i'iUiLJou 1 Kf.ViiAiLLg t Air St. 1«« V Trsta, v petak, 5. avgusta 1927. HnOk* M HOt Letnik Lil Ost izhajc : 5 ir *»ccc ], L 6.50 Tf ▼ ilrokorj alcc, ponedeljka. NaroCaaaai sa i mesa« L l—* o*lo leto L 75.—, t taoce metao ncMtso 30 »iqt — OgUsnina sa 1 ma ptostaf trgovske in obrtne ofiase L l.—, s Rabila L 1-50, oglase denarnih uvodov 1> Oglasi na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in vpravniitvo: Trst (3), ulica S. France se o d'Assisi 20. Te* lefon 11-57 Dopisi na) se pofiljajo izključno uredništvi oglasi, rekla« macije in denar pa upravniitvu. Rokopisi sa ne vranjo. Nefrankirana pisma sa na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*, Poduredniitvo vGoricl: ulica Giosu« Carducci it 7, L ___TeleL it. 327» Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario. eon]aMRothenneie-a in Romunska BUKAREŠT, 1. aivgusta 1927. Akcija angleškega bogataša lorda Rothermere-a, ki je lastnik londonskega lista «Daily Mail» in raznih drugih listov, je povzročila tudi na Romunskem — kakor sicer v vseh srednjeevropskih državah — veliko o-gorčenje. Gonja za spremembo •trianonske mirovne pogodbe v prid Ogrski se označa kot spletka proti ohranitvi miru v srednji Evropi in nobeno pojasnilo arifeleškea lorda ni moglo pomiriti javnega mnenja, da bi ne ostro obsojalo njegovega nastopa. Povsem naravno je torej, da romunski listi ostro napadajo akcijo lorda Rothermere-a in \-j podvrgujejo neprizanesljivi kritiki. Neodvisna «Politica» naglasa z vso odločnostjo, da je tria nori s k a, mirovna pogodba za Romune nedotakljiva, ker pomeni ta pogodba ravnotežje v srednji in vzhodni Evropi. Naj pridobi Ogrska zase katerekoli in kakršnekoli branitelje — nadaljuje list — ravnoteža v srednji Evropi se ne sme pokvariti, ker bi sicer sledila prav gotovo nova vojna. Končno nastopajo proti trianonski pogodbi sama ljudje, ki jim je postalo vladanje nad drugimi rokodelstvo in sredstvo za lastni obstoj. Ta gonja — zaključuje «Poiitica» — izhaja od takih ljudi, a narod si želi miru, dela in politike sporazuma. Po mnenju lista «I 'Indepen-dance Roiunaine» pričakuje O-grska željno ' nega hipa, ko bi mogla postati p'o priključitvi Avstrije k Nemčiji n-posredna soseda te poslednje, ter se pri sebi že vnaprej veseli možnosti sklenitve podobnega zakona z nemško državo, v kakršnem je živela pred vojno z Avstrijo. Nova dvojna monarhija z glavnima mestoma Berlinom in Budimpešto, s hohenzollernskim cesarjem v Berlinu in s kraljem v Budimpešti je na Ogrskem zelo zapeljiva nada. Onega dne, ko bi se Avstrija priključila k Nemčiji, bi bila trianonska mirovna pogodba v mnogo večji nevarnosti, ker bi se mogla lažje raztrgati. Tri četrtine čehoslo-vaške meje — zaključuje omenjeni list — bi bile v tem slučaju obkoljene od Nemčije, Avstrije in Ogrske, katere bi bile spojene v čvrst blok kakor pred vojno. Na koncu pripominja to poluradno glasilo romunske vlade, da je naziranje romunskega javnega mnenja kljub tej akciji lorda Rothermere-a ostolo nee.majano in nespremenjeno kakor po drugih državah Malega sporazuma. Na splošno bi se dalo označita zadržanje romunskega javnega mnenja, napram tej gonji kot nekako začudenje nad dejstvom, da podpira tako propagando Ogrske Anglija, oziroma en del angleškega tiska. Čudi se dalje romunsko javno mnenje dejstvu, da so nekateri angleški parlamentarci tako malo poučeni o narodnostnih razmerah v srednji Evropi. Splošno pa je prepričanje, če se res sproži v angleškem parlamentu razprava o trianenski pogodbi, da bo njen edini rezultat ta, da se bo parlament temeljiteje in natančneje seznanil s političnimi- razmerami srednje Evrope. Z ozirom na veliko radost, s katero proslavljajo Ogri svoj "uspeh, ki so ga dosegli v Angliji, opozarjajo listi Ogre, naj si nikar ne delajo iluzij," kakor da so z Rothermere-jevo akcijo pridobili tudi angleško vlado za nastop proti trianonski mirovni pogodbi. Treba je opozoriti ogrske sosede, da si pripravljajo strahovito razočaranje. Nihče ne bo tikal trianonske mirovne pogodbe, pa naj se govori in piše, karkoli hoče, in to še posebno v državi, ki nima na tej pogodbi ni kaki h direktnih interesov. Usoda trianonske mirovne pogodbe — tako izzve-nevajo enodušno izjave predstavnikov romunskega javnega mnenja in javnih glasil — je odvisna v pjtvi vrsti od Malega sporazuma, in ^obratno: usoda posameznih držav Malega sporazuma je tesno spojena z usodo trianonske mirovne pogodbe. Včerajšnji dan kralja Fnadn L RIM, 4. Egiptovski kralj Fuad se je podal davi v spremstvu kralja Viktorja Emanuela v vila «Corsini». Vladarja so pričakovali naučni minister Fedele, tajnik akademije «Lincei» prof-Nallino in dilugi akademiki. Vladarja sta si ogledala razne sobane akademije, posebno pa sta se zanimala za ustanovo «Caetani», kjer se hranijo mnoge draocene knjige o muslimanski zgodovini, orientalski rokopisi in listine in zbirka fotogra-fičnih snimkov vseh rokopisov o arabski zgodovini, kar jih. je razkropljenih po svetu v raznih knjižnicah. Ob 10.40 sta vladarja zapustila vilo «Cc*rsini» ter se podala v rimski nacionalni muzej. Častno stražo pred muzejem so tvorili miličniki, orožniki in mestni stražniki v paradni uniformi. Po ogledu »ta se vladarja odpeljala v avtomobilu, pozdravljana od množice. RIM, 4. (Izv.) Zvečer se je na egiptovskem poslaništvu vršila svečanostna večerja, katere so se, poleg obeh vladarjev, udeležili tudi on. M os solini in drugi dostojanstveniki. Po pojedini je poslaništvo* šprilredilo veličasten sprejem. Kralj Fuad I. je rimskemu guvernerstvu nakazal 100.000 lir v dobrodelne svrhe. Sela mlnlstnkeso soeta Odobritev raznih ukrepov RIM, 4. (Izv.) V palači «Vimi-nale» se je danes predpoldne ob 10. pričela nova seja ministrskega sveta. Med raznimi predlogi, ki so bili odobreni, je najbolj važen načrt za odlok zakon, s katerim se veljavnost določb zakona z dne 24. decembra 1925 razširja tudi na državljane, ki so bili v inozemstvu radi nacionalnih nagibe.v napadeni in poškodovani ali pa u-morjeni. Namen odloka je zsu-goto viti protekcijo države vsem onim, ki so postali ali postanejo žrtve strankarske strasti, delujoč v inozemstvu za nacionalno stvar. Odlok bo veljal za vse one državljane, ki so v času od 23. julija 1919 dalje bili napadeni radi nacionalnih nagibov v inozemstvu ter so zadobili poškodbe, radi katerih so prišli deloma ali v celoti ob delovno zmožnost. V slučaju smrti pripadejo penzije ali podpore družinam padlih. Prijave se bodo morale vladati pri najbližjem konsulatu kraljevine in sicer najkasneje dve leti po dogodku; za slučaje, ki so se dogodili pred objavo tega odloka-zako-na, se bodo morale prijave vložiti tekom enega leta. Odobren je bil tudi predlog za ukrep, s katerim se dovoljuje podeljevanje odlikovanj italijanskim delavcem v inozemstvu. Ministrski svet je odobril tudi naslednje ukrepe: 1) Razteg-nitev določb o vojnih pokojninah na bivše avstro-ogrske vojake, pristojne na Reko, in njihove družine, če pridobe italijansko državljanstvo v zrni si u kr. odloka-zakona z dne 12. maja 1927. 2) Poenostavljenje carinskih formalnosti za tran-sit tobaka v tržaških prostih lukah. 3) Načrt za kr. dekret glede vojaškega službovanja, ki naj bi se pričelo z 21. letom. Prihodnja seja ministrskega sveta se bo vršila jutri zjutraj. Treffl mednnretf&f kinms za orpanly»ci|o dala RIM, 4. (Izv.) Kakor smo že poročali, se bo tretji mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela pričel 5. septembra v Rimu. Udeležili se ga bodo mnogi tehnični izvedenci ki učenjaki. Eden izmed glavnih problemov, o katerih bo kongres razpravljal, je vprašanje določevanja posameznih zmožnosti za gotove vrste dela, kar naj služi za selekcijo delovnih moči. Kongres se bo vršil na Kapi-tolu. Otvoritveni seji bo prisostvoval tudi kralj Viktor Ema-nuel. Jagmama h Vonkn RIM, 4. (lev:) Pogajanja med Sv. stolico in beograjsko vlado so, kakor zatrjuje «Corriere d'I-talia», še zmerom na mrtvi točki, čeprav se diplomatični stiki Se vzdržujejo. Vprašanje zavoda sv. Hieronima je še daleč od rešitve, kajti jugoslovenska vlada odločno vztraja pri zahtevi, da mora njej pripadati pravica svobodnega izbiranja rektorja. Tega pa Sv. stolica sedaj ne more dovoliti. Sestanek zastopnik*** sindikalnih korporadj RIM, 4. (Izv.) V glavnem tajništvu fašistovske stranke so se danes predpoldne sestali zastopniki fašistovskih sindikalnih organizacij, ki so razpravljali o položaju sindikatov v posamez-znih pokrajinah. Sestanka sta se udeležila tudi generalni tajnik fašistovske stranke in državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai. Tekom popoldneva se je on. Turati podal k ministrskemu predsedniku, kateremu j« poročal o poteku sestanka. Zastopniki korporacij se bodo sestali spet v Četrtek. nplomatlfiil odnoftfl Odbov za eona REM, 4. (Izv.) V prvih dneh septembra se bo skoro gotovo izvršilo oficielno ustoličenje korporacij skega odbora za nadzorovanje cen, produkcijskih stroškov in plač. - - Državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai je v glavnem že proučil načrt in določil smernice za uspešno delovanje akcijskega odbora. Ju,stična palača v Trstu RIM, 4. (Izv.) Prva sekcija višjega državnega sveta za javna dela je razpravljala o nekaterih predlogih za nadaljevanje del pri novi ■justični palači v Trstu. Štetje industrijskih In trgovskih podjetij RIM, 4. «Gazzetta Ufficiale* je objavila odlok-pravilnik glede splošnega štetja industrijskih in trgovskih podjetij. Vihar na Gardskem jezera GARDONE, 4. Nad gardskim jezerom se je sprožil hud vihar, Mnoge ladje so se nahajale v resni nevarnosti, ker niso mogle radi velikih valov privoziti v pristanišče. Huda vročina PRATO, 4. Toplomir je včeraj kazal nad 35 stopinj Celzija. Vročina je neznosna. Osem oseb je zadela solnčarica. Neki konj se je sredi ceste zgrudil od hude vročine in crknil 24 let je&» CATANIA, 4. Kmet Santono-cito, ki je leta 1924 zadavil svojo ženo v postelji, da bi lahko svobodno živel s svojo ljubimko, je bil včeraj obsojen na 24 let ječe. Sejo finančnega odbora Resolucija vladi BEOGRAD, 4. (Izv.) Po dolgem presledku se je danes popoldne sestal plenum finančnega odbora. Za sejo je vladalo izredno zanimanje. Finančni odbor, ki so v njem zastopane vse parlamentarne stranke je nastopil proti vladi. Svetozar Prlbićevtć je imel obširen govor. Ministrski predsednik in več ministrov se seje finančnega odbora ni udeležilo. Pribićevič je predlagal resolucijo, ki naj bi se predložila vladi, "in je bila sprejeta z vsemi glasovi proti enemu. Po glasovanju je predsednik odbora Radonjiič (Zaključil sejo. Dejal je, da bo prihodnjo sklical pismeno m da bo pozval načelnika vlade, naj se seje u-deleži, kot to zahteva finančni odbor v svoji resoluciji. Iijavt V«l|t VoMMIi BEOGRAD, 4. (Izv.) Načelnik vlade Velja Vukičević je zvečer izjavil novinarjem, da ga sklep in resolucija finančnega odbora prav nič ne zanimata, ker je ta finančni odbor — odbor ras-pu&čene narodne skupščine. Zanimal ga bo le oni finančni odbor, ki bo izvoljen po volitvah v narodni skupščini dne 5. oktobra. Dalje je Velja Vukičević Izjavil, da tudi jutri ne odpotuje na Bled. Mnenje načelnika vlade so podpirali tudi vsi ostali člani vlade. Jugoslavijo in Albanijo se vzpostavijo t pondeljek BEOGRAD, 4. (Izv.) Nocoj odpotuje v Hrano jugoslovenski odpravnik poslov MioŠić v spremstvu tajnika Jovanoviča in uradnika Kadića. V Tirano dospe v pondeljek dopoldne. In še istega dne popoldne bodo istočasno v Beogradu in Tirani vzpostavljeni diplomatski od-no&aji. Takoj nato se bodo povrnili posamezni konzuli na svoja mesta. Imerlikl finančni minister prispel v Split SPLIT, 4. (Izv.) Včeraj je dospel v Split na razkošno urejeni jahti finančni minister Združenih držav Mellon. Spremljalo ga je deset uglednih ameriških finančnikov in politikov. Visoki ameriški gostje nameravajo dalj jčasa ostati v jugosloven-skem Primorju in bodo pose tili vse večje kraje ob dalmatinski obali. ftadfto-govoiilniea v Domžalah BEOGRAD, 4. (Izv.) Po sklepu poštnega ministrstva se bo še letos postavila v Domžalah moderna radiofonska postaja, ki jo je država dobila na raičun reparacij iz Nemčije. Radio-govorilnica bo stavljena na razpolago Prosvetni zvezi v Ljubljani. Ilespraoljloii nosprotstva na ženeusKl konferenc! 2ENEVA, 4. Angleški delegaciji je bilo zelo mnogo na tem, da se današnjai seja ne bi spet prenesla. Sploh je Anglija vodila jako (odkitito politiko in je razgalila pred javnostjo vse svoje načrte in stališč-i, ki si jih je osvojila in noče več opustiti. Na drugi strani pa so bili Američani vse bolj molčeči in jim prav nič ni bi Jo ljubo, da pride danes trenutek, ko bedo morali z jasno besedo na dr^n. Japonski predlog, naj se dela pri konferenci zaenkrat ustavijo in naj odidejo delegacije na poletne počitnice je bil poslan v Washington in London, pa so ga tako Američani kot Angleži zavrnili. Tako da. izgleda, da ne preostane delegatom res ničesar drugega, nego se danes še enkrat sestati in se potem za vselej posloviti. Japonski predlog je bil zavrnjen vnaiprej, angleški in ameriški predlog, ki se tiče prenehanja gradnje, pa se bosta obravnavala na danai&nji plenarni seji in, kot vse kaže, se ne bo našla srednja pot in ž njo rešitev krize. Včeraj so se delegati vseh treh velesil sestali na samem. Njihov sestanek je traial do polnoči in bržkone ni imel drugega namena, kot da se določi dnevni red današnje plenarne seje. WASHINGTON, 4. Kot zatrjujejo vladni krogi, čaka ameriška vlada še na nadaljnje vesti o podrobnostih glede japonskega predloga o takozvanih •pomorskih počitnica«h». V resnici pa tako delegati v Ženevi kot pomorski viBb.ki Krogi v Waahingtonu komaj čakajo, da M se konferenca zaključila brez uspeha. Tako bi jim bila dana pr&fka, da si zgradijo čim več vojnih ladij ter dosežejo v tem ozvrvt ono mesto, ki ga ima sedaj Anglija v pogledu vojne mornarice. In beje je ameriška1 vlada že zavrnila japonski predlog. PARIZ, 4. Danes opoldne je dospela iz Ženeve brzojavna vest, po kateri se zatrjuje, da se načelniki posameznih delegat sinoči niso sporazumeli ter da bo današnja plenarna seja konference za omejitev pomorskega oboroževanja res zadnja seja konference sploh. Kot poročajo iz Londona, se je včeraj nenadoma sestala angleška vlada in razpravljala o navodilih, ki so bili nato odposlana angleški delegaciji v Ženevo. Sklepi seje ministrskega sveta do sedaj še niso znani. Pač pa se strinjajo vsi včerajšnji londonski večerni listi v tem, da je zahtevala angleška delegacija od svoje vlade nadaljnja navodila glede japonskega predloga. Ta predlog bi naj bil poslednji poskus, da se prepreči — vsaj pred javnostjo — popolni podom ženevske konference. Sacco In Vanzetll no bosta pomiloščena LONDON, 4. Reuterjevemu u-radu poročajo iz Bostona, da je guverner Massačhussettsa zavrnil prošnjo za pomilostitev Sac-ca in Vanzettija, ker smatra, da sta res izvršila zločin, radi katerega sta bila obsojena na smrt. Zavrnil je tudi zahtevo po reviziji procesa. Eksekucija se bo izvršila 11. avgusta. V ječi, kjer sta zaprta Sacco in Vanzetti, se je včeraj utaborila sto policijskih agentov. O-blasti se namreč boje ianena-denj. V New Yorku se je včeraj vršilo veliko protestno zborovanje za Sacca in Vanzettija. Razni govorniki so ostro napadali postopanje sodnega dvora države M assachussets. PARIZ, 4. (Izv.) Iz Bostona poročajo: Sklep guvernerja Massachussettsa, ki je zavrnil prošnjo za pomilostitev Sacca in Vanzettija ter tudi zahtevo po reviziji procesa, je globoko iznenadil zagovornike obeh obsojencev. Guverner je izjavil: «Na podlagi vestne preiskave, ki je trajala cel mesec, sem se prepričal, da vmešavanje izvršilne oblasti ni upravičeno. Prepričan sem, daj sta Sacco in Vanzetti res kriva in da sta bila ntlpri-strjansko sojena. JRevizija procesa je radi tega neumestna.» AMfrlJski! vlada zahteva uMnitev imnUte sbiinsbe straže DUNAJ, 4. (Izv.) Vprašanje dunajske občinske straže stoji Že ves teden v ospredju političnega zanimanja. Socialni demokrati vztrajajo pri sklepu socialistične večine dunajskega občinskega sveta, glasom katerega je proglašena občinska straža za stalno občinsko varnostno ustanovo. Ostale parlamentarne stranke, posebno pa vladne izražajo bojazen, da bi lahko rodila u-stanovitev stalne straže na Dunaju mednarodne posledice. Saj ni dvorna, da je ustanovitev v nasprotju z določbami mirovnih pogodb glede razorožitve. Med predsednikom avstrijske vlade dr. Seiplom in dunajskim županom Seitzom so se včeraj pričela pogajanja v svr-ho znižanja staleža občinske straže na minimum, tako da bi ta varnostna ustanova izgubila značaj stalnosti. Socialisti pa to zahtevo z vso odločnostjo odklanjajo, tako da so ostala pogajanja doslej neuspešna. Poplave v Švici BAZEL, 4. Nevihta in vihar sta prizadela veliko škodo večini Švice. V Bazlu in Curihu sta nastali povodnji. Voda je iz-rvala mnogo dreves. Električne napeljave so zelo poškodovane. Na deželi so vsi nasadi, njive in polja utrpeli veliko škodo. Vihar je divjal tudi nad drugimi kraji, kot Zug, Lucern In Rothenburg. Brzovlak na progi Lucern-Bazel se je moral ustaviti sredi proge Blizu Veytauxa se je porušila cesta v dolžini več sto metrov. Tudi železniška proga ob tamkajšnjem jezeru je zelo pokvarjena. V okolici Montreux;t so na več mestih pretrgane brzojavne in telelon-ske žice. Nereenlteo vesti o nemirih na Portugalskem PARIZ, 4. Portugalsko poslaništvo v Parizu dementira vse vandalske vesti, ki so jih prinesli listi o revolucionarnem gibanju na Portugalskem DVE VISOKI ZAROKI SOFIJA, 4. V tukajšnjih dvornih krogih so mnenja, da se bo bolgarski kralj Boris zaročil z neko princezinjo iz švedske kraljevske hiše. S to svojo bodočo nevesto se je baje že sestal v Lucern u. BERLIN, 4. Glasom govoric, ki krožijo v nekaterih aristokratskih krogih v Potsdamu, se bo bivši nemški prestolonaslednik Ferdinand zaročil s špansko infantinjo Beatrlce. Princ Ferdinand Je star 20, inlantinja Beatrice pa 18 let. Coolldftn nameravani umik In vtis v ameriških krogih WASHINGTON, 4. Coolidge-vo namero, da se ne udeleži več kandidature pri volitvah za predsedniško mesto, so spravili nekateri krogi v tesno zvezo a ženevsko konferenco za pomorsko razorožitev. Ta verzija je bila kmalu po svojem postanku ovržena. V VVashingtonu so mnenja, da Coolidge s konferenco v Ženevi sicer res ni dosegel svojega namena, vendar v Ženevi odločitev še nj padla in Coolidge ni človek, ki bi obupal takoj ob prvem neuspelem poskusu. DUNAJ, 4. Vet* o odločitvi predsednika Cooli^ea, da leta 1928. ne bo več kandidiral pri volitvah za predsednika Združenih držav, je napravila v tukajšnjih priza/detih krogih velik vtis, posebno še, ker sta oba ameriška tabora računala s tem, da bo Coolidge prihodnje leto nedvomno spet izvoljen za predsednika. Ameriški državniki in politiki, ki so se v poslednjem času mudili na Dunaju, so se vsi strinjali v tem, da so se postojanke predsednika jCoolidgea, ki so mu veleposestniki po zapadnih ameriških državah precej zamerili, znatno izboljšale. Veliki prijatelj predsednika Coolidgea senator Butler, ki je v zadnjem času potoval po o-menjenih državah, se je prepričal, da si ie ondot Coolidge celo pridobil mnogo novih pristašev. Tudi sam Coolidge, ki se je mudil dalj časa v zapadnih državah, je o tem uverjen. Končno pa se je njegova nameravana odpoved sprejela v nekaterih, naklonjenih mu krogih tudi v tem zmislu, da bi kandidaturo vseeno sprejel, če bi na prime? oni to zahtevali. Politične beležke in dunajska občinska straža Po prvem nastopu nacionalistične Narodne obrambe» se u-stanavljajo na vseh koncih in krajih, nove podružnice. Zanimivo je, da podpirajo to delovanje nacionalistov mestne organizacije meščanskih strank. Vodstvo organizacije je postala zelo samozavestno. V poslednjih dneh se je vršil važen sestanek organizacije bržkone v Gradcu. Na sestanku se je razpravljalo o zedinjenju vseh nacionalističnih organizacij v eno samo. Žalnimi vo je tudi to, da so se kot gobe po dežju pojavili mnogi ultranacionalisticni listi, ki so zelo borbenega značaja. Drug nov pojav pa je dunajska občinska straža. Ustanovil jo je v dneh revolte dunajski župan. Danes šteje ta straža 2000 mož, s 1. septembra pa se bo število znižalo na 1000. Od slučaja do slučaja pa se bo lahko povečalo. Privzele se bodo nove moči iz dunajskih občinskih nameščencev. Občinski svet je že naročil pri neki tovarni 'za oblekici bKrzu >j£maja potrebno količino krojev za nove stražnike. Nova občinska straža opravlja varnostno službo v občinskih podjetjiih, po pivnicah in parkih. Meščanske stranke so sicer nasprotne novi instituciji in napovedujejo nevarnost, ki naj bi pretila Dunaju s strani- državne policije in občinske straže. Za to vprašanje so se pričele zanimati tudi ostale avstrijska pokrajino* Pojavila se je tudi že misel, da bi se po vzoru dunajske občinske straže po drugih pokrajinah ustanovile pokrajinske straže, pa je ta misel neizvedljiva, ker priznava avstrijska ustava sicer občinsko, ne pa; po kraj treske policije. Dunaj je pač pokrajina, obenem pa tudi občina tal je bila spričo tega ustanovitev občinske straže mogoča. Kljub temu pa bo imelo vprašanje dunajske občinske strale še dolgo časa tudi političen značaj in bo povzročilo še marsikatero na-sprotstvo med obema avstrijskima taboroma. ŠIRITE „Naš glas11 Mesečno družhisko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trieste, Casella postale 343 n. tfiiuirm* v Trstu, Ona 5. avgusta 192V. DNEVNE VESTI Hm IntH h tflftn itilaiji In niil davfcoplaltvalcl Kot irno poročali v torkovi »Edinosti«, je ministrski svet dne 1. avgusta sklenil rniianie raznih davkov x ienosu prtko ene mlljarde lir. Tozadevni ukrepi niso Se bili priobčeni v uradnem listu kot kraljevi odloki, zato povzemamo le po navadnem uradnem sporočilu za Časopisje, koliko te nove olaj-ftave interesirajo na5e davkoplačevalce, ki so v velikanski veČini mali posestniki in pa v majhnem delu trgovci. L ZNIŽANJA PRI DIREKTNIH DAVKIH: 1. Hišni davek (imposta fabbricati) a) Od 1. julija 1027. naprej se zniža skozi tri leta hteni davek za eno četrtino. To znižanje se že mora uveljaviti pri zapadlosti davčnega obroka za mesec avgust 1927. b) Od 1. januarja 1928. naprej se pri določitvi Čistega obdavčljivega hišnega dohodka odbije ena tretjina in ne sa.mo ena četrtina kot doslej, kot vzdrževalni in upravni stroški poslopja. 2.) Zemljiški oohodk! in zemljiški davek (Imposta redditi acrari ed imposta terreni) Stro&ki pri obdelavi polja niso sledili letos Šele kasnejši revaluta-ciji lire in so bili letos ravnotako visoki kot prejšnja leta. Zato sta bili sklenjeni na korist poljedelcev sledeči dve znižanji: a) znižanje davka na zemljiške dohodke za 50%; b) znižanje zemljiškega davka za eno četrtino skozi tri leta. 3.) Davek na premično bogastvo flm posta ricchezza mobi le) a) znižanje odstotne davčne mere od 22 na 20% pri dohodkih kategorije A (obrestni dohodki itd.); b^ znižanje odstotne davčne mere od 11 na 9% pri dohodkih kategorije C (plače in nakazila zasebnih uradnikov in delavcev). 4.) Bofio&silnl davek (Imposta ccwn-plementare) Odprava popravil tekom treh let od 1. januarja 1928 naprej v breme < . čevatca. Davkoplačevalec pa lahko vedno zahteva povrnitev, ako se dohodki zmanjšajo za eno petino. n. POSLOVNE TAKSE (Tasse sugli affari) 1.) Prenos lastnine Registrska pristojbina se zniža od 8 na 6%, tako da se precej približa predvojni taksi, ki je bila le 5.20%. Na tak način je olajšana investicija kapitalov za nakup nepremičnin. 2.) Vknjižbama (hipotekama) pristojbina Ta pristojbina se zniža od L 2.50 na 1 od sto. Temu primerno se pristojbina za obnovitev vknjižb zniža na L 0-50. III. IZMEN JALNE PRISTOJBINE (Tasse scambio) 1.) Iz lestvice delov so črtane iz-menjalne pristojbine med 1 liro, to je ona od dveh in treh lir. S toliko pristojbino so bile obremenjene razne Žide, pohištvo in drugo. 2.) Trgovsko zastopstvo je oproščeno od izmenjalne pristojbine. , 3.) Zgraditev poslopja na račun kake tvrdke ne obvezuje k plačilu izmenjalne pristojbine. 4.) Pesa, otrobi, bob itd. so popolnoma oproščeni vsake izmenjalne pristojbine. 5.) Uvedene so dalje razne oprostitve in olajšave za celuloid, živino, vino'Hi špirit. IV. MENICE Pristojbina pri menicah se zmanj&a za eno Četrtino. V. POfcTNE TARIFE Pisma od L O.tiO na L 0.50; pisma v kraju (loco) od L 0.30 na L 0.25; dopisnice od L 0.40 na L 0.30. TIČAJ ZA KROJKNJB se ctvori prihodnji teden v Trsta. Tečaj J« namenjen onim, ki se hočejo izpopolniti v šivanju in naučiti krojenja. Vpisuj« se v uprav-niStvu »Ženskega Sveta* v ulici Torre bianca 39 I., levo, te ves ta teden do sobote opoldne. V soboto popoldne je pisarna zaprta. Sprejemajo se tudi pismene prijave. Tečaj bo trajal 8 tednov. Uko-vina bo znafiala okrog lir, ki se bodo lahko plačale v dveh ali treh obrokih. SEZNAM HI*, KI LAHKO DAJO STANOVANJA ZA VOJAtTVO Tržaška občinska uprava opo-earja, da so v prostorih občinskega tajništva na vpogled seznami onih prebivalcev Trsta, ki lahko dajo na razpolago stanovanja za vojaštvo. Seznami so na vpogled do 8. t. m. Proti vpisu v ta seznam ima pravico tisti, ki misli, da bi mu ne bilo mogoče dati svojih prostorov v najem za vojaške potrebe, •e pritožiti na prefekta. Pritožbo Je treba vlagati na municipiju (Protocolk)). Za to predpisani rok je 15 dni, računajoč od 8. avgusta dalje. ENI Ž AN1S POŠTNE PRISTOJBINE Poštne in .brzojavne tarife, kakor po bile znižane na nedavni seji mi-niftrs "oga sveta, slonijo v veljavo dnp l»i. avgusta. Do 15. t. m. o polnoči se morajo torej frankirati vse puBiijatve po stari tarifi. TRUIKI BLAGOVNI TRO 4. avg. 1927. Trg je bil na splošno šibkejši od včerajšnjega. Količine pripeljanega blaga so bile manjie in tudi kupčije manj tlvahne. Posebno se je to poznalo pri glavnejftih predmetih, kakor krompirju in fižolu. Sadni del trga pa ni zaostal za včerajšnjim. Še vedno so na prvem mestu breskve. Trst je preplavljen z lubenicami (angurijami), ki pa ne prihajajo na blagovni trg. Oddajajo jih naravnost iz jadrenic. Ta sad je zelo priljubljen v Trstu. Cena gre od 40—SO cent. za kilogram na debelo. Današnje tržne cene: Zelenjava: Česen 130 lir za stot; rudeča pesa za kuho 80—180; navadna pesa 100—150; korenje 120 do 130; navadno zelje 100—120; čebula 40—70; kumare 50—70; fižol v stročju 120—230; fižol v stro-čju za luŠCenje 130—200; komaj zluščen fižol 260; malancane 50 do 160; zelenorudeča paprika 100 do 240; krompir 55—80; grah (pozni) 200; paradižnik 30—120; radič 50 do 440; špinača 100—180; buče za kuho 80—240. Sadje: Breskve 80—500; amoli 80 do 140; fige 280—320; maline 200; limone 25—30 lir za zaboj; jabolka 80—170; hruške 50—400; vodne melone 80—150; češ pije 80—160; ran-glo 120—200 grozdje 150—300. Cene brutto per netto. V razprodaji na drobno cene 20% višje. Potovanje v GehoelovaSko Trgovsko-obrtna z.bornica v Milanu je podvzela inicijativo za potovanje industrijcev v Cehoelova-čko. Obiskali bodo ne le praški ve-lesejm, ampak tudi vsa glavna čehcslovaSka mesta. Kdor bi se hotel udeležiti potovanja, - naj se obrne na tajništvo goriške trgovske zbornice po natančnejše podatke. Rok za vpise poteče 15. avgusta t. 1. 8. D. tPrimorj—, Tem potom Vas prosimo, da nam naznanite, ali ste pripravljeni v nedeljo 7. t. m. odigrati tekmo na Vašem igrišču ob 5. uri popoldne z neuSo I. četo. Odgovor v «Edi-nosti». — M. D. *Sv. Ivan». Iz tržaškega življenja Razne nezgode V parni pralnici Hartmann-Flo-reani v ulici Zonta se je včeraj predpoldne ponesrečila 47-letna perica Marija Lozoj, stanujoča na Opčinah Št. 2G8. Ko je delala pti velikem kotlu, je iz peči pod njim nenadoma buknil velik plamen* ki jo je hudo opekel po vratu, rokah in obrazu. Plamen je vžgal tudi razno perilo, pri čemer je nastalo mnogo dima, tako da se je prvi hip zdelo, da je izbruhnil nevaren požar. Zato so bili poklicani na pomoč mestni gasilci, ki so pa prišli zaman, kajti medtem so u-službenci pralnice sami pogasili ogenj. Lozejeva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil teletfonično poklican na lice mesta. Nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kakih 14 dni. — Pri delu v prosti luki Duca D'Ao«ta je 27-letni podajač Fran Castagnetto, stanujoč v ulici Bro-letto Št. 29, včeraj opoldne prišel po nesreči z levo nogo pod neki tovorni voz in pri tem zadobil več poškodb na spodnjem delu noge. Mladenič je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil neki tovariš. — Na rešilno postajo je včeraj predpoldne prišel iskat pomoči tudi 13-letni Karel Schenk, stanujoč v Skednju iSt. 738; dečko je pri kopanju pri Sv. Soboti, ko je skočil v vodo, zadel z glavo ob morsko dno ter se pri tem hudo opraskal po obrazu. Policija preprečila velikopotezno tatinsko podjetje Policijskim organom se je te dni posrečilo preprečiti velikopotezno tatinsko podjetje, pri katerem bi bili zlikovci — da se jim načrt ni izjalovil — brez dvoma u-grabili zelo bogat plen. Kakor znano, ima naše mesto več velikih podzemskih kanalov, ki so jih zlikovci čestokrat izrabili v svoj prid s tem, da so iz njilf vlomili v razne trgovine; priSli so namreč po kanalu do hiše, ki so si jo izbrali za cilj, ter izkopali rov, po katerem so v ugodnem trenutku vlomili v trgovino. Da prepreči takšne tatvine, je policijska oblast dala omrežiti vse dohode v kanale, kar pa seveda ni zadostovalo, ker so zlikovci kljub omrežjem znali najti pot v kanale. Ako so policijski organi hoteli popolnoma preprečiti takšne vlome, so se morali pogoetoma spustiti v kanale, da vidijo, ali zlikovci niso morda že pričeli kje kopati kak rov. Prad par dnevi se je s tem namenom spustil v kanal, ki teče pod ulico Carducci, marešal policijskih a-gentov Turus. Pregledal je natančno zlasti tisti del kanala, ki teče od ulice Arcata do ulice Battisti. Tekom pregledovanja je ugotovil, da je pod hišo, ki se nahaja na vogalu ulic Carducci in Passo S. Gio-vanni, izkopan rov, ki je vodil naravnost pod trgovino s kavo Haus-brandi. Brez dvoma so ga izkopali slikovcl, k! so nameravali vlomiti po podzem. poti v trgovino Haue-brandt ter v zlatarno Leona Fano in eventuelno tudi v podružnico banke «Credito Italiano*. ki 9e nahaja v istem poslopju. Pred dvema letoma so zlikovci skoro na istem mestu vlomili v trgovino Josipa Car is, kjer so ukradli za 30000 »Jr raznega blaga. Marešal Turus je obvestil o odkritju svoje predstojnike na kve-sturi, ki so dali zastražiti kanal, da bi eventuelno zasačili zlikovce pri delu. Toda ptički so očividno zavohali nevarnost, kajti policijski organi, skriti v kanalu, so jih čakali zaman. Niti orodja, ki so ga zlikovci rabili pri kopanju rova, nso mogli policisti najti; bržkone so ga tatovi odnesli s seboj ali so ga pa tako dobro skrili v rovu, da ga drugim nikakor ni bilo mogoče najti. Rov, ki so ga zlikovci brez dvoma kopali že več dni, je bil sko- raj dovršen; trebalo je še par ur dela in zlikovci fci bili prišli do cilja, da jim ni policija v zadnjem trenutku prekrižala drznega načrta. morščaka Radi dolgotrajne brezposelnosti In radi ljubezenskih neprilik Je 23-letni pomorščak Herkula Don, stanujoč v ulici S. Marco št. 33, sinoči tako obupal nad življenjem, da je okoli 23. ure zavžil v svojem stanovanju s samomorilnim namenom 12 pastilj veronala. Njegovi domaČi, ki so kmalu potem zaznali; kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne poetaje, ki je nesrečnemu mladeniču iz-pral želodec in ga s to operacijo rešil iz neposredne smrtne nevarnosti. Nato je bil šibki lierkul prepeljan v mestno bolnišnico, Vesti z Goriška porota Ivan gnila o j obsojen radi ubojstva na 3 leta In 4 mesece zapora Včeraj zjutraj se je nadaljevala porotna obravnava proti Ivanu Su-ligoju, ki je z dežnikom ubil gostilničarja Albina Kofola. Vnovič je govoril odvetnik Zennaro v odgovor državnemu pravdniku in odv. Vinciju. Oprijemal se je naj-* bolj točke, da je Suiigoj ravnal v samoobrambi in vse dejanje nekako potisnil v politično ozračje, v katerem naj bi se bilo zgodilo. Podčrtal je sovražno razmerje, ki vlada med Čepovanci, ki da povečini spadajo med one, ki niso sfcm-patizanti fašizma, in Lokovčani, ki so njega vroči privrženci.. Pojasnjeval je porotnikom, da se je Ivan Suiigoj nahajal sam med sovražno množico ljudi in je uporabil dežnik v svojo obrambo, ko ga je Kofol od začetka malo, pozneje hujše napadel. Po končanem govoru so porotniki odgovorili na stavljena vprašanja sledeče: Se je izvršilo dejanje? Da. — Ga je izvriil Suiigoj? Da. — Zakonita samoobramba? Ne! — Nameravan umor? Dal — Prekoračena samoobramba? Da! — Popolna pijanost? Ne! — Delna pijanost? Da! — Splošno zmanjšanje? Da! Z ozirom na ta rezultat je pre<£ lagal zastopnik civilne stranke 5000 lir odškodnine, poravnavo stroškov in zaščito. Državni pravd-nik je zahteval z ozirom na zmanjšanje kazni v smislu odgovora porotnikov — kazen 3 let in 4 mesecev zapora, dočim je odv. Zennaro naprosil g. predsednika, da bi se obtožencu zmanjšala ta kazen in naj bi obtoženec le tedaj plačal odškodnino vdo\ri, Če je s smrtjo moža v resnici izgubila edino svojo življenjsko podporo, upošteva pa naj se tudi to, da je Suiigoj — kot so izrekli porotniki — ravnal v prekoračeni samoobrambi, ergo je kriv kolikortoliko tudi Kofol sam svoje nesreče. Nato se je sodni dvor umaknil in ko se je vrnil, je razglasil predsednik razsodbo, po kateri je Ivan Suiigoj kaznovan s 3 leti in 4 me-Beci zapora, mora poravnati sodne stroške, odškodnino vdovi Kofol v znesku 4000 lir in še ostale stroške. Včeraj popoldne se je pričela porotna razprava proti Jožefu Jacu-min, staremu 27 let, doma iz Fiu-micelle v Furlaniji. Predsedstvo porote ima cav. dr. Ferri, državni pravdnik je odv. Gaspari, kanc»» list Lutman, obtoženca branita odvetnik Zennaro in dr. Seravalli. Jacumin je obtožen bratomorstva, in sicer zato, ker je 26. sept. 1026. v nekem prepiru udaril svojega brata s kladivom tako močno po glavi, da je kmalu za tem umrl. Obtoženec se je po izvršenem dejanju celo še izrazil: «Zadovoljen sem, da sem se maščeval.« Usode-polni udarec je prebil črepinjo in ranil možgansko žilo. V procesu nastopa devet prič. Včeraj popoldne so bile nekatere že zaslišane. 39. cenik živil m Komisija pri trgovski zbornici je priobčila 35. cenik živil na debelo na goriškem trgu, veljaven od 1. avgusta 1927 naprej. Navaden riž L 150—155; boljši riž L 155—160; rumena koruzna moka (brez vreče) L 92—100; navadne testenine (z zabojem) i. 275 do 280; kristalni sladkor L 645 do 648; navadno semensko olje (brez soda) L 585—590; domača slanina L 720—730; amerikanska slanina L 620—630; mast L 630—670; navadna kolonijalna kava L 1925 do 1950; polenovka —; ječmen Št. 10 L 155—160; fižol druge vrste L 150—156; fižol prve vrste L 188 do 192; krompir L 40—60. Iz dttkovnftldh bogov G. Siraj Franc, kurat v Gor. Trl-buši, je prestavljen v Lokovec, g. Pajntar Štefan, kurat v Lokovcu, je pa imenovan za vikarja na Grahovem. G. Ivan Premrl, kaplan v Cerknem, je imenovan za kurata v Gor. Tribuši, g. kaplan Franc Ko-drič v Solkanu za kurata v Mimiku, g. E. Ferjančič na Bukovem bo oskrboval Še vikarijat Obloke. No-vomašniki so dobili sledeča mesta: GoljevŠček Teodor Postojno, Mar-tinčič Albin Solkan, Zorn Mirko Cerkno, Žagar Anton Podmelec. cGorička Straža* skrčena Iz vzrokov štednje je »Goriška Straža« sklenila v poletnih mesecih izhajati samo enkrat na teden kot lansko leto. IDRIJA Pregledovanje bikov v Idrijskem okraja Vsi biki, stari nad 10 mesecov, morajo biti, predr - začno uporabljati, bodisi - !i javno, pregledani od x .^misije. Vsak gospodar £>ikov mora v svrho pregledanja napraviti za to potrebno prošnjo na kolkovani poli za dve liri in jo potom županstva odposlati na živinorejsko komisijo pri pokrajinskem upravnem uradu v Gorici (Commissione zootecnica presso Tamrnlni straži one provin-ciale in Gorizia). V njej mora navesti sledeče podatke: Ime in priimek, bivališče, Število bikov, kraj, kjer se spufičajo, starost in Se druge značilne in potrebne podatke. Pregledovanja so redna in posebna. Redna se bodo vrSila na krajih, ki jih označimo tukaj, posebna se vrišjo tudi lahko v zasebnih prostorih na domu. Dovolile pa se bodo samo v skrajnih slučajih ter se bo moralo plačati pri takem pregledovanju L 50 za vsako glavo, d očim so redna zastonj. Komisija bo poslovala: V torek, dne 16. avgusta 1927. po Cerkljanskem, in sicer: ob 8. uri v Masori pri Francu Erjavcu; ob 10. uri pri Maru>.škovcu, ob 11. uri v Travniku pri Razpetu; ob 12. uri na Trati-Želinu pri Francu Jera-nu, ob 15. uri v Spodnjih Novakih pri cerkvi; ob 18. uri v Cerknem na živinskem trgu. V sredo, 17. avgusta v Šebreljah in na Šentviški Gori: ob 6. uri v Reki pri Podreku; ob 7. uri v Sto-penku pri Prvanji; ob 8. uri v Sp. Tribuši pri Obrekarju; ob 11. uri v Sebreljah pri cerkvi; ob 17. uri na Sentvifiki Gori pri županstvu. V četrtek 18. t. m. v Cerknem: ob 7. uri v Bukovem pri Čeliku; ob 9. uri v Orehku pri Flandru; ob 11. uri Vrh Zakriža pri Golobu; ob 15. uri v Kladju pri gostilni; ob 17. uri v Planini pri Jeramu. V četrtek 12. v Črnem vrhu, Godovi ču in Dolu: ob 7. uri v Zalogu pri Rupniku; ob 9. uri v Strmcu pri Kampelcu; ob 10. uri v Črnem vrhu na dvorišču g. Ploštiarja; ob 14. uri v Godoviču na dvorišču g. Pagona; ob 16. uri v VeharSeh pri g. Ferčku. Sobota 13. v čekovniku, v Do-leh, Idriji, Spodnji Idriji in v Ledinah: ob 7. uri na Jeličnem Vrhu v Zali pri Zagodi; ob 9. uri v Sredici Kanom!ji pri Močniku; ob 10. uri v Spodnji Idriji na živinskem trgu; ob 12. uri v Idriji na vrtu hotela DidlČ; ob 14. uri na Razpotju pri žagi 2akelj; ob 15. uri v Govej-ku - Ledine Kljuka pri A. Bogataj; ob 17. uri v Ledinah pred zadrugo. BRJE Bralno in pevsko društvo v Br-jah priredi dne 21. avgusta v Ka-sovljah veliko veselico. Gostovala bo to pot pri nas «Charleyeva te-ta», .vdova miljonarka iz Brazilije. Pravijo, da je to zelo dobra, prijazna in kot milijonarka zelo zanimiva Ženska. Zato bi svetovali, da ne zamudite te prilike. Posebno pa strici naj se malo pobrigajo, ker se bo baje zopet mo£ila. Sodeluje tudi nade pridno Dobravsko druStvo. Več objavimo pravočasno. 6EPOVAN V Čepovanu se je razpustil faši-stovski direktorij in se imenoval izredni komisar. Odstavljen je bil' politični fašistovski tajnik Štefan suiigoj, na njegovo mesto pa je bil imenovan za izrednega komisarja občinski načelnik g. cap. cav. Cl-mino. VOLGE Ena Ženska mrtva, moSki težko ran fen Pod Sela pri Platarju je strmoglavil v noči od srede na četrtek kmečki voz baje iz Idrskega na spodaj ležeči Sočin prod po str«-mem bregu trideset metrov navzdol. Izmed treh potnikov na vozu je obležala ena ženska mrtva, en moški je bil ranjen, medtem ko sta ostala en mož in en konj popolnoma nepoškodovana. Nesreča se je najbrž dogodila radi nenadne splavitve konja, ki je v strahu skočil vstran prav med redko na-sejane obcestne kamne. RAZNE ZANIMIVOSTI Somi In njihova vrednost Somi so radi temperature tamošnje vode stalni gx>stje obal avstralske zemlje. Somi se hranijo po večini z ribami, ne za-metavajo pa drugih živali in tudi ljudje so jim. dobrodošel plen. Somi dosežejo v Tihem oceanu izredno velikost. Doslej so se smatrali somi kot neporabno, nevarne živali, Sedaj se je pa ustanovila neka angleška družba s precejšnjim kapitalom, ki bo poskusila soma gospodarsko izkoristiti. Družba se je v mestu Csrnarvonu na zapadni obali Avstralije utaborila, kier je somov na ^stotine. Di-uŠha frneni ujeti vsaki dan najmanj sto somov. Od somov namerava dobiti usnje, olje, meso, gnojilo, želatino in gumi. Usnje «sha-grecn», pridelano iz somove kože, ima visoko ceno na svetovnem tr^u, jetra somova dado posebno olje, uporabljivo za posebne namene, nekateri kesi mesa so zelo sočni in užitni, iz čreves se napravi j a želatina in gumi, vse ostalo 3C pa lahko porabi kot dobro in uspešno gnojilo. Vestni konkurzni upravi tel j Neka tvrdka v Ventimiglia jo priglasila proti neki drugi tvrdKi v Neap'ju, ki se je nahajala v koTikurzu. svojo terjatev v znesku 1000 lir. Fo končanem sodnem postopanju je dobila tvrdka v Ventimiglia njej pripadajoči del v znesku Šestdesetih centezimov, toda tvrdka ni dvignila na pošti nakazanega ji zneska, marveč je podložila denarno nakaznico kot spomin na vestnega konkurznega u-pravitelja v okvir. Četrta žrtev pfjanea V Tullnu (NemSka Avstrija) se je obesil trinajstletni učenec Josip Hess in sicer se je obesil na vrv cerkvenega zvona. Oče tega fanta je znan pijanec, ki je dečka grozno pretepal. Trije otroci so že leta 1919. vsi na en dan umrli. Preiskava je ugotovila grozne silovitosti ki sirovosti, s katerimi je obkladal zverinski oče svoje otroke. Da se je retlil nadaljnjega trpljenja in brezkončnih muk, se je deček obesil. Ta samomor je razburil tamoSnje kraje in policija je morala Ščititi očeta pred upravičeno jezo in silnim ogorčenjem vsega prebivalstva. Ponosen politik Prijatelji bivšega angleSkega ministra Asquitha so sklenili, da mu darujejo za njegovo pet in sedemdeset letnico letno rento po 2500 fnntov in enkratni znesek 20 tisoč funtov. Asquith živi sedaj v precej tesnih razmerah, sicer bi lahko dobival kot bivši minister letno pokojnino v znesku 2000 funtov, če bi podpisal izjavo, da je revež. Za kaj takega je pa Asquith preponosen. španske bikeberke Medtem ko se del Španske inteligence z rastočo vnemo poteguje za to, da bi se bikoborbe popolnoma odpravile, prihaja iz Španije skoraj neverjetna vest, da so se zaiele tudi ženske posvečati temu poklicu. Senorita Elsenede Je bila prva svojega spola, ki je nastopila na pozoriJča kot bikoborka. Kl*e-neda dobiva lepo plačo, a jo tudi vse Časti, vsaj dokler bo nastopala kot edina toreadorka pri Španskih bikoborbah. BORZNA POROČILA Trst, 4. avgusta 1927. Amsterdam 731—741, Belgija 253—258, Francija 71.75—72.25, London 89.10—89.40, New-York 18.30—18.40, Španija 307.50—317.50, Švica 351.90—355.90, Atene 23.80 do 24.30, Berlin 432—442. BukareJt 10.90—11.40, Praga 54.17H— 54.t>7tf, Madžarska 315—325, Dunaj 253.80 do 263.80, Zagreb 32.10—S2.H0. Uradna cena zlata (3. 8.) L 354.78; vojnoodfikodnins-ke obveznice 08.60. ZAHVAt Podpisani se naftopleic zahvaljujemo vsem, ki eo z nami sočustvovali v težkih dneh o priliki izgube naSega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta ?©£?A?A JUG lol»k«ga ravnatelja v pokoju. Posebno ćutimo doUnost, da se zahvalimo naii domači preč, duhovščini, zastopstvu mestnega municipija, pevcem za ganljive žalostinke in darovateljem vencev. Zahvaljujemo se Se posebej preč. go*p. dekanu Jak. Rejec. g. Ignaciju Križman m domačinu g. Dr. Josipu Bi-težnik za v srce segajoče nagrobne go- vore' . „ Sploh vsem mnogobrojnim prijate!|em in znanccm, ki so z udeležitvijo pri pogrebu aH drugače dokazali, da sočustvujejo z nami, najlep$a zahvala. Bog naj bode vsem plačniki Solkan-Ljubljana-Novavas, 27. julija 1927. ŽALUJOČA DRUŽINA JUG. V«em -ki so spremili HaSega preljubega očeta, starega očeta in tasta gosp JOSIPA TOMŠIČA posestnika In trgovca v fifr. Bistrici na njegovi poslednji poti k večnemu počitka, bodi tem potom izrečena kar naiiskrenejSa zahvala Zahvaljujemo se pa prav posebno spremstvo pre-čfstltid uhovšči n i ,n ga.llnemu druStvu iz Ifir. Bistrice, gg.pevcem za gan-lUvo petic Zahvaljujemo se s tem tudi vsem za vse toiažilne besede, fio-£odom zdravnikom za njih trnd pri pokoj m ku in vsem pokojnikovim prija-teHem in znancem za tolažiine obiske in besede pokojniku med bolezn: o. J Vsem prav »rčna hvala in Bog jih usliSl in jim poplačaj vse z dobrim St0tT BISTRICA - LJUBLJANA - TRST. Žalu?0?i OStail. Bp HAL8 ©OLJISi berlithchool ▼odi v v«eh jezikih. Via Fabio Fiizi 23, pouk in pre-1018 TRGOVSKI pomočnik, dobro iSče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri goriSki upravi.__ VIA CESARE BATTISTI 12 se nahaja •kladiSče pohištva Tilrk z bogato izbero po najnižjih cenah. _ _ _ niSAVARNICA Romano, Trst, Passo S. Gi o vanni 2. Bogata izbera. Konkurenčne cene. Poliljatve na deželo._ KOVČEGI iz vlakna od L 15.— naprej. Kovčegi pleteni od L 22— naprej. Piaz-za Oberdan 1._ 1044 SIGISMONDO KANIZSA, Trst, Via Fe-lice Venezian 8. Zaloga Sip vsake vrste in mere. Zrcala m kristali. _ ia5G PROSTOR pripraven za obrt ali trgovino, se proda. Via Pozzo bianco 7. KRONE" IriUssti, liatiB, ZS-kraaske zlate tonah ZLATO plačuje po viSjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVH - vrarna Trat, VI« Maczlnl 46 TttflShn posojilnica in hranilnico registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje war po 4% -»s večje in »talne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje* na tek. račun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- la raz A mmi telics Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 fn od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telet. 25-07. Umiti slov. taml and s pridelano eleftiromehanlcno delavnico Odlikovana v Rima z zlato Kolclno in zaslnžnim Križcem Specijalizirana za električne napeljave na avtomobilih in motornih kolesih. Poprave magnetov in ovojev. Polnenje akumulatorjev. Poprava akumulatorjev. Boks. Zaloga olja in bencina. i WIDMER & ZUPPAR Ti?STf Via Gatteri 42 - Telefon 48-69 Odprta vso noč. Zmerne cene.