i i “1032-Prosen-0” — 2010/7/1 — 10:57 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 18 (1990/1991) Številka 2 Strani 110–112 Marijan Prosen: SLOVENSKI ASTRONOM NA KITAJSKEM Ključne besede: novice, astronomija. Elektronska verzija: http://www.presek.si/18/1032-Prosen.pdf c© 1990 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. SLOVENSKI ASTRONOM NA KITAJSKEM Nesporno je, da smo Slovenci prispevali na področju matematično fizikalnih znanosti dela mednarodne vrednosti. Samo pomislimo na svetovno znana učenjaka, kot sta veliki matematik Jurij Vega in slavni fizik Jožef Stefan . Znameniti Slovenci pa niso delovali le v ožji domovini Sloveniji in v ostali Jugoslaviji, ampak takorekoč po vsem svetu, kamor odhaja mnogo naših sposobnih znanstvenikov še dandanes. Med takimi , ki so delovali in bili zelo uspešni daleč od svoje rodne slovenske grude, je bil tudi astronom in matematik Avguštin Hallerstein. Ta znameniti Slovenec se je rodil leta 1703 v Mengšu. Šolal se je pri jezuitih v Ljubljani in stopil v njihov red. Študij je nadaljeval v Gradcu in na Dunaju, kjer se je dobro izobrazil v matematiki in astronomiji . Po končanem visokošolskem študiju je najprej v jezuitskem redu poučeval gramatiko , kmalu pa se muje ponudila prilika, da uresniči svojo mladostno željo in odpotuje kot misijonar na Kitajsko. Aprila 1736je odplul iz Lizbone proti Kitajski. Z ladjo je obplul Južno Afriko, potoval mimo Mozambika , se ustavil v mestu Goi in septembra 1738 priplul v južnokitajsko pristanišče Macao, ki je bilo tedaj v portugalski posesti. Med potjo se je marljivo učil portugalščine in kitajščine in se izpopolnjeval v astronomiji in matemat iki. Po polletnem postanku se je odpravil na okoli dva tisoč km dolgo pot v kitajsko prestolnico Peking. Potoval je z rečno ladjo in delno na konju . V Peking, kjer je bilsedežjezuitske organizacije, je končno prišel sredi leta 1739. Menda je bilo tedaj v mestu le okoli trideset evropskih misionarjev in nekaj ruskih trgovcev . Na cesarskem dvoru je Hallerstein prevzel delo v matematičnem oddelku (tribunalu), ki mu je bila dode ljena tudi astronomija. Leta 1743 je postal član, čez tri leta pa dvorni astronom in predstojnik te znanstvene ustanove . V naslednjih letih je veliko potoval po prostranih deželah Daljnega vzhoda. Leta 1749 je prepotoval Ma ndžurijo in izdelal njeno geografsko karto. Na željo portugalske kraljice je oktobra 1752 zapustil Peking in prispel oktobra 1753 v Macao . Tu se je srečal s portugalsk imi kraljevimi odposlanci in jih vodil do Pekinga . Po končanih pogovorih na kitajskem dvoru je Hallerstein spet spremljal odposlance do Macaa in se nato ponovno vrnil v Peking . 5tirikratno naporno potovanje preko Kitajske ga je tako izčrpalo, da si je nabiral moči več mesecev . V zahvalo za ta podvig in tud i za zasluge pri astronomskem delu pa mu je cesar podelil častni naslov mandarina. Leta 1761seje moral zaradi telesne izčrpanosti odpovedati kartografske- mu delu na terenu . Čez dobrih deset let je zaprosil tudi za odpust iz dvorne službe, ker mu je zaradi starosti postala pretežka . Leta 1774 je Hallerstein 111 prosil, da ga razbremenijo še astronomskih opazovanj . Kitajski cesar mu j e naročil, naj svoje delo po najboljših močeh opravlja še naprej , toda Haller- steinu so moči pošle . Kmalu nato ga je zadela kap, njene ponovitve 29 . oktobra leta 1774 pa ni več prelivel. Pokopan je na jezuitskem pokopališču v Pekingu. Avguštin Hallerstein je odšel na Kitajsko kot misijonar. Kaže pa, da so se tam bolj zanimali za njegovo astronomsko in matematično znanje. Oboje mu je služilo pri kartografskem delu. S kartografijo, to je risanjem zemljev idov , je začel že na svoji poti na Kitajsko, ko se je leta 1738 prvič za dalj časa zadržal v Macau in narisal načrt mesta in okolice. Glavno kartografsko delo pa je opravil leta 1749 v Mandžuriji . Na izredno napornih potovanjih je zbral podatke za izdelavo geografske karte te dežele. To delo je bilo povezano s pripravo obsežnega atlasa Kitajske (izšel 1769). Morda je na osnovi davčnih listin, ki jih je imel na razpolago, Hallerstein izračunal število prebivalcev Kitajske v tistem času: 198213718 . S'tevilna Hallersteinova pisma sorodnikom na Kranjsko in poročila o OnSERVATOIJU: DE P EKING \ i-----.... ' Slika 1. Pekinški astronomski observatorij v času, ko je na njem delal A.Hallerstein . Pozorno si oglej opremo tega observatorija. Na razsežni ploščadi vidiš skoraj vse značiln e s ta rinske (kotomerne) astronomske instrumente: armilarne sfere, kvadrant , sekstant, gno- mon, neb esni globus, itn. Glej še članek Stari kitajski astronomski instrumenti. Pr es ek 16 (19 88/89) 210. 112 Slika 3 . Veliki seks tant , ki so ga up ora bl- jal i za ast rono mska opazovanja v Ha ller- st einovem čas u , je še sedaj dobro ohran - jen . Razstavljen je na ploščadi starega pekin škega obse rva torija, ki so ga preure- dili v muze j. Slika 2. Obse rvationes astronomicae ... - Astronoms ka opaz ovanja, ki so jih oprav ili od leta 171 7 do leta 1 752 očetje jezuitsk e- ga reda iz Pek inga in j ih je zbral A . Hal/er- stein, izšla v dveh zvezk ih (830 st ra ni) na Dunaju leta 1768. Hallersteinov delež v knjigi zaje ma leta po 1746. Hallersteinova ast rono mska dela so še: O razlik ah m ed petrograjskim in pekinškim poldnevnikom, Opazovanja Merkurja v letih 1746 in 1747, Opazovanja Merkurjevega preh oda čez Son čevo plosk ev iz Pekinga dne 7. 11 . 1756 . Obj avil jih je v priznanih evropskih znans tveni h revijah, . "'41'>..~-.,.,.. ....,.,~ .....~~~~C/'O t