i. štev. V Ljubljani, dne 7. januarja 1911. Leto W\r\V£ Slovenski Napredno kmetsko glasilo. '.p /'•' 'X l>\ Bi a l Uhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna pctit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vscletni Inserciji primeren popust. Dopisi se Mffrankirajo in pošiljajo na uredništva .SiovenskegV Doijia^ v LJubljajnI.jtnaflova ulica št S. I. nktlstt. -Rolfopjsi sč/ne vračajo. Initiim is »glasi si etj niiiiiJptffmTi Jln. Bini" v Ljakljni. Nečeden boj. Kerikalci so začeli prav grd, nečeden boj. Do zdaj je bila pri nas navada, da se ni vlačilo političnega boja v gospodarsko delo. Vsi trezni Slovenci so bili namreč prepričani, da more naš narod samo takrat uspevati ter se braniti pred napadi zagrizenih sovražnikov, če bo gospodarsko dovolj močan. In bili so časi, ko smo na gospodarskem polju vsi skupno delovali, ko smo bili vsi vneti za gospodarski napredek našega kmeta, našega obrtnika, našega trgovca. Toda klerikalcem to ni bilo prav. Klerikalci niso hoteli skupnega gospodarskega dela, temveč so hoteli tudi gospodarsko delo izrabljati v svoje strankarske, politične namene. Snovali so razne gospodarske in denarne zadruge in zavode, ne, ker so bili iz gospodarskih ozirov potrebni, temveč ker so klerikalci hoteli tišje, ki so bili na ta ali oni način udeleženi pri teh podjetjih, imeti za vedno vprežene v svojem klerikalnem jarmu. Napredna stranka je šla svojo pot naprej. Od nje ustanovljeni denarni zavodi, na čelu jim »Mestna hranilnica ljubljanska«, so procvitali in sicer navzlic zahrbtnemu nasprotovanju in boju od strani klerikalcev. Tudi klerikalci so ustanovili v Ljubljani svojo »Ljudsko posojilnico«. Napredni krogi niso nikdar ovirali tega zavoda pri njegovem delovanju. Zgodilo se pa je, da se je med našim ljudstvom pojavilo neko nezaupanje do te klerikalne »Ljudske posojilnice«. Ljudje so začeli dvigati denar v tej posojilnici ter ga nositi v »Mestno hranilnico ljubljansko«. Nas prav nič ne briga, pa tudi ne zanima, zakaj ljudstvo dviga denar v »Ljudski posojilnici«. Vemo pa, da ga ljudstvo zato nasi v »Mestno hranilnico«, ker je popolnoma prepričano, da je denar v tej hranilnici popolnoma varno naložen. Dandanes človek še vedno svoj denar vlaga, kamor ga hoče. Toda naši klerikalci tega nočejo priznati. Ker je torej začelo ljudstvo denar vlagati v »Mestno hranilnico ljubljansko« — je začelo klerikalno časopisje na najpodlejši način blatiti in obrekovati ta denarni zavod, čeprav vedo vsi klerikalci, da je vsak vinar v tej hranilnici popolnoma varen, ker jamči zanj vsa mestna občina ljubljanska z vso svojo davčno močjo. Pri tem podlem boju, ki ga je začelo klerikalno časopisje v zadnjem času, je pa nekaj značilno. V Ljubljani obstoji namreč še nek drug denarni zavod, namreč ta-kozvana kranjska nemška šparkasa. Klerikalci, ki se vedno ponašajo kot edini steber katoliške cerkve in slovenskega naroda, prav dobro vedo, da ta nemška »šparkasa« vzdržuje na Kranjskem vse tisto prhlo nemštvo, da podpira in vzdržuje nemške protestantovske šole. Vendar pa še ni bilo slišati, da bi kak klerikalec ali pa kak klerikalni list samo nekoliko pograjal to nelepo in neplemenito delovanje nemške »šparkase«, ki se vzdržuje samo s slovenskim denarjem. Da, še več! Klerikalci celo delajo in pišejo za to nemško »šparkaso«, sam škof je šel za njo v boj. Slovensko »Mestno hranilnico ljubljansko« hočejo ubiti, nemško »šparkaso« pa z vsemi svojimi močmi in silami podpirajo. * Ni nam treba daleč iskati vzrokov za to počenjanje naših klerikalcev. Znano je namreč, da se da klerikalna stranka za par grošev podkupiti. Ta nemška »šparkasa« je dala par grošev za cerkvene zvonove, altarje, orgije in enake potrebe in nepotrebe. S tem je klerikalcem usta zamašila. »Mestna hranilnica ljubljanska« se pa ne poslužuje takih sredstev, temveč dela mirno, nepristransko, edinole v pro-speh celokupnega slovenskega gospodarstva. Dr. Janez Krek sam je obsodil to klerikalno gonjo zoper gospodarske in denarne zavode. Toda ti podivjani klerikalci no poznajo v svojem zagrizenem fanatizmu niti svojega voditelja več, celo za njega imajo zamašena ušesa. Vsa klerikalna stranka je podobna armadi, ki se nahaja v najbolj obupnem stanju, ki je popolno- ma sestradana in ki gleda, kje bi dobila kako oglodano kost. Vse dosedanje delovanje klerikalne stranke je obstojalo v tem, da je gradila našemu kmetu zlate gradove, delala mu velikanske obljube. Naš kmet je bil prepričan, da se bo po naši deželi, če pridejo klerikalci do veljave, cedilo mleko in med. In klerikalci so prišli v deželnem zboru do večine. Zdaj bi pa morali izpolnjevati svoje obljube. Nekaj časa je šlo — toda kar naenkrat so stali klerikalci pred praznimi blagajnami. V tem trenotku je pa začela klerikalna stranka izgubljati svojo veljavo. Treba je bilo torej sredstev, ogromno sredstev. Ker niso mogli priti poštenim potom do teh potrebnih sredstev, so začeli hoditi po nepoštenih potih. Začeli so torej gospodarski boj. S tem bojem nameravajo predvsem ubiti napredne denarne zavode ter s tem napeljati vodo na svoje mline. S tem bojem nočejo pomagati kmetu, temveč ga hočejo naravnost uničiti. Dejstvo je namreč, da napredni denarni zavodi niso nikdar delali raz,-like med naprednimi in klerikalnimi dolžniki, da so vedno in povsod upoštevali samo gospodarsko potrebo. Co bi šlo pa po klerikalnem načinu, tedaj bi se moralo pri vsaki dovolitvi posojila vprašati: ali je prošnjik klerikalnega ali naprednega mišljenja. Tega se pa pač ne more in tudi ne sme vpeljati na gospodarsko polje, ker bi se s tem oviralo vsako pravo gospodarsko delo. Če pa hočejo klerikalci ta začeti boj nadaljevati, tedaj naj bodo prepričani, da bomo vračali klin s klinom. Nočemo namigovati, pač pa opozarjamo še enkrat našo klerikalce, naj ne iščejo boja, ki bo in more škodovati samo njim samim. Našemu kmetovalcu pa polagamo na srce, mij se ne da begati od vesti, katere raznašajo klerikalci in njihovo časopisje med svet. Te vesti so zlobno zlagane in nimajo drugega namena, nego škodovati napredni gospodarski organizaciji in spe-Ijavati denarna sredstva našega naroda v nikdar sito klerikalno bisago. Ce mislijo klerikalci, da bodo z lažmi in obrekovanjem izvlekli iz propada svoj zavoženi voz, se motijo. Vsa ta gonja priča edinole, da je klerikalizem na jako slabih nogah in da ge živi edinole še od tega, kar z lažmi izvabi iz zapeljanega in zaslepljenega ljudstva. Vsled tega .opozarjamo našo ljudstvo, posebno naše kmečko ljudstvo, naj se še pravočasno reši iz objema klerikalne stranke, kajti sicer bo ta klerikalna stranka s seboj v prepad potegnila tudi našega kmeta, v prepad, iz katerega ne bo rešitve. Politični razgled Cesar obolel. Naš presvitli cesar stoji že v 81. letu svoje starosti, zato nas vznemiri vsaka vest iz Dunaja, ki nam poroča neugodno o njegovem zdravju. Na novega leta dan se je razglasilo, da je cesar nalahno obolel na nahodu, vsled česar isti dan ni nikogar •sprejel in je moral odkloniti celo navadno skupno čestitanje nadvojvod. Cesar je prehlajen na sapniku in ga vsako jutro muči kašelj. Vročica ni nastopila nobena, kar je znamenje, da je prehlajenje zares lahko. A ker je imel cesar pred tremi leti hudo vnetje sopil, so mora sedaj močno varovati vsled nastoplega prelilajenja na sapniku. Novo ministrstvo sestavi dosedanji ministrski predsednik baron Rienerth. Cesar mu je poveril to nalogo s posebnim lastnoročnim pismom. — Ministrski predsednik čaka na spravo med Nemci in Cehi. Ako se ta posreči, sestavi ministrstvo večinoma iz poslancev, ako pa ne, pa iz uradnikov. Govori se, da polog Cehov, želi Bienerth pritegniti tudi Jugoslovane k vladni večini. Prestolonaslednik Frane Ferdinand na Ogrskem. Lani, tik pred novim letom je bilo kratko zasedanje avstrijskih in ogrskih delegacij; to pot v Budimpešti. Običaj je, da jih otvori cesar sam. Letos se je zgodilo prvič, da je storil to po cesarjevem naročilu nas prestolonaslednik. Znano je, da on nič preveč ni zavzet za madžarsko laži-viteštvo in mn je zlasti neljubo prizadevanje Madžarov, ki hočejo ogrski del armade docela pomadžariti, akoravno ne tvorijo niti polovico prebivalstva dežel ogrske krone. Prestolonaslednik se iz tega vzroka in zaradi stalnih napadov od strani ogrskih listov ne mudi nič posebno rad na ogrskih tleh in tudi na otvoritev delegacij se je pripeljal zgodaj zjutraj, ter se vrnil še isti dan. Obsojeni laški razgrajači. V Trstu so dobili obsojeni italijanski razgrajači, ker so preteklo leto napadli in celo streljali na Slovence, ki so imeli svo- jo posebno veselico in slavnost. Tudi so razbijali šipe pri raznih slovenskih hišah in trgali napise. Obsojeni so med drugimi: Alojzij Dukich na 10 mesecev ječe in povračilo stroškov v znesku 1969 K; Cesar Ancona na 3 mesece ječe in povračilo stroškov; Miller 7 dni zapora in v povračilo stroškov; Morassi tri tedne zapora; Gena-ro Russo 6 mesecev ječe in povračilo stroškov ter izgon iz Avstrije; Fabris šest mesecev ječe in stroške; Albert Santi 4 mesece ječe in izgon iz Avstrije. — Torej je le roka pravice dosegla tudi enkrat italijanske razgrajače! Na Portugalskem vlada v splošnem mir. Klerikalno časopisje sicer prinaša vesti, da se v nekaterih krajih pripravlja gibanje proti republiki. To vesti so pa brez pomena. ■ Nemiri v Aziji. V Perziji že par let ni miru in stjilno-sti. Vedni poboji, vedne praske med posameznimi strankami in plemeni. Vmešavanje tujih držav: Rusije, Angleške, Turčije je takorekoč na dnevnem redu. Tudi Nemčija, prav pridno s pomočjo Turčije meša karte. Sovraštvo Perzijcev se obrača proti domačinom in tujcem, imetje ni nikjer več v varnosti. Ker se dogajajo posebno proti Rusiom vsakovrstna nasilja, Iki najbrže Rusija s trdo pestjo segla vmes. Z Angleško in Nemčijo je že vse dogovorjeno, Turčija pa bo morala potem molčati. Razgled po Kranjskem r Zagrizeni sovražniki. »Domoljub«, glasilo protestantovske nemške kranjske hranilnice v Ljubljani, je v svoji zadnji številki napadel »Mestno hranilnico ljubljansko«, češ, da nimai denarja, ter hujska prebivalstvo, da ta slovenska hranilnica ne zasluži nobenega zaupanja več. Da »Do-iffoljub« piše tako strupeno, se ne čudimo, čudimo se le gospodu državnemu pravd-niku, da pusti take hujskanje v svet. Kaj pa je resnica na »Domoljubovih« trditvah? Prav nič! »Mestna hranilnica ljubljanska« je danes v tako ugodnem denarnem položaju, kot še nikoli ni bila. »Mestna hranilnica ljubljanska« ima sedem milijonov razpoložljivega denarja in izplačuje vsako še tako visoko vlogo takoj brez zadržka. »Mestna hranilnica ljubljanska« uživa povsod splošno zaupanje, ker je najbolj varen denarni zavod v deželi, saj vlagajo vanjo sodnije denar mladoletnih otrok ter cerkve cerkveni denar. Zato njene vloge silno rastejo in bo hranilnica v kratkem dosegla ogromno svoto: štirideset milijonov. Skrajna hudobija je torej, da tako katoliški list, kot je »Domoljub«, napada tako važen slovenski denarni zavod in hoče begati nerazsodne ljudi. Mi pa pravimo in povemo vsem pametnim in razsodnim ljudem: Kamor sodnija vlaga otroški denar, tani je gotovo največja varnost in nikomur se ni treba nikdar bati, da bi ne dobil kdaj vsega vloženega zneska z obrestmi vred. r Nad en milijon je bilo vloženega v »Mestno hranilnico ljubljansko« v zadnjih petih dneh. To je najboljši odgovor na »Domoljubove« laži in obrekovanja. r Zakaj hujska »Domoljub« zoper »Mestno hranilnico ljubljansko?« Edino zato, da bi škodoval kmetom. »Mestna hranilnica ljubljanska« posojuje denar na najnižje obresti in s tem pomaga marsikomu, zlasti pa kmetu iz zadrege. »Ljudska posojilnica« v Ljubljani in druge fa-rovške posojilnice pa zahtevajo mnogo večje obresti, da ubogo ljudstvo bolj pritiskajo, da bi čim prej izkrvavelo. Taki eo ti ljudski prijatelji, ki se vam sladkajo za vsakim oglom! Sami pa prihajajo v »Mestno hranilnico« prosit posojila in ga tudi dobe, kor »Mestna hranilnica« pomaga vsakomur, komur le more, brez ozira na desno in levo. r Ljubiteljica in prijateljica kmeta jo kranjska šparkasa v Ljubljani, in jo priporočata »Slovenec« in »Domoljub«. To spričujo tn-le slučaj: Neki kmet je bil dolžan tej bogati šparkasi osemindvajset vinarjev. Poslali so mu grobo pismo, naj taka j plača, sicer mu napravijo večje stroške. Kmetič je ves preplašen prišel v Ljubljani plačat svoj velikanski dolg prote-stantoveki gospodi, da se je rešil večjih stroškov. Res ljubeznivi prijatelji in podpiralci kmeta! r Deželni odbor in gasilna društva. Druga leta je deželni odbor že meseca novembra izplačeval letno deželne podpore gasilnim društvom, za leto 1910. jih pa še sedaj ni izplačal. Menda je taka suša v deželni blagajni, da ne more izplačati niti pnr sto kron. r Zagradbe hudournikov. Cesar je potrdil zakon, s katerim je sklenil kranjski deželni zbor zgradbo hudournikov, ki se stekajo v Zelimljico v občinah Turjak in Zelimlje. Potrjen je tudi zakon za zagrad-bo hudournikov ob deželni cesti Brod ob Kolpi-Oabor in ob okrajni cesti Cabor-Trava v kočevskem okraju. r Viničarski tečaj priredi kmot. šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra t. 1. Sprejme se 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K ua mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 15. januarja 1911. r Vojaške nabave za male obrtnike. Ministrstvo za javna dela je na podlagi predlogov, katere je predložil urad za po- speševanje obrti, porazdelil pred kratkim dobave obuval in drugih usnjatih delov vojaške oprave za c. in kr. armado za leto 1911, ki so bile namenjene malemu obrtu, in dal naročila tozadevnim zadrugam s posredovanjem trgovskih in obrtnih zbornic. Na malo obrt odpade za leto 1911 40 odstotkov vseh letnih potrebščin.Za bodočo leto se naroči v vsem 83.335 parov čevljev v vrednosti 1,114.509 K, čevljarskih in jermenarskih izdelkov pa za 439.758 K. r Živinska kuga na gobcu in parkljih. —■■ Dolžnost naznanitve. Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj že po vseh avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaško-Slavoniji in v Bosni-Hercegovini. Silne raztrositve te kuge je največ kriva zanikernost in brezbrižnost nekaterih posestnikov živine ali živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno, pa živinorejci, občine s sejmskimi pravicami, kafkor tudi drugi, ki imajo opravke z živino, obvarujejo preteče nevarnosti, oziroma škode, opozovu-jejo se vsi oni, ki imajo opravka s park-Ijato živino (govedo, prašiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano, izbruh kuge na gobcu in parfdjih ali tudi le sum te kuge nemudoma ali pa bližnjemu javnemu živinozdravniku naznaniti. Kdor opusti izbruh te kuge naznaniti, kaznuje so z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od enega tedna do šest mesecev, oziroma z denarno globo od 50 do 2000 kron. Ako pa dotičn zakrivi večjo nevarnost za kmetištvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do dveh let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuga pravočasno, kakor je predpisano, naznanili in s tem pripomogli pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10 do 50 kron. r Prepoved živinskega in kramarskega sejma v Trnovem na Notranjskem. Ker bo je živinska kuga na gobcu in parkljih v občinah Jelšane in Podgrad na Primorskem in v več dvorcih pojavila ter preti nevarnost, da se ta kuga zanese tudi na Kranjsko, posebno v ilirsko-bistriški okraj, prepovedalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni živinski in kramarski sejni dne 9. januarja v Trnovem na Notranjskem. r Pasji kontumac razveljavljen. Ker se v zadnjih treh mesecih v občinah: Zgornja Šiška, Spodnja Šiška, Št. Vid, Dobru-nje, Ježica, Moste, Rudnik in Vič ni primeril noben nov slučaj pasje stekline, se jo z dnem 5. januarja 1911. razveljavil razglašeni pasji kontumac v vseh imenovanih občinah. Agitu(te od htte do hiše za »Slovenski Dom". Dolenjske novice d I/. Zgor. Kašlja pri D. M. v Polju se nam piše: Dne 22. decembra je bilo v »Domoljubu« čitati nekaj o razmerah prostovoljnega gasilnega društva Kašelj-Zalog. Neradi odgovarjamo, ali ker se zmerom zaletavajo v to važno gasilno društvo, smo vendar primorani se oglasiti. Pri gasilnem društvu je vse v redu. Računi so bili na zadnjem občnem zboru pregledani. Pokazalo se je, da so v redu in trije zaupniki so jih podpisali. Očita se nam tudi, koliko članov da je odstopilo od gasilnega društva. Dosedaj jo odstopil samo eden, ta jo je iui prestopil k »Čukom« in torej ne more biti nikomur žal po njem. Kar se tiče podpore Nemcev, je do danes še nismo prejeli; niti vinarja ne. Nemci rajše podpirajo klerikalna društva, kakor pa požarno hrambo. Društvo klerikalcev je že prejelo 1000 kron, gasilno društvo pa ničesar. Tudi pri naši godbi je vse v rodu, tudi računi so tu, kar pa ni v redu, to je zakrivil godbeni učitelj, ki je protestant in sedaj pri »Čukih« in ki je na Sveti dan nastopil s svojo izobraženo godljo v cerkvi pri D. M. v Polju, kjer so tako grozovito godli, da so ljudje mislili, da bo konec sveta. Opozarjamo »Domoljubovega« dopisuna, naj raje skrbi za svoje kousumno društvo in njegov dolg 3000 K. Konsum gre rakovo pot, gasilno društvo je pa še na dobrem stališču. Naj le gledajo »Domoljubovci«, da njim ne bo vse skupaj propadlo. Opozarjamo tudi gosp. župnika, naj že neha hoditi od hiše do hiše in revne ljudi nadlegovati za darove za palače. Ako ima denar za godbo, naj ga ima tudi za popravljanje cerkve. Za danes naj zadostuje to. Gradiva imamo pa še mnogo. Klerikalcem svetujemo: z maslom na glavi ne hodite na solnce. d Z Vač. Klerikalci so sklenili, da bodo hodili samo v svoje gostilne in prodajalne. Mi jim to veselje privoščimo.Kaplan je že zduj kuhan in pečen pri Kunštu, kjer se toči žganje brez koncesije — seveda na katoliški podlagi. Prihodnjič bomo še Kuuštovi Cilki eno zagodli. Klerikalci imajo dosti smeti pred svojim pragom in treba bo prav dobre metle. Tistih par kaplanovih pripadnikov se nam pač ni treba bati. Brez usmiljenja bomo spravili vso gnilolio ua dan. Novic imamo na kupe. d Vače. Odprto pismo gospodu Majdiču, kaplanu na Vačah. Ker me vi in vaša družba neprenehoma izzivate, primoran sem javno vprašati: Kaj imate sploh do mene, da me ne pustite tako v miru, kakor jaz vas. Poživljam vas tudi, da mi kot pošten dušni pastir poveste, kdaj sem bil jaz v Gori pri Dolinarici ter jo nagovarjal, naj pristopi njen sin k »Sokolu«. Mar mislite, da imam to nelepo navado, da postopam po različnih hišah kakor vi, ki vas je polna vsaka zakotna bajta, da se le v nji nahaja kakšna Marijina hčerka. Ne zdi se vam dovolj, da ste v naši fari pozvročili toliko hujskarij, sedaj ste jeli že tudi tako daleč segati, da hočete celo med najbliž-njimi sorodniki zanetita prepir in sovraštvo. deli to pošteno delo katoliškega dn-duhovnikal Premeteni ste pač, da kličete ženske v kaplanijo in jih skušate pridobiti za svoje namene. Vedite pa, da ni vsaka ženska Klančarjeva mama, da bi drvlla za vami čez drn in strn. Ona vam je res dobra pomočnica, njen zlobni jezik pa še boljši pomočnik. Prej ali slej bo ljudstvo spoznalo vaše nakano ter vam bodo colo tisti backi in kozli, ki se sedaj krmijo pri vaših jaslih, obrnili hrbet. Primerjate mo gnilemu jabolku. Nikake gnilobe še nisem povzročil in jo tudi kot pošten kmečki fant ne bom. Delal pa bom za vaškega »Sokola« kolikor bo v moji moči, iz prepričanja* da je to delo koristno za prospeh našega naroda. To pa neoziraje, če je vam prav ali no. Pazite pa, da »o iz sadov vaših organizacij ne izcimi kakšna gniloba, kajti' izgledov nimamo posebno dobrih. — Strmca, dne 2. prosinca 1911, Prano Juvančič, d Z Vač. Kaplan Majdič je v »Laži-ljubu« zapisal enkrat eno resnico, in sicer to, da se na Vačah dani. To je res, da se dani, n to ravno dela Majdiča vsega zbeganega. Dani se! Da pa to napiše tak sovražnik dneva, kakor je Majdič, je prava hinavščina. Ta človek, čigar pristaši so bodo kmalu začeli in nehali pri Loverku, bi rad, da bi se nam danilo, kakor bi on rad; a tega na Vačah ne bo nikdar dočakal. A pri nas se vendar dani. Naš vrli »Sokol« je srečno prebil vse začetne krizo in danes že ponosno dviga svoja krila. Na dan sv. Štefana je priredil s pomočjo pevk pevskega društva »Struna« domačo veselico, katera je zopet pokazala, da se na Vačah dani. Veselica je izpadla v vseh ozirih najbolje. Prišlo je tudi nekaj gostov iz Tatije in več iz Hotiča. Ob prepevanju pevskega društva »Struna« in ob navdušenih govorih brata predsednika Kozjeka iti br. B 1 n g a n j e nam je prehitro mineval večer. V' zavesti, da se res na Vačah dani in s srčno željo, da bi se tudi pri naših nasprotnikih jelo daniti, smo se razšli. Ob ti priliki se pa tudi obračamo do slovenske javnosti z udano prošnjo: podpirajte »Sokola« na Vačah z gmotnimi prispevki, da si čim prej postavi lasten dom, od kader naj se razsiplje dan prosvete in dan svobode! »Sokol« na Vačah je reven in le z ob-čudovanjavredno požrtvovalnostjo si je opomogel toliko, da si je nabavil najpotrebnejše orodje. Na celih Vačah ni niti od daleč primernega prostora za telovadbo, zato si je stavil »Stavbni odsek Sokola« nalogo, da čele možno, še v tem letu postavi telovadnico. Prosimo toraj slovensko napredno javnost, da blagohotno podpira to stremljenje. d Grčara vas pri Litiji. Posestnica Barbara Skvarča se je pred nedavnim ča- som sprla s svojo 73 let staro taščo Ivano Skvarčo in jo tako sunila, da je starka padla, ter si pri tem zlomila desno nogo. d Želimlje. Dne 27. t. m. so fantje napadli 531etnega žagarja Ivana Mikoliča, ko se je krog polnoči vračal domov. Napadli so ga blizu Podlogarjeve gostilno v Želimljuh in ga obdelovali z nogami in palicami. Dobil je več poškodb in izbili so mu podivjani napadalci celo kočnik iz spodnjo čeljusti. d Kadeče. Trgovci trga Radeče in na Zidanem mostu so sklenili, zanaprej opustiti razpečavanje vsakovrstnih božičnih, novoletnih, velikonočnih ter bodisi pod kakoršnimikoli imeni daril, svojim odjemalcem ter so v to svrho darovali večji znesek za stavbo nove 1’arne cerkve v Radečah, kar naj cenjeno občinstvo blagovoli na znanje vzeti. d Stara vas pri Št. Jerneju. 181etni hlapec Ignacij Vrtačič iz Pristavice na Dolenjskem je služil nekaj časa v Stari vasi, kjer je svojemu gospodarju ukradel srebrno žepno uro in še neko drugo, manjšo srebrno liro z verižico. Od tam je prišel v Ljubljano. Tu se je sešel z nekim drugim tatom, e katerim sta potem skupaj prenočila na nekem kozolcu, kjer so ju v soboto zjutraj prijeli. Pri Vrtačiču so našli 24 K denarja, obe ukradeni srebrni uri in revolver s 50 patroni. Vrtačiča so izročili sodišču. d Škocjan pri Mokronogu. »Domoljub« piše v svoji 50. številki, da je začela kvartopirska bratovščina v svoji pijanski navdušenosti muhe loviti. »Domoljubov« dopisnik naj se raje ozira na tiste trebušuikc, ki skoraj vsak večer do polnoči po gostilnah presedajo, mesto da bi se pripravljali na pridigo. Seveda jim potem drugega ne preostaja, nego da s prižnice zabavljajo in ljudi zmerjajo. Tudi naš Peter misli, da je cerkev hlev, v katerem lahko daje župlja-nom razne razžaljive priimke. Sicer se pa ne čudimo, da so postali naši klerikalci tako oholi, da ne znajo varovati niti v cerkvi dostojnosti. Ti ljudje mislijo, da jim je povsod zmaga zagotovljena. Toda včasih jim prav lahko tudi nekoliko izpodleti. Taka nesreča se je zgodila tudi našemu župniku na zadnjem zborovanju kmetijske podružnice. Zavedni Škocijanci so mu dali pa tako zaupnico, da si je moral cel teden kri hladiti. Nekateri pa pravijo, da se je ta čas pripravljal za novoletno pridigo, pri kateri je pozabil, da je pastir, ki naj pase ovce. Zdi se nam, da se mu bo pri nas ra-vnotako zgodilo, kakor se mu je v Horjulu. Horjuleem je dal namreč za selitev 400 K, rekli so pa, da bi ga radi zastonj selili, samo da so se ga iznebili. d Muljava. V 50. številki »Domoljuba« lanskega leta se nekdo zaletava v našega g. Hočevarja, češ, da je on dopisnik »Slovenskega Doma« in da je vedno agitiral za županski stolček i. t. d., pa vsikdar propadel. Povemo odkrito, da so do sedaj klerikalci zmagali vedno z lažmi in sicer edino zato, ker se naša stranka ni udeleževala volitev. Nnj dopisnik le nekoliko počaka, bomo pa od zdaj naprej nekoliko drugače godli. Nadalje se baha s svojo zmago, katero si je pribojeval brez nasprotnika in upa, da bodo sedanji občinski svetniki kar trajno ostali. Toda danes mu že lahko povemo, da so temu občinskemu svetu ure žc štete. Posebno debelo laž pa si je izmislil »Domoljubov« dopisnik, ko pravi, da je Gričar obetal 8000 kron podpore, ako bi se bila šola na Muljavi zidala. Dobili bi še več, ako bi ne imela naša »zaslužna« moža svojih krempljev vmes. Vprašamo pa, kje je pa tista podpora, kojo je gospod kanonik Špendal obljubil za sedanjo eno-razrednico na Polju? Ali ni obljubil 6000 kron podpore, ako mu daste toliko za posestvo, kolikor hoče? Hinavci! Sedaj očitate Gričarju in mu podtikate laž s tem, da pravite, koliko je Gričar podpore obetal i. t. d., kanonika pa ne vidite, ki se je z vas norčeval in obetal podporo — potem pa odšel v Novo mesto. Vidite, ljubi ob-čanje, tako je razven teh klerikalnih zaslepljencev kanonik tudi nas potegnil, kajti vse stroške bomo morali sami s svojimi žulji plačati. d Iz Žužemberka. V Šmihelu pri Žužemberku sta imela Jaklič in Lampe shod. Govorila sta tako lepo, da so kmetje od veselja in ginjenja skakali. Od verodostojne strani se pripoveduje, da sta se nato v Žužemberku smejala, kako sta lahkoverne kmete v Šmihelu nalimala in da gresta še v Ajdovec limat kmete. Jaklič pa da je rokel: »Mi obljubimo vse, kar kmet želi, ali dati — 1 Kdo bo nam pa dajal, da bi vse spolnili, kar obljubujemo.« — V Ajdovcu se je pa izrazil Lampe sledeče: »En sam odbornik je pri deželnem odboru, ki kaj stori in kaj razume in katerega bi nasprotniki radi ugonobili, pa ga ne bodo.« Seveda so kmetje takoj uganili, da je ta imenitna oseba, katere noče govornik omeniti, on sam. Kakšne posledice pa rodi delo tega deželnega odbornika, kaže najboljše deželno gospodarstvo, ki ima že danes čez en milijon izgube in ki bo povzročilo, da koncem marca ne bo niti vinarja v deželni blagajni. d Kaka. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Raki priredi v nedeljo, dne 15. januarja ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Bona svoj občni zbor z običajnim sporedom. — Rodoljubi, udeležite se ga polnoštevilno, da podružnica ne bo zaspala 1 d Iz Prelogov. Ker vedno čitamo v »Slovenskem Domu« kake pritožbe radi občinskega gospodarstva v Semiču, se še mi oglasimo: Kakor bo znano g. Plutu, smo morali delati pred nekaj leti vozno pot v Ravnem Bukovju, ki je bila do letos vedno v dobrem stanu, dokler ni Vintar iz Straže vozil trame in nam s tem vso pot razdrl. Sedaj jo pa noče nikdo popraviti, ne Vintar, ne drugi, dasiravno bi jo moral Vintar, ker to ni javna pot, ampak za- sebna. Prosimo torej g. Pluta, naj jo da popraviti na račun g. Vintar ja, dokler se ne zgodi kaka večja nesreča. Kajti taka pot je nevarna za živino in ljudi. d Iz Rožnega dola. Tudi do nas že veje nemški duh. Kar čez noč smo dobili obcestne napise, takozvane »roke«, ki kažejo v razne vasi. Seveda je na prvem mestu blažena nemščina, na drugem šele slovenščina. To smo bili začudeni, ko nam je Miklavž prinesel tako darilo. Če bi bila nemška imena vsaj mi drugem mestu in pravilno pisana, ampak takih spak pa vseeno ne maramo in ne trpimo. Sploh pa ne vemo, zakaj se je to postavilo, morda radi tistih par figurantov, ki dolgčas preganjajo z inženirji. Ali pa je to morda radi Peerza in Belarja, da so ne bosta izgubila, kadar prideta k svojim malikom v Verčiče1? d Bučka. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Bučki se vrši dne 15. t. m. v hiši g. Vinkota Gregla. Začetek ob 3. popoldne. Po občnem zboru bo mala veselica v prid tej družbi. Vabijo se vsi rodoljubi te družbe, da se udeleže občnega zbora. Naša podružnica je doslej še vse premalo storila za našo prepotrebno šolsko družbo. Upamo, da se bo naš kraj probudil in da bomo šli z združenimi močmi na delo zoper vse naše narodne sovražnike. d Krška vas. Na našo zadnjo notico o nezadostnih varnostnih odredbah smo dobili sledeči dopis, ki prejšnjemu nekoliko nasprotuje. Radi ga priobčujemo, ker dopisnik pozna razmere in ker je dobro, da se sliši oba zvona. Most čez Savo in Krko pri Brežicah stoji na štajersko-kranjski meji, je od strani Štajerske dobro zavarovan. V Brežicah je postaja močna 6 mož in zraven tega pa še trije policaji. Nasproti mosta, na kranjski strani, se sploh zaradi hriba ne more hiša zidati. Ako bi se pa delala, koliko bi to -stalo. Le težko bi se dobilo človeka, ki bi tam hišo zidal. Ako se hiša zida višje ali nižje, je pa ravno isto kakor sedaj. Če pa se vlomi in tatvine na železnici Brežice-Zidan most dogajajo, ni krivo kranjsko orožništvo, ker ta proga je na Štajerskem. Najboljše bi bilo, ako bi se orožniški postaji Krška vas-Čatež dodelilo, postajo za dva moža pomnožilo in naj bi se tudi teren od Gržeče vasi do Velikega Mrašovega kostanjeviški postaji dodelilo. Edino na ta način bi bilo to vprašanje rešeno in sporazumno s postajamiKrška vas, Jesenice in Kostanjevica ne bi mogel noben hudodelec uteči. d Iz Kočevja. Kočevski Nemci so se pr (‘objedli kruha, katerega jim daje slovenski kmet. Začeli so Slovence pobijati. Na novega leta dan so uprizorili Nemci na kočevske Slovence tolovajski napad. Zgodilo se je to na sledeči način. Popoldne je prišel kočevski kaplan v slovensko društvo, katero je ustanovil v Dolgi vasi. Najeti in nahujskani Kočevarji so ga napadli in na nečuven način ravnali ž njim in z drugimi Slovenci, ki so bili v njegovi družbi. Ta kočevska tolpa je Slovence su- vala, jim pljuvala v obraz, jih obmetavala s kamni in kosi ledu in pri tem žvižgala in trobila, da je bila groza. Pregnali so Slovence iz Dolge vasi. Nad 400 Kočevarjev, od zadnjega pometača do najveljav-nejšili meščanov, je navalilo na Slovence. Več kot eno uro so jih bombardirali. Kaplan Kopitar je ranjen pod levim očesom. Slovenske žene in dekleta so bila opsovana in opljuvana. Orožniki te nasilne tolpe niso pregnali, policija pa sploh ni posredovala. Ponoči so Kočevarji napadli hišo slovenske posojilnice in jo ponesnažili s črnilom. Med napadalci so bili tudi različni javni uradniki, ki so kazali svoje sovraštvo proti Slovencem. — Slovenski naprednjaki smo odločno na strani kaplana Kopitarja, ker vemo, da moramo ravno na Kočevskem iti skupaj, če hočemo ohraniti svojo rodno zemljo ter si nazaj jjribo-riti, kar smo izgubili. Naši klerikalci pa tega nočejo. Znano je, da bi kočevska sodrga gotovo ne nastopala tako sirovo in nasilno, če bi dekan Erker in kaplan Krav-Ijant, toliko ne hujskala proti Slovencem, in zlasti proti kaplanu Kopitarju. In klerikalci, mesto da bi se zavzeli za kaplana Kopitarja in za kočevske Slovence, so začeli hujskati zoper napredne Slovence na Kočevskem. To je popolnoma razumljivo, kdor pozna naše klerikalce, katerim je narodnost postranska stvar, klerikalizem vse. d Iz Kočevja. Prav blizu Kočevja sta dno 20. m. m dva potepuha napadla cestarja Ivana Zupančiča in sta ga hotela oropati, pa se jima ni posrečilo. Napadalec je star eden okoli 25 let, drugi pa okoli 40 let, oba sta bila v slabi, zakrpani obleki in strganih čevljih. Orožniku je zasledujejo. Gorenjske novice g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Minilo je ravno dve leti, odkar je Zabret poklical vse ženske, brez razlike stanu in starosti, v Cebavov hlev ter ondi ustanovil »Bogomilo«. Namen te »Bogomile« je bil: vsaka članica plačaj po eno krono. No, saj to je tudi če nekaj. Zabret je potem, ko je pobral krone, ženske lepo v miru pustil celo leto. »Bogomila« je umrla. A lansko leto se je pa o novem letu zopet spomnil predlanskih kronic. In zopet je sklical žene in dekleta v Cebavov hlev ter ustanovil »Žensko zvezo«. In zopet so mu morale plačati članice po kronici. Obljuboval jim je od te »Zveze« vse blagre sveta, govoril jim sila medeno, a le toliko časa, dokler niso bile krone na varnem. Potem ga seveda »Zveza« ni več brigala. Zenske so prišle kmalu do spoznanja. Saj je bilo pa tudi jasno kot beli dan, da Zabret ni imel drugega namena, nego dobiti od šentviških žen in deklet precej kronic za razne klerikalne agitacijske namene. In zdaj so se zapeljane ženske vedno oglašale pri nas, na- prednjakih, da naj v »Slovenskem Domu« obelodanimo Zabretovo počenjanje. To smo primerno tudi storili, a po toči zvoniti je prepozno. Zato vas pa letos, žene in dekleta, že sedaj opozarjamo na to, dokler je še čas. Novo leto je tu, pazite, da vas ne ociganijo še tretjič! Predlanskem »Bogomila«, lani »Ženska zveza«, letos pa bo morda »Društvo sv. Magdalene«. Namen bo isti: Iztisniti iz vas denar. Toraj žene in dekleta, bodite pametne! Ako vas pride nadlegovat na dom, pokažite mu vrata! Ako imate kak krajcar odveč, darujte ga raje prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda! g Št. Vid pri Ljubljani. H gostilničarki Ani Dolenc je prišla pred kratkim neznana ženska ter rekla, da je sestra nekega profesorja v škofovih zavodih. Na-pila in najedla se je. Odhajajoč je rekla, da gre obiskat svojega brata in da bo plačala, ko se vrne. Neznanke pa ni bilo več nazaj. Pod isto pretvezo je izvabila nekemu mizarskemu mojstru v Vižmarjih eno krono. Pozneje so spoznali v navihani ženski 261etno, že predkaznovano in v Podgorico pristojno deklo Terezijo Kokalj. g Dravlje. Peter K u n c e r iz Praš je služil pri gostilničarju Alojziju Kunaverju kot hlapec. Dne 24. t. m. je bil pa odpuščen iz službe. Vsled tega se je hotel maščevati. Naslednjega dne je prišel med 6. in 7. uro, ko so bili vsi domači pri maši, v Kunaverjev hlev, tam z gnojnimi vilami pobil eno kokoš, zlomil potem gnojne vile in razbil neko svetilko. Nato je odšel ter vzel ubito kokoš s seboj. g Ježica pri Ljubljani. Pred par dnevi se je vlegel 351etni, v Kotredež pri Litiji pristojni rudar, Josip Drnovšek, med savskim mostom in postajo Ježico na tir nekoliko prej, predno je prišel vlak. Čuvaji, ki so to opazili, so vlak še pravočasno ustavili in oddali Drnovška žendarmeriji. Drnovšek se je izgovarjal, da ne ve, kako je prišel na tir. Je bil pač najbrže sit življenja. g Zgornje Jarše. Pred nekaj dnevi je padel 64'etni kajžar Avguštin Terzinar v potok Mlinščico in utonil. g Stranje. Nov most se zgradi letos čez Kamniško Bistrico v Stranjah. g Preddvor. Ko se je pred par dnevi peljal 61 letni posestnik Janez Mar kun iz Bašlja v Preddvor domov, so ga na okrajni cesti blizu Zgornje Bele napadli trije, s palicami oboroženi možje. Eden ga je tako udaril, da je obležal. Njegov konj je prišel proti 1. uri po polnoči sam domov. Markun je dobil težke poškodbe in si je tudi eno rebro zlomil. Ko se je proti jutru zopet zavedel, se je le s težavo privlekel domov. g Trzin. Dne 25. m. m. proti 10. uri ponoči je zgorel kozolec Marije K e c e 1 j iz Trzina, vreden kakih 400 kron. Sosedom se je posrečilo ogenj omejiti ter na ta način rešiti s slamo krito hišo Apolonije R u-č i g a š, ki je bila oddaljena samo sedem korakov od kozolca. Kozolec je najbrže nekdo zažgal. Osumljen je nek 281etni delavec iz Trzina, katerega so tudi prijeli ter ga izročili kamniškemu okrajnemu sodišču. g Vrhpolje pri Moravčah. V ponedeljek je bila pri nas veselica klerikalnega izobraževalnega društva, na katero je pripeljal Lovšin tudi svoje čuke, da so popivali in razgrajali. Lovšin je hotel tudi pri nas ustanoviti čukarsko društvo, toda ni dobil pravih ljudi na svoje limanice, ker jo pač sramota, da bi delal parado kakemu neizkušenemu kaplanu. Za našo duhovnike, ki 6ejejo samo prepir in sovraštvo po hišah in po vaseh, bi bilo pač boljše, da opravljajo svojo službo, za katero so postavljeni in plačani. Ce že hočejo delati za blagor kmeta, tedaj naj uče mladino delati, naj jo v resnici izobražujejo — ni je pa treba zapeljevati k pijančevanju in sovraštvu. Toda naš kmet se prebuja. Napočil bo dan, ko bo naš kmet enkrat za vselej obračunal s klerikalnimi zapeljivci in oderuhi. g Radovljica. Rudokop na B e -gunjščici se prihodnjo pomlad opusti. Vzrok je ta, da primanjkuje rude, zato se ne izplača nadaljnje kopanje. Škoda je za ondotno prebivalstvo, ki je vsaj pozimi imelo nekaj zaslužka. Kakor se čuje, mislijo zopet poizkusiti pod Belščico, kjer je bil prej rudokop, in se tudi zatrjuje, da je še dovolj rude notri, ampak pregloboke jame so tam. Morda bi se pa le kaj napravilo! g Ribno pri Radovljici. Posestnikov sin Ivan Šorl si je hotel kupiti pred kratkim od nekega fanta pištolo. Ko je orožje ogledoval, se je pištola sprožila ter ga je strel ranil na nosu in na desnem očesu-Prebijali so ga v deželno bolnico. g Železniki. Župnik M a r č i č si je zelo vzel na piko napredno časopisje in pregnati ga hoče popolnoma iz našega trga. Ali morda misli gospod župnik, da je napredno časopisje vzrok afere v čenstohovu in obsodbe župnika Tomaševiča in njegove kuharice Antonijete, ki sta bila oba skupaj pred kratkim obsojena na 15 let težke ječe. Naj nam pa pojasni častiti gospod župnik, da bomo vedeli, zakaj je velik greh brati napredne liste. Da bi se prikrivali lopovi, menda ne morete zahtevati. g V Železnikih so ustanovili naprednjaki sodarsko zadrugo, reg. zadr. o mej. zavezo, in se je odbor sledeče konstituiral: načelnik: Karel Dolenc; podnačelnik: Gabrijel Thaler; odborniki: Josip Globočnik, Ivan Demšar, Melhior Dolenc, Jakob Dermota, Janko Jaške; nadzorstvo: Anton Globočnik in Anton Hafner. Zadruga ima namen ljudstvu preskrbeti trajen zaslužek, katerega pri nas do sedaj ni bilo. V začetku se bode izdelovala posoda iz mehkega lesa in pozneje, ako bodo razmere ugodne, se bode pričelo tudi vinsko posodo izdelovati. g Iz Poljan nad Škofjo Loko. Priklopile so se vasi Volča, Podobeno, Delnice, Gabrška gora, Lovsko brdo, Lom in Zalco-biljek, spadajoče dosedaj pod občino Javorje, z dovoljenjem deželnega odbora občini Poljane. Število odbornikov se zviša od 12 na 18. Notranjske novice n Stara Vrhnika. (Pretep.) Na Šent-janžev večer je bil tu pretep. Trije staro-vrhniški IGletni fantiči so napadli dva Za-planinca. Eden izmed napadenih je bil tako poškodovan na obrazu, da so ga morali takoj odpeljati v ljubljansko bolnico. n Verd. (Nesreča.) Na Lenarčičevi žagi je cirkular odrezal tri prste delavcu Martinu J apel j u. n Vrhnika. Tat, s katerim so imeli logaški in vrhniški orožniki toliko posla, še sedaj uživa zlato svobodo, četudi se je pisalo, da se že nahaja pod ključem. Tudi ne odgovarja resnici, da bi si prilastil vsoto 3000 K, temveč je vzel pri Tišlerju na Vrhniki le nekaj čez 200 K, katere je, kakor znano, na begu proč vrgel, ter zlato uro in verižico, v vrednosti 250 kron. Neznanec mora biti vsekakor zelo pretkan ptiček. n Dolenji Logatec. Silvestrov večer »Sokola« v Logatcu je tudi letos pokazal, kako lepo vrši društvo svojo nalogo. Prostoren Kramarjev salon se je zopet napolnil odličnega in preprostega občinstva; vendar pa smo pogrešali še marsikoga, zlasti pa Gorenjelogatčane, ki nemara res še spe zimsko spanje. Bogat in zanimiv spored je moral zadovoljiti vsakogar, le škoda, da so bile včasih med posameznimi točkami predolge pavze. Upamo, da ta ne-dostatek prihodnjič odpade. Vzorna vrsta telovadcev s tremi luksemburškimi prostimi vajami ter nato izvedba, treh skupin. Burno ploskanje je bilo vrlim telovadcem dokaz, da so lepo izvršili svojo nalogo. — Igra: »Brat Sokol« je nam pokazala že prave diletante zlasti v moških vlogah. Gdč. Ma. se je sicer poznalo, da je prvikrat na odru, vendar je njen »trema« to pot prav pristojal vlogi male, sramežljive Milke. Prvo besedo je seveda imel Koruza v osebi g. D., kateremu se občinstvo ni moglo dovolj nasmejati. Gdč. G. je prav ljubko zapela dve Parmovi pesmici, gospodu P. se je pa poznalo, da je prehlajen. Obema in pa gdč. Ma., ki ju je spremlje-vala na glasovirju, so bili izročeni krasni šopki. Moški zbor je nam s svojim izbornim prednašanjem pokazal vso krasoto slovenske narodne pesmi. Zapel je venčke koroških, štajerskih, primorskih in kranjskih narodnih pesmi. Največ smehu je vzbudil šaljivi prizor »Kmet in fotograf« ter komični solospev: »Temu treba se privadit«, katerega je v izborno pogodeni maski podal g. D. Grobna tišina je nastala ob polnoči, ko se je ob razsvetljavi bengaličnega ognja poslovilo staro leto od novega. Brat načelnik je nato v imenu »Sokola« voščil vsem navzočim veselo in srečno novo leto in skoro se je v tej nadi razvila najživahnejša zabava. Veselo sokolsko petje in neizogibni ples sta trajala kakor navadno ta dan — do poznega jutra. Tudi mi kličemo »Sokolu« ob novem letu: Le krepko naprej po začrtani poti! N. n Dol. Logatec. Zamaknjena vedeže-valka iz Žiberš pride končno vendar tja, kamor spada, namreč — v norišnico. Saj je pa tudi že skrajen čas zato, sicer bi naše, že itak lahkoverno krščansko ljudstvo,, postalo še bolj — babjeverno. n Iz Planine. Novoustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda uspeva zelo dobro. Vseh članov, po večini letnikov, je okoli 75, kar pač jasno kaže, da se tudi Planinci zavedajo svoje dolžnosti in podpirajo narodna društva. Ker smo mnogo zamudili s tem, da smo bili tako dolgo brez lastne podružnice, skušali bomo to popraviti z večjimi darovi. Na svatbi g. Drage Gartnerjeve iz ugledne obitelji v Planini, se je nabralo za našo podružnico okrog 50 K, za kar se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so prispevali dar na oltar domovine. n Iz Planine. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v sredo, dne 1. februarja (dan pred Svečnico) veselico, združeno s plesom. Namen veselice je, da zberemo kmalu en kamen (200 kron) za družbo. Ker je ta veselica po dolgem, dolgem času prva prava narodna prireditev, prosimo sosedna društva, da ne prirejajo ta dan veselic, ampak prihitijo v našo sredo. n Iz Planine. Dopisnik »Slovenskega Naroda« iz Planine prime skoro vsako soboto naše Nemce za ušesa. Zalibog, da ta g. dopisnik ne potiplje tudi onih narodnih mlačnežev, ki so tako zaostali za duhom časa, da se teh par renegatov celo dandanes še bojijo. Ce je kak strah v resnici votel, potem je ta pred našimi Nemci gotovo. To so znamenja majhne narodne zavesti, ki se je začela vzbujati šele zadnji čas. Ce pogledamo v preteklost, je bila Planina trg, ki ni niti trohice zaostajal za drugimi. Narodno življenje je cvetelo ravno po zaslugi bivšega »Sokola«, ki je bil dejanski prireditelj vseh veselic in zabavnih večerov. Dandanes pa se v Planini z župnikom vred šopiri 15 (reci in beri: celih petnajst) »Orlov«, vulgo »Čukov«, ki sami ne vedo, zakaj so pravzaprav na svetu. Naprositi so mislili kneza Windischgraetza, da bi jim prepustil »stare magacine« v Dolenji Planini za telovadnico. Tako bi imeli vsaj eno delo: S svojim skakanjem prepoditi miši in drugo golazen, ki se zbira v teh zapuščenih prostorih. n Iz Planine. Znano je, da je naša dolina vsled izstopa reke Unec in vode, ki pridere ob času deževja iz gore, večkrat poplavljena. Lepo je sicer gledati to veli- ko jezero, a za nas poljedelce je to žalosten pojav. Ko nam je pred par leti odnesla vse poljske pridelke, smo iskali pomoči od vseh strani, a ganil se ni nihče. Tudi naš poslanec Gostinčar, ki tako rad besediči o bosanskem kmetu, katerega je rešil sam harambaša klerikalne stranke, nas je po-setil samo enkrat. Bržkone je napravil to potovanje zato, da je videl vodo in se nadihal svežega planinskega zraka. Gospod i>o-slanec, koliko bi vi lahko storili za našo dolino, ako bi bili res kmečki poslanec! Ampak vi ste le od kmetov voljeni, zastopate pa in organizirate -— delavce. Res, imenitno so potegnili klerikalci uboge No-tranjce. Saj se je dr. Šušteršič pred leti sam pohvalil na shodu v »Unionu«, da je dala S. L. S. delavcem zastopnika v osebi poslanca Gostinčarja, ki pa je od kmetov voljen!! Gospodje, celo lisica je šla samo enkrat na led, mislim, da tudi Notranjci ne bodo šli večkrat! Ko bi vaše blagorodje, gospod državni poslanec, prišli večkrat med svoje volilce, bi se lahko prepričali, kako ugodna tla so pri nas za vrborejo. Pletarska šola bi bila pri nas zelo potrebna, da bi si otroci zaslužili par krajcarjev, mesto da se lovijo in vpijejo po vaseh. Gospod Gostinčar, tu je polje za vas! Seveda, dokler boste prirejali za svoje volilce samo zaupne shode po § 2 in svoje modrosti raztresali samo onim backom, ki morajo imeti dovoljenje od župnika Riharja, ne bodete slišali dosti pametnih besed, če še bolj odpirate svoja modra usta. Ko ste imeli zadnji shod v Planini, smo mislili, da nam boste položili račun, kaj ste dosegli za nas v državnem zboru. A motili smo se prav pošteno. Mesto računa svojega delovanja, so bile baharije, kako ste rešili bosanskega kmeta. n Planincem! »Slovenski Dom« bo v bodoče prinašal večkrat drobne novice iz Planine. Priporočamo ga vsem samostojno mislečim ljudem, da bodo spoznali, kako jih hočejo gotovi ljudje za nos voditi. Dosti dolgo smo duševno tlačanili in čas je, da se otresemo te nepotrebne edinosti. Napredno kmečko glasilo »Slovenski Dom« pa naj nas podpira v tem boju in naša dolžnost je, da ga podpiramo tudi mi. n Postojna. Kakor povsod, je tudi c. kr. okrajno glavarstvo postojnsko nastavilo za števne komisarje tu bivajoče nemčurje, nied temi c. kr. davčnega asistenta in pristnega Kočevarja Verderber-ja. Za skušnjo je moral popisati osebe neke hiše. Precej čudno je že bilo, da je služkinjo, zaslišavši jo, tikal, naravnost imenitno pa jo bilo, ko jo vpraša: »Kakšen jezik ima?« Deklica je ugodila pozivu ter mu pokazala jezik. n Iz Postojne. Letošnjo pustno sezono otvarjata naši podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ki priredita v korist naši prepotrebni šolski družbi v nedeljo, dne 8. januarja v veliki dvorani »Narodnega hotela« ob pol 8. zvečer veliko veselico z najzanimivejšim sporedom. Pri tej prireditvi sodeljujejo vsa postojnska narodna društva. Poleg pevskih, točk, ki jih proizvaja pevsko društvo »Postojna«, ter tani-huranja po tamburaškem in dramatičnem društvu »Sovič«; poleg nekaterih točk na glasovirju in vijolini, ki so za Postajno izredna novost, ter nastopa še izza prejšnjih let po svojih krasno uspelih koncertih dobro znanega salonskega orkestra se poje Kninskega spevoigra »Angelina«, smešne vsebine ter prijetne glasbe po narodnih motivih, in igra P. Štokova, velekomična burka: »Ne kliči vraga!« Naše vrle gospe in gospodične pripravljajo krasen buffet, kjer bode ustreženo vsem prijateljem dobre vinske kapljice in finega peciva. Za smeh in neprisiljeno zabavo bo skrbela šaljiva pošta. Kdor je plesalec, se bode lahko sukal ob zvokih postojnskega kvinteta do ranega jutra. Postojncil Naša društva so storila svojo narodno dolžnost v vsej meri! Neodpustljivo bi bilo tedaj, če bi se ne udeležili polnoštevilno njih prireditve! Imejmo vedno pred očmi, da smo predvsem Slovenci ter kot taki dolžni svojemu rodu, da ga ob vsaki priliki gmotno podpremo! n Hruševje. Posestnikov sin Franc Vitez iz senožeškega okraja je gnal koncem minolega meseca par volov iz Žirovnice domov. Ob 3. zjutraj se je hotel v Hruševju oddahniti in je dal gostilničarju vole v hlev. Medtem, ko se je pred hlevom preobuval, sta prišla tja tudi dva neznanca. Eden teh se je obrnil k drugemu z besedami: »Daj mi sekiro in izgini!« Tega se je Vitez tako prestrašil, da je popustil vole in čevlje ter zbežal in naznanil dogodek žendarmeriji. Ko je prišla žen-darmerija v Hruševje, onih dveh neznancev ni bilo več tam. Najbrže sta hotela napraviti samo neumestno šalo. n Idrija. Pred nekaj dnevi je poškodoval stekel pes, ki je prišel iz neke okoliške vasi v Idrijo, več ljudi. Okrajno glavarstvo v Logatcu je odredilo, da morajo vse te osebe nemudoma na Pasterjev zavod na Dunaj, kjer se zdravi steklino. Steklega psa so sicer ubili, vrgli so ga pa iz neprevidnosti v Idrijco, tako da se sedaj ne more dognati, kako je bila steklina razvita. Vse pse, ki so prišli v dotiko s steklim psom, je pobral konjač. Najbrže se proglasi nad Idrijo in okolico pasji kontumac. n Na Colu pri Vipavi so ustanovili »Pipčarski klub«. Nabralo se je precejšnje število članov. Ves dobiček je namenjen Ciril - Metodovi družbi. To nas zelo veseli, saj bode imela družba nekaj več dohodkov, člani kluba pa svoje veselje. — Kakor čujemo, namerava prirediti tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Svečnico veselico. Igrali bodo burko: »Eno uro doktor«; mogoče pridenejo še kako drugo. No, pa saj se udeležimo vsi veselice, bomo že videli, kako bode. — Pred kratkim je prejela podružnica družbene nabiralnike ter je vse razdelila. Skoraj je ni gostilne, niti prodajalne, kjer bi ne bilo nabiralnika. Zato pa le pridno zbirajmo pri vsaki priliki, akoravno po malem, nabralo se bode čez leto dosti, tako, da bomo lahko ponosni. Družba, posebno otročiči v narodno ogroženih krajih se bodo veselili, da se tudi pri nas dobe usmiljeni ljudje, ki skrbe za-nje. Oujemo celo, da nameravajo zbirati za kamen, ter se tega zelo veselimo. n Col pri Vipavi. Novo leto smo nastopili z močno burjo, tako, da se skoro nihče ne upa izpod strehe. Pogrešamo pa vozne pošte, katero nam je obljubila poštna uprava z novim letom. Deputaciji, ki je bila meseca novembra pri poštni direkciji, se je sicer obljubilo, da dobimo vozno pošto, toda skoro gotovo le na — papirju. Dozdeva se nam, da se boji poštna uprava državne ceste, na kateri, dasiravno je zima in mraz, poganja trava vsevprek. To bi bilo čisto prav, saj bi se konji pri poštnem vozu lahko spotoma napasli. n Podgrič pri Vipavi. Dne 24. decembra je vozil Ivan Petrič za svojega gospodarja Matijo Jeleršiča iz Podgriča drva iz gozda. Spotoma se je voz prevrnil tako nesrečno na Petriča, da ga je les zmečkal, predno so mu mogli priti na pomoč. Ko so ga izvlekli izpod voza, je bil že mrtev. Po drugih slov. deželah ,.................. =i š Velika nedelja na Štajerskem. Pri nas sta hotela posestnik Zemljič in njegov sin podreti veliko bukev. Ko se je drevo začelo podirati, je opa.zil 201etni sin, da bo padlo ravno na njegovo suknjo, v kateri je bila ura. Skočil je po suknjo, toda drevo ga je dobilo in mu razbilo glavo ter zdrobilo eno roko in nogo. Fant je bil na mestu mrtev. š V Mariboru se je ustrelil blizu in-fanterijske vojašnice v inagdalenskem predmestju pekovski pomočnik A. Šef iz Brebrovnika pri Ormožu. Došel je v Maribor pogledat k svojemu dekletu, a to ni hotelo ničesar vedeti od njega. Zato se je bojda ustrelil. š Iz Konjic nam poročajo: Na Silvestrovo opoldne je skočil na tukajšnji postaji s premikajočega se vlaka zavirač Jože Savič od Sv. Duha v Ločah. Prišel pa je pod vlak, kateri mu je desno nogo povozil. Smrt je nastopila vsled izkrvavljenja v treh minutah. Savič zapušča vdovo s 3 malimi otroci. š Kozje. Klerikalni kmetje: Ivan Kunej, Ivan Plevnik, Frane Rihtar in še več drugih so se šli kregat nad nadučiteljem Krajnikom v Kozjem zaradi glob, ki so jih dobili vsled šolskih zamud. Nadučitelj je počakal kmete v razredu. Kunej je začel takoj nad njim kričati, češ, da je nečloveško, zapirati otroke po šoli. Ko je g. Krajnik razburjenega moža miril, so začeli ta- koj vsi kmetje kričati in ropotati z nogami. Vpili so, da bo v šoli tako, kakor oni hočejo. Nadučitelj je zbežal slednjič v svoje stanovanje, kmetje pa so leteli za njim in hoteli razbiti vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Proti kmetom je vložena ovadba zaradi javne nasilnosti. š S Središča. Med občino Oberžem pri Središču na Štajerskem in Družbino na Hrvaškem dela mejo Drava. V sredini Drave se nahaja z lesom poraščen otok, katerega si svojite obe selišči. Dne 17. decembra so hoteli prebivalci obeh sel sekati les na otoku ter prišli pri tem v prepir. Štajercev je bilo_ kakih 20; vsi so bili oboroženi s sekirami in drogovi. Napadli so Hrvate, katerih pa je bilo kakih 40, in so bili tudi dobro oboroženi. Štajerci so morali popustiti. Hrvati so stražili otok. Ko so ga zvečer ob 9. zapuščali, so bili trije od njih, ki so šli naprej, obstreljeni. Bili so težko ranjeni, eden je takoj umrl. Storilci iz Štajerskega so že pod ključem. š Iz Sevnice poročajo: Natakarica Marija Cvirn na Blanci je odpeljala svojim staršem vola za 4(X) K, ter ga prodala nekemu mesarju v Sevnici za 240 K. Predno je pobegnila, je doma vlomila v nek zaboj ter ukradla iz njega 310 K. Ko se je v neki gostilni ravno prav dobro zabavala, so jo aretirali. š Iz Šoštanja poročajo: Posestnica Terezija Mandeljc na Malem Vrhu je v svojih dveh davčnih knjižicah popravila vpise o plačilnem davku na šišje vsote. — Ker so bile ponaredbe prenerodne, jih je davčni uradnik takoj spoznal ter vso stvar ovadil sodišču. š Iz Radgone poročajo: Ze delj časa straši v okolici Radgone organizirana roparska druhal: posebno rada krade kokoši. Tako je bila zopet dne 25. decembra ponoči pridno »na delu«. Posestnikoma Po-deriču, vulgo Kočeberju in Zieglerju v Potrni so ukradli vse kokoši. Tudi v Zen-kovcih so skušali tatovi svojo srečo; vlomili so na štirih mestih, a so jih povsod nagnali. Pred nekaj dnevi so hoteli zločinci vlomiti v skladišče trgovca Polaka v Kal-tenbrunu, ki jih je pa pregnal s streli. Zaslediti dosedaj še niso mogli nobenega teh zvitih in nevarnih uzmovičev, ki imajo svoje bivališče najbrže v sosednji Madžarski. Razumljivo, da je prebivalstvo v okolici radgonski vznemirjeno vsled teh neljubih nočnih obiskov in da je podvojilo svojo pozornost. š Jarenina. Na okrajni cesti blizu Ja-renine so našli mrtvega posestnika Jakoba Danko z razklano glavo. Nesrečnež je imel odpet telovnik: oropan mu je bil denar, okrog 300 K in žepna ura. Truplo je bilo vse krvavo. Glava je bila očividno razklana od sekire na dva dela. Umorjeni Jakob Danko je prodal mesarju Celcerju v Št. liju v Slov. goricah telico. V ponedeljek, dne 2. januarja je gnal prodano ži-vinče v Št. Ilj. Ko se je vračal proti večeru domov, se je v Očkerlovi gostilni blizu Jarenine oglasil in spil merico vina. Trezen kot vedno je nadaljeval ob 8. zvečer pot proti domn. Kakih 10 minut nad Jare-nino je ob okrajni cesti mal gozdiček. Pod tem gozdičkom je gotovo napadel morilec-ropar ubogega Danka od vzadi in ga moral z veliko silo mahniti z ostro sekiro po glavi. Ko je izvedelo ljudstvo za ta živinski čin, se ga je umevno polastilo velikansko razburjenje. Trumoma so hodili gledat ljudje umorjenega. A mislimo si šele strah uboge žene umorjenega, ki je zastonj nestrpno pričakovala vrnitve moža. Morilca, Ici je umoril Danka, so prijeli, in sicer je nek uslužbenec jareninskega peka. Uro umorjenega je prinesel k urarju, ki jo je spoznal. Našli so tudi denar. Morilca so odvedli orožniki v Maribor. p Uarkovlje pri Trstu. 181etni ključavničar Edvard Desarto iz Kanfanara je v Trstu ukradel svoji gospodinji dragocenosti, vredne 160 kron. Obdolžil je pa te tatvine nekega človeka, ki ni bil ž njo v nobeni zvezi. Kmalu pa se je skesal, da je nedolžnega človeka spravil v nesrečo. Priznal je gospodinji svoje dejanje, prosil je odpuščanja in se potem pri Barkovljah vrgel pod vlak, ki mu je odtrgal glavo. p Poreč. Dvajset kmetov je oblegalo orožniško vojašnico v Žbandaju ter jo obmetavalo s kamenjem. Ker niso bili vsi orožniki doma, se niso upali nastopiti proti premoči. Ko so se pa ostali orožniki, ki so imeli izven vojašnice službo, vrnili, so se orožniki postavili v bran napadajočim kmetom ter jih 12 prijeli. Ostali so pobegnili. Vzrok je ta, da so bili kmetje silno vznemirjeni radi preostrega nastopanja orožništva. p Gorica. Pri patrih kapucinih v Gorici je bil skozi 13 let za slugo nastavljen 55-letni Ivan Mavrič iz Trsta. Ni bilo pritožb proti njemu, ali lani poleti pa si je pridr-žaval denar, ki ga je imel nesti v mesnice, prodajalne itd. ter dobro živel, pa pobožno molil. Pridržal si je 874 K. Okrožno sodišče v Gorici ga je obsodilo na 5 mesecev težke ječe s posti. p Iz Cerkna na Goriškem izvemo, da so dne 2. januarja zjutraj dobili v potoku Cerknica zmrzlega in mrtvega posestnika Klobovsa iz Labin j. Klobovs je bil malo opit, ko je šel ponoči domov in v temi je padel v vodo ter utonil. p Trst. Pred nekaj dnevi je ob pol 2. ponoči skočil težak Anton Svoboda s Češkega s parnika »Jadro«, ki je vsidran ob pomolu Lloydovega arzenala v morje. Oba kurjača, Kristjan Bralich in Simon Petrovič sta mu hotela priskočiti na pomoč ter sta splezala po vrvi do morskega površja. Svoboda pa ni hotel, da bi ga rešila in je ugriznil oba v roke. Med tem, ko sta splezala zavrnjena rešilca zopet na ladjo, je izginil Svoboda v valovih. Drugo jutro ga je našlo moštvo parnika »Jadro« in ga preneslo v mrtvašnico pri Sv. Justu. Iz Globasnice na Koroškem se nam poroča: Pred kratkim je nastalo v farni cerkvi veliko razburjenje. Nek posestnik je prišel v cerkev, pokleknil pred oltar in kričal »hudič — hudič sedi tam za oltarjem.« Kričal je toliko časa, da so prihiteli njegovi prijatelji in ga odpeljali iz cerkve. Nekaj dni pozneje so ga oddali v blaznico v Celovec. Mož je zblaznel, ker je v neki pravdi izgubil vse svoje premoženje. Ameriške novice a Umrl je dne 11. decemba rojak Josip Doles, doma iz vasi Mahneti pri Cerknici. Star je bil 16 let. a Nesreča. Staršem Rojc v Clevelandu Ohio, se je ponesrečila hčerka Marija, stara 16 mesecev. Hotela je piti prevroč čaj in 6e pri tem tako opekla, da je po dveh urah v bolnišnici umrla. a Umrl je staršem Arko v Clevelandu sin Franc, star 21 mesecev. a Rojak ustrelil soprogo. V mestu South Canon, Colorado, je dne 5. decembra rojak Josip Puh iz Škocijana pri Vel. Laščah, star 26 let, ustrelil svojo ženo Marijo roj. Gajda iz Mar. Dev. v Polju pri Ljubljani, staro komaj 17 let, ki je prišla pred šestimi meseci tjakaj k svojim staršem. Morilčev klobuk so potem našli ob reki, iz česar sklepajo, da je po dejanju skočil v vodo in izvršil samomor. Vzrok ljubosumnost. a Na amerikanski vojni ladji »Vermont« je umrl slovenski rojak Franc Klemenčič, ki je služil v mornarici Zedinjenih držav. Bil je doma v vasi Kladje pri Gorenji vasi na Kranjskem. a V rudniku ponesrečil. V Oakley, Wyo., se je ponesrečil meseca septembra v rudniku Janez Maselj. Vsula se je plast premoga na njega in ga je do smrti poškodovala. Umrl je v bolnišnici dne 24. septembra 1910. — Njegov brat, Ignacij Maselj, pa se je ponesrečil meseca januarja 1910 v premogokopti v Biaeonu, Jo\vu. Zlomilo mu je nogo nad gležnjem. Po svetu Železniška nesreča na Pred arlskem. Iz Bludenca poročajo, da se je dne 1. januarja prevrnilo snežno oralo in vrglo pet delavcev, ki so stali na njem, pod lokomotivo. Trije delavci so bili takoj mrtvi, dva sta umrla tekom enega dne. Samomor z iglo. V Lvovu si je zabodla mlada soproga nekega sodnega oficija-la, gospa Bronislava Baczynska, iz obupa nad vednimi prepiri z možem, iglo za klobuk v prsi. Umirajočo so prenesli v bolnišnico in zdravniki so izjavili, da je rešitev popolnoma izključena, ker je igla prebodla tudi srce. Za psa se ima. V Bukarešti je prijela policija v ljudskem vrtu nekega popolnoma nagega moža, ki je povedal, da je — pes. Prepeljali so ga na opazovalnico in zdravniki se trudijo, rešiti to psihologično uganko. Toliko se je dognalo dosedaj, da ima mož tudi halucinacije, ki so posledica kroničnega zastrupljenja z alkoholom. Atentat na japonskega cesarja. Predvčerajšnjim se je zaključil v Tokiju proces proti anarhistom, ki so hoteli mikada umoriti. Večina obtožencev je priznala, da so hoteli po umoru mikada napasti ministre in zažgati mesto. Dijaški nemiri na Ruskem. Veliko gruče dijakov hodijo po peterburških ulicah in še vedno prihajajo iz drugih vseuči-liških mest dijaki v glavno mesto. Tudi iz Odese poročajo o nemirih. Prezident ode-škega naučnega okoliša se je izrazil na-pram nekemu časnikarju: »Počutim se, kakor človek, ki sedi s prižgano smotko na sodu smodnika. Vsak trenutek pričakujem kak atentat.« Strašna nevihta na Kanarskih otokih. Kakor smo že poročali, je te dni na Kanarskih otokih divjala strašna nevihta. — Otok Gomera je popolnoma zasut. Nad 400 družin je brez strehe. V dolini Herdina so se podrle štiri hiše, ki so pokopale okoli 60 ljudi. Dosedaj so potegnili iz razvalin 22 mrtvecev in nebroj težko ranjenih. Velike nesreče ob španskem morskem obrežju. Radi velikih viharjev se je ponesrečil parnik »Bergen del Carmen«. Tudi na celini je napravil vihar veliko škode. V vasi Izate pri Malagi se je podrla neka hiša in podsula mater in dvoje sinov, ki so mrtvi. Cesarjevo božično drevo. Cesar je praznoval letos Božič pri svoji hčeri nad-vojvodinji Valeriji v Wallsee. Tja je železnica pripeljala iz prestolonaslednikovega posestva Konopišta prekrasno smreko, t. zv. »srebrno smreko«. Ta smreka je doma v Severni Ameriki. Pod smreko so postavili božične darove za cesarja. Med drugim je bil tam krasen umetniški predmet: na ploski iz ametista dva zlata divja kozla. Nadvojvodinje so dale cesarju dragoceno vezenino za na mizo; vezle so jo celo leto. Čuden božični dar. Na božični večer je prišel k nekemu mizarju v Tynu ob Vita vi star mož in si je kupil — rakev. Na vprašanje sosedov, za koga je to kupil, je dejal: »Za-se; vedno sem bolan in dolgo ne bom več. Ne maram, da bi z menoj po smrti imeli skrbi!« Svojo mater je hotel izkopati. Iz Neunkirchna poročajo: Tu so prijeli nekega delavca, ki je hotel izkopati na pokopališču truplo svoje matere. Pokopališkega čuvaja in župnika, ki sta mu hotela to ubraniti, je napodil z lopato. Orožništvo ga je nato prijelo. Rekel je, da se je hotel prepričati, če je res njegova mati, ki je tam pokopana. Proti vsemu. Češki spisal Al. Jirase k. Prvi del. I. Daleč na široko samo polje; tenmorjave ledine, zeleneče polje mlade setve, vse namočeno od včerjašnega dežja. Nešte-vilno brazde so se izgubljevale v daljavi, kjer so bile podobne razburkanimi, ilovnatemu jezeru. To polje brez drevja, večinoma ravno, se je le tupatam vzdigovalo v mirno valovje in se izgubljalo na obzorju v uma-zanosi v o, gosto soparo, ki se je visoko vzdigovala ter se raz-gubljala v pepelnastih oblakih. Skozi te je prisijal na vzhodu bled, svetel žarek prvega jutrajnega svita. Iz ravnine, ob blatni cesti, ki vodi čez polje od reke Lužnice pod Veselim zahodno proti Bukovskemu, je molelo na obrobku, ki je bil od zime uničen — bilo je proti sredi meseca aprila — osamelo »božje znamenje«, lesen, štirivoglat steber z majhnim, zarjavelim kovanim križem. Les nagnenega stebra je postal od mokrote črn; zgoraj, pod križem se je pa razraščal rumen mah. Od »božjega znamenja« je vodila slaba pot še par korakov po polju, potem se je pa izgubila na mokrotnem travniku. Na tem travniku, nekoliko od ceste, se je dvigala iz jutranjega mraka velikanska senca osamelega drevesa, ki je široko naokoli raprostiral svoje vejevje. Stal je na nizkem obrežju majhnega ribnika, ki se je na drugi strani poizgubljal na travniku. Stari hrast, zelo debel, na spodnjem delu s številnimi izrastki, je imel močno, skrivljeno vejevje, polno šopov rujavega, še lanskega listja. Pod drevesom med koreninami, ki so štrlele iz žemlje, je bilo bolj suho nego drugod. Tu so počivali trije ubežniki: veliki, debeli prošt iz Lunovic, menih želivskega samostana, v kožuhu in s kučmo na glavi, njegov stari mežnar v suknji in visoko, z lisičjo kožo obrobljeno čepico na glavi, in mlada nuna reda sv. Norberta iz lunijovškega samostana. Zavijala se je v črn, gubast plašč, glavo je pa skrivala v temen, volnen ^pajčolan, kakoršnih pa niso nosili v samostanu. Poleg njih sta stala dva rjava, osedlana konja, ki sta bila polna mokrega in napol posušenega blata. Iz njihovih nozder je prihajala belosiva sopara, ki sc je izgubljala v mokrotni megli. Pri konjih je stal širokopleč, ne velik kmet. Njegova brada in njegovi dolgi lasje, ki so mu vihrali izpod ovčje kučme, so bili nekoliko osiveli. Za širokim pasom, s katerim je bil pre-pasan čez suknjo, j.e imel sekiro. Prošt z nuno in mežnarjem je že dva dni in dve noči bežal ob bi a niški gori iz lunoviškega samostana. Predvčerajšnim, ravno na dan sv. Jurja, so napadli samostan in sicer bratje *) iz novega mesta na gori Tabor, ki je bilo šele pred par tedni ustanovljeno. Vse so opustošili: župnišče, cerkev in starodavni samostan. Tega so zažgali. Kako je gorel, dvovrhati Blanik se je rdečil v tresočem se, velikanskem požaru. Kakor preplašeni golobje so bežale prestrašene samostanske sestre. V tem strahu in zmedenosti se je vse razbežalo, tudi duhovniki iz župnišča. Te tri osebe, ki so počivale pod hrastom, so ostale skupaj. Pretečeni večer so prekoračili reko Lužnico. Po kratkem odpočitim na neki samoti, sredi polja, so še v temi nadaljevali svdj beg. * Njihov cilj je bil pribeniški grad gospoda Ulrika rožmber- škega, j< 1 so lahko upali dobiti varno zavetišče. Tja so poslali že pr »J, a °J 'o je umrl kralj**) in ko so prihajale prve grozne novice, da so v Prac-i t , ...... v.,. M, v j iznu m drugod razdirali m pustosih samostane, zaradi varnnof i ... -—------__ ^ vse dragocenosti, kelihe, monštrance, **j Vadav "v.verskeSa reformatorja Husa. ornate in drage knjige iz lunijoviškega samostana, kakor je^to storil opat in ves konvent milevskega samostana. Zelo težko se je bežalo. Nemogoče je bilo po ravni poti priti do zaželjenega zavetišča. Morali so se izogniti gradu na hribu Tabor, od koder so prihajale vse grozovitosti, kakor tudi okolici, kjer se je vse spuntalo. V najbližji soseščini, v sobje-slavski okolici, je bilo več nego trideset vasi podložnih lunjoviš-kemu samostanu. Tudi teh so se morali zaradi nevarnih sosedov izogniti. Prošt ni zaupal svojemu ljudstvu. Tako so se. pretolkli skozi oddaljene pokrajine po velikih ovinkih, da so prišli čez reko Lužnico. Nenavadna, trudapolna pot, nemir in bdenje jih je utrudilo. Žalostni so bili zaradi izgub, ki so jih utrpeli,, in zaradi negotovosti in strahu. Največ je trpfela nuna. Že prejšni vN "g ^ Pm • ® a M T? ko c- « « B S M S ° ■■ 4) d a 03 c j ° 5 ® .. a 2 of ► Ja s ► *§ š O. C z? rt s 'S TJ « I H -2 ■o .§ « 2 »h 03 o* a e g 11 ° M 33'S v »prt s ž | C® Ih r p 1 s a> 55 % * g, ® H -2 S >U0 X O 5 P—rt G Vrt .O 6 tt» co H/l OJ C a* -a o V o tu X> O g -> > tu a c u .S H -J O a> r—rt m O V* CS g C a co B. •? Q ^ o a; r-c ■° oT - X) o •a CJ -•- £° tn r~. tu « P. M .Si. OJ •—• u a. je izdalo Trsovski koledar za leto 1911 Koledar je trgovcem In sutrudrnkom nepo-________— grešno potreben s Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. Dobiva s9 pri društvu in vseh 8 knjigarnah ;— ■ V. letnik Irm cene v £jnbljani 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 » » » H' » • • 1 „ ,, ,, III. „ ■ ■ 1 „ telečjega mesa.................... 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 „ „ .. (prekajenega) 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 » jagnjetovega mesa .... 1 „ kozličevega mesa .... Prašiči na klavnici................... 1 kg masla............................ 1 „ masla surovega.................... 1 „ masti prašičje.................... 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 „ slanine prekajene .... 1 „ sala ...• ........................ 1 „ surov, margarlnskega 1 „ kuhan, margarlnskega 1 jajce ....................... 1 / mleka...................... 1 „ „ posnetega . . . 1 „ smetane sladke . . . 1 „ „ kisle .... 1 kg medu...................... 1 „ čajnega surovega masla 1 piščanec..................... 1 golob........................ 1 raca ........................ 1 gos.......................... 1 Kapun ....................... 1 puran........................ 100 kg pšenične moke št 100 „ „ ,, masla masla 0 . . 1 . . 2 »I »» >» M * • ‘ II M »i » 3 • • » n n » • • • II II II II O . II II II II ^ . ii ii ii ii 7 . . •i n n ii 3 • • „ koruzne moke . . . . „ ajdove moke . . . . I. „ ajdove moke . . . .11. , ržene moke.......................... fižola.................................. graha.................................. leče................................... kaše................................... ričeta................................. 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 / 1 „ 1 1 1 100 kg pšenice. 100 100 100 100 100 100 100 100 rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze, nove . . krompirja . . . Lesni trg. Cena trdemu lesu 11 20 do 12 K Cena mehkemu lesu 8 do 8 50 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena ................. „ slame................. .i »telje................ Cena od II do K H K h 1 48 1 68 1 20 1 48 1 00 1 38 1 60 1 96 1 60 2 00 1 9J 2 CO 1 20 1 28 1 60 1 80 _ 0 00 0 00 2 67 2 80 2 40 2 60 2 10 2 16 1 82 1 92 1 90 2 00 1 92 1 95 2 — 2 — 2 10 2 10 10 . _ 12 — 20 — 22 — 08 10 — — 80 90 1 20 1 40 2 87 3 10 1 50 1 60 — 44 48 2 20 2 40 5 — 6 50 3 — 3 50 5 — 6 50 39 — — — 38 — — 37 20 — 35 40 34 40 — — 33 — — — 29 — — — 26 — — — 16 — — — 21 — — — 38 — — 35 — — — 28 — — 22 32 40 42 32 40 20 22 18 20 23 00 — 17 40 17 to 19 00 19 — 17 — — 17 50 — — — — 13 60 __ 6 00 9 4 E0 5 50 3 20 3 60 2 40 2 60