Smolejev uspeh smo lahko ponosni.
* V Zagrebu je bila na svečan način otvorjena šola za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka.
* Prebivalstvo Tezna se je tekom zadnjih 20 let štirikrat pomnožilo.
* Naglo napreduje gradnja mednarodne avtomobilske ceste Beograd — Subo tiča, nekateri odseki te ceste so že gotovi, drugod pa se država še pogaja z lastniki zemljišč.
Prevelike daven« obremenitve
Muda krivica »Sfcvenijo
Iz »Trgovskega lista« prinašamo nasled-nji članek, ki dovolj zgovorno priča bremenih, ki tarejo Slovenijo:
»Ni nič novega, da ni prav nikjer prebivalstvo v državi niti primeroma tako obremenjeno s samoupravnimi davščinami, kakor v Sloveniji, če pa človek pre-listuje ravnokar izišli statistični letnik, potem se mora vendar zopet ustaviti ob teh številkah, ker naravnost kričeče govore o prevelikem davčnem bremenu Slovenije. Je sicer res, da se uporabljajo samouprav ne davščine v največji meri za potrebe Slovenije, toda še bolj je res to, da morajo naše samouprave nositi toliko teh bremen, ker država ne daje dovolj Sloveniji. Druge banovine so od države visoko dotira-ne, banska uprava v Ljubljani pa še tega ne more dobiti, kar ji država dolguje za bolnišnice. In ker ne dobi teh 8,8 milijona din, mora zvišati šolsko doklado od 26 na 35%. To je vendar malo prehuda krivica za prebivalstvo Slovenije, tem hujša, ker mora že pri poslovnem davku in pri banovinskih trošarinah plačevati za druge banovine.
Plačevati pa mora za druge pokrajine prebivalstvo, ki je itak že najsilneje obremenjeno. Tako znašajo samoupravne davščine v kmetskih občinah na glavo prebivalca v dravski banovini 138,2 din, v bogati Vojvodini le 110,7, v tudi znatno bolj bogati savski 98,1, v drugih pa znatno manj, tako v bogati moravski le 43,4 din.
V mestnih občinah je razmerje še hujše. Tako pride na glavo prebivalca v dravski banovini 719,0, v Vojvodini 219,4, v savski banovini 330,6, v drugih banovinah pa niti 200 din.
Pa tudi z dolgovi so samouprave v Sloveniji najbolj obremenjene. Na glavo prebivalca znaša obremenitev s samoupravnimi dolgovi v Ljubljani 178,52 din, v Beogradu 163,14 in v Zagrebu 103,87 din. V drugih mestnih občinah znaša v dravski banovini 142,57 diji, v moravski 77,26, v savski 76,15, v vrbaski 62,98, v vseli drugih pa še znatno manj.
V kmečkih občinah pa odpade na glavo prebivalca samoupravnih dolgov v dravski banovini 13,00, v vardarski 8,54, v moravski 7,39, v savski 6,98, v donavski 5,55, v drugih pa še znatno manj. Poleg tega pa morajo v dravski banovini plačevati še
dolgove cestnih odborov, katere dolžnosti v drugih banovinah sploh ne poznajo.
Te številke dovolj jasno dokazujejo, da so morale samouprave v Sloveniji zlesti globoko v dolgove, če so hotele vsaj do neke mere zadostiti svojim dolžnostim. Zabredle so že tako globoko v dolgove, da je njih finančna moč izčrpana in da morajo že enkrat dobiti pomoč od države.
To je tem bolj potrebno, ker ni Slovenija najbolj obremenjena le s samoupravnimi davščinami, temveč tudi z državnimi. Natančnih številk za to sicer ni, ker naša statistika v zadnjih letih nič več ne objavlja državnih dohodkov po pokrajinah, kar je gotovo napačno. Absolutno ne moremo razumeti, zakaj ne bi smela javnost vedeti, kako prihajajo državni dohodki po pokrajinah, če pa je za samoupravne dohodke to dopustno. Ali pa je razmerje med dohodki posameznih pokrajin tako kričeče, da se jih naša statistika niti ne upa objaviti? Nič čudnega ni, če je v Sloveniji to prepričanje splošno. Kdo pa si more drugače pojasniti to skrivanje.
Tem bolj pa mora priti slovenska javnost do tega prepričanja, ker kažejo dohodki banovinskih trošarin, dohidki po slovnega davka, dohodki železnice, do hodki banovinskih trošarin, dohodki po čevanju državnih davščin — in ne samo samoupravnih — na prvem mestu!
Ta preobremenitev Slovenije je narasla že do te mere, da uničuje gospodarsko silo Slovenije. Bogati, res bogati ljudje so v Sloveniji prava redkost, a še med njimi so neslovenci v večini, če se slovenski podjetnik dokoplje do srednje dobre eksi stence, ki ni niti tako visoka, ko ameriškega kvalificiranega delavca, pa mora biti vesel. Zato je tudi pri nas toliko primerov, ko so nekdaj ugledni in bogati trgovci na stara leta brez vsega. Dovolj pa je znano tudi, kako silno slabo žive skoraj vsi šolani ljudje v Sloveniji. Skoraj vsi so navezani le na svoje skromne plače in v službi osiveli ljudje morajo hoditi še danes v menze, kakor pred desetletji kot dijaki. V Sloveniji ni denarja, v Sloveniji se revščina širi. In širi se predvsem zaradi prevelike davčne obremenitve Slovenije in zaradi premajhnih dotacij države. Kdaj se bo to razmerje nehalo?«
Dvoboj Hitler - Schuschnigg
V sosednji Acstriji so preživeli zadnje 14 dni nekaj burnih notranje-političnih dogodkov, ki jih je treba gledati v luči berch-tensgadenskega reflektorja. Po govoru, ki ga je 20. pr. m. v nemškem državnem zboru imel kancelar Hitler, je bilo za vsakogar jasno, da bo odgovoril nanj tudi avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg. To se je zgodilo dne 24. preteklega meseca in so prvič prenašali tuudi po nemškem radiu govor avstrijskega državnika. Dr. Schuschnigg je v skoraj triurnem govoru rotil vse pozitivne sile naroda, naj se str-
ireSelzdagnlški proces v Moskvi
Proti očetom ruske revolucije
gimi so bili izročeni sodišču naslednji nekdanji vodilni člani revolucije in najbližji Leninovi prijatelji: Rikov, Buharin, Jagoda, Kreščinski, Ivanov, Zalenski in Rakovski. V celoti je proces naperjen proti več nego 20 članom. Za ta proces in njega izid vlada splošno zanimanje, saj je pričakovati, da Stalin proti zarotnikom ne bo pokazal nobenega usmiljenja, kot se je to doslej še vedno zgodilo v vseh procesih, ki so se v Moskvi vodili proti obtoženim boljševikom.
Sovjetski diktator Stalin.
Te dni je pričel pred najvišjim sodiščem v Moskvi proces proti večjemu številu najvidnejših zastopnikov komunističnega režima, ki jih državni tožilec obdolžuje veleizdaje, češ, da so bili v zvezi z neko tujo velesilo in da so delali za odcepitev Ukrajine, Belorusije in nekaterih kavkaških republik od Rusije ter sploh rovarili proti sedanjemu Stalinovemu režimu. Med dru-
brezkompromisnem ponižanju, temveč v tem, da pomaga novim narodnostnim silam v razvoju in bilo tudi trenotno na škodo lastnega političnega prestiža in moči. Napredna politika prvakov, koterij, omizij in režije se mora ravno ob sodelovanju inteKgence izpremeniti v politiko mas, in to stanovsko zavednih in zainteresiranih. Socialne parole manjka tej
politiki in tu je nevarnost.
Edinost pa je mogoča v marsikaterem oziru. V čisto mar odnos t ne m, da sc dogovore vse narodno-obrambne organizacije >od slučaja do slučaja o skupnih ciljih. V političnem: da se dogovore ob velikih za Slovenijo gospodarsko odločilnih odločitvah predstavniki vseh slovenskih političnih grup ali poslancev, da
ne bodo padali drug drugemu v hrbet, če bo ena stran ultimativno postavila zahteve ali branila interese Slovenije. V gotovih primerih bi se na ta način vzelo možnost licitacije navzdol, ko ona stran v strahu, da uskoči drugi na oblast, mora pogoltniti še tako bridke pilule. Nekake Reške revolucije nam je treba in tako edinstvo bi bilo možno.
čeprav malo verjetno, dokler smo eni edinozveličavni, drugi pa zapisani cvre-nju in c s t . -v .(.t u - -■«
V-irt-ni « J VI : . it. 'I >■	I.	R.
Ne boj se zakona ampak sodnika.
Srečni otroci svobode.
so uajvečji sovražniki
Graditev pohorske železnice
Zadruga »Pohorska železnica« je uvedla zelo živahno akcijo za čimprejšnjo zgraditev pohorske žične železnice. V ta namen Je razpisala podpisovanje zadružnih deležev. Rok za podpisovanje deležev je po zadnjih sporočilih podaljšan do 31. marca t. 1., ko se bo akcija definitivno zaključila. Pri podpisu deleža ne obstoja večkratno jamstvo. Odziv je bil doslej nad vse dober ter je zato pričakovati, da bo po zaključeni akciji zadruga čimprej pristopila h gradnji železnice.
Žalostna bilanca
Iz kriminalne statistike v Sloveniji je razvidno, da je bilo v letu 1937. kar 82 umorov in ubojev, 21 detomorov, 200 požigov, 6500 tatvin in vlomov, 700 težjih telesnih poškodb, 234 samomorov in 300 smrtnih nezgod. Te številke naravnost kričijo, kako je pri nas potrebna tudi splošna moralna obnova, kajti nekateri slučaji, ki jih navaja statistika, so tako gorostasni, da se človek vpraša, jeli to sploh mogoče.
Jugoslovansko Sokolstvo
Iz statističnih podatkov Sokola kraljevine Jugoslavije je razvidno, da šteje jugoslovansko Sokolstvo v 25 župah 846 društev in 1353 sokolskih čet z 126.235 člani, 25.583 članicami in 128.124 naraščaja in dece. Telovadečega članstva je skupno 162.883, od tega 27.344 članov, 7415 članic, 26.390 moškega naraščaja,
0.427 ženskega naraščaja ter okoli 91 tisoč moške in ženske dece.
Dr. Schuschnigg govori...
nejo in oklenejo politično edino možne ideje: avstrijske samostojnosti n neodvisnosti. Morda najpomembnejši pasus govora, ki se sicer precej ponavlja, je menda tisti, v katerem dr. Schuschnigg izjavlja, da bi se on osebno vrgel v kakem bodočem trenju med inteligenco in delavci, prej na stran delavstva, s čimer je dovolj jasno ciknil na narodne socialiste, ki imajo svoje pristaše večinoma v inteligenčnih poklicih. Po njegovem govoru je nastalo v Avstriji interesantno previranje. Socialisti so se brez pomisleka postavili ob stran dr. Schuschnigga, da bi mu pomagali zajeziti val nacizma, ki je najbolj zajel štajersko, Koroško in Gornjo Avstrijo. Razne delavske organizacije in interesna zastopstva posameznih skupin privatnih uuradnikov so začeli z zbiranjem podpisov pod spomenico, v .kateri zagotavljajo dr. Schuschniggu neomejene vdanosti in podpore v borbi za neodvisnost Avstrije. Medtem pa se je Gradec spričo odprtih ventilov svobode ob priliki obiska notranjega ministra dr. SeyB-Inquarta spremenil v nekako glavno mesto in center vsega hitlerjevstva v Avstriji, župana Schmie-da so prisilili, da je moral na graškem magistratu izvesiti zastavo s kljukastim križem, ki je bila potem po nalogu z Dunaja sneta. SeyB-Inquartu so priredili velike manifestacije. Nosili so v sprevodu hitlerjevske zastave v bakljadi, ki je obsegala okrog 30.000 ljudi. Govori se sicer, da so nastala vsled tega v dunajski vladi neka trenja, kar pa ni verjetno, ker je bil medtem vodja narodnih socialistov dr. Hugo Juri imenovan za državnega svetnika ter je imel 2. t. m. po avstrijskem radiu sila navdušen govor, v katerem je proslavljal Hitlerja in Schuschnigga.
Seimi
6. marca: pri Sv. Petru pod Svetimi go-gorami.
7. marca: v Novem mestu, Ormožu, Veržeju, Murski Soboti.
8. marca: v Kamniku, na Rakeku, v Veliki Loki, Ljutomeru, Ormožu, Mariboru, Pilštanju, Dol. Lendavi.
9. marca: v Celju, Ptuju, Trbovljah.
10. marca: v škocijanu, Sodražici, na Dolu pri Hrastniku, v Raki, Starem logu, Kapelah pri Brežicah, pri Sv. Jurju na Taboru, v Turnišču.
11. marca: v Gradcu, Mariboru, Slov. Bistrici.
12. marca: na Turjaku, v Dol. Logatcu, št. Rupertu, Drnovem, Radovljici, Slovenjem Gradcu, Brežicah, Celju, Trbovljah, pri Sv. Juriju pri Celiu-trg.
Vrednost denarja
1 holandski goldinar za 24 Din;
1 nemška marka za 17.34—17.48 Din;
1 angleški funt za 214.91—216.97 Din;
1 ameriški dolar za 42.56—42.92 Din;
100 francoskih frankov za 139.44—141.38 Din;
100 češkoslovaških kron za 150.64-151.74 Din;
100 italijanskih lir za 224.84—227.93 Din.
Zločin leta 2038.
Sodnik: »Kakšen zločin je zakrivil ta človek?«
Tožnik: »Kljub zakonitemu predpisu jc pojedel dve kaloriji in en vitamin preveč.«
Tedensko zrcalo
Edinstvo srbskega kmetskega gibanja
V zvezi s politično akcijo dr. Drago Ljuba Jovanoviča, je razposlal sedanji vodja srbskega zemljoradniškega saveza Joca Jovanovič vsem svojim pristašem obširnejše pismo, v katerem pravi med drugim: »Savez zemljoradnikov ne pozna ne levice in ne desnice. Savez je eden, ker je eden iti edinstven njegov program. Ta program, ki ga je odobril strankin kongres, mora biti program vseh pristašev Saveza zemljoradnikov. Če se pa kdo s tem programom ne strinja, mu to nikakor ne daje pravice, da sebe in druge deli v skupine v samem Savezu, ali pa, da na svojo roko pod-vzame to ali ono akcijo. Naloga Saveza je, da zbira v njih stranko vse kmete. Nima pa namena odbiti nobenega intelektualca, če trdno stoji na programu Saveza zemljoradnika.
Prekletstvo našega delavstva
Iz »Duhovne podobe slovenskega delavca.« (Dejanje) navajamo naslednji značilni odstavek:	»V	tovarni	kmečki
človek takoj podleže socialnemu pritisku, ker je navajen, da v vsaki sili vidi usodno silo, ki se ji ne more upreti. Iz kmečkega življenja čuti, da je človek nezmožen ubraniti se trdosti življenja, hi je uravnano po višjih naravnih zakonih. To občutje prinese kot žalostno dediščino v tovarno, kjer se na milost in nemilost preda izkoriščanju. Ta dediščina je prekletstvo našega delavstva, v njem tone brez moči. Le počasi začne tak delavec dobivati vero v sebe in v delavsko skupnost. Le počasi spoznava, da je mogoče spremeniti to višjo človeško silo, da se ji je mogoče upreti.«
Tisoč in tisoikraka sesalka
V članku o intenzivnem industrijaliz-mu v »Dejanju« piše dr. Jože Pokorn med drugim to-le: »V razvitih kapitalističnih državah deluje bančni aparat kot nekaka tisoč in tisočkraka sesalka, ki zna od socialno najnižjih slojev vsak previšni ali od ust pritrgani dinar izvabiti in naložiti bodisi na vložne knjižice, bodisi v državne ali industrijske papirje. Na ta način zbere bankarstvo prav po načelu »zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača« podjetniški delavnosti v gospodarsko razvitih državah vsako leto težke milijone razpoložljivih kapitalov. Poleg tega se ogromni industrijski dobički zbirajo v rokah majhnega števila delničarjev, ki ne morejo vsesa sami zase porabiti in zato svoje previšne dohodke zopet skušajo plodonosno naložiti.«
Pogo/ za službo obč. tajnika
»Slovenska vas« objavlja v svoji 5. St. naslednjo vest:	»Službeni list« dravske
banovine z dne 16. februarja objavlja razpis občine Dobove pri Brežicah, ki išče občinskega tajnika. Med ostalimi pogoji omenja tudi, da mora biti prosilec »iskren pristaš JRZ«.
Načelni kristjani
Iz februarske številke »Dejanja« posnemamo naslednje tolmačenje o načelnih kristjanih: »S kazuistiko, teološkimi finesami in jurisprudenco oboroženi kristjani noč in dan čakajo na napake svojih sokristjanov, da jih morejo ovajati cerkveni in celo posvetni gosposki in s tem zadostiti načelni pravilnosti. Naše razmere nudijo žalostno podobo: vsako novo dejanje, ki ni utemeljeno z razlogi in voljo tajne krščanske oligarhije, je pri nas sumljivo, sleherno oseb-1 'lo tveganje je temu sinedriju že idejno izdajstvo. V tem smislu pri nas ni pour tiejšega primera od procesa proti krščanskim socijalistom, ki se načelnim kristjanom zdijo tem bolj smešenja vredni, čim bolj se skušajo znajti v svoji edinstveni časovni nalogi: Načelni kristjani z vsemi sredstvi politično-verskega pritiska zatirajo samostojnost in izvirnost, ker Jim motita versko soglasje in strumno versko skupnost.«
Kulturni terorizem
V »Jutru« od 2. marca beremo v Kulturnem pregledu pod naslovom »Kaj je z , .Veliko punt ari jo”?« misli, ki jih je vredno ponatisniti:
*• •• če pojdcmo dalje po tej poti, bo lahko kakšna skupinica sfanatiziranih
Romunija dobila
Predsednik romunske vlade patrijarh Miron Christea.
Po prvih strogih ukrepih, ki jih je izdala nova diktatorska vlada v Romuniji, je najvažnejše vprašanje nove ustave. Ustava, ki je bila pred kratkim sprejeta, določa, da bo zakonodajno delo vršil sam kralj po narodnem predstavništvu, ki ga bosta tvorila poslan-
Nemški pritisk na Podonavje je postal po zadnjih mednarodnih dogodkih predmet posebnega zanimanja vseh manjših držav v Podonavju. Skrb za svoj lastni obstoj je privedla v teh državah odgovorne politike in može treznega razmišljanja, kako se kar najuspešnejše zoperstaviti navalu in pritisku, ki ga na Podonavje sistematično izvaja nemška zunanja in gospodarsko-trgovska politika. Splošno prevladuje mnenje, da se morajo podonavske države složno strniti, ker bodo le tako strnjene tvorile močan obramben zid in zadostno kljubovale jakemu navalu, ki se izraža na vseh področjih.
Kaj je opozicija t
»Samouprava«, organ JRZ. piše o opoziciji med drugim: »Ko se že govori o opoziciji, pride tu v poštev samo HSS (Hrvatska Seljačka Stranka), nikakor pa ne SDK. zakaj HSS združuje večino Hrvatov ter ima zato dr. Maček legitimacijo govoriti v imenu te večine. To je treba upoštevati, ker je to najvažnejše merilo za vse sedanje in bodoče kombinacije.« — Ta politična opazka je zelo značilna. Menda jo je rodila priprava za sestanek dr. Stojadinoviča z dr. Mačkom. o katerem se že toliko časa govori. Bo pa hkrati tudi po svojem tolmačenju želja, da se združena opozicija »razdruži«!
študentov, ki danes žuga z demonstracijami zoper Kreftovo »Veliko puntarijo«, uporabila jutri isto nekulturno orožje zoper katerokoli dramatsko delo, ki ni zraslo v strogo katoliškem miselnem ozračju. Zdi se. da so estetska merila voditeljev teh skupin sila sorodna svo-iečasni literarni in umetnostni kritiki dr. Mahniča. Toda v Mahničevih časih so ostale te reči na papirju, današnje sku-nine pa hočejo na ulico in zamenjujejo, če treba duha s pestjo. Taka »evolucija« ljudi, ki prisegajo na krščanske nauke o ''ubezni in pravičnosti, je nedvomno vredna pozornosti. Še več, poskuse te vrste bi bilo treba odkloniti z vseh strani, ne samo z naše, kajti noben naš idejni 'obor si ne more od kulturnega terorizma obetati nič dobrega.«
Raznarocfovanfe na Koroškem
Iz »Koroškega Slovenca« posnemamo
diktatorsko ustave
ska in senatna zbornica. V poslansko skupščino morejo biti izvoljeni samo romunski državljani, stari nad 30 let Volitve so tajne in obvezne. Poslanska doba traja 6 let. Volivno pravico imajo vsi državljani, vendar pa se bo sedanje število volivcev precej znižalo. Polovica senatorjev je voljenih, polovico pa jih imenuje kralj. Nova ustava tudi določa da so vsi ministri odgovorni za svoja dejanja samo kralju. Tozadevno bo poseben zakon o ministrski odgovornosti predvidel odgovornost za dejanja in določil kazen. Pred zakoni uživajo vsi državljani enakopravnost ter se morajo medsebojno spoštovati. Vsakomur pa je prepovedano delati za spremembo državnega reda. Prav tako prepoveduje nova ustava nošenje vsakršnih znakov in uniform, ki bi ne bile izrecno dovoljene. Odpravljena je porota; poseben zakon pa bo kasneje uredil tudi stalnost sodnikov. Ustava se lahko spremeni v celoti ali deloma samo na pobudo kralja ter velja zanjo dvotretjinska večina oddanih glasov. Po sprejemu ustave bo menda v Romuniji nastopilo zatišje, kajti avanture in poskusi v zadnjih dveh mesecih so ustvarili neznosno notranjepolitično stanje, ki ga bo sedaj skušala urediti diktatura. Vprašanje je, če ji bo to uspelo, zakaj kar čez noč ni mogoče zbrisati strankarskega življenja, ki je bilo v Romuniji precej razgibano.
pravljati ugodna tla za tozadenvna pogajanja Romunija in Madžarska. V načrtu pa je tudi širša zamisel, da se namreč pritegnejo še ostale podonavske države, t. j. Avstrija, Češkoslovaška in naša država. V zvezi z načrtom o složnem nastopu proti osvojalnemu nemškemu pritisku bo menda prišlo že tekom tega me-1 seca do tozadevnih razgovorov na sestanku Male antante v Pragi. Nekateri politiki skušajo zainteresirati za ta složni nastop tudi države balkanskega sporazuma, t. j. Bolgarsko, Turčijo in Grško, kar pa menda ne bo rodilo zaželjenih uspehov spričo dejstva, da je ponekod vpliv nemške gospodarske politike premočan.
Japonski plen na Kitajskem
Japonska osvojevalna vojna na Dalj-njem vzhodu je »dobičkanosno podjetje«. Generalni štab japonske vojske je te dni izdal poročilo, ki med drugim tudi navaja, koliko ozemlja'so dosedaj zavzeli Japonci. Japonske čete so deslej zasedle na Kitajskem ozemlje večje nego 700.900 kv. kilometrov, če to številko primerjamo s površino naše države, vidimo. da je to ozemlje 3-krat večje on naše države. Kaj bodo ž njim Jopnci, to je drugo vprašanje; da je le nasičen njihov osvnievahii imenriializem.
Zaupanje je boljše nego bogastvo.
naslednje poročilo, ki priča, kako sistematično se raznaroduje slovenski živelj na Koroškem:
»Tudi Št, Jakob v Rožu je dobil svoj nemški vrtec, ki nuj bi zbiral otročičke od 3 do 6 let. Učiteljica je bila trda Nemka, otroci niso razumeli njenih navodil, učiteljica ne njihovega otroškega čebljanja. Med odmorom se usuje ves mali drobiž na šolsko dvorišče, skrivaj se ozirajoč za domom in materjo. Pa spet pride med nje neusmiljena učiteljica in jih nemško kliče, naj se vrnejo v sobo. Otroci jo začudeno gledajo, in jo seveda ne morejo razumeti. Kaj ji preostane drugega, kakor pa, da jih kot mala piščeta polovi in znosi nazaj v učilnico. In spet strmi dvajset parov otroških oči in ne ve, kaj se godi in govori. Kot mali, plahi ptički čakajo konca, da bi mogli zopet k mamici in ateju.«
7 dni
po svetu
□ Povratek Papaninovcev. Cela Rusija z veliko napetostjo pričekuje prihod ledolomilca Jermaka, na katerem se nahajajo Papanin in nekateri njegovi tovariši, ki so svojčas toliko pretrpeli na ledeni plošči. V Leningradu jim pripravljajo svečan sprejem.
□ Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem službeno posetil turško prestolnico Ankaro.
□ Olimpijada se bo vršila v Tokiu leta 1940 kljub temu, če bi takrat še trajala kitajsko-japonska vojna.
□ V Šanghaju so se stepli francoski in italijanski mornarji zaradi ruskih plesalk. Po ogorčeni borbi so podlegli italijanski mornarji, ki so se morali z bojišča umakniti.
□ Bivše predsednik USA Herbert Hoover je bil te dni na dunajski univerzi proglašen za častnega doktorja.
□ Gospodarski svet Male antante se bo sestal 9. t. m. v Bukarešti, kjer bo razpravljal o gospodarskih in finančnih vprašanjih.
□ Nacionalni socialisti v Avstriji smejo v privatnem življenju nositi kljukasti križ in pozdravljati s »Heil Hitler!«
□ Rumunski kralj Karol bo koncem marca obiskal London.
□ General Franco je imenoval svoje diplomatične zastopnike v Beogradu, Bu karesti, Atenah in Ankari. To imenovanje je posledica priznanja francove Španije s strani balkanskega sporazuma.
□ Italijansko književno nagrado za tuje pisatelje je letos dobil Hrvat Mirko Deanovic.
□ Italijanska letalska družba bo uvedla vzdolž naše obale hideravijonsko progo.
□ Samostojno vojno mornarico bo do
bila Indija.
□ Proti Židom so pričeli voditi ostro borbo tudi na Japonskem.
□ Pri gradnji novih besinskih cest je
Italija zaposlila okoli 70.000 italijanskih delavcev.
□ Proračun angleške vojne mornarice
znaša 154 milijonov funtov in je največji do svetovni vojni.
□ V Franciji je zadnje tedne precej poskočila cena za časopise.
□ Avstrijska vlada, ki je prvotno poslala nadopust župana v Grazu, ker je dal nacijonalnim socialistom dovoljenje, da smejo razobesiti hitlerjansko zastavo, je ta svoj odlok preklicala.
□ Turčija bo v okviru svoje petletke uvedla obvezno vojaško dolžnost tudi za ženske.
□ Mnoge delavske organizacije so
priredile v Londonu zelo hrupne demonstracije proti sedanjemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ki se je začel pogajati z Anglijo in Nemčijo.
□ Med Irsko in Anglijo vse dotlej ne bo prišlo do miroljubnih odnošajev. dokler se ne vzpostavi popolno edinstvo Irske, kar je izjavil predsednik Irske de Valera.
□ Agrarni štrajk nameravajo vprizo-riti kmetje na Poljskem, če vlada ne bo vpoštevala teženj in političnih želja poljske kmetske stranke. Pod agrarnim štrajkom je razumeti bojkot, ki ga bojo kmetje v pogledu prehrane naperili proti mestom.
□ Francosko in češkoslovaško časopisje je te dni navdušeno slavilo odločnost avstrijskega kanclerja Schuschniga za njegov nedavni odgovor na nacijo-nalno socijalistična izzivanja v Avstriji.
□ Skoraj vse srednje šole in univerze v Avstriji je vlada za nekaj časa zaprla zaradi tega, ker so bile vprav tu najbolj živahne nacijonalno-socijalistične manifestacije.
□ Nova japonska ofenziva proti Kitajski, ki je trajala tri dni, ni uspela, pač pa so morali po nekod Japonci celo zapustiti svoje položaje.
□ Za novo rumunsko ustavo je po uradnih podatkih glasovalo 100% vseh volilcev. Proti je glasovalo samo 5000 volilcev.
□ V Gradcu so pretekle dni pripravljali narodni socijalisti velike demonstracije, ki naj bi imele namen, v trenutku prevzeti oblast na Štajerskem. Vlada je pravočasno izvedela za to namero in se ii ie postavila v bran z vsemi sredstvi.
□ Čudne zahteve je postavila japonska vlada velesilam, češ, da naj se vsi njih državljani umaknejo s Kitajskega ozemlja, na katerem se vodijo vojne operacije .
□ V Rumuniji se je pripetila težka železniška nesreča, pri kateri je bilo 65 smrtnih žrtev.
□ Češkoslovaška vojska bo praznovala vsako leto 7. marec kot svoj praznik kot spomin na rojstvo ustanovitelja češkoslovaške države Tomaža Massa ryka.
Složnost malih narodov
Proti nemškemu pritisku na Podonavje
V tetn smislu sta kot prvi pričeli pri
Poietite
Združenja gostilniških podjetij v Mariboru UNIONSKA DVORANA od 12. do 15. marca 1938
Kuliisma obzoria
1.5 miliona obiskovalcev kina v Slovenili
Na rob naših filmskih statistik
0 umetniški vrednosti in o možnostih umetniškega razvoja filma so mnenja še danes precej različna, še danes se prepirajo, ali je sploh mogoče, da v močvirju dobičkaželjnosti, iz katere se je rodil današnji film vzraste in uspeva tako občutljiv in zamotan organizem, kakor je umetnost. Toda tisti, ki bi dvomili o kulturni in politični pomembnosti filma, so danes že redki. Kajti veliki sugestivni vpliv, ki ga ima film na gledalčevo fantazijo in celo na njegovo podzavest, ga bolj kakor s tiskano in govorjeno besedo usposablja za propagandno sredstvo.
N torej vse eno, kdo s tem propagandnim sredstvom razpolaga in o čem nas hoče prepričati. Že bežen pogled na filmske statistike, ki so jih zadnje dni prinašali naši listi, nam marsikaj razjasni, škoda je le, da ni na razpolago več detajliranih podatkov za Slovenijo, posebno, kar se fiče uvoza tujih filmov.
Lani je imelo 53 kinematografov v Sloveniji 15 tisoč predstav, ki jih je obiskalo 1,5 milijona oseb, torej šestkrat več obiskovalcev, kakor obe slovenski poklicni gledališči skupaj! Te številke so gotovo vredne, da se ob njih zamislimo. S tem seveda nočemo pogrevati starih tožb o izpodrivanju gledališča, kajti dobro vemo, da ima gledališče še vedno toliko prednosti pred filmom, da se mu v zdravih razmerah ni bati konkurence. Povdariti je treba le to, da je film že tako mogočno razraščen, da danes ne more nihče preko
njega, če hoče voditi račun o faktorjih, ki ljudi kulturno in politično usmerjajo in preusmerjajo.
Izmed tujih uvoznikov je že od 1934 na prvem me8tu Amerika, na drugem pa Nemčija, ki od predlani izgublja svojo pozicijo in se umika Franciji, ki utegne kmalu — če ostanejo tendence neizpremenjene — Nemčijo prehiteti. Daleč za temi sledijo Avstrija, Anglija, češkoslovaška, Madžarska, Italija, Švica, Poljska in druge države. Od svetovnih filmskih podjetij je na prvem mestu Metro Goldwyn Meyer, za njim Ufa, Paramount, Fox in drugi. Tako pravijo statistike za celo državo. Kako je pri nas v Sloveniji, pa lahko samo sklepamo. In vendar bi bilo dobro, če bi vedeli o tem kaj več, kajti edina pozitivna postavka v lanski filmski bilanci — upadanje nemške produkcije na korist francoski — se v Sloveniji še prav nič ne vidi. In vendar bi bilo prav pri nas potrebno, da se sedanja praksa, če že ne iz umetniških razlogov (francoski, posebno pa češki film po kvaliteti že davno prekašata nemškega) vsaj iz političnih izpremeni. Res je, nemški filmi so pri nas mnogo donosnejši in potrebna bi bila precejšnja porcija idealizma pri naših podjetnikih, če bi hoteli upoštevati tudi nacionalne in umetniške vidike, kajti za Nemca, ki bojkotira slovenske kulturne prireditve, je kino danes še edino duševno razvedrilo, za katero ne štedi z denarjem.	jad.
Mariborska kulturna kronika
Nastop francoske igralke van Veen v
mariborski Ljudski univerzi je bil za Mariborčane dogodek posebne vrste. Visoka formalna kultura njenega izraza, ki se je posebno kazala v njenih recitacijah je Mariborčane naravnost presenetila. Nam, ki smo bolj goste krvi, se je bilo mestoma kar nekam težko vživeti v njen lahkotni, skozi in skozi prefinjeni izraz.
Kulturno društvo »Napredek« je imelo na pustni torek dobro uspel družaben večer, ki ga je obiskalo tudi mnogo Slovencev.
Kulturni drobiž
Vsaka doba ima svojega Shakespeareja.
22tetni ameriški režiser Oson W e 1 1 e s je prišel na čudovito misel: v svojem gledališču »Mercury Theater« na Brodway-u je uprizoril Shakespearejevega »Cezarja« ne le v modernih oblekah, ampak s sodobnim prilikam prilagojeno vsebino. Cezar mu je Mussolini, Brut pa zastopnik demokracije, ki se mora radi svoje neodločnosti umakniti novi vojaški diktaturi. Vsa uprizoritev izzveneva v svarilo demokracijam, ki napram fašizmu vse pre-rade popuščajo.
»La Marseillaise« je naslov filma, ki prikazuje najbolj dramatične momente iz francoske revolucije. Razen grandiozne vsebine in režije (saj nastopa preko 10.000 oseb) je zanimiv tudi način financiranja, že mesece so se prodajale v Franciji delnice po 2 franka, ki jih dobi obiskovalec filma zopet nazaj, čim kupi vstopnico. Med pokrovitelji beremo imena:	Blum,
Boncour, Chautenips, Herriot in druge znane osebnosti javnega življenja.
Po čapkovi »Beli bolezni« so na češkoslovaškem ustvarili film, ki napolnjuje in navdušuje praška kina. Protest nemškega poslanika proti uprizoritvi filma, ki »sicer ne napada prav Nemčije, ampak vse avtoritativne sisteme«, je bil brezuspešen.
čapek o»Beli bolezni« in o »Materi«.
V nekem inlervievu je povedal čapek o odnosu med »Belo boleznijo« in »Materjo« sledeče: »Obe igri sta vznikli kakor iz enega žepa, iz današnjega svetovnega položaja. V vsaki izmed njih so isti problemi vojne in miru, nasilja in humanosti, nereda in reda zajeti iz drugega vidika. Gledališče in literatura teh problemov sicer ne more rešiti, toda mogoče jih je približati ljudskemu spoznanju in njegovi zavesti«. (Pestry Tyden.)
»Doživljaji Morica švarca u Hitlerovoj Nemačkoj«, humorističen roman, ki ga je napisal Hrvat Marijan Mikac opisuje vesele pustolovščine židovskega malega uslužbenca iz Newyorka, ki je prišel nenadoma do velikega premoženja in potuje kot bogat Amerikanec po Nemčiji.
Emigrantski oder. »Nanosa« vprizori v soboto 12. t. m. popularno (Kranjčevo komedijo »Skedenj«. Glazbene vložke je na tekst J. Borkota uglasbil prof. Ubakl Vrabec. Režira g. Joža Babič. Vprizori-tev se vrši na odru v Zadružni banki ob 20. (8.) mi.
Literarni vodič po Varšavi so izdali pod naslovom »V Varšavi smo« najbolj znani poljski pisatelji. Več kakor 30 jih je, ki vsak na svoj način pripovedujejo o varšavskem urbanizmu, literarnem življenju, upodabljajoči umetnosti, gledališču, velikih stavbah, zabaviščih in dialektu ter legendah.
»Slovenec« v svoji nedeljski številki ni zadovoljen s tem, kar smo napisali o pritegnitvi najširših slojev k sodelovanju jn soodločanju v mariborskem gledališču. Prepričan je, da bi postalo mariborsko gledališče marksističen govorniški oder, čim bi prišli ti sloji do besede. Mislimo, da je njih strah močno pretiran.
Razstava avstrijskega tiska na Dunaju. Od 4. do 20. marca se bo vršila v dunajskem muzeju za umetnost in industrijo razstava pod naslovom: »časopis in njegov svet — razstava avstrijskega tiska«. Protektorat nad razstavo bo imel sam kancelar dr. Schuschnigg.
Smetanova opera »Dalibor«, ki so jo prejšnji teden igrali na Dunaju je doživela velik uspeh. Avstrijski listi so polni hvale.
Proslavo češko-sK> vaške literarne tvornost] v 20 letih od osvobojena pripravlja založniški klub »'Kmet?«. V praškem Mestnem gledališč« se bosta vršili dve matineji: »Češko-slovaška poezija let 1918—19-38« in »Češko-slovaško gledališče v letih 1918—1938«. Slavnostna govornika sta vseuč. prof. dr. Albert Pra-žak in dr. Miroslav Rutte. Vsekakor je to simpatičen način proslavljanja narodnega praznika, ki je daleč od hrupnih parad a vsaj tako učinkovit.
Prejeli smo:
»Dejanje«, leto I., štev. 2. Izmed večjih esejističnih prispevkov, ki jih prinaša pričujoča številka, naj omenimo posebej le uvodnik »Načelni kristjani«, Toneta Fajfarja »Duhovno podobo slovenskega delavca«, dr. Matije žumerja »Problem slovenske obrtne in industrijske delavnosti«, dr. Jožeta Pokorna »Prehod v intenzivni industrializem« ter med aktualnimi političnimi članki pod naslovoma: »Dokumenti« in »Pregledi« članek o hitlerjevstvu v Sloveniji, ki obravnava povezanost hit-lerjevstva s predvojnim nemštvom v Sloveniji. — Beletrističn del prinaša pesmi Fr, Vodnika in Udoviča ter prevod iz francoščine. — List, ki je izraz danes že redke načelnosti in poguma, zasluži mnogo prijateljev in naročnikov.
Mladi Prekmurec, leto II., št. 3.—4. Dvomesečnik, ki je glasilo mlade prekmurske generacije, prinaša v svoji zadnji številki obilo zanimivih prispevkov. Že uvodnik, ki ga je napisal vseuč. profesor M. Slavič izraža preko lingvističnih oziroma historičnih faktov njihovo kulturno orientacijo. Razen tega so prispevali še: Miško Kranjec, duhovito kramljanje »Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje«;
F.	Godina, odlomek iz povesti »Poroka v Lazah«: šebjančič. Murčič in Pajlln, nekaj pesmi ter Gumilar, Horvat in Sapač članke o aktualnih prekmurskih problemih. Revijo zaključuje nekaka prekmurska bibliografija za leto 1937.
Dopffi '.Edinosti**
Cefie
Naše ceste. Celje, to srce in duša Savinjske doline in zemljepisno središče Slovenije pa prestolic slavnih celjskih grofov, se je predlani razširilo v vso daljnio okolico ter porušilo z ogromno množino novih »Celjanov«. Zal ti »Celjani« niso mnogo pridobili, čeprav služijo Celju in v Celju. Ceste v okolico ob toplem opoldanskem soncu namreč plavajo v strašni blatni brozgi, ki bi jo človek še prenesel, čeprav se pobrizga do kolen, ako ne bi bilo avtomobilov, ki drveč skozi Gaberje in Sp. Hudinjo pobrizgajo človeka do glave. Treba si bo omisliti posebne »rnarele«, katere bomo primorani stalno nositi s seboj, da se kakor srednjeveški vitezi š ščitom pred udarci zaščitimo, in branimo pred blatom: nekako bomo že to-le iznajdbo uporabili. Sicer lepše bi že bilo, če bi šlo tudi brez tega.
Sv. Peter pod $v. gorami
Naš kra* je znan po slavnih Sv. gorah, ki so radi svetogorske Matere božje znamenita slovenska božja pot. K nam romajo poleti kmetski in gosposki ljudje v velikem številu iz vse Štajerske in iz bližnje Hrvatske. Mirno bi lahko imenovali Sv. gore štajersko Brezje. Koliko nadlog in težav potožijo ubogi ljudje dobri Materi! Sv. Peter pa je slo ven tud: po hudi kmetski bitki, ki so jo pred 36f letj bili slov.-hrvatskj puntarji proti združenim graščakom na širnem polju ob izlivu potoka Bistrice v reko Sotlo. Bili so poraženi, stara pravda je vnovič umrla. Žalosten jubilej, ki se ga moramo spomniti. Pač lepo bi bilo, ako bi požrtvovaln' Sempetrani zgradili na primernem mestr na žalostnem prostoru primeren spomenik dostojen kmetskemu neznanemu junaku ■— v spomin na težke borbe naših prednikov za nas in našo svobodo. Misel je lepa in ne težko izvedljiva. Ker gre tod jnimo radi Matere božje na Sv. gori živahen promet slov. in hrv. kmetskega ljudstva, bi bil tak spomenik za naš kraj in našo zgodovino zelo pomenljiv. Gotovo bi prispevala k stvari vsa Slovenija ter bi akcijo podprl itudi bratje Hrvati. Sv. Peter pod Sv. gorami, ki slovi radi svoje lepote, bi zaslovel tudi kot s krvjo kmetov-mučenikov napojena zemlja. Ža zadevo bi se lahko zavzela občina ali katero društvo!
Št. Pavel stri Preboldu
čas letnih občnih zborov tukajšnjih društev se nagiba h koncu. Posebnega »trenja« in vrenja ni bilo opaziti ne pri enem kot ne pri drugem društvu. Pretečeni pondeljek zvečer je polagala obračun o svojem letnem delovanju tudi Ciril Metodova podružnica, ki šteje lepo število narodno zavednih žen in deklet ter z letošnjim letom stopa že v 25 leto svojega tihega, a marljivega in plodo-nosnega delovanja. Letošnji občni zbor je z zadovoljstvom sprejel na znanje dar Din 1.000.— katerega je v svoji opm-naklonila CMD prerano umrla ga. Olga dr. Tajnšekova. Podružnica je med letom zbrala 663 Din kateri znesek pošlje centrali za nabavo knjig in učiii Slovencem, ki žive ood Avstrijo ali Italijo. Podružnica prireja vsako leto tradicijonelen Giril Metodov kres, v bodoče pa namerava svoje delovanje razširiti na prirejanje iger ter organizirati romanje na Ople-nac. Slednje bi stalo vsako članico 180.—. Odbor je ostal še v nadalje dosedanji ter mu načeluje šol. upr. ga. Planerjeva, tajniške posle opravlja marljiva gdč. Šetim-čeva, blagajniške pa gdč. Zorjanova. Narodnostnemu delu, ki ga podružnica vrši. želimo mnogo uspehov, obenem pa tudi izražamo željo, da v krog svojih sodelavcev pritegne zlasti tudi kmetski in delavski sloj.
Pol/e ob Sotli
Naša občina se je lansko leto preimenovala iz »Sedlarjevo« v .»Polje ob Sotli«, s čimer so občani čisto zadovoljni, čeprav tudi »Sedlarjevo« ni bilo napačno ime. Sedlarjevo je bilo namreč že dolga leta poprej sedež občine. Naše vasi so zaslvele lani ob priliki tiste strašne toče, ki je skoraj ves okoliš oklestila in uničila. Hvala Bogu se bomo le nekako zrinili skozi zimo in pomlad. — V predpustu je bilo nekaj porok, 'nekateri pa so odložili na drugo leto. Korajžnim, ki so se upali v železni kurnik, v življenju mnogo sreče!
Cesto od banovinske ceste pri spodnjem križu v vas Polje pridno popravljajo, česar so občani iz bližnjih vasi pni veseli. Cesta, pelje do cerkve, sedeža ob čine, župnega urada, šole in pokopališ' je torej za splošnost važnega pomena. A tudi kraj sam bo s popravljeno cesto mnogo pridobil. Agilnemu občinskemu odboru, ki posveča vsem krajem enako mnogo paznic, želimo najlepših uspehov, posebno po tem letu, kj je bilo zn poljsko
občino radi groznih vremenskih katastrof tako usodno! — Regulacija Sotle pri Sedlarjevem je še vedno aktualna. Tu se ta obmejna cesta že v živo zajeda v vas in v banovinsko cesto. Tudi ta problem bo treba enkrat temeljito zgrabiti. Kdor ga bo premaknil z mrtve točke, si bo pridobil velike zasluge za So-telsko dolino. Brez državne pomoči r.e bo šlo. Morda bomo v bodočnosti srečnejši in bo od druge milijarde za javr, dela. katero kani država uporabiti, kaj • kanilo tudi nam. Upajmo!
&ADIO LJUBLJANA
Nedelja, 6. marca. 8 Instrumentalni dueti. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45 Postni govor (g. dr. Fr, Kimovec). 10 Za kratek čas (plošče). 11 Otroška ura (gdč. Slavica Ven-cajzova). 11.30 Koncertne suite (Radijski orkester). 13 Napovedi. 13.20 Nekai naših pe-- srnic in napevov (plošče). 16 Kmečki trio. 17 Prenos IV. interkontinentalnega koncerta iz Avstralije. 17.30 Pol ure domače zabave (plošče). 18 Arnošt Adamič: Zankar — ljudska zvočna igra. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Slovenska ura: a) Pevski zbor »Tabor«; b) Kmečki punti na Goriškem (g. Adolf Ivančič). 20.30 Slovenski vokalni kvintet. 22 Napovedi, poročila. 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Ponedeljek, 7. marca. 12 Operetni odlomki (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Ruski odmevi (plošče). 14 Napovedi. 18 Zdravstvena ura: Krvavitve (g. dr. Anton Brecelj). 18.20 I.alo. 18.40 Kulturna kronika: Slovenski narodno-kulturni problem (g. dr. Stanko Gogala). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 češka lahka glasba (plošče). 20.30 Prenos iz Prage: Masarykov spominski večer (obleanica rojstnega dne). 22' Napovedi, poročila. 22.15 Za zabavo (igra Radijski orkester).
Torek. 8. marca. 11 Šolska ura: Pisava not po Kristusovem rojstvu, predavanje ilustrirano s klavirjem (g. dr. Jos. Čerin). 12 Iz zvočnih filmov (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije: 18.40 Racionalizem in judovstvo (g. Fr. Terseglav). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.40 Zabavni zvočni tednik. 20 Koncert Radijskega orkestra. 20.50 Zbor praških učiteljev (plošče). 21 II. ura češke moderne klavirske glasbe (g. prof. Pavel Šivic). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za razvedrilo (igra Radijski orkester).
Sreda, 9. marca. 12 Godbe na pihala (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Radijski Šramel. 14 Napovedi. 18 Marc v naravi (g. Miroslav Zor). 18.20 Glazunov: Stenka Razin, sinf. pesnitev (plošče). 18.40 Zgodovina gorenjskih mest: Zgodnji kapitalizem (g. dr. Jože Žontar). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz ljublj. opernega gledališča; v prvem odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Četrtek, 10. marca. 12 Pisan drobiž (plo-šče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 lz Mozartovega kraljestva (plošče). 14 Napovedi. 18 Pester spored (Radijski orkester). 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Koncert zbora »Trboveljski slavček«. 20.20 Schmalstich: Venček otroških pesmic (plošče). 20.30 Oddaja za ameriški šolski radio (CBC), poje »Trboveljski slavček«. 20.45 O postanku in razvoju zbora »Trboveljski slavček« (ob 10-letnici obstoja, g. Drago Supančič). 21 Koncert zbora »Trboveljski slavček«. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester).
Petek. 1. marca. 11 Šolska ura. Pri piramidah (gdč. Julija Šušteršič). 12 S slovanskega juga (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20.Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 18 Ženska ura: Modne novosti (ga. Kini Oražen). 18.20 Kvartet Glazunov. 18.40 Francoščina (g. dr. S. Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacidlnalna ura. 19.50 Izseljeniške zanimivosti (g. Josip Premrov). 20 Koncert Radijskega orkestra. 20.50 Strauss-Grunfeld: Večer na Dunaju (plošče). 21 Samospevi: gdč. Vida Rudolfova in g. Ladislav Rakovec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleške plošče.
Sobota. 12. marca. Plošče hitijo, da Vas razvedrijo. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Plošč hitijo, da Vas razvedrijo. 14 Napovedi. 17 Za delopust. 17.40 Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (g. inž. Rado Kregar). 18 »Štirje fantje špilajo«. 18.40 Socijalne pogodbe Jugoslavije z drugimi državami (g. Josip Rozman). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanii politiki (g. dr. Alojz Kuhar). 20.30 III. večer muzi-komedijantov. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Vesel konec tedna.
Iveri
Žena Se trdnjava.^ mož njen letnik.
Zakon brez sporov si je prav tako težko predstavljati, ko državo brez krize.	(A.	Maurois.)
*
Največ govorijo ljudje, ki nimajo ničesar povedati.
*
Če hočemo osušiti močvirje, ne smemo vprašati žabe.
»Edinost« štev. 4.
Koliko inašaio
kmetski dolgovi
Vprašanje razdolžitve kmetov je bilo rešeno z znano uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov	z dne 25. septembra
1.	1936. Po tej uredbi so morali denarni zavodi odstopiti Privilegirani agrarni banki vse svoje	terjatve	(nastale do
20. aprila 1932) nasproti zaščitenim kmetom, to je nasproti takim osebam, ki s potrdilom pristojne občine dokažejo, da izpolnjujejo pogoje, predpisane z gori navedeno uredbo.
Po najnovejših poročilih so denarni zavodi oddali Privilegirani agrarni banki do konca lanskega leta:
Podružnica	Število	Znesek dolgov
dolžnikov dinarjev Beograd (centrala)	318.257	1.393,001.635.—
Zagreb	133.714	534,071.204.—
Ljubljana	47.945	480.918.978,—
Sarajevo	152.011	340,284.364.—
Skupaj 651.927 2.748,276.181.—
Iz tega sledi, da je v naši državi 651 tisoč 927 kmetskih dolžnikov dolžnih pri denarnih zavodih 2.748,276.181 din, torej skoraj dve in tričetrt milijardi dinarjev.
Največ kmetskih dolžnikov ima centrala, h kateri spadajo dolžniki z območja Srbije in Vojvodine.^ Na drugem mestu je sarajevska podružnica, ki obsega Bosno in Črno goro, sledi zagrebška za Hrvatsko-Slavonijo in Dalmacija ter na zadnjem mestu je ljubljanska podružnica, ki je pristojna za kmetske dolžnike, živeč ev Sloveniji. Ljubljanska podružnica je pa na zadnjem mestu samo kar se tiče števila dolžnikov, ne pa tudi po višini dolžnega zneska.^
Predvsem nas zanimajo naše domače razmere, za katere smo dobili tudi toč-nejše podatke. 524 denarnih zavodov je izročilo (po stanju koncem leta 1937) 47.945 kmetskih terjatev v skupni vrednosti 480,918.978 dinarjev, in sicer so izročile:
Vrsta obrata
Štev. Št. odd. Znes. dolg. zav. dolžnikov din banke	35	1.408	16,296.728
(regulativne) hran.	30	6.680	88,915.294
zadruge	459	39.857	375,706.956
Skupaj	524	47.945	480,918.978
Že iz tega se jasno vidi, kako zelo je razvito pri nas kreditno zadružništvo, saj je približno 90 odst. vseh kmetov iskalo posojila pri zadrugah in le 10 odstotkov pri drugih denarnih zavodih.
Na račun prvega obroka bi morali kmetski dolžniki v vsej državi plačati okoli 275,000.000 din, plačali pa so po zadnjih poročilih samo 131,655.000 din, torej komaj polovico.
Toda ta odstotek ne velja za Slovenijo. Po najnovejših poročilih je bilo vplačano na račun prvega obrtrka ca.
27,000.000 din, na račun drugega 5 milijonov 036.000 din in celo 17.000 din je že vplačanega na račun tretjega obroka, ki zapade v plačilo šele 1. novembra letos. Slovenski kmetje so torej plačali ca. 80 odst. prve anuitete, kar nas zelo čudi. saj so se gospodarske razmere šele v zadnjem času tudi za našega kmeta obrnile na boljše.
Že samo te navedene številke zelo zgovorno pričajo, da je naš kmet zelo zadolžen in vendar predstavlja to le del kmetskih dolgov., Ako bi si hoteli ustvariti točno sliko’ o zadolžitvi našega kmeta, bi morali prišteti še dolgove, ki so nastali po 20. aprilu 1932 (takozvane nove dolgove), in dolgove kmetov pri zasebnikih, trgovcih in obrtnikih. Za te dolgove pa seveda nimamo nikakih podatkov.
Končno je pripomniti, da se število Privilegirani agrarni banki oddanih kmetskih terjatev stalno spreminja, ker sodišča še vedno rešujejo pritožbe in potrjujejo ali razveljavljajo občinska potrdila. s katerimi prizadeti skušajo dokazati, da so zaščiteni kmetje. Razen tega pa Privilegirani agrarna banka sproti spregleduje izročene kmetske dolgove in jih vrača, ako ne odgovarjajo predpisom uredbe. Odtod velike diference, ki se pojavljajo včasih v raznih statistikah.	ab.
vali denar, po večini pa zaradi nezaupanja do denarnih zavodov. Nič čudnega ni bilo, da so hranilne knjižice izgubljale od dne do dne na svoji vrednosti, saj je vsak hotel imeti le gotovino. To stanje je ustvarilo nov poklic —■. prekupčevalce s hranilnimi knjižicami, ki so imeli zlate čase; plačevali so za hranilne knjižice običajno le polovično ceno, mnogokrat pa še manj, in jih naprej prodajali interesentom po znatno višjih cenah. Tudi za podjetne dolžnike so bili dobri časi! Marsikdo je izrabil nizki »tečaj« hran. knjižic in z njimi poplačal v marsikaterih primerih celo ves svoj dolg. Res ni bilo mnogo takih srečnežev, ker pač ni bilo gotovine na razpolago, mnogi se pa tudi niso takoj znašli v novo nastalih razmerah in niso znali izkoristiti ugodne prilike.
Razmere, ki so nastale zaradi krize, so zgovorno pričale, da jim nismo bili dorasli. Saj so tudi v drugih državah imeli krize in vendar so znali s hitrimi in energičnimi ukrepi preprečiti dolgotrajne kvar ne posledice. Mi smo pa tarnali ter bili prisiljeni, sklepati le resolucije, prošnje itd. in pričakovati rešitev od merodajnih činiteljev, ki si očividno sami niso bili na jasnem, kaj naj podvzamejo, dasi so meli vzgledov v drugih državah več kot dovolj. Izdani so bili sicer razni zakonski predpisi, ki pa niso bili zadovoljivi, saj niso zboljšali razmer.
Končno so se razmere iz raznih razlogov le izpremenile na boljše. Dotok denarja v denarne zavode je narastel in zato je postal tudi odtok v znatnejših zneskih možen, čim so denarni zavodi zopet začenjali izplačevati hranilne vloge, je takoj začelo rasti zaupanje ljudstva v nje, kar se je očitovalo na ta način, da so
ljudje začeli zopet znova nalagati svoje prihranke v denarne zavode.
Nove vloge naraščajo od dne do dne. In zopet imamo nov zanimiv^ pojav! Denarni zavodi imajo sedaj več kot dovolj gotovine, tako, da ne vedo kam z njo. Vprašanje plasiranja denarja je v .sedanjih okoliščinah zelo težak in odgovoren posel. Zaupanje v denarne zavode se namreč še ni popolnoma povrnilo in bojazen obstoja, da kak nepreviden dogodek, pa event. tudi samo neresna in nepremišljena lažna govorica, tako razburi vlagatelje, da ponovno navalijo na denarne zavode. Žato pa ravno morajo denarni zavodi imeti za vsak primer doma na razpolago vsak trenutek razpoložljivo gotovino v dovoljni višini, da lahko potolažijo vlagatelje, če bi v večjem številu zahtevali vrnitev svojih hranilnih vlog. Govori se, da imajo posamezni zavodi v svojih blagajnah na milijone takega novega denarja, katerega si ne upajo postajati, dasi je vprašanje po kreditih zelo živo.
Tudi te sedanje razmere še niso zadovoljujoče. še vedno je težko dobiti posojilo po primernih pogojih,^ posebno, ako ga želimo na daljšo odplačilno dobo. šele takrat, ko bo dolgoročnih kreditov dovolj na razpolago, bomo lahko govorili, da so se razmere na našem denarnem trgu konsolidirale in normalizirale. Gotovo pa je, da bomo prišli do takih razmer le, ako bo tudi država povzela potrebne ukrepe, ki bodo nudili denarnim zavodom gotovost, da v primeru potrebe najdejo na pristojnih mestih ne samo zagotovilo, marveč tudi dejansko p#moč.
jh.
Naše tržišče in cene
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
Zaščita malih kmetii
Kakšno zaščito kmečke zemljiške posesti si želi hrvattkl kmet!
Srbskega kmeta ne morejo upniki pognati z njegove grude, ker so srbske kmetije do neke mere zakonito zaščitene.
Zadevni, še veljavni srbski zakon namreč določa, da kmetu ne smejo na dražbi prisilno prodati njegove hiše, ne gospodarskih zgradb in šest oralov zemlje. Pri nas nismo take zaščite nikoli poznali, a jo baje pripravljajo.
Znana hrvatska »Gospodarska Sloga«, ki združuje že mnogo nad sto tisoč zavednih Seljakov, je pozvedovala po svojih poverjenikih, če bi ne bilo dobro, podobno zaščititi tudi hrvatsko kmečko posest. Dobila je približno 1300 odgovorov.
Skoraj vsi odgovori zaščito zagovarjajo in zahtevajo. Komaj deset odgovorov ni za zaščito. To pa zato, ker dotičniki menijo, da bi seljaki zaščitenci potem ne imeli nobenega 'kredita (zaupa) več. No, kmečki zaup je itak sploh prav neznaten.
Kdo pa zlahka kaj posodi, odnosno^ kreditira ali zaupa siromašnemu kmetiču na tisti košček zemlje? Pač pa ima kmet lahko mnogo osebnega zaupa, za čigar zadostitev 'smo vneto ustanavljali kmečke posojilnice (rajfajzenovke), te — ako so v pravih rokah — največje gospodarske dobrotnice pridnega in poštenega kmečko-delavskega človeka. Danes jih bolj ali manj očito izpodrivajo in na nič spravljajo. Po krivici.
Kmetijski strokovnjaki zagrebške središčne ^Gospodarske Sloge« proučujejo vprašanje zaščite kmečke posesti in so že prišli do sledečih načelnih zaključkov:
1. Najprej je treba določiti in zaščititi tisti najmanjši del (minimum) kmečke posesti, ki se ne sme prisilno prodati;
2. ta zaščiteni najmanjši del posesti mora meriti najmanj pol hektara obde-
lovalne zemlje za vsakega člana kmečke družine, če je seveda sploh toliko ustrezajoče zemlje;	^
3. zaščita kmečke posesti naj ne velja samo napram zasebnim upnikom, marveč tudi napram javni blagajni (davčni upravi) ter za terjatve Privilegirane agrarne banke in drugih podobnih ustanov s posebnimi pravicami;
4. pravica dobrovoljne prodaje kmečke posesti naj ostane neomejena.
Razume se, da ne smejo biti predmet rubeža in prisilne prodaje tudi vse tiste premične in potrošne stvari, ki brez njih kmet ne more kmetovati, ne živeti, n. pr. plug, brana, semenje, voz, ročno orodje, vprežna živina, krava, tele, svinje, perutnina, krma, stelja, potem stanovanjska oprema, obleka, posteljnina, živež itd.
Hrvatskim strokovnjakom je posebno važno, da kmetu na vsak način ostane streha in ga nihče ne more pregnati iz njegove hiše v črno brezdomstvo in brezposelnost. Temu naj sledi rešitev še drugih zamotanih vprašanj, ki so pomembna za ohranitev zdravega kmečkega življa na poti v lepšo bodočnost.
Vodja hrvatskega seljaštva dr. Vladko Maček veli, zahtevajoč zakonito posestno zaščito kmetstva, med drugim tudi tole:
»Seljaška posest je pogoj za seljaški obstanek. Zato se seljaška posest ne more smatrati za pravo lastništvo tistega, ki je trenutno vpisan v zemljiški knjigi, marveč se mora smatrati za lastništvo tudi vse njegove družine, pa celo i bodočih potomcev«.
V naši ljubi Sloveniji ni nič drugače. Kako bi le slovenski kmetje odgovarjali na takšna vprašanja? Sicer pa: kdo jih kaj vpraša?	A.	ž.
Les. Povpraševanje srednje. Izvoz še vedno manjši. Cene so za nekatere vrste trdne. Smrekovi hlodi 150—200, smrekovi tanin 220—300, macesnovi hlodi 220—260, borovi hlodi 200—300, smrekove deske 4 m 280—420, macesnove deske 600—800, hrastove deske 600—1500, bukove deske 300—650, hrastov les kubik 650—700 din.
živina. Položaj skoraj neizpremenjen, trgovina brez večje živahnosti. Cene precej stalne. Prvovrstni voli se plačujejo od 4.75—5.75 din po kg žive teže, krave od 2.50—5 in teleta od 5.50—8, konji 800— 4000 din komad.
Svinje. Izvoz je nekoliko živahnejši,^ a tudi na domačem trgu je stalno povpraševanje, zlasti po mladih prašičih. Cene za debele svinje od 7—8 din, plemenske svinje 5.25—6.75, pršutarji 6.50—7, hrvaški Špeharji 9.75—10.50, mladi prašiči, 5—6 tednov stari 85—105 din, 7—9 tednov stari 110—120, 3—4 mesece 150—170, 8—10 mesecev 410—425. — Izvoz je živahen, zlasti na Dunaj in v Prago, kjer so cene sicer malo popustile.
Kože. Goveje surove kože 8—14 din za kg, telečje 10—15, svinjske 8—12 din.
Poljski in drugi pridelki. Seno 30—35— 45, slama 25—30, lucerna 160—190 din. Krompir 0.75—1.50 din kg, čebula 3—4, česen 5—8, kislo zelje 5, kisla repa 2, karfijola komad 2—10, glavnata solata komad 2 din, radič kg 10—12 din. Jabolka po vrsti 2.50—5—7 din, hruške 5, celi orehi 6, suhe slive 10—14. Pšenica 1.75 -2, rž 1.50—1.75, oves 0.75—1.25, proso 1.25—1.75.
Mleko, perutnina, jajca. Mleko 1.50—2 din liter, smetana 10, surovo maslo 24 din, čajno maslo 28—32, domači sir 8— 10; kokoši komad 20—25, par piščancev 28—65, gosi komad 40—45, race 10—25 din komad.
Vino. Trgovina trdna, isto cene. Lažja vina 4.50—5—6, sortna vina 6—7—8 din. Zaloge se polagoma izčrpavajo, zato je popraševanje stalnejše.
Staro železo in kovine. Povpraševanje je precejšnje, zlasti po železu, za ostale kovine manjše. Težko železo kg 0.85 din, lahko železo 0.50 din, baker 7.50—8, med 5—5.50, jeklo 7, svinec 2.50, aluminij 8 din.
Naš denarni trg
Gospodarska kriza, ki je pri nas kot agrarni državi nastopila nekoliko pozneje kot v drugih državah, je povzročila v našem gospodarstvu nevzdržne razmere. Kar preko noči je zastalo skoraj vse naše gospodarsko življenje.
Na denarnem trgu je nastal popoln zastoj. Dolžniki niso več vračali svojih dol-
gov, še manj so drugi na novo vlagali v denarne zavode svoje prihranke-^ denarni zavodi sami pa so kmalu izčrpali svojo zalogo gotovine in so zato morali ?apreti svoje blagajne, ker niso mogli ustrezati zahtevam svojih vlagateljev. Slednji so želeli imeti vrnjene svoje hranilne vloge deloma, ker so res potrebo-
Naša stedDivost v številkah
V naši državi odpade na vsako osebo 188 din prihrankov, ki so naloženi v hranilnicah. V Norveški pa na osebo 7695, Danski 6042, Franciji 4332, Ameriki 3833, Češkoslovaški 2557 din itd.
XŽivnoreja v Sloveniji je, kakor kaže tozadevna statistika, ena najmočnejših gospodarskih panog. Število goveje živine se ceni na 400.000 glav. prašiči
350.000, konji 55.000. ovce 40.000 in koze
12.000.
X Za Izvoz živine je pripravilo km. tijsko ministrstvo načrt nove uredbe.
X Sttfie češplje, kar jih pridelamo v naši državi, so malone vse prodane.
Svetovalec ..Edinosti”
ODGOVORI
B. P. iz S. d.: Ker je kupec postal zemljiškoknjižni lastnik kupljenega posestva, je le on upravičen razpolagati s posestvom. Prodajalec ima le možnost, da iztoži od kupca ostanek kupnine in ostale stroške, ki jih je imel z upravljanjem posestva, v kolikor ti zahtevki seveda niso zastareli in kot taki neizterljivi. Mislimo zato, da bi bilo za prodajalca najboljše, če se pobota s kupcem in mu izplača primeren znesek proti temu, da kupec prenese zopet nazaj lastninsko pravico na prodajalca. Vtis imamo, da je prodajalec preveč zaupal kupcu in pozabil zavarovati sebe in svoje interese ter tako prišel v položaj, ki se mu sedaj maščuje. Sicer pa je tudi rešitev Vašega vprašanja odvisna od vsebine kupoprodajne pogodbe, ki jo niste sporočili.
A. D. iz B.: Zdravnik je postopal pravilno po obstoječih predpisih, ker je šlo za nalezljivo bolezen, pri kateri je pred-
pisana prisilna oddaja v bolnico, če ne zmorete plačati bolniških stroškov, ki ste jih po zakonu o bolnicah dolžni plačati, vložite prošnjo za popolni ali delni odpis oskrbnih stroškov na kr, bansko upravo preko uprave bolnice, v kateri se je zdravil Vaš otrok. Prošnjo utemeljite z gospodarskimi, rodbinskimi, finančnim^ težko-čami, ki Vam onemogočajo plačilo bol. stroškov. Mnenja smo, da neposredno proti Vam občina ne more nastopiti z zvršbo, ker nima izvršilnega naslova, marveč bi morali najprej iztožiti oskrbne stroške od Vas kot očeta. Zato tudi ni upravičena izvršilna pristojbina.
Občinska pot je javno dobro in kot tako ga sme vsakdo uporabljati. Na javnem dobru pa nihče ne more pridobiti kakšne pravice, ki ni združljiva s tem namenom. Cesta preneha biti javno dobro, kadar občinski odbor s sejnim sklepom, ki ga odobri nadrejeno obiastvo (sresko načelstvo), cesto oziroma pot kot tako opusti. S samim neuporabtjanjem cestnega sveta kot poti, ne izgubi cesta svojega značaja. Iz tega izhaja, da se ne more priposestvovati cestnega sveta.
G.	S. iz B.: Odgovor v pismu.
A. H. š. Z. ob S. — Nasvet dobite pismeno. Omenjena zamisel pa menda ne bi bila rentabilna.
Z. J. O. v. — Tozadevno dobite pismen nasvet.
A. J. N. — Prejmete pismen nasvet.
Odrežite In priložite vprašanju
Svetova let
„tdii$osU"
odgovaria samo na vprašanla. ki IIm I* prileten la odraca* l
..EDINOST" 5. marca 1938
Za dom in pridne roke
Par besed w mod
Življenje je namenilo ženi obsežno in težavno nalogo. Že narava sama ji je poverila dvoje velikih in težkih pnklicov. Ta poklica sta gospodinjstvo in materinstvo, ki že sama po sebi izpolnita ženi vsako minuto življenja z delom in skrbjo. Koliko pa je dandanes žena, ki si morajo iskati poleg tega še tretji poklic, h kateremu jih sili obstoječa borba za kruh. Predvsem spada sem poleg meščanske žene naša kmečka žena. Zraven običajnih Hfispodinjskih in materinskih poslov, jo zaposluje še polje. Kako naj take reve iz-
hajajo s časom in telesno močjo? Le .« pravilno ureditvijo vsega svojega dela in življenja. Zapravi čim manje. časa. denarja in telesne moči, a skušaj čim več doseči! Mnogo je danes knjig, ki nam dajejo najrazličnejše nasvete v pogledu praktičnega gospodinjstva, vendar so večini naših žena nedostopne, ker so predrage.
Zato, drage bralke, posebno one. ki živite v naših vaseh, zatekajte se pridno v ta naš kotiček, ki vam bo pomagal : najrazličnejšimi nasveti in pripomočki prenašati breme življenja.
nova
dom
Minil je post in z njim čas porok in -gostij. Premnogi mladi par si je ustvaril in si še ustvarja svoje novo domovanje. V mestu si poiščeta mlada zakonca svoje stanovanje, na deželi pa pride nevesta na ženinov ali ženin na nevestin dom. Pogosteje pride nevesta na ženinov dom. Ta mlada dva nista sama. Le prepogosto gleda mlado ženo ostro oko moževe matere. četudi ima mati rada' svojo snaho, vendar ji ne gre v glavo, da je sedaj konec njenega kraljevanja na posestvu. Prepustiti bo morala ključe mladi gospodinji. Ta trenutek je značilen za ves poznejši blagor kmečkega doma. Tu je treba preprečiti le propogosto nastajajoče sovraštvo med obema ženama. Le uvidevnost in popustljivost na obeh straneh bosta lahko ustvarili harmonijo v hiši.
Stara gospodinja smatra svoj postopek v gospodinjstvu za edino pravilen. Nobene kretnje svoje naslednice ne odobrava. Istotako mlada gospodinja. Vse kar naredi moževa mati, smatra za zastarelo in neumno. Tako je mogoče, da v tej obojestranski napetosti pride že samo radi postiljanja ene postelje do vstaje v hiši.
Naj si moževa mati in mlada žena z ljubeznijo sežeta v roko, z uvidevnostjo in popustljivostjo stopata preko malenkostnih povodov za morebitni prepir. Ti niati, ki si leta in leta gospodovala na svojem domu in si pridobila mnogo skušenj, spreglej mladi naslednici ta ali oni pregrešek. Upoštevaj pa tudi njeno znanje. Nikar si ne domišljaj, da mora biti vse po tvojem. Snaha je dorastla pod sodobnejšimi razmerami nego ti. Svet je zadnje čase zelo napredoval v vseh panogah, tako tudi v gospodinjstvu. Ne glej v raznih novostih, ki jih uvaja snaha v hiši, le bedaste novotarije. Pravično presodi njeno delo. Ne jemlji ji veselja z večnim godrnjanjem in vedi, da se lahko po različnih potih pride do istega cilja — do dobrega gospodinjstva. Niti dve ženi na svetu ne postopata popolnoma enako.
A sedaj še mladi gospodinji par besed. Predvsem spoštuj moževo mater! Novi in praktičnejši red v hiši uvajaj obzirno in polagoma. Ne s trmo in hudobijo. Ljubeznivo pojasni prejšnji gospodinji, da od njene mladosti do danes svet ni napredoval samo v pogledu avtomobilov, aero-planov in drugih strojev, temveč tudi, kar se tiče gospodinjstva. Nikoli pa ne
pozabi, da vedo tudi starejše gospodinje mnogo, premnogo stvari, ki ne bodo nikoli izgubile svoje vrednosti.
Le tako bosta obedve gospodinji živeli v slogi; gospodarju v veselje, družini v dober vzgled, celemu domu pa v korist.
BtUNIMJA
Enoličnosti v hrani
Bodi karkoli v življenju, vsega se naveličamo, če se ponavlja vedno v eni in isti obliki. Istotako v hrani. Zena mora biti v kuhi vedno iznajdljiva. Monotonost v hrani prične slabo vplivati na celotno razpoloženje družine. Mož postaja siten. Saj ni čudno! žena pa z nobenim kosilom ali večerjo ne more več prijetno presenetiti. Mož se je le predobro prepričal, da je že tekom prvih dni do dna spoznal ženino kuharsko učenost in da se sedaj jedilnik monotono ponavlja. On dobro ve: danes je torek in bomo jedli to, danes je petek in bomo jedli to in to. Ali ni to dolgočasno? In vendar je lahko prav ta žena sicer dobra kuharica, le premalo iznajdljiva in pozorna. Mnogo žen« se’ pa tudi ne zaveda, da je treba moža z vsako malenkostjo pritegovati vedno znova k domu. In hrana v tem slučaju niti ne spada med malenkosti, ampak med najvažnejša poglavja vsake gospodinje.
Nikar s svojo brezbrižnostjo v kuhi ne povzroči, da pride mož do prepričanja, da kuha sosednja krčmarica bolje in izbra-nejše od tebe. Tedaj si boš' lahko iskala moža po gostilnah, namesto, da bi ga videla veselega in zadovoljnega doma. Kako žalostno je, če slišiš govoriti v družbi moža proti ženi: »Gospa, vi res izvrstno kuhate. Moja žena pa ne zna tako.« — Lahko bi znala, le ona polaga premalo važnosti na to. Ona si misli, glavno, da je nekaj skuhano, da se družina naje.
Premnoge, posebno pa naše kmečke žene, nimajo za kuho potrebne fantazije. V krompirju vidijo le krompir, v fižolu le fižol, v koruzni moki le žgance, v mesu le juho in pečenko itd. itd. Zato vidimo na mizah v večini kmečkih domov le krom pir, fižol in druge jedi v oni stari, običajni obliki, ki mora delovati na človeka dolgočasno, čeprav je lačen. Res, da je krompir v oblicah najhitreje gotov, a tudi kuhanje drugih krompirjevih jedi ti bo šlo hitro izpod rok, če boš delala z veseljem
in dobro voljo. V zadoščenje ti bo pohvala cele družine. Receptov, ki bodo pokazali, kaj vse je mogoče napraviti iz navadnih poljskih in vrtnih sadežev, bo prinesel list od časa do časa dovolj.
Jajčne ledi
Prihaja doba, ko bodo pričele kokoši najbolj nesti. Jajca so že poceni in bodo še cenejša. Izkoristimo to priliko in nau-žiimo se jajčnih jedi. Nekatere gospodinje ne znajo iz jajc napraviti nobene druge iedi, kakor pečena, rahlo ali trdo kuhana jajca ter rezance. Tako se lahko zgodi, da se marsikomu iajca pristudijo, ker se jih je naveličal. Z majhnimi dodatki in v drugi obliki narejena nam lahko dado jajca jako okusne jedi.
Rumenjak z mlekom. Daj v skodelico 2—3 žlice sladkorja v prahu in eden rumenjak. To mešai tako dolgo, da se za-peni, nakar zalij z vročim mlekom. Dobiš izvrstno pijačo za otroke, malokrvne, oslabele in pljučno bolne ljudi.
Jajčna krema. Postavi na ogenj posodo z vodo. V njo postavi drugo posodo z mlekom, v katerega daj par rumenjakov, sladkorja po volji in malo vanilije. To nridno mešaj, dokler ne zavre voda in mleko. Nato odstavi in mešaj tako dolgo, da se ohladi in zgosti. To kremo serviraj k raznemu drobnemu pecivu ali uporabi kot nadev.
Jajčna solata. Skuhaj par jajc na trdo. Nareži iih v kolobarje ali v drugi poljubni obliki ter priredi kakor vsako zeleno solato, le da dodaš tudi nekoliko popra. Uporabljaj pa raje olivno ali drugo belo olje, ker je potem solata za oko lepša.
Jajca s šunko ali slanino. Ocvri na masti par tanko narezanih koščkov šunke ali slanine. To zalij z jajci, ki si jih v lončku raztepla, solila in malo poprala. Malo pomešaj in postavi na mizo. Tako dobiš jed, ki nastopa v naših jedilnikih vedno pod angleškim imenom »Ham and egs« (hemendegs).
Jajca s čebulo. Daj na mast precej čebule. Ko je že lepo rumena, jo prav tako, kakor prej šunko, zalij z raztepenimi jajci. Malo pomešaj in odstavi. Serviraj jed na tankih kosih črnega kruha ali pa kakor običajno na krožniku.
Priprosta, a dobra biskvitna torta, štiri rumenjake, 7'/2 dkg sladkorja in zavitek vaniliievega sladkorja mešaj, da se za-peni. Nato dodaj 7dkg moke in pecilni prašek, malo pomešaj in dodaj čvrsti sneg štirih beljakov. Na zmernem ognju peči pol ure. Hladno torto prereži in namaži s poljubnim nadevom.
Družina kokoši sestoji iz petelina in 10—14 kokoši. Petelina naj se nadomesti vsako drugo leto. Tudi kokoši je treba vsako leto nadomeščati z mladimi živalmi. Le prva tri leta neso kokoši najbolj, a tudi meso je bolje od mladih, nego od starih kokoši, če ima kdo kure samo radi jajc, je nujno potrebno, da oskrbi kurjo družino vsako leto z mladimi, krepkimi živalmi, ki so piščeta dobrih jaičaric. Te mladice bodo nesle že v novembru, seveda, če bodo imele dobro hrano in primeren kurnik.
Petelinčke, katerih ne mislimo pustiti za oleme. lahko zakoljemo ali kapunimo. Kapuni dajejo izvrstno meso in se radi tega drago prodajajo. Na žalost pa je pri nas kapunjenje malo razširjeno. S tem se v glavnem pečajo le kmetijske šole in nekateri veleposestniki. Posamezniki na manjših gospodarstvih, katerim bi bil zelo dobrodošel nekoliko večji zaslužek, pa se s tem ne pečajo, čeprav je posel dobrič-kanosen. Možje se za kurjerejo pri hiši ne zanimajo, torej je to skrb gospodinje. One naj se pobrigajo, kako se kapuni, in bodo z majhno žrtvijo prišle do lepega denarja. Saj se dobe nalašč v to svrho izdelane škarjice. V trenutku, brez vsakega truda in trpinčenja živali je delo opravljeno, živinozdravnik, kmetijski referent ob priliki predavanj v kmetijsko-nadaljevalnih šolah ali sicer kdo, kateremu je ta posel znan, vam bo rad dalpo-trebna navodila. Vendar, katera se loti tega posla, naj si priskrbi večje število petelinčkov za kapunjenje, ker jih potem lažje in bolje proda. Delikatesne trgovine in drugi trgovci, ki prodajajo zaklano perutnino, kupujejo vedno raje v večjem številu, ker eden ali dva komada se jim ne izplača kupiti.
Pri vsaki kmečki hiši vidimo kokoši. A malo je kmečkih gospodinj, ki bi pri hiši kokoš v oni meri upoštevale, kakor upoštevajo svinjo ali kravo. Pri mnogih hišah imajo kokoš samo zato, da daje jajca, vali piščance, pobira po dvorišču ostanke, trpi žejo in preganjanje s strani otrok in psov ter da deli hlev z drugo živino. Kratko povedano: kokoš nima pri hiši ni-kakega ugleda.
To ni prav. Saj je ravno kokoš ona žival, ki nas pogosto spravi iz zadrege, kadar je treba hitro postreči nepričakovanemu gostu. Napraviš kakršnokoli jajčno jed (o teli v prihodnjih številkah) ali spečeš pišče. Kokošim je *orej treba posvečati nekoliko več pažnje. Cim boljšo postrežbo bodo imele, tem boliši bodo uspehi domače kurjereje .
Kozarce, ki so beli od slatine hitro umiješ z vodo, kateri prideneš nekaj kisa. —
Ako dobiš na roko smolo, jo najlažje odstraniš, ako namažeš roke s svinjsko mastjo in nato opereš z vročo vodo. Samo z vročo vodo ali bencinom ne opraviš ničesar.
Madeže od tobaka odstraniš z mešanico glicerina in salmijaka. Vsake tekočine vzemi pol.
Domače sredstvo za čiščenje bakrene posode. Vzemi enake dele kisa, kislega nleka, ržene moke in finega peska. To iobro premešaj in s to zmesjo čisti ba-
Prsktiini nasveti
kreno posodo. Potem jo izplakni v mrzli vodi ter dobro obriši z mehko cunjo. Imela boš vedno svetlo posodo.
Surovo šunko shraniš najbolje v peči, v kateri se ne kuri. Skozi dimnik dobiva dovolj zraka, a muhe ne morejo do nje.
Če imaš advokata...
»Kaj vam ie le, obtoženec? Hočete mar preklicati svoje prostovoljno priznanje?«
»Da, gospod sodnik. Moj zagovornik, me je pravkar z živo besedo prepričal, da nisem kriv.«
Molitev
Kranjec Miško.
Spomini na molitev segajo globoko v mojo mladost in so tesno povezani z zimskimi in pomladanskimi večeri; lahko bi celo rekel: kos moje mladosti so. Povezani pa so še z marsičem drugim: z mojo materjo in očetom, z lakoto, z majhnimi skrbmi za golo vsakdanjost. Široko vaško življenje je tesno povezano med seboj in nikdar ne moreš ločiti enega od drugega. In kadar se mi še zgodi, da se spomnim mladosti, tedaj se v zvezi z njo spomnim vsega onega, kar je bilo tedaj važno: majhna kmečka sobica, pet korakov dolga, štiri široka (kajpa, otroških korakov!), natrpana s pohištvom in kmečko pečjo. Prinašala nam je dovolj skrbi, dovolj neprijetnih ur. Toda bilo je v tistem življenju mnogo lene, velike svobode, kakršne nisem kasneje več nikdar srečal. Zdaj, ko ni več tiste naše skromne hiše, se često spominjam na njo, z vsemi bridkostmi, Da tudi z vsemi majhnimi radostmi.
In tako sem se nedavno spomnil tudi na molitev: šel sem mimo kmečke hiše in iz nje mi je udaril vonj kmečke molitve. In tako sem se spomnil matere, ki nas je učila moliti.
Tudi o Bogu nas je ona prva učila. Tisti Bog je bil povsem drugačen, kakor oni. o katerem sem se učil kasneje, po šolah, in o katerem sem včasih z drugimi imel srdite boje. Ce se zdaj spom-
nim na Boga, o katerem nam je pripovedoval župnik s prižnice, ali če se spomnim na onega iz knjig v gimnaziji, tedaj moram priznati: materin domači, kmečko Bog je bil mnogo lepši, mnogo dobrotljivejši, pravičnejši in mnogo bližji nam ljudem. V šoli smo Boga obdali s teorijami, z dokazi. Brez dokazov tisti Bog v gimnaziji ni mogel nikdar živeti. Celo dokazi mu niso mnogo pomagali. Stal je izven vsega dogajanja, miren, brezskrben, skoraj bi rekel: malce hudoben. Na levici je imel strašen pekel, na desnici krasna nebesa. Razdelil je človeštvo v dva razreda. Bil je sestavljen iz treh oseb. Materin Bog pa je bil Boe revežev, majhnih, zatiranih, bednih in lačnih ljudi. Poznali smo še njegovega Sina, ki je nekoč hodil po zemlji. Ta je pri svojem očetu vse dosegel, zato smo ga često prosili za pomoč. O svetem Duhu pa nismo mnogo vedeli. Ta materin Bog je bil dober, skromen in usmiljen. Res se je često razsrdil, tedaj nam je poslal nevihto z grmoom, da na^ preplaši. Kakor piščanci smo se poskrili za duri. ali v temnih kotih, da nas njegova jeza ne bi dosegla. On pa se je peljal po temnem, oblačnem nebu na zlatem vozu in metal strele na zemljo. Švigale so strele proti zemlji, toda redko so zadevale človeka ali se dotaknile njegovega doma in ga upepelile. Zdi se mi. da ie bil zadovoljen že s tem, da nas ie preplašil in nas spravil v kot ra kolena. Zato je spremenil svoj srd in strele so zadevale vrhove visokili jagnedov in debelih hrastov. Da bi nas potolažil,
nam je poslal nekaj lepega sonca, in dve mavrici je razpel čez nebesni svod in otroci zemlje smo se veselili tega. Včasih nas je kaznoval tudi s tem, da nam je poslal spomladi preveč dežja in napravil povodnji. Bali smo se, da nam bo uničil kruh na poljih. Zato smo šli v cerkev in molili za sonce. In resno: nebo se je razjasnilo, lepa večerna zarja se je zarisala čez večerno nebo, ponoči so se prižgale svetle zvezde po oboku in drugo jutro se je prismejalo sonce. Drugič nas je mučil s sušo. Pol drug mesec ni poslal drugega kakor skromno roso; včasih pa niti te ne. Tedaj smo napravili procesijo in molili za dež, ki nam je potreben za polja. In glej. že so se dvignili oblaki na nebu; temni in mračni so se nam bližali. Ze smo mislili: zdaj šele nas bo kaznoval. On pa je videl našo skrb in naš strah; nasmehnil se je in nam ni poslal nevihte s točo in viharjem, temveč prav lep dežek, prijetno roso, in zemlja je žejna pila in osvežilo se je naše polje.
Takšen je bil materin Bog; in moram priznati: rad sem ga imel in spoštoval. Zvečer se je naša majhna hiša napolnila z molitvijo. Vsi smo molili enakomerno. nekoliko zavlačeno in zaspano. Zunaj je bila pozna pomlad, žito je zorelo. Cvetje je še vedno dehtelo, na vrtu je pel slavec, kakor bi z nami molil in žabe so regale po vaških mlakah. Vse to se je mešalo z našo molitvijo in vse to je bila ena sama molitev narave, tiha zahvala Bogu, da živimo, in da je na svetu kljub vsej veliki bedi — vendar
lepo.
Kasneje v šoli pa smo tudi molitev spremenili. Molili smo bolj učeno, vse bolj ošabno, skoraj samozavestno. Iskali smo visokih izrazov in za ničesar nismo prosili. Pač: včasih smo prosili, da bi bili ponižni. Toda bili smo veseli, da nismo ponižni. Molili smo za modrost, pa smo mislili, da smo že preveč modri! Tista stara materina molitev: »očenaš«' je prišla redko na spored. Doma je mati vedno nekaj navedla: molili smo za polje, za dež, za sovražnike, za mrtve Za VSS smo molili in kopičili očenaš na oče-!!a?‘ • l01!. pa s.mo v zanesenih bese-i	razumevanje	vsega.
Minila so leta. Odnesla so s seboj molitev; i tisto materino za dež, za sonce, za živino, za zdravje, za sovražnike in verne duše v vicah; i ono iz šol za modrost in ponižnost. Nič več se ne vozi stari kmečki bog na zlatem vozu po nebu. da bi plašil kmete in njihovo deco, zadevajoč s strelami vrhove jagnedov. Nič več ne stopim v procesijo, da bi molil za dež, kadar je suša. Kruh kupujem t trgovini. Niti ne prosim za lepo vreme, kadar je preveč dežja, jezim se na cestni odbor, ki se ne briga, da bi s kamenjem posul ceste in tako kljuboval dežju. Tudi za sovražnike ne molim, čeprav jih imam danes mnogo, tedaj pa, nisem imel razen dveh vaških paglavcev nikogar za sovražnika. Ti zadnji sovražniki me enostavno premlatijo in oni potem molijo zame kot svojega sovražnika. Tudi za pokojne ne molim več. Samo. kadar na vse svete ljudje prižgejo sveče na grobovih, tedai
Sobota, dne 5. marca 1938.
štev. 4.
»v;:.
m
Novi patrijarh srbske pravoslavne cerkve dr. G a vri! o Dožič.
Visokošolska diploma za dovršeno liubezen
Kitajska idealna žena
Iz Šanghaja je prispela naravnost neverjetna vest, da so tamkaj otvoriii neke vrste visoko šolo zakonske ljubezni. Tu imamo prvi primer oficijelno diplomirane ljubezni, ki daje pravico do zakona in domačega ognjišča. Ideja pa ni tako neumna, kakor bi morda kdo mislil, če imamo že ženske profesure za medicino, nego in vzgojo dojenčkov itd., zakaj bi potem prepustili to, kar je v življenju zakonske žene najbolj bistvena stvar, samo golemu slučaju? Kitajci hočejo vse po-mankljivosti bodočih soprog na tej univerzi popraviti. Vsekakor je treba veliko vsestranskega študija, če se hoče preobraziti mlado dekle v bodočo soprogo svojega moža. Na omenjeni šoli, ki jo mlade vzorne Kitajke zapuščajo z diplomami,
— Soproge, ki so na „višini••
polagajo razen na elementarne učne snovi prav posebno važnost na diplomacijo. Spoznali so namreč, da je žena, ki zna biti zelo diplomatična, zmožna, odstraniti z lahkoto vse sproti nastajajoče male konflikte in razprtije, ki so čestokrat vzrok velikega trenja. Predavanja pa se nanašajo tudi na področja politike, finančne znanosti in filozofije, tako da morejo te mlade izobraženke postati prave sotrud-nice svojih soprogov v vseh višjih pozicijah družabnega in državnega življenja. Na ta način si hočejo Kitajci vzgojiti soproge, ki bodo »na višini«, šanghajski Evropejci že razpravljajo o tem, da-li ne bi kazalo, slično univerzo za diplomirano zakonsko ljubezen otvoriti tudi na za-padu.
Pameten ukrep proti voMm hufskaiem
Praški „Venkov•• o tistih, ki so se v letih 1914-1918 stiskali po rasnih pisarnah In skladlšllh
»Venkov«, glavno glasilo češkoslovaške agrarne stranke, piše o tem sledeče: »Kdor je bil na bojiščih svetovne vojne, temu je znano, da so tisti, ki so se takrat stiskali po raznih pisarnah in skladiščih, v svojih govorih največji junaki. Za te ljudi je vsak človek, ki se trudi preprečiti novo klanje, navaden strahopetec. Kakor je razvidno iz razprav časopisja,
bi bil potreben zakon, ki bi se glasil morda takole: Vsi ti junaki, ki razpravljajo danes v časopisju o vojni, o junakih in strahopetcih in o tem, da se mi — Čehi — nikogar na svetu ne bojimo, spadajo v trenutku izbruha vojnih zapletljajev v prve strelske jarke«. — Pač oster obračun uglednega češkega lista s poklicnimi gobezdači!
Zene ki zagovariaio mnogoženstvo . . .
Sijajna•• argumentacija žena v Zapadnl Afriki
ministrstvo je odposlalo v te kraje gosp. Bessona, ki je o tej stvari referiral in navedel »argumente«, ki so mu jih iznesle temnopolte lepotice v dotičnih krajih. Izjavile so, da je mnogoženstvo mnogo udobnije, ker morejo tri do štiri žene, ki jih ima vsak zamorec, lažje opraviti vsa hišna dela, kakor pa le — ena. Te
Francija se v zadnjem času zelo trudi, da bi izkoreninila mnogoženstvo, ki se je zlasti močno razpaslo v nekaterih delih zapadnoafriških kolonij. Vsa ta stremljenja pa so imela zelo malo uspeha, ker so se proti enoženstvu (monogamiji) in za mnogoženstvo (poligamijo) izražale ravno — ženske. Francosko kolonijalno
»stvarne« argumentacije — tako je dejal g. Besson — ni mogla ovreči nobena, še tako spretna propaganda za enoženstvo.
Izvršbe in rubeii pred 5000 leti
čim je človek znašel v prastari dobi denar, potem je gotovo, da so bili še z istim dnem napravljeni tudi prvi dolgovi. Takoj nato pa se je pojavil tudi ekse-kutor. ki je s silo izterjal dolg. To se vidi iz starih dokumentov, marmornatih plošč in podobnih naidb, ki so jih pred nedavnim odkrili na Kitajskem.
V središču Kitajske je odkrila neka angleška ekspedicija zelo zanimive dokaze o eksekucijah pred tisoč leti pr. Kr. Ta ekspedicija je našla pri svojem arheološkem raziskovanju veliko mra-mornato ploščo, ki izvira okoli 1000 let pr. Kr. Na tej plošči je mogoče jasno razbrati besede neke sodne odločbe pred 3000 leti. Na plošči se da tudi iasno razbrati podpis nekega takratnega kitajskega eksekutorja. ki je bil .za dolžnike strah in trepet. Stari Kitajci so takrat nazivali eksekutorja »čan«. Na tej mra-mornati plošči je poziv dolžnikom, ki se glasi:
»Kadarkoli se pojavi na nebu mesec, bo prišel k Tebi „čan” in Ti mu moraš plačati na naslov starega dolga deset galov (stari kitajski denar). Ako mu točno ne plačaš. Ti bo odvzel, kar mu najbolj v Tvoji hiši ugaja. Če mu ne plačaš
niti po drugem opominu, Te bomo vrgli v temnico. Tvojo družino pa Izgnali iz mesta.«	»
Odločba na tej mramornati plošči je dokaz, da eksekutorski posel ni tako moderen, kakor bi si kdo predstavljal. Obstoja že od pamtiveka. Sodeč po besedilu na tej plošči, pa lahko zaključimo, da tudi v starih časih ta posel ni užival posebne popularnosti.
Stekleni domovi
Sodobni ljudje si želijo zraka, sonca^m svetlobe. Pri tej težnji jih podpira zlasti sodobna higijena in sodobna arhitektura. V tem oziru napreduje človeštvo v velikih skokih. Pri gradnji stanov in stanovanj se je pred kratkim celo pojavila zamisel, graditi hiše in stanovanjske domove iz stekla, da se tako v kar največji meri izkoristi svetlobo.^ Prvi tozadevni poskusi niso prinesli zaželjenega uspeha. Družine se namreč niso mogle umakniti pred radovednostjo in zvedavostjo zunanjega sveta. Po večletnih poskusili pa ie uspelo nekaterim ameriškim inžinir-jem rešiti tudi vprašanje prozornosti stekla. Napravili so tako steklo, skozi katero se iz stanovanja vidi, ne vidi pa se od zunaj v hišo. To steklo je namreč tako sestavljeno, da odbija zunaj svetlobo. S tem je rešeno tudi to kočljivo vprašanje ter bo odslej dana možnost za gradnjo domov in hiš iz stekla.
Pes in slon na zatožni klopi
Kje drugje kot v Zedinjenih državah
Zedinjene države Severne Amerike so zares dežela brezmejnih možnosti. Nedavno se je .»imel zagovarjati« pred sodnikom pes-volčjak, ki je nekega dečka pri kopanju tako dolgo držal pod vodo, dokler se ni utopil. Kot »morilec« je moral poslušati potek razprave, ki ga pa oči-vidno ni zanimala. Ko je sodnik izprego-voril sledeči pravdorek: »Ker je pes Ida-hio nevaren občestvu, odrejam, da ga ima posestnik do 1. oktobra 1938 zaprte-
ga, sicer bo ustreljen«, — je Idahio veselo otepal s svojim repom ter je odšel s svojim gospodarjem v določeno kajhn.
Take sodbe pa v Ameriki niso preredke. Nedavno je neki slon do smrti poman-dral svojega slugo ter je bil za to obsojen na smrt. Proti instifikaciji ubogega Jumba, ki sodbe ni razumel, pa so dvignila mnoga društva in korporacije tak vihar ogorčenja, da so sc prevnetemu sodniku vsi iz srca smejali.
Prijetna zaupljivost do stražnika.
Izberite		kar hoiete
Življenje	*)C	san.
		(Cakt&roo).
Življenje	je	beračenje. (R. Bordon).
Življenje	K	tkalni stroi.
		(V. Sindsay).
Življenje	je	tragedija.
		(Svrvzsi).
Življenje	je	ditn.
		(K. Hetite*^.
Življenje	je	trdnjava.
		(Naooieon).
Življenje	je	plamen. (G. B.
Življenje	je	pravljica. (H. C. Anderseni.
življenje	je	pes.
Opravičilo.
Pascal se ie nekoč takole opravičil: -Oprostite mi dolgo pismo. Nisem imel časa, da bi napisal krajšeja.«
Žene so na svetu zato. da jih ljubimo, ne pa. da jih razumemo.
(Oskar Wilde.)
se ozrem na pokopališče, ki je tako lepo razsvetljeno in tedaj me obide: kako malo resničnega prostora je preba človeku, da lahko v miru pročiva. Ničesar drugega ne potrebuje ta človek.
še bolj sem pozabil na one molitve iz šol. Ponižen sem bil že od vsega početka: kakor hitro sem se postavil na noge, že so me začeli ljudje učiti ponižnosti in skromnosti. Hladno, mirno gledam na življenje in ljudi, in skušam vse razumeti in vse ljubiti. Takrat pa sem hotel, da bi ,svet mene razumel in mene ljubil.
Spreminjajo se vrednote: kar' je nekoč imelo svoj veliki pomen, ga danes nima več. Umrle so stare kmečke čednosti, danes živijo drugačne, meščanske čednosti: te se lahko kupijo. Umrla je kmečka ljubezen, ki se je znala darovati, danes živi plačana ljubezen. In umrl je stari dobri kmečki Bog, ki je imel v sebi trohico pravičnosti in mnogo usmiljenja, ki je nas otroke plašil s strelami in gromom, potlej nas pa razveselil s pisano mavrico. Umrl ie Boo. ki je pazil na sosedove hruške, da iih niso upali krasti. Danes odpiramo blagajne, goljufamo, poneverjamo, ustanavljamo posojilnice, da bi izvabili iz dobrih malih ljudi njihove krajcarje; potem propademo, kmetje kolnejo, mi pa se odpeljemo v Nizo. da si popravimo zrahliane živce. In nič se ne bojimo, da bi se pripelial po oblačnem nebu mogočni Bog in metal strele na nas. Tudi onega drugega Boga. ki nas je plašil nekoč z večnim ogniem. se nič ne bojimo. Nič "J- ni nn svetu svetega. Vse-se dotakgcJnK), denarja, časti, obrekujemo,
denunciramo in hočemo spremeniti svet tako, da bi ga lahko izrabljali. Govorimo sicer o Bogu, toda ta Bog je Bog mogočnih.
Hodim po mestih: ljudje se sprehajajo po tlakovanih ulicah in sc na misel jim ne pride, da je nekoč bilo na svetu blato, in je bilo potrebno lepo sonce, da se je osušilo. Ukradli so ljudje Bogu strele in jih spremenili v elektriko; zdaj svetijo z njo, kuhajo, in se vozijo sami z njo. Tudi dežja ne potrebujejo. Imajo svoje vodovode in se ne bojijo, da bi bili i sami i živina žejni. Tudi za sovražnike ne molijo: zdaj jih ovadijo in dado zapreti. Kaj jih je treba spreobračati, čemu moliti za nje, ko se jih lahko tako enostavno otreseš!
Pri nas na vasi pa včasih še molijo.
Ob pomladnih, toplih, mirnih večerih posedejo ljudje v mraku po stolih in klopeh, in molijo; skozi odprto okno prihaja vonj pomladnega cvetja, pesem ptic in žabje reganje se meša z molitvijo in se pne pod sinje, z zvezdami posuto nebo. še vedno molijo k staremu kmečkpmu Bogu, k Bogu polj in lepih nebes. Molijo za iste stvari, kakor so molili nekoč, ko sem bil majhen: za dež; proti dežju, »a sonce; za zdravje in proti boleznim; za žive in mrtve; za sovražnike in prijatelje; za pravičnike in krivičnike. Bog pa sedi na zlatem prestolu, podpirajoč osivelo glavo in je zadovoljen. Pošilja dež na polja, in sonce, da vse lepo uspeva. Meče strele na zemljo, kadar je jezen; ljudi pa vendar ne zadeva, teh majhnih, bednih ljudi; te ima tudi on rad. Sovraž-
nike spreminja v naše prijatelje. Zdravi bolne, nad zdravimi čuva, da ne obolijo. Dobrotnikom je dober, zal pa ni niti krivičnikom. Skozi okna kmečkih skromnih, pretesnih in bednih domov, udarja molitev in v večerni tišini se pne v nebo; en sam vzdih globoko ranjenega strtega srca, hrepenečega*po koščku skromne sreče.
In Bog, sedeč na svojem prestolu, nemara premišljuje, kako bi uredil in razdelil Svoj dovolj prostrani svet, da bi bilo za vse bedne in majhne ljudi dovolj kruha. Sam je vendar ustvaril svet in ga podaril otrokom zemlje, pa so si ga samo nekateri prilastili.
Kadar grem ob večerih po vasi, slišim vedno molitev, ki odnekod udarja. Od tedaj, kar sem bil majhen, se je svet v mnogočem spremenil. Tudi človeške potrebe so se spremenile in zato danes Iju-leg vsega onega, za kar so molili nekoč, molijo še za druge stvari.
Otroci molijo za svoje starše, ki hodijo po Franciji, ali po Nemčiji, ali po Kanadi, molijo za njihovo zdravje; da bi prislužili dovolj denarja, da otroci ne bi stradali m ne bi bili lačni; da ne bi matere in očetie pozabili na svoje otroke, da bi jim bili še dalje starši, žene molijo za svoje može v Franciji, možje za svoje žene spet v Franciji: da se ne bi spozabili v svetu, da bi se vrnili. To so nove potrebe in vedno je treba moliti zanje.
Ko sem bil majhen, je bila po svetu velika vojna. Tedaj smo molili za mir: molili smo mi po vaseh k svojemu kmečkemu Bogu; v mestih so milili k svojemu
meščanskemu Bogu. Danes meščani več ne molijo za mir po svetu. Po vaških hišah pa ljudje še vedno molijo. In nemara bo dobri kmečki Bog odvrnil od sveta vojno.
Zadnjič pa sem slišal svojevrstno, v bistvu nekoliko čudo molitev, kateri sem se najprej široko zasmejal, ter si dejal: Tudi dobri Bog se smeji, ko sliši to molitev. Najprej je oni, ki je molil naprej, navedel vse, kakor smo molili nekoč; potem je molil za novejše potrebe: za one,-ki hodijo po svetu, za može, za žene in za starše: da bi se vrnili knaj k svojim. Molil je za svoje one, ki ljudi goljufajo in jih varajo. In to sem razumel.
Potem pa je dejal predmolilec: »Molimo za one, ki nas prodajajo.« Ljudje so se najprej zganili, morda so se tudi sami hoteli zasmejati, naposled pa so vendar resno molili dalje. Toda, predmolilcu ni bilo dovolj. Zdaj je dejal: »Molimo za one, ki se predajajo.«
»Ne, nekoč nismo molili za kaj takega. Danes . . ., danes pa je nemara tudi taka molitev potrebna.
In če še živi stari, dobri, kmečki £og, tedaj bo nemara uslišal to svojevrstno, novo molitev: Varuj nas, Gospod, pred mirni, ki nas prodajajo, in reši one, ki se prodajajo.
če zna spreminjati sovražnike, v pri-atelie, tedaj bo morda tudi te spremenil; in nič več nas ne bo nihče prodajal za ♦rideset srebrnikov.... in nemara tudi libče več ne bo sebe prodajal.
Treba ie moliti za te, zakaj mnogo jih je že zdaj na s*»eiu.
Glavni trg 9.
AMATERJI!
Za a i e posnetke uporabljajte vedno le Najboljši filmski materijal za snimanje ! Razvijanje - kopiranje - povečanje strokovno hitro in poceni!
/k ■% FOTO — KINO ODD. — KEMIKALIJE I. T. D.
IVAN rElAK Maribor • Gosposka ulica 11
Za odgovor Je je priložiti 3'— din v znamkah
Citalte In Urite ..EDINOST" !
Tiskarna
Litografija
Knjigoveznica
Kamnotisk
Offsettisk
Bakrotisk
Anilinski tisk
Plakaterski zavod Tisk časopisov
PIROFANIA patent
MARIBORSKA TISKARNA - ... MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
Telefon 25-67. 25-6«, 25-6»
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
■ I I ijiy II inn „ -..n...—	-i.-.—,....	—r.—.,.I.ii.rn.  .  ,,,,,	■;	'■	L_“	.	'L'.'.	!.	  ■“■»■'L"..	1
izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Franci Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.
• • • •
Glavno (5.) žrebanje Drž. razredne loterije, ki se sedaj vrši v Ljubljani, bo trajalo še več dni! Milijon-ske premile in ostali najveeji dobitki bodo izžrebani šele v prihodnjih dneh l
Zato si nabavite čim preje svojo srečko I
V teh dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov v skupni vrednosti
Med drugimi bodo izžrebani sledeči večji dobitki: 1 DOBITEK po Din 2,000.000.—
„ 1,000.000.—
„	„	500.000.—
„	400.000.—
200.000.—
100.000.— i. t. d.
1 DOBITEK 1 DOBITEK 1 DOBITEK 6 DOBITKOV 12 DOBITKOV
srečka
1000
din
*/< srečka
din 250--
*/i srečka
din sc o^-
Novo kolo drž. razredne loteriie
se prične v prvi polovici aprila! Žrebanje prvega razreda bo 13. in 14. aprila 1938.
Ena cela srečka stane ..... din 200*-—
F.nn polovica srečke stane. . . din 100*—
Ena četrtinka srečke stane . « din 50*—
Maroilla za novo kolo se sprejemajo že sedaj!
Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loteriie in banlna poslovalnica
BEZJAK. Maribor, Gotpotka 25
HIŠA SREČE VAS VABI!
Železnina in puškama
PINTER & LENARD
MARIBOR
Aleksandrova c. 34. Tel. 22-80 in 22-82
Napoveduje se lepa pomlad,
zato sem si zagotovil pestro zalogo raznega pomad, blaga!
VOLNENO BLAGO v vseh vzorcih in najidealnejše kakovosti za elegantne damske plašče in obleke v najmodernejših barvah.
ANGLEŠKO BLAGO najodličnejše kakovosti sodobnih znamk.
„SMARTEX“ za praktične, solidne, športne in promenadne obleke.
„VENTEX“ -blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten občutek ter združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost.
ftmja fHmšct
Hotel „OREL‘‘ Maribor
Hotei • Restavracija • Kavarna
TELEFON 22-20
Vodilni hotel Maribora —- Topla tekoča voda — Centralna kurjava — Prvovrstna kuhinja in klet — Zbirališče vseh tujcev
34
Kupujte
le v specijalni trgovini
..SVILA"
svileno in volneno blago za obleke itd.
Maribor, Gotpotka 34
Največja izbira — Vedno najnovejše — Zmerne cene
Najboljše in najcenejše kupiš dobre in solidne čevlje samo v
trgovini
M. WREGG
MARIBOR, SLOVENSKA 5
Krojaški atelje
Rudi Verdonik
Maribor, Gosposka ulica 44.
Po vrnitvi iz krojne šole v Nemčiji se priporočam s solidno izdelavo po najnovejši modi in sistemu.	30
Porotni prstani, budilke, žepne in rotne ure, zlati predmet
-	,	iuvelirja	^	J^GERJEV	SIN
*	Maribor,	Gosposka	ulica	15
Največja izbira! Presenetljivo nizke cenel Ugodni plačilni pogoji! Zahtevajte brezplačni cenik
Le naiboliše za Vas!
Zato kupujte vse tapetniške izdelke: ma-drace, otomane, fotelje, žične vložke ter popravila najceneje pri	32
Anton Čerin ml.
Maribor, Koroška c. 8
beseda 0-55 din, dopisovanje po VSO din: Inse-ratnl davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2- din. Za Šifrirana pisma se plaia 10«— din.