Zarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo „Zarie“ v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ::	od	6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenhurgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. in od '/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 17.
V Ljubljani, v soboto dne 24. junija 1911.
Leto I.
W eisskirchnerje va demisija.
V	sredo je propadli krščanskosocialni trgovinski minister podal svojo demisijo in pred»čerajšnjem je že prišla vest, da je sprejeta. To je neposredni uspeh poraza krščansko socialne stranke, ki niti na vladnih naslanjačih sedečim voditeljem ni mogla pribor ti mandatov. Weisskirchnerjev padec pa prinaša še posebno zadoščenje, ki r je z njim odpravljen minister, ki je igral v avstrijskem gospodarstvu najpogumnejšo vlogo.
Trgovinskemu ministrstvu gre briga za trgovino in za industrijo ter za vse, kar je združeno s temi pojmi Bilo je mata trgovin skih ministrov v Avstriji, ki bi bili imeli dovolj zmisla za svojo nalogo, ali toliko škode ni v svojem resortu napravil nobeden kolikor Weisskirchner. Tega moža bi lahko imenovali miniftr* zoper trgovino in industrijo.
Na njegovo ravnanje je seveda vplivalo stališče krščansko| socialne strauke. Dasi je hotela v prvi vrsti veljati za dunajsko, velikomestno stranko, je vendar krščansko socialna klika vedno delala agrarno, protimestno politiko. Ko je Ebenhoch imel poljedelsko listnico, je bil pravi minister krščansko socialne strauke. Ali on se je lahko skliceval, da ima svojo stroko in da imajo za druge interese skrbeti drugi. Krščansko socialna stranka zato še ni imela pravice zanemarjati svojih volile v v mestih ; ali Ebenhoch je lahko razvijal svojo zeleno Zastavo, ker je bil pač poljedelski minister in ker se veleposestniki, za katere je očetovsko skrbel, imenujejo „poljedelce“.
Toda dr. Weisskirchner je bil trgovinski minister, vedel se je pa vedno tako. kakor da je minister za podraževanje živil in za izpodkopavanje industrije. Posebno delavstvu pa je bil naravnost sovražen. Ves čas, kar je bil minister, ni storil ne enega koraka v prid delavcem, dasi je imel v svojem resortu mnogo prilike za to. Različne reforme bi bil lahko izvedel z naredbami, ker so bile podlage za to že ustvarjene. Ali nikdar mu ni prišlo kaj takega ua misel.
P* tudi osebno je padec malokomu tako od srca privoščiti kakor njemu. Zakaj njegova ošabnost je segala že do neba, Najbolje se je to pokazalo po Luegerjevi smrti. Vse, kar je postal, se je imel pravzaprav zahvaliti Lue-gerju. Ta ga je dvignil od malega magistralnega uradnika na mesto magistratuega ravnatelja. Lueger mu je pomagal do mandata in Lueger mu Je zgladil pot do ministrskega sedeža. Lueger mu je preskrbel v občini bogato penzijo. Lueger je storil zanj vse, kar jo le mogel storiti.
In ko je bil Lueger na smrtni postelji, je
bila njegova želja, da postane Weisskirchner njegov naslednik, dunajski župan. A naenkrat je bilo Weisskirchnerju premalo, kar je smatral Lueger za najvišjo čast. Župan ua Dunaju gotova ni manj kakor trgovinski minister. Ali Weisskirchnerju se je takrat sanjalo o drugih višavah. Hotel je postati ministrski predsednik. Izgovarjal se jo na vse načine. Reči ni mogel, da je zanj premalenkostno, kar je bilo dovolj za Luegerja, pa se je skrival za pretveze: Važne vladne naloge, višje želje itd. Morda pozneje . . . Tako so morali malega Neu-mayerja vzeti za župana, ker Gessmanna, ki se je pehal za to, niso marali. Neumayer je grel stol, Weissuirchuer se pa ni več menil za to. Njegova fantazija je letela više in više.
Zdai pa leži na tleh.
Slabo se mu sicer ne bo godilo, zakaj če bi imel samo ravnateljsko in ministrsko penzijo, bi se dalo za silo živeti s tem. Pa so še druge malenkosti in druge sinekure. Naj mu bodo blagoslovljene! Ali da je ta kreatura odstranjen«, je zadoščenje ne glede na to, da se majejo tudi drugi stolčki.
Razredni boj.
Slovenci smo pravzaprav še jako nepolitičen narod. Zakaj tisto, kar imenujejo mehke duše „slogo“, ni politika. Tudi trditev, da mora biti tako majhen narod, kakor je slovenski, složen »zaradi narodnih nasprotnikov", ni politična. „Slogaštvo“, ki cvete posebno bujno v obmejuih krajih, je zmota voditeljev ali pa zavedno zavarovanje.
Politika je zastopanje interesov. Ali v človeški družbi so interesi različni in drug drugemu nasprotni. Zato mora liti tudi zastopanje interesov različno in med seboj nasprotno. Iz nasprotij nastaja boj. Politika je boj za interese. Vsaka razlaga, ki taji to dejstvo, je hinavska.
Sedanja družba, ki jo imenujemo kapitalistično zaradi gospodarskega temelja, na katerem počiva njena zgradba, se razvija tako, da se interesi njenih posameznih delov boljinbolj ločijo. Kolikor bolj se ta družba razvija, toliko bolj se množe nasprotja in tem ostrejša postajajo. čim so ostrejša, tem jasneje se pa tudi izražajo. Po različuih interesih se zbirajo, družijo, organizirajo posamezne skupine. V najrazvitejši družbi je najstrožja ločitev skupin in strankarstvo najbolj izrazito. Malo strankarski ga življenja, malo strankarskih nasprotij, malo bojev so vedno znamenja zastarelega razvoja. Slogaštvo je dokaz politične nedozorelosti.
Politična nezrelost je ravno pri nas velika in tako imamo skoraj cele dežele, v katerih vlada klerikalna stranka takorekoč neomejeno
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveli delih.
— Potrudim se. Paša — je obljubila; koj na to se ji je izvil otožen vzdihljaj: — Da bi le kmalu bli tukaj!
Ampak to noč jih ni bilo. in zjutraj seje začela rogati sama sebi, da je prehitela vse porogljive opazke drugih o svoji plahoti.
X.
Prišli so tedaj, ko jih nihče ni pričakoval, skoraj mesec dni po tisti nemirni noči. Pri Pavlu je sedel Nikolaj Vjesovščikov, in z Andrejem so se vsi trije razgovarjali o svojem časopisu. Bilo je pozno, okoli polnoči. Mati je že ležala in dremaje je poslušala tihe, skrbne glasove. V tem je šel Andrej oprezno skozi kuhinjo in zaprl duri za sabo. V veži je zaropotalo kositrasto vedro. Nato so se duri široko odprle — Malorus je vstopil v kuhinjo in glasno zašepetal:
_ Pozor, ostroge rožljajo na cesti! . . .
Mati je skočila s postelje, s tresočimi 'rokami je pograbila obleko, ampak na vratih se je pokazal Pavel in je mirno dejal:
— Vi le kar ležite .. . bolni ste!
V	veži se je začulo rožljanje ostrog. Pavel je stopil k vratom, jih odprl in vprašal:
— Kdo je?
Neverjetno hitro se je splazila skozi vrata visoka, siva postava, za njo druga. Dva orož-
nika sta odrinila Pavla, se vstopila ob njegovo stran, in oglasil se je visok, porogl|iv glas:
— Tisti pač ne, ki ste jih čakali, kaj ?
To je govoril visok, suh, tenak častnik, s
črnimi, redkimi brki. Poleg materine postelje se je vstopil predmestni policaj P. diakin, in položi vsi eno roko na čepico je z drugo pokazal ua materin	obraz rekoč	s temnimi	očmi:
— To	je njegova	mati,	vaše	blagorodje!
— In nato	je pokazal z roko	na Pavla	rekoč:
— A to je	— sam I
— Pavel Vlasov ? — je vprašal častnik in pomežiknil z očmi; ko je Pavel molče prikimal, je dejal vihaioč svoje brke:
— Tvoje stanovanje moram preiskati . . . Stara, vstani 1 Kdo — pa je tisti tam ? — je vprašal pogledavši v izbo in urno stopil k vratom
— Kako se pišete? — je zadonel njegov
g'as-
Iz veže sta vstopili dve priči — stari livar Tverjakov in njegov najemnik, kurjač Ribin, krepak, črn kmet. Glasuo in globoko je dejal:
— Na zdravje, Nilovna!
Oblačila se je, in da se ohrabri, je vprašala potiho:
— Kaj pa je 1.. . Ta obisk sredi noči... Ko so ljudje že legli spat, pa prideio! . . .
Tesno je bilo v izbi in je močno dišalo kakor po voščilu za čevlje. Dvoje orožnikov in pa policijski pristav Riskin so jemali kujige s police in jih pokladali na mizo pred častnika. Druga dva sta tolkla s pestjo po zidu, gledala pod stole, eden je okorno splezal na peč. Malorus in Vjesovščikov sta stala drug poleg dru-
in se druge stranke poleg nje skoraj ne opažajo ; pa imamo obmejne kraje, kjer se ne sme govoriti ne o liberalizmu, ne o klerikalizmu, ne
o	socializmu, ampak samo o „slogi“.
Ali opravičuje dejanski položaj ta skupni hlev ? če ne bi bilo med Slovenci nobenih razlik iu nasprotij, tedaj bi bilo to sentimentalno edinstvo že prav. Ali tudi Slove-.ci ne prebivajo na osamljenem Robinsonovem otoku sredi večnega oceaua in se ne morejo zagraditi s kitajskim zidom, da bi se življenje in valovanje sveta ustavilo pred njim. Tudi mi imamo mi-lionarje in berače, tovarnarja in delavce, veleposestnike in kajžarje, gospodarje in hlapce, buržoazijo in proletariat. Vsaka taka skupina ima tudi na Slovenskem svoje posebne interese, ki se ne vjemajo z interesi drugih skupin. Tudi na Slovenskem so med posameznimi razredi nasprotja, prav tako kakor v drugih narodih.
če bi bili politično zreli, tedaj bi se ta nasprotja morala kazati v političnem strankarstvu. Imeti bi morali stranke, ločene po razrednih interesih, med temi strankami bi se moral voditi boj za razredne interese in v tem jasnem boju bi morai vsakdo spoznati, kje je njegov prostor.
Ako je odkritosrčnost pogoj poštene poli-til e, tedaj je socialna demokracija edina poštena stranka na Slovenskem. Zakaj samo ona priznava svoje razredno stališče iu ne prikriva svojega razredno interesnega boja. Vse druge strauke so neodkritosrčne in v tem tiči njih največja škodljivost.
Socialna demokracija priznava, da je stranka delavstva. Ker ima delavstvo svoje posebne interese, ki nasprotujejo interesom drugih razredov, mora tudi imeti svojo possbno stranko in voditi svoj posebni boj. Name.i delavske politike mora biti ta. da povzdigne svojo moč, da si zboljša položaj, da se brani nasprotniških napadov in da pridobiva vedno več tal in več sile, tako da se bo končno lahko popolnoma osvobodilo in si priborilo popoluo enakopravnost.
Ta potreba je tako jasna, da je ne bi bilo treba mislečim ljudem prav nič razkladati. Vzemimo le to, kar je najbližje. Delavcu mora biti na tem lež če, da zasluži dovolj za dostojno iu brezskrbno življenje — zase in za svojo družino. Torej je njegov interes, da se mu zboljša plača. Podjetniku gre zato. da ima čimmanj izdatkov, torej bo gledal, da potlači delavske plače. Pri tem ne igra narodoost ali pa vera nobene vloge. Slovenski delavci potrebujejo ravno tako boljše plače kakor nemški, italijanski ali madjarski. Slovenski podjetniki se ravno tako branijo zvišanja plač kakor francoski ali amerikanski. Krščanski tovarnar izkorišča delavno moč kakor židovski.
Politično morajo delavci stremiti, da dobe zakon, ki prepreči preveliko izkoriščanje. Postava, ki določi minimalne plače, katerih ne bi smel noben podjetnik znižati, je v interesu delavcev. V interesu podjetnikov ni. Naravno je, da se je bodo branili na vse kriplje.
Za delavce je treba, da se skrajša delavni čas. V mnogih podjetjih je tako delo, da ubija predolga delovna doba človeka, ki ga mora opravljati. Kakor drugi ljudje, potrebuje tudi delavec svežega zraka, katerega nima v jamah, v tovarnak, v zatohlih delavnicah, v plavžih in podobnih podjetjih. Njegovo telo potrebuje počitka, da se ne obrabi prezgodaj in preveč. Njegov duh potrebuje prostega časa, da se lahko razvedri, da se osveži, da se okrepča s čitanjem, s predavanji itd. Zato je skrajšanje delovnega časa za delavca važno. Ža podjetnika je ravno narobe. Čim dlje mu delivec gara, tem ljubša mu je. On se upira skraj-šauju delavnega časa na vso moč. In boj teh nasprotij se ne vodi samo v delavnicah in tovarnah, temveč tudi v politiki. Tudi za skrajšanje delovnega časa zahteva delavstvo postavo iu podjetništvo se brani.
Glavno torišče političnih bojev je parlament. Tam se snujejo in kujejo zakoni. Sklepajo jih poslanci, izvoljeni od ljudstva, poslanci, zastopajoči stranke. Za socialnega demokrata je v takih vprašanjih stališče popolnoma jasno, kakor tudi delavci natančno vedo, kaj bo zastopal. Njegova naloga je, da varuje koristi delavcev. Glasoval bo torej za minimalne plače, za skrajšanje delovnega časa, za delavsko zavarovanje, za delavsko avtonomijo v zavodih, ki imajo služiti delavstvu, glasoval bo za razširjanje koalicijske svobode, za spopolnitev obrtnega nadzoruištva, skratka v vsakem slučaju za delavske interese in pri tem se ne bo oziral ne na desno ne na levo.
Poslauec kapitalistične stranke bo seveda nasprotoval. Varoval bo interese kapitalističnega razreda in nihče ne bo presenečen. Zakaj pro-tidelavska politika je njegova naloga.
Kdo pa naj kaj pričakuje od poslancev, ki nimajo nobene razredne podlage, ampak ob-Ijubujejo pri volitvah nebesa vsem? Obljuboval je kapitalistom in obljuboval je delavcem. Te obljube pa ne more izpolniti živ krst. Samo v nedozorelih razmerah in tam, kjer je nezavednost velika, je mogoča taka neodkritosrčna politika, ki se mora pri volitvah hraniti s hinavskimi obljubami, katere se nič ne razlikujejo od varanja. Pri zrelih narodih je taka politika nemogoča.
Sodrugi v Trstu dobe „Zarjo“ tudi v kavarni „Unione“.
gega v kotu. Kozavi obraz Nikolaja se je pokril z rdečimi lisami, njegove drobne, sive oči so 'bile nepremično uprte v častnika. Malorus si je vihal brke, in ko je mati odšla v izbo, se je na^mehuil i i ji prijazno pokimal.
Prizadela si je, da zakrije svoj strah, in ni se zibala po strani kakor zmerom, stopala je naravnost, prsi naprej — vse to je dajalo njeni podobi smešen in nadut značaj. Trdo je stopala, in obrvi so se ji tresle . . .
častnik je urno pobiral knjige s tenkimi prsti svo e bele roke, jih prelistaval, pretresal in s spretno krttnjo odmetaval na stran. Sem tert.ja je knjiga mehko zdiknila na tla. Vsi so molčali, slišati je bilo le težko sopenje prepotenih orožnikov, rožljanje ostrog, časi pa se je oglasilo tiho vprašanje:
— Ali je tu že preiskano?
Mati je stala s Pavlom poleg stene, prekrižala roke na prsih kakor Pavel in gledala častnika. Kolena so se ji šibila in oči ji je zastirala gosta megla.
Kar se oglasi v tej tihoti re ki glas Nikolaja :
— Zakaj pa je treba — razmetavati knjige po tleh ?
Mati je zatrepetala. Tverjakov je zmajal z glavo, kakor da bi ga bil ohladil kdo preko zatilnika, a Ribin je zakrehal in pazljivo pogledal Nikolaja.
častnik je namrščil oči in jih za hip zasadil v kozavo, lisasto, nepremično obličje . . . Prsti njegovi so še hitreje listali, časi je tako široko odprl velike, sive oči, kakor da bi ga
nekaj neznosno bolelo in kakor da bi hotel na ves glas z onemoglo jezo zakričati nad bolečino.
— Soldat! — je zopet dejal Vjesovščikov. — Poberi kujige ...
Vsi orožniki so se obrnili nanj in potem pogledali častnika. Znova je zravnal glavo in dotaknivši se široke Nikolajeve postave z ostrim pogledom je ponovil:
— No . . . poberite . . .
Eden izmed orožnikov se je pripognil in škileč na Vjesovščikova je začel pobirati po tleh razmetane knjige . . .
— Nikolaj bi lahko molčal! ... — je mati tiho zašepetala Pavlu.
Sin je zmajal z rameni. Malorus je sklonil glavo.
— Šepetanja ne trpim ! Molčite! Kdo med vami čita sveto pismo?
— Jaz! — je odgovoril Pavel.
— Aha ... In čigave so te knjige.
— Moje 1 —}je odgovoril Pavel.
— Prav! — je dejal častnik naslonivši se na stol Tlesknil je s prstmi tenkih svojih rdk, iztegnil svoje noge pod mizo, popravil si brke in vprašal Nikolaja:
— Ali si ti — Andrej Nahodka?
— Tako je! — je odgovoril Nikolaj in stopil za korak naprej. Malorus je iztegnil roko, ga prijel za pleča in potisnil nazaj.
— Zmutil se je! Jaz sem — Andrej!. . .
Častnik je vzdignil roko in zagrozil Vje-
sovščiku z mezincem:
— Glej!...
----------------------- (Dalje.)
Kako namerava vlada pomagati novemu brambnemu zakonu ?
Pri premeščanju garnizij, ki se izvrši v aprilu prihodnjega leta, namerava vlada izredno pomnožiti tirolske garnizije, kar vzbuja vsepovsod največje začudenje, v Italiji pa vznemirjenj« in razburjenost. Na Tirolsko namerava vlada poslati šest pehotnih in lovskih polkov in mnogo topničarskih oddelkov. Dva polka cesarskih lovcev sta stacionirana severno od breunerskega prelaza, dva pa na jugu, s prihoduim lftom bodo postavljeni vsi štirje polki na italijansko mejo. — Že danes izglodajo Tirole kot vojaško taborišče, zlasti v svojem južuem delu, ki meji na Italijo. OJ nesrečne vojne 1. 1866 ni bilo nikoli končen-triranege na Tirolskem toliko vojaštva kot sedaj, Gotovo je. da bo italijanska vlada na ta korak naše vojue uprave z obmejno koncentracijo svojega vojaštva. Neodgovorno početje generalnega štaba neti po nepotrebnem nezaupnost južnega soseda in uničuje ves trud in vse delo za zbližanje obeh držav. Kdo bo jemal mirovne izjave grofa Ahrentbala za resne, ko jim dejanja najočitnejše nasprotujejo ? Ampak vlada po premišljenem načrtu in preračuuauo: razburjenje, ki ga s koncentracijo vojaštva zbudi v Italiji bo izigrala v parlamentu, da pokaže potrebo nove brambne postave, neiibhodnost zvišanega števila rekrutov in neizogibnost novih vojaških da\kov. In Ahrenthalovi hužarji, od Šušteršiča do Ryb«i'a in do Laginje bod mahali s tem vnaprej pieraračunanim načrtom, da opravičijo svojo protiljudsko politiko.
NOVICE.
* Državni zbor. Kakor je sedaj definitivno sklenjeno, se snide državni zbor dne 11. julija. Slavnostna otvoritev, na katero se pripelje cesar iz Išla, bi due 12. julija.
* Propadli kršč. soc. voditelj Cress-mann se je odpeljal baje zaradi oslabelega zdravja v Švico. Menda pa vendar ne gre samo za zdravje, zakaj odložil je tudi svoj mandat v občinskem svetu dunajskem.
* Princ Llclitcustein je zopet izvoljen
—	ne za poslanca ampak za načelnika krščansko sociane stranke. Torej vsaj malo tolažbe.
* Profesor Masaryfc je pcslal dunajskemu svobodomiselnemu poslancu H o c k u sledeči brzojavni pozdrav: „Gospod tovariš, veselim se uspeha dunajskega naprednega prebivalstva nela zato, ker ima Dunaj kot glavno mesto velik vpliv, ampak tudi osebno čutim potrebo da Vas in z Vami vse dunajske napredne poslance pozdravim. Selaj se spominjam z večjim veseljem na svoj boj z Luegerjem in upam, da nas ne bodo cilji napredne politike manj družili nego so združeni naši nasprotniki. Ni treba, da bi narodna misel in idiali duševnega in političnega napredka šli narazen."
* Odkritje nezaslišanih volilnih sleparij. Kakor smo že včeraj poročali, je bil izvoljen v Krakovu kot 80. socialno-demokratični poslanec dr. Žiga Marek s 1652 proti 1029 glasovom. Med volitvijo se je zgodil na glednjl slučaj, ki ilustrira nad vse jasno ga-liške volitve. Sodrug Daszynski in sod. Marek sta vložila ovadbo, da se nahajajo v agitacijskem
LISTEK. Zadnji trenotki Ga-ponovi.
Tukaj podajam torej nekatere odlomke, ki se mi jih je posrečilo slišati.
— Petindvajsettisoč, to je lep denar — sem slišal Gaponov glas — Račkovskij pa še kaj doda. Predvsem je treba naznaniti tri osebe iz bojevne organizacije.
— Ali če bi to zvedeli moji sodrugi? je vprašal Rutenberg.
— Ničesar ne bodo zvedeli, verjemi mi. Račkovskij je tako razumen človek, da zna vse to urediti. Nanj se lahko popolnoma zanesemo.
Potem je del razgovora ušel moji paz-
no8ti.	„	.
Ko sem mogel zopet razumeti, sta govorila o delavcu Ceremuhinu, ki se je bil pred kratkim ustrelil vsled razkritja bivšega Ga-ponovca Petrova s Gaponu.
— čeremuhin je bil tepec, je ostro in zlobno pripomnil Gapon. To mu gre, norcu!
— Saj je verjel vate, je odgovoril Rutenberg.
Nekaterih stavkov mi zopet ni bilo mogoče slišati, potem pa zopet:
— JMi kaj, če te na primer ovadim? — je dejal Rutenberg. če odprem vsem oči, da si zapleten Račkovskim in da služiš detektiv-nemu oddelku?
— Neumnosti! je odgovarjal Gapon. Kdo bi ti to verjel? Kje imaš priče, ki dokažejo,
lokalu nar. dem. rabljene in nedostavljene legitimacije iu da voljo zujimi neopravičene osebe. Dižavni pravdnik dvorni svetnik Dolinski je nato odredil hišno preiskavo, ki sta jo vodila dva policijska komisarja in pri kateri je bil navzoč tudi odvetnik dr. Hesky kot zastopnik Daszynskega in dr. Mareka. Ko se je pojavila v agitacijskem lokalu komisija jo zbežal voditelj vsega sleparstva, deželni poslanec Federo-vie kar brez klobuka na cesto. Pri hišni preiskavi, ki je trajala od 1. do 3. ure popoldne, ie komisija našla ne le mnogo legitimacij, temveč celo garderobo, obstoječo iz popolnih kostumov. ki je volilnim sleparjem omogočila, da so šli volit zdaj z železniško, zdaj z delavsko obleko. Dalje so našli 500 izkaznic iz volilnega okraja sodr. Das/.ynskega. Volilni agitatorji protikandidata so se ra/gubili kakor ščurki na vse strani. Vzlic temu so jih 40 pridiždi, Konliscirane izkaznice je vzelo državno prav-duištvo. V tem pa se prikaže krakovski župan dr. L“o kot zaščitnik volilnih goljufij; zahteval je, da se vrnejo zaplenjene izkaznice. Po daljšem pogajanju je državni pravdnik odredil, da se zaplenjene legitimacijo z izrecnim dostavkom, da jih je izročati le resničnim lastnikom, ki dokažejo svojo indentiteto; zglasili pa sta se vsega skupaj le dve osebi, ki sta dokazali svojo indentiteto. Dr. Leo je pohabil ves dogodek kol pretvezo za podaljšanje volilnega časa do pol 8. ure zvečer. Vzlic vsemu je bil sodrug Marek izvoljen z veliko večino.
* Kako volijo na Nemškem. Avstrijski način volitev daje prav mnogo prilike za volilne goljufije; podjetniki in duhovni z uaj-odstudnejšim terorizmom lahko potvarjajo in popravljajo volilni izid. Na Nemškem je stvar drugačna. Glasovnice niso uradne. Volilec prejme, vstopivži na volišče, uradno kuverlo, v katero vtakne v posebnem zaprtem prostoru svojo glasovnico, Glasovnic, navadno v obliki vizitk s kandidatovim imenom, dobi volilec od vsake stranke, kolikor hoče. V zaprtem prostoru t. zv. volilnem klosetu, vtakne v kuverto tisto glasovnico, ki jo hoče in nihče ga ne more kontrolirati. Na ta način je zagotovljena resnična svoboda volitve, dočim obstoja pri nas tajna volitev zgolj na papirju.
* Tudi gledališki statist ne Igra zastonj ... Pri pogrebu godbenika L Malega go hoteli njegovi tovariši na grobu zapeti pe-sem-žalostinko. Podali so se v to svrho k pristojnemu župniku, ki dobi za tako petje 5 K, zakaj, to je njegova skrivnost Šli so k njemu, da jim spregleda ta znesek, ampak župnik se jim lakonsko odreže: „Tudi gledališki štatist ne igra zastonj, plačajte tudi meni“. Ali smatra župnik svoje opravilo za golo štafažo. Drugega nemara tudi ni. Pevci so potem zapeli brez župnikovega dovoljenja.
* Tragikomični* tatinska zgodba. V Črnem lesu na Nemškem je obdo'ži! sosed soseda, da mu je ukradel nekaj mernikov ovsa. Hišna preiskava, ki sta jo napravila orožniški stražmojster in župan v obdolženčevi bajti, je ostala brezvspešna; pač pa je osumljenec v hiši začel rentačiti in je kričal na vse grlo, da naj mu preiskovalca vrneta ugrabljeno čast. Da podeli svoji zahtevi nekaj povdarka, je udaril 8 pestjo po mizi, da so se stresle stene
—	leseni strop, iz špranj pa se je usulo na mizo nekaj ovsenega zrnja. Or< žuik in župan sta se podala pod streho, odkrila deske in našla — ukradeni oves.
Kupujte „ Zarjo44
da je tako? In potem te v časopisih lahko razglasim za provokaterja in blaznega. Sicer pa pustiva to. Boljše je, da so pogovoriva o najini zadevi.
Ko sem ju zopet mogel slišati, sta že govorila o nameravanem izdajstvu atentata na carja in Durnova.
— Ali te sodruge vendar obesijo — je dejal Rutenberg.
— Kadar se seka gozd, padajo trske, je odgovoril Gapon. Ali saj si vendar poslal Ka-lajeva v smrt, 'zakaj ne bi mogel poslati v smrt tudi teh?
Potem sem slišal, kako je Gapon govoril o revolucijskih strankah in kako se je o njih prevaril. Nadalje je hvalil Rački vskega in ujegovo sposobnost, da zna vse urediti brez hrupa,
Kmalu nato se je odigral prizor s „slugo“, namreč s eodrugom, ki je bil postavljen na stražo.
Gapon je opazil tega sodruga, ki je fctal v okrovišču za vrati.
Zgrabil ga je z roko za vrat in zakričal z glasom, polnim blazne groze Rutenbergu:
— Martin: On je vse slišal, treba ga je
ubiti.
Potem se je obrnil k negibčno stoječemu sodrugu in naglo ter ljubeznivo dejal:
— Ne boj se, moj dragi .. . ničesar se ne boj. Izpustimo te, samo povej, kdo te je sem postavil.
Sodrug, ki je hotel dobiti časa, je odgovoril :
— Vse Vam povem, samo darujte mi življenje.
— Ne boj se, ne boj, golobček, ga je
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
„Zarja“ konfiscirana.
Z našo slavno cenzuro se bomo začeli drugače meuiti. Včeraj so nam zopet konfisci-rali list iu sicer zopet po takšni pameti, ka-ktšuo opažamo pri ljubljanskih ofieiozusih že nekaj časa. Nam, ki nismo ofieiozni. se zdi, da tista pamet ni nikakršna pamet, ampak nekaj, kar stoji s pametjo v opoziciji. Zakaj če smo tudi principielni nasprotniki vsake cenzure, jo vend<r lahko razumemo, če ima vsaj kakšen sistem. Da je cenzura popolnoma nepotrebna reč, dokazujejo tiste države, ki je nimajo, pa jih vendar še ni vzel hudič. Tako bi tudi Avstrija lahko živela brez ceuzure, če ima sicer sposobnost za življenje v sebi.
Ali odprava cenzure ni danes na dnevnem redu. To je vprašanje, ki bi ga imel rešiti naš parlament, če je zakaj. Danes ima Avstrija cenzuro in državno pravdništvo lahko kon-fiscira. Toda če se že konfiscira, mora biti v tem vsaj kakšno načelo, kakšna ideja. V ztnislu zakona se smejo koifiscirati take reči, ki vsebujejo kakšno kaznjivo dejanje. In ves tisti kup c. kr. juristov pri državem pravduištvu iu pri deželui vladi, ki vsak dan tako naporno premišljujejo, če ima njihova eksistenca kakšen namen, bi že smeli vsaj ločiti kaznjivo od absolutno nekaznjivega. Seveda, če je res, da imajo kaucelisti glavno besedo pri takih rečeh, potem se no čudimo. Nekaj pa že mora biti na tem, zakaj da bi bil dr. Lnschan ali pa katerikoli jurističuo izobražen človek čital, kar se je včeraj v njegovem imenu konlisciralo, je naravnost nemogoče. Poskrbeli bomo že, da bodo naši čitatelji zvedeli, kaj je zasačil rdeči svinčnik; saj do državnega zbora ni več daleč. Pa tudi ne verjamemo, da bi sodišče moglo potrditi tako brezmiselno konfiskacijo, kakršna je včerajšnja.
Ali to ni dosti. Od gospoda Luschana zahtevamo odločno — in kot avstrijski držav-ljaui imamo pravico zahtevati to od njega
—	da se briga za to, kaj da se konfiscira. če je že cenzura v tej zaostali Avstriji, se vendar ne sme rabiti tako, da postane š i -kana za časopisje. A kadar se vrši brez smeri, danes tako, jutri tako, za en list na en način, za drug drugače, tedaj mora učinkovati kakor šikaua. Proti temu pa moramo kar z vso odločnostjo nastopiti.
To kar je včeraj cenzura zaplenila, je tako, da bi se moral po enakih načelih zapleniti vsak iuserat v vsakem listu. In če dr. Luschan še enkrat prečita tisti dve zaplenjeni notici, ao bo najbrže za glavo prijel, kako da se je moglo kaj takega zapleniti. Danes seveda ne moremo ponavljati, kar je bilo včeraj kon-fisciruno. Za enkrat moramo počakati, kaj poreče sodišče. Ampak toliko lahko rečemo: Kupčije ni brez konkurence. Vsak trgovec, ki naznanja svoje blago in njega kvaliteto, pravi že s tem: Pri meni kupujte, torej ne pri drugih. Zdaj naj nam pa gospod Luschan pove, po kakšni postavi nam more prepovedati, da ne bi smel kdorkoli svojemu znancu priporočati to in odsvetovati ono štacuno? Iu kako hoče nam, na temelju zakona za-braniti, da ne bi smeli tudi mi svojim somišljenikom priporočati in odsvetovati.
In kateri privatniki so klicali cenzuro, da naj zastopa njih privatne Zadeve? Kajti radi bi vedeli, kakšni dižavni ali sploh javni in-
začel tolažiti Gapon. Le govori. Ničesar ti ne storimo.
Pa s? je obrnil k Rutenbergu.
— Treba ga je ubiti.
Ali ta hip je Rutenberg odprl vrata na stežaj in delavci so planili na Gapona.
Ko jih je opazil, je padel na kolena in zakričal:
— Martin! Martin!
— Tukaj ni nobenega Martina!
Odvlekli so ga v sosednjo sobo.
Rutenberg si je zakril obličje z rokama
in je odšel.
— Ne morem. Ostanite tukaj, je zašepetal
Vstopil sera v sobo, kjer so delavci vezali Gapona.
Po prvotnem načrtu so ga imeli ustrelili. Ali trgal se jim je iz rok in beračil za milost.
— Bratje, bratje ... je žebral.
— Nismo tvoji bratje . . . Tvoj brat je Račkovskij.
— Bratje, prisegam Vam, da sem to storil le za vašo idejo . . .
— Slišali smo tvoje ideje, vemo kakšne so.
— Sodrugi, v imenu preteklosti odpustite mi... v imenu preteklosti . ..
Delavci so ga brez besedi vezali.*)
— Sodrugi, usmilite se, spomnite se, v kolikih rečeh ste združeni z menoj!
— Prav zato zaslužiš smrt, ga je zavrnil eden izmed delavcev. — Ti si prodal policiji našo delavsko kri, zato je zate smrt.
In kakor po spontanem dogovoru so mu vrgli zanko okrog vratu ter ga vlekli k železnemu kavlju, zabitemu nad obešalnikom.
Hropeč in loveč zrak je Gapon zakričal:
teresi so bili tangirani v naših včerajšnjih noticah.
Vse to naj blagovoli gospo i Luschan premisliti, pa bo menda spoznal, da tako ne gre. Državni pravdnik iina ščititi zakon ne le kadar je zakon proti nam, ampak tudi takrat, kadar je zakon za nas.
— Župnik Ivan Vrhovnik v Trnovem ni pa ni duhovnik po srcu nadpastirja Jegliča. Že dolgo gleda gospodar v škofiji s hudim očesom na trnovsko stran, zakaj Bonaventuri ne zadostuje, če je duhovnik dober dušebrižnik, ampak kdor hoče pri njem kaj veljati, se mora tudi politično postavljati in gonili ovce v klerikalni hlev. ViJiovnik pa ni za klerikalnega agitatorja, saj pravijo celo, da je liberalec. Tak slučaj prizadeva prečastuemu knezoškofu hujše bolečine kakor vse prazno-	I
verstvo in poganstvo v njegovi škofiji in letos,	j
ko si Ljubljančani imeli toliko volitev, da je marsikdo pozabil na vse druge opravke, se je tudi škofovo politično „navdušenje“ tako razvnelo, da ga ni mogel več brzdati, pa je hotel enkrat za vselej napraviti konec trnovski sitnosti. Bonaventura je mož, ki ne ljubi ovinkov in v tem oziru je zelo simpatičen kakor vsi fanatiki. Drugi generali klerikalne stranke govoričijo o demokratizmu in čas h celo o svobodnem političnem prepričanju. Jeglič pa prezira take fraze pa pravi kar naravnost: Ali pariraj, ali pa zletiš vun. In ker Vrhovnik ni pariral, je ostal drugi del alternative: „Zletiš vuu!“ — Jeglič je pisal župniku kratko, a razločno pisemce: „V štirinajstih dneh prositi, da Vas pošljemo v ponzijo". Če bi imel Jeglič tako moč, kakršno so imeli papeži, ko so bili še posvetni vladarji, bi Vrhovniku ne koristilo nobeno mazilo. Šel bi v pokoj, naj ga je potreben ali ne. Toda ker je uboga tako strašno preganjana, da ne more dati nikogar več sežgali in si jemlje brezverska posvetna država celo besedo pri vpokojevanju duhovnikov, za kntere plačuje, se je po mnogostranskem posredovanju trnovskih župljanov zgodilo, da se je škofovo srce omehčalo pa je preklical svoj ferman. In Vrhovnik ne gre v penzijo.
— Liberalni občinski svetniki so že konstituirali svoj klub, ki je volil dr. Trillerja za predseduika, prof. It e i s n e r j a pa za namestnika. Kakor poroča „Slov. Nar “, je klub vložil na deželno vlado motiviran poziv, da naj se pač nemudomama skliče občinski svet, da se konstituira. Nedvomno, bi morala vlada to storiti tudi brez poziva, čim je bil priziv klerikalne stranke proti volitvam odklonjen, so volitve postale veljavne iu nobena tožba ne more opravičiti nadaljnega zavlačevanja, č? bi ne bil zakon itak popolnoma jasen, bi že analogija z drugimi volitvami dokazovala, da je tako iu ni<f drugače Kadar je Jna pr. drž. zboi izvoljen, ga ima vlada sklicati. Tudi tukaj se proti posameznim volitvam lahko vlagajo ugovori. Ali državni zbor se kjub temu konstituira. Tudi tukaj se zaradi volitev lahko vlagajo tožbe na upravno sodišče. In se tudi res vlagajo. Zaradi dunajskih volilskih imenikov je bila po zadnjih volitvah cela vrsta tožb. Vse to pa ne more zavleči delovanja državnega zbora in ravno tako tudi ni nobenega povoda za odlašanje občinskega sveta. Od lanskega avgusta se je stvar brez potrebe več kot dovolj zavlačila. Ali hoče baron Schwarz čakati, da dobi Ljubljana avtonomno upravo takrat, kadar dorastejo otroci, ki pridejo letos na svet? S pri-
— Bratje . . . otroci! Počakajte, privoščite mi zadnjo besedo.
— Potegni ga — je ukazoval delavec, ki je bil šel 22. januarja za njim (namreč 22. januarja 1905, ko je Gapon vodil mDožice pred carjevo palačo)
Eden izmed sodrugov je planil pokonci:
— Dajte mu zadnjo besedo, ko prosi. Morda je kaj važnega.
— Bratje, je zažebral Gapon, ko so nekoliko popustili vrv, ki ga je stiskala okrog vratu — bratje! Usmilite se, dragi moji . . . Odpustite mi v imenu preteklosti. V imenu preteklosti 1
Delavci so mahoma potegnili za vrv in Gapon se je brez moči iztegnil. Nekoliko sekund in bil je mrtev.
Delavci so mračni in žalostni odšli drug za diugim na teraso, kjer je stal Rutenberg.
Preletavala ga je živčna mrzlica in s tresočim glasom jo vprašal:
Ali je končano?
Vsi so molčali,
~Na vsak način ga je treba preiskati, je končno dejal Rutenberg.
Vsi so se zopet vrnili v sobo, kjer je viselo Gaponovo truplo. Delavci so je pregledali, uspeh preiskave je znan.
— Sedaj na snidenje, sodrugi! Mislite na sodbo. Ali ste slišali vse?
— Vse smo slišali, so pritrjevali delavci iu odhajajoč so Rutenbergu stiskali roko.
Rutenberg je dolgo zrl na Gaponovo viseče truplo.
— Tako je visel tudi Kalajev, je nepričakovano izpregovoril.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
rr ■ Pripravna birmanska darila.--------------
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka 1K0.   . Ceniki zastonj in poštnine prosto.
mernim „interpretiranji-m“ bi se dalo morda tudi to doseči.
— Srelnc Taje v delavnici. Neki tukajšnji ključavničarski mojster pravi, da je izumil nov možnar, s katerim je mogoče streljati brez nevarnosti. Da ga preskusi, je v svoji delavnici petkrat iz njega ustrelil. Stražnik je ustavil nevarne poskuse in izumitelja ovadil.
— Zasačen Don Jnan. Na Poljanski cesti živi tiho in sama zase žena, ki se bliža jeseni življenja. Moža ima v Ameriki, sama pa si je slajšala in krajšala čas z oženjenim Gorenjcem. Ampak to blaženo razim rje ni ostalo dolgo prikrito bistrim očem njegove žene, ki je sklenila maščevanje. Ko se je mož včeraj po „važnih opravkih" z vlakom odpeljal v Ljubljano, ni leno držala križem rok Zapregla je voz, vzela je prijateljico s->boj — pa hajdi na lov za brezvestnim možem. Dospela je še pred možem v Ljubljano. Brž je bil narejen ves bojni načrt:	prijateljico	Je postavila na
stražo v eno vežo, sama je stopila v drugo vežo, tako da sta imeli od obeh strani zastraženo stanovanje zapeljivke. Ni še dolgo prežala na svoj plen, ko se prikrade nič hudega sluteči mož in smukne v hišo svoje ljubezni. Ampak mož obrača, žena pa obrne. Užaljena in varana žena skoči za njim in ga začne karati — z dežnikom po glavi. Mož se je skušal izmuzati iz teli neprijetnih klešč, ampak žena ni odnehala in plohe očitkov in udarcev ni bilo zlepa konec. Navsezadnje je vendar odnesel pete in se skril v veži sosednje hiše. Da je tudi zapeljivka prejela svoj honorar, je odveč omenjati Ko je tako zadostila svoji maščevalnosti, je zmagoslavno zasedla voz in se s prijateljico odpeljala domov.
— S sadnega in zeltnjnducga trga. Na sadnem trgu kominirajo češnje, jagode in borovuiee. Dočim so jagodo še pretirano drage, se dobe češnje po 10—16 vinarjev liter. Kakor je videti, so češnje letos dobro obrodile, dočim so se jagode vsled deževnega vremena nekoliko zakasnile. Pred nekaj dnevi so prinesli na trg prve hruške. — Mnogo večja je izbera na zelenjadnem trgu: grah, vohrovt, stročji fižol, špargeljni, kumare, karfijole, pesa, nov krompir, glavnata solata. Novina je primeroma še zelo draga.
— Iz Nabrežine. Tukajšnja „Javna ljudska knjižnica" priredi v nedeljo dne 2. julija 1911 javno tombolo. Dobitka: Cinkvina 100 K — Tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin Finančno pristojbino plača do-bitelj. Cisti dobiček je namenjen v društvene namene. Začetek tombole ob 6. uri popoldne. Pred in po tomboli javen ples na javnem trgu. Svira godba iz Sv. Krža. Plesni komad stane 20 vin. V slučaju slabega vremena se vrši ples in tombola v nedeljo dne 16. julija 1911.
Kačn jo pičili«. Kača je pičila dne 2ši. t. m. zidarja Josipa Jurmana pri podiranju starega zidu na Zagorskem pokopališču. Prvo pomoč je dobil pri dr. Jaklir.u v Zagorju, ki ga je tudi takoj poslal v deželno bolnico v Ljubljano.
_ Jesenice. Jutri v nedeljo popoldan se vrši na Savi zelo važna konferenca vseh zaupnikov z Jesenic in bližnjih krajev. Poročata
Potem je obmo’knil in zopet po daljši pavzi dejal.
— In vendar je dobro, da ga ni-o ustrelili. Drugim je pripravljal vislice, zaslužil jih je sam. Ustrelitev bi bila prečastna zanj.
Ali tedaj se je zmračilo njegovo obličje in tre-oč se, je nenadoma dejal i
•— Saj je bil nekoč moj prijateljI .
Moj Bog, moj bog! Kako grozno! ... Ali bilo je potrebno ...
Rutenberg je parkrat prehodil po sobi in obrnivši se k meni, je vprašal:
— Povej, ali je on poznal N.-a? Ali je razumel, da izvršujejo sodbo delavci in ne morda politični nasprotniki ?
— Mislim, da, sem dejal.
— To je dobro 1 Ead bi, da bi on . ..
’ Eutenberg ni končal in zamahuivši z roko je zopet začel meriti sobo iz kota v kot.
Pa se je ustavil.
Zjagmiti mu moramo obraz. Prereži vrv in zakrij ga!
Dal mi je nožiček s škarjami.
^ »!*'• Darjami sem mu odstrigel lase takrat, dne 22. januarja; a zdaj ravno z njimi...
Rutenberg ni končal stavka in je odšel. Hame so se mu krčevito tresle, obraz mu je bil mrtvaško bltd.
Trudil sem se, da bi ga umiril.
— Dobil je, kar je zaslužil, sem rekel.
— Seveda, ali vendar . . . Kako strašno, kakšna groza! . . . Saj sem bil v tolikih rečeh zvezan s tem Človekom. Koliko krvi 1 ...
Sodrug je zaklenil vilo in vsi smo se razšli, vsak svojo pot.
To je vse, kar sem imel priliko videti in slišati o vsej tej drami.	(Kon	o)
sodruga Kocmur in dr. Tomšič iz Ljubliane. Voditelji strokovnih, politične in gospodarske organizacije se pozivajo, da poskrbe pravočasno za polnoštevilno udeležbo.
— Osebe, ki jih pogostokrat mučijo želodčne težkoče, se čutijo zelo o'ajšane če zavžijejo kake pol ure pred |edjo 1—2 žlici Franc Jožefove grenčice — »Naravna Franc Jožefova grenčica", piše prof. dr. pl. Nuss-baum v Monakovem, »učinkuje hitro bi e z bolečin in mnogokrat celo pri vporabi majhnih količin11.
— Najboljša cikorija je Kolinska kavna primes. Zato so je v zelo kratkem času vsem jako priljubila. Edino s Kolinsko kavno primisjo napraviš lahko res dobro kavo, ki bo vsem prijala. To ni nikakor čudno, Če se pomisli, da je Kolinska kavna primes napravljena iz najboljših surovin, kar je pač glavni predpogoj dobrega blaga. V lastnem interesu vsakega, ki hoče imeti res dobro kavo, je tokaj, da kupuje samo pri pristno Kolinsko revno primes
Trst.
— Politični odbor jug. soc dem. stranke v Trstu ima danes zvečer v Delavskem domu ‘važno sejo skupno z volfinim odborom. Ce-niene odbornike vabimo, da se udeleže seje polnoštevilno!
Delavsko gibanje.
Pekovski pomočniki v Ljubljani
so menda izmed vseli delavskih skupin najbolj izkoriščani. Dan in noč so ti trpini vpro ženi v trdo delo, dan in noč so Zakopani v v zaduhlih pekarnah. In če primerjamo plače, ki jih dobivajo pevkovski pomočniki za svoje, človeškemu zdravju nad vse škodljivo delo, tedaj šele spoznamo, kako nesramno nizke so te plače z ozirom na 14-, 15-, 16-, 17-, in celo 18-urni delovni čas.
Okroglo 140 pekovskih dtlavnic je na Kranjskem, ampak samo v Ljubljani in sicer le v štirih pekarnah - je uvreden nadomestni počitek, ki bi moral biti na podlagi določb veljavnega obrtuegja reda izpeljan povsod. Leta in leta si prizadevajo pomočniki, da bi se te določbe udejstvile, toda mojstri so imeli vedno gluha ušesa, in kar je še hujšega: oblastnije, na katere so pomočniki neštevilno-krat apelirali, se niso gauile. Šlo je pač le za delavce, in kadar gre za delavce, tedaj menda tudi po mnenju oblasti«ij postavne določbe nimajo obvezno veljave.
Neskončno trpljenje in naravnost mizerni delovni pogoji so prisili pekovske pomočnika v Ljubljani do tega, da so napravili kar bi morali že davno napraviti.
Pred 14 dnevi so namreč izročil^ svojim delodajalcem zahteve, na podlagi katerih bi se delovno razmerje pomočnikov vsaj deloma uredilo. Toda zmotil bi se, kdor bi domneval, da so pokazali pekovski mojstri le trohico razumevanja za najnujnejše potrebe pomočnikov. Odgovor, ki so ga pekovski pomočniki dobili 22 t. m. od zadruge pekovskih mojstrov, se glasi takole:
Ljubljana, dne 18. junija 1911. — Cenjena „Zeza p-karskih delavcev v Avstrij*i“ (krajna skupina v Ljubljani). O pomočniških zahtevah, katere ste s prošnjo 8. junija t. 1. ljublj. pekarski zadrugi v odobrenje predložili se Vara sporoča, da je zadruga na sestanku dne 17. junija t. 1. sklenila sledeče:
Kar se tiče delenja pekarn v tri delavske kategorije, in povišanja tedenskih mezd, je zadruga prepustila vsakemu posameznemu g. članu zadruge, da se taisti z ozirom na zmožnosti in delovni čas svojih pomočnikov in različnih pekarskih obratov, sam pogodi.
Ostale točke in sicer:
Deseturni maksimalni delavni čas, pri-poznanje organizacije in posredovalnice, pa je zadruga po resnem prevdarku kot neutemeljene in za sedanje razmere nesprejemljive zavrnila.
Za zadrugo:
K r i d. P a u e r.
Bolj ošabno in bolj cinično niso mogli odgovoriti; iz celega odgovora veje zaničljivo preziranje najosnovnejših potreb pekovskih pomočnikov.
Z ozirom na ta odgovor so imeli pekovski pomočniki prevčeraj posvetovanje, na katerem sta sodrug Kermolj iz Trsta in sodrug Tokan razjasnila celo zadevo. Pomočniki, ki so bili v velikem številu zbrani, so sprejeli resolucijo, v kateri povdarjajo, da jih odgovor nikakor ni zadovoljil ter da neomajno vstra-jajo na svojih zahtevah; v resoluciji je izražena želja, da mojstri do 26. t. m. ugode zahtevam pomočnikov.
Pekovskim pomočnikom ne more nihče očitati, da postopajo nekorektno, in pošteno misleča javnost bo pripoznala, da se pomoč-
niki potegujejo le za upravičene zahteve; zakaj neovržno dejstvo je da pospešuje in razširja moreče delo ki ga opr»vljajo pekovski pomočniki, tuberkulozo v tej delavski kategoriji in da preti vsled tega kupujočemu občinstvu vedna in velika nevarnost.
Vsakdo privošči izmučenim pekovskim pomočnikom izboljšanje škandaloznih delovnih razmer; če t-ga gg. pekovski mojstri, v strahu za svoj profit, mčejo uvideti naj si sami pripišejo eventualne posledice svoje brezsrčnosti. Mera pekovskega tipljenja je polna!
—	Na lloki so kolarji in kovači v delavnici Janeza Tomšiča v stavki zaradi organizacije. Delavci teh strok torej tam ne iščejo dela.
= V nedeljo dne 25. t. m. je v Ilirski Bistrici ob 3. uri pop. shod lesnih in opekarskih delavcev ter delavcev iz tovarne za te-steuine. Na shodu poroča s. Tokan iz Ljubljane.
== Velika rudarska stavka na Norveškem. Iz Kristianije brzojavljajo, da so rudarji stopili v stavko. Lastniki rudokopov hočejo odgovoriti z i z p o r o m , vsled katerega bi bilo dne 8. julija 30 do 40.000 delavcev izprtih.
ZADNJE VESTI.
Krščanski sociale! In llicnerlli.
Dunaj, 23. junija. Krščanski socialci so se zaleteli in so prišli v politično zagato. Dunaj-ki poraz je povzročil neizogibno Weiss-k i r c h n e r j e v o d e m i s i j o in ta jih je navedla, da so razglasili za bodoči parlament politiko proste roke. Toda danes so se že skesali. Bienerthovo časopisje jim žuga in to je že dovolj, da se plašijo svoje lastne opozicije, pa javljajo, da n j Ti namen ni bil tako resen, kakor se je zdelo Politika proste roke pomeni le toliko, da bodo vsako predlogo natančno preštudirali (doslej torej niso delali tako! Op ur ) in po tem uravnavali svo; nastop. Na obnovitev »železnega obroča" iz Taaffejevih časov baje ne misli nihče (slovenski klerikalci so se torej prezgodaj veselili), ker hočejo krščanski socialci delati nemško narodno politiko. V celoti pa so krščanski socialci skrajno zmedeni in ne vedo, kaj bi počeli. Izza kulis se sliši, da so med njimi zelo nasprotna mnenja. Nekateri člani so odločno silili, da se gre zaradi VVeisskirchnerjeve demisije v opozicijo, drugi pa so upozarjali, da bi se s tem moč in vpliv stranke še bolj zmanjšal. Eadikalnejši elementi so zahtevali, da se nastopi na tak način, da se čim prej izsilijo nove volitve, katerih se pa treznejši boje, ker so prepričani, da bi jim vc-lilci še bolj obračali hrbet kakor sedaj. V resnici je torej krščansko-socialna taktika še popolnoma npgotova, zlasti ker je tudi med poslanci posameznih dežel dosti nesporazumljenja in nezaupljivosti.
Nemški klerikalci o avstrijskem parlamentu.
Dunaj, 23. junija. Glasilo nemškega klerikalnega centruma „Germania“ v Beroliuu pravi v članku o porazu avstrijske krščanskosocialne stranke: »Bienerthov kabinet najbrže ne bo več dolgo živel, in t u d i u o v i p a r-
1	a m e n t ne, s katerim se bo še manje dalo delati kakor s starim. Treba se je kmalu pripraviti za nove volilne boje, treba je ta i- oj začeti z agitacijo, da se na Dunaju in tudi po deželi kmalu popravi veliki poraz." — Tukaj sodijo, da je ta članek in-spiriran od dunajskih krščanskih socialcev.
Turčija in Črna gora.
Carigrad, 23. junija. Razmerje med Turčijo in Orno goro je še vedno napeto. V turških krogih mislijo, da črna gora zadržuje na njeua tla ubegle Malisore, da se ne vrnejo v Albanijo, vsled česar je rok, ki ga je dal Torgut Ševget paša Arnavtom, da izroče orožje, potekel brez uspeha. Turški vladi se je naznanilo. da so zastopniki vseh držav priporočili črnogorski vladi, da bi vplivala na Malisore, naj se vrnejo domov in podvržejo.
Doji v Albaniji.
Cetinje, 23. junija. Pri Cijevni Vu-kelji so vstaši napadli turške čete, ki so izgubile osem mrtvih. Po hudem boju se je plemenu Šalja posrečilo prodreti turške vrste in napraviti zvezo z vstaši na jugu. V Skadar so pripeljali štirideset ranjenih, pozneje pa še dvaindvajset težko ranjenih.
Solun, 23. junija. Malisori so zopet napadli turške straže na Velem polju. Dva vojaka sta ubita, dva pa ranjena.
Odstop železniškega ministra.
Dunaj, 23. junija. „Slaw. Korr." poroča od avtentične strani, da je železniški minister dr. G 1 o m b i n s k i še tekom današ-
njega dne podal ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu svojo d e m i s i j o.
Dunaj, 23. junija. V panlamentarnih krogih zatrjujejo, da so dnevi Bienerthovega kabineta šteti in da ga nadomesti prehodno ministrstvo, sestavljeno iz samih uradnikov.
Prihod prestolonaslednika v Trst
Trst, 23. junija. Danes je dospel prestolonaslednik Fran F e r d i n a n d s svojo ženo, da prisostvuje slavnosti, ko spuste prvo dridnavtko v morje. Na kolodvoru so dvojico sprejeli: namestnik H o 1« e n 1 o h e , notranji minister W i c k e n b u r g , admiral M o n -t e c u c c o 1 i , škof Karlin itd. Med salut-nimi streli se je nato odpeljala dvojica na jahto »Miramar". Vse ladje, vojne in trgovske, so v zastavah.
Nova univerza na Ogrskem,
Budimpešta, 23 junija. Med vlado in mestom S z e g e d i n o m se vrše pogajanja glede ustanovitve tretje univerre na Ogrskem; mesto je pripravljeno za velike denarne
žrtve.
Demlsija Monisovega kabineta.
Pariz, 23. junija. Kabinet Monisa je dmisioniral, ker je večina zbornice v vprašanju o organizaciji armadnega nadzorstva vladi ni zagotovila popoluega zaupanja
Kmečki nemiri.
Peterburg, 23. junija. V sibirski vasi Pavlovšk so izbruhnili veliki nemiri, ker so kmetje dobili nakazane premalo zemlje. Kmetje so podrli državno poslopje in stanovanje okrajnega glavarja, razbili blagajno in sežgali vse dokumente' Ko je dospela policija, so razjarjeni kmetje bili plat zvona. Kmetje so se oborož li in napadli policijo in vojaštvo. Mnogo kmetov je ustreljenih.
Dogodki v Droliobyczu.
D r e h o b j c z , 23. junija. Petrolejski delavci so hoteli prirediti shod pod milim nebom, da protestirajo proti zlagani trditvi, češ da je delavstvo s svojim nastopom zakrivilo prelivanje krvi. Dvorni svetnik Zimmy, ki je došel v Dohobycz pa shoda ni dovolil. — Danes je odšla posebna deputacija na Dunaj, da poroča notianjemu ministrstvu o krvavih do-gedkih.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Danes in vsaki dan
v park-hotelu
TIVOLI
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob '/. 4. pop. In ob '/28. zvečer. ===== Vstop prost. —
Malo
reklame
Veliko
izbire
. &
s*
vS"
Nizke
cene
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek Mr domačega izdelka “M za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.
Poslano.
V Ljubljani, 22. junija 1911 Velecenjeni gospod
Ingenieur Hugo Uhlir
Ljubljana, Resljeva cesta 26
Izročil sem Vam rudosledno delo, izvršeno od strokovnjaka, vdopolnitev. Niste mi pa le tega izvršili v popolno zadovoljnost, temveč s kontrolo in popravo popolnoma napačne izvršbe rudarskega dela od strani dotičnega inženirja ste me obvarovali take znatne škode in mogočih neprijetnosti, da se čutim dolžnega Vam za Vaše vestno delo javno izreči zahvalo ter Vas kot Slovana priporočam svojim rojakom.
Z odličnim spoštovanjem
A. Sušnik, 1. r.
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Fr. Goloba na Savi št. 17 pri Jesenicah
čevljarsko delavnico
ter se priporočam za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela.
S spoštovanjem
Valentin Brezar,
čevljarski mojster.
Naznanilo.
Načelstvo Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, vpisane zadrnge z omejeno zavezo naznanja, da izplačuje hranijue vloge edino osrednja blagajna v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6 II, proti izkazilu hranilne knjižice. V prodajalnah se hranilne vloge ne izplačujejo in je vsem odgovornim prodajalcem oz. prodajalkam prepovedano izplačevati brez nakazila načelstva.
V Ljubljani, 16. junija 1911.
Štefan Dražil, s. r. Anton Kristan, s. r.
blagajnik.	ravnatelj.
r
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FLORlANA-a“l
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
Postavno varovano.
Več hiš v najboljšem stanju, večina z dobro idočimi gostilnami s - - koncesijo - -
se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Poizvedbe pri
Peter Matelič,
c. kr. konc. posredovalna pisarna v Ljubljani, Škofja ulica 10. - - Telefon 155.
Paul Vrtačnik
krojaški mojster
= Ljubljana = Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47.
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
Izgotavlja obleke v 12. urah.
Benisch
Ceno posteljno perje!
  Najboljši češki nakupni vir. ■
Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2*40 Ft; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K ; belega puhastega 6 10 K; vetefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K;
fiuha sivega 6—7 K, be-ega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zptavljene psleie £gr“S, t:
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12, Min 16K,zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
Lekarna pri,zlatem orlu*
v Ljubljani, Jurčičev trg štey. 2,
priporoča sledeča zdravila:
Čaj za bolne na živcih
je izvrstno krepilno sredstvo za živce, Izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 120.
Dunajske kapljice zoper krč
utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev,
6 steklenic K 1'—
Za gospe in gospodične
ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih In nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo).
Cena kartonu K 1*50.
V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice.
1
POZOR!!!
D
ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februaija 5, marca 20, aprila 1CT, maja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10, in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli polementalski sir, Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov:
Ivan Leskovec, trgovec v Pulju. ■ ■■■»■■■■■
Milko Krapeš,
urar in trgovec, zaprisežen cenilec v Ljubljani, Jurci-
Zahtevajte najnovejši ilustroyani cenik, ki je „	v
ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. Cev trg St. O. - -- -- --
)A<3) (DA6) (oLp) (D.6) (3a<5)
Tehnični hird in podjetje zgradb
Ingenieur H. Uhlir, Ljubljana, Resljeva cesta 26
Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan-—...—' '■■■ stvena mnenja, prevzetja zgradb -
ANTON BAJEC
cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo štev. 2.
Velika zaloga suhih vencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov : BAJEC, Ljubljana.
Delniška družba pivovarna,Union*
—=z-:z==. v Spodnji Šiški pri Ljubljani =====
priporoča svoje izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
n Sf Kft	v	sodčkih in steklenicah.	Telefon gt. 35.
Telefon št. 53.
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le jjp domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.