List 94. Zitlivttln. Z velikim znčudciijem — dc resnic« povemo smo brali v ..Danici" in ..Novicah" obilne darove, ktcrc so naši Ijudomili sosciljr na Kranjskim ua linšc prošnje za Hrašlovške pogorelce na altar ker-sauskiga usmiljenja polagali, ker si v resnici nismo nadjati upali. de ho naša nesreča celo v daljnih krajih toliko sočutja za nas obudila. Tako Hog \si« in vsikdar z očetovsko ljubeznijo iu neskončno modrostjo narav nuje. Pclja ene svojih otrok v solo terpljcnia, že tudi v sercu drugih usmiljenje ohudi. ter perložnost da trm in unim, svoje vero v djanjti pokazati iu s potcrpcžljivostjo iu dohrimi deli si krono večniga plačila zagotov iti. Hes je. de so hile perve ure po grozov itnim požaru naše sercu silno, inorehiti celo preveč poderte: zato se nam je zdelo, kakor de hi nam nebeški glasovi tolažljivo \ ušesa doneli, ko so nas drugo jutro /godej zvonovi va-Jtili v vežo božjo, k j« r so prečastiti gospod dekan s svojimi nvčicami slovesno službo božjo obhajali, se llogu zahvalili, dc nas je še veči nesreče obvaroval, pa tudi šibo hvaležno poljubiti, s ktero nas je Njegova previdnost obiskala. Z globoko ganjenim sercam smo poslušali tola/l jivc besede, ktere so govorili iu morebiti nam ni sc nikdar v našim življenju tako globoko iz serca, kakor listo jutro, molitev puhtel;«: ..Oče naš, daj nam dans naš vsakdanji kruli!" Hog nas je uslišal in nas je uslišal obilno. Prejeli smo vsakdanjiga kruha precej tisti dan in potlej zaporedama, tako de reci moramo, de ui nobeden pogoreleov od tiste dobe, tudi en sam dan nc, per zivezu pomanjkanja Icrpel. Hazuu kruha smo prejeli tudi polrcbniga oblačila iz mnogih krajev. zlasti obilno pa iz IVIja, Šoštanja, Uraden in po dveh sosebiiih dohrotuieah bogato nahero iz Ljubljane, Viditi obdarovan li iu na novo praznično oblečenih veselo začudenje in hvaležne solze, hi bilo gotovo dobrotnikov nar slajši časno plač lo. Tudi v denarjih je ze toliko milovšinc skupej prišlo, de jc bilo že do zdaj 3000 golil, med pogo-rclce razdeljenih in ker je nabera precej po širokim, namreč po štajerskim, Kranjskim, Koroškim in spodnjim Avstrianskim od vlade razpisana, zaupamo, dc bi nam utegnila se precej obilna pomoč dospeti. Nas bo tedaj globoko vsekana rana sicer še dolgo sklela, bodo vender vse te dobrote storile, de jo bomo manj hudo občutili, kakor smo sc v začetku hali. Med vsim dozdaujimi darov i sta bila pa vender dva za nas posebno ganljiva. So se nam pošteni So-.stanjcani sploh v le j nesreči posebno dobro prijade skazali, so še pa oudolni šolski otroci vse posebno svoje dobro serce razodeli s silno prijaznim listam, 'IV ca; (f. kteriga so do naših šolskih otrok pisali in mu za otroke pogorelih staršev H gld. 12 kr.. več otroške obleke in tudi nekaj ziveza perd jali. Kako smo se se pa le čudili, ko smo v Oanici brali . de so si celo šolarji v daljni Komendi našo nesrečo toliko k sercu vzeli, de mi svoje hranilnike odperli iu našim šolarjem za zgorele knjige lepo milovsiuo poslali. Prosili so nas naši šolarji, »le bi smeli na pi-mo v ..Danici" tudi po ..Oanici" svojim nepoznanim prijatlam naslednji zahvalni odgovor poslati: ..Hlagomilim prijatlam našim, šolskim učeneam iu učenkam \ Komendi. Ne vemo, kje je Komenda, nobeden nas se ui tamkej bil. pa de so dobre scrca lam. miih slišali, zdaj pa za gotovo vem«, kar Mi- nas \i s svojimi milodari, ki I solil. IT kr. znesejo, toliko ljubeznjivo obdarovali. Povračilo za zgorele šolske knjige iu se kr. eez ste nam poslali. Hog \ »m poverni s časnimi in večnimi dobrotami, in \ as iu Vaše dobre starše enake nesreče oliv ari! Hodile s| svesti. de Vas bodo v vediiim spominu ohranili Vaši hvaležni prijalli in prijalliee, ueeuci in učenke Hrašlovške šole", -- Ob enim tukaj poierdimo. de smo ves zuesik po ..Danici" nabranih darov s | gld. III kr. resnično prejeli, kleli je že tudi pogu-relcam razdeljen. \ imenu pogoreleov se zaliv,ilituo vsim miloserenim dobrotnikam iu jih zagotovimo, de jih bomo v vedno hvaležnim ........... ohranili in de ho naša vedna molitev za nje, naj bi tudi oi.i vsi-kdar. zlasti pa ob uri sodbe usmiljenje našli pred listini (■ospodam. v kteriga imenu so tudi oni nam usmiljenje skazali. Pogosto v tej dobi. kar nas je roka bož a tako hudo obiskala, so nam /.e pred «ci stopile besede Davidove iz drugiga spokorniga psalma in nas v mnogih britkih urah sosebno potolažile: ..Veliko sili pride nad grešnika, pa ako v (lospoda zaupa, ga ho usmiljenje obdalo-. Kakor se je pervi de! teh besedi v obilni meri nad nami dopolnil, se dalje bolj prepričamo, de ker smo svoje zaupanje z otroško vdanostjo v lloga postavili, se ludi poslednje besede čez dalje bolj nad nami spol-uovalc bodo. Hrašlovčc 7. rožniga cveta 1S5II. K- . I* ISIIIO gospod misionar ia Jer mi a Mozga na do prerasli-liga Larantinskiga »ko/a. IL svečana 183JL Milostivi knez in škof! Ker se ravno precej zanesljiv iiioz, ki je sent peršel slonov ih kosti nakupit, domu napravlja, sc prulerzne n Vaši Milosti po ti priliki kratek popis našiga popotvanja iz Hartuma do sem poslali. Katollšk cerkven HmI. V četertik I (>. rožnika 1H53. 30. listopada popoldne smo Hartum zapustili. Veliko pravih prijatiov, pa tudi veliko takih, ki se prijatle kažejo in vsilujejo, nas je spremilo; toraj nismo daleč jadrili, in, ko se je noč perčela, smo mogli zavoljo spremljevavcov pri mimozovim dre-v c sij naravnost od mesta ostati. 1. grudna so prečastiti gosp. apostolski namestnik o pol petih ma-sevali;"potem so se spremljevavci poslovili in mi smo dalje popotvali. Čez dva dni pridemo do zadnje vasi turške pokrajine „Voad Selej", kjer tudi dobri denar neha. Tukaj vola za brodnike kupimo, ki meso v tanke dolge kosce razrežejo, osole, na razpete vervi obesijo ter solnčni vročini in zraku izpostavijo, in tako sc za kraje, kjer ljudi ni, prav dobro ohrani. Zakaj peljali smo se cele 4 dui in v irojzdih grozno starih mimoz, s kterimi je reka ol/Vbčh brcgeli tako rekoč zagrajena, nismo druziga vidili kakor opic, gazel, zajcov in na otokih toliko žerjavov, de bi nikdo ne verjel, ko bi za-mo.r. l njih število naznaniti. V llirtuinu sini dostikrat vidil, kako so ti ptiči v velikih trumah proti licli II ki kermili, in mislim, de je tukaj njih pravo domovanje. Divje gosi in drugi povodni ptiči, ktere na li to le enkrat ali dvakrat ladije nadlegvajo, se tako množijo, de bi jih človek s palico ravno tako lahko dosegel kakor s pušo. leterti dan našiga popotvanja od Voail seleja jc bil že bolj mikaven iu od druzih razločen. Smolnatih mimoz, kakor jih baron Miler imenuje, ni več tako obilno, ob vodi jc terstje, perkaziijejo se lepe lamarindc, in olj desnim bregu zagledamo koč jsiluškili ribčev iu ljudi s sulicami. Naš tolmač Haliit, ki zna jezik zamor-eov „siluk iu Dinka", jih ogovori iu popraša, če kaksn ga koštruna prodajo, ter jim reče, dc se smejo brez skerbi ladii približati, ker ni turkov v nji. Njegov i m besedam verjamejo in pokažejo nam ta-marhidovih dreves, kjer zamoremo k bregu pni.. Tedaj ostanemo in kmalo pridejo možje s sulicami, perneso koštruna in šc v ladijo stopijo: eni pa na bregu ostanejo in sulice uuili varvajo, ki so v la-dijo"sli. Silno boječi lepo ladijo občudujejo, in ko za koštruna steklenih biserov in se družili daril dobe, poglavar reče: To niso lurki. možje Hožji so. Opomnimo jih, ile naj si ladijo zaiucrkajo. kteri se smejo vselej brez strahu bližati, sicer naj pa nikomur ne zaupajo: iu reko, do bodo ladijo po otroku poznali; tako so čoln imenovali, ki je bil k ladii privezan. H. grudna pridemo k neizrečeno lepim iu velikim tamarindaiu; bile so polne sadja, in lepe opice so po njih skakljale. Objcdeiie veje malih rudečili mimoz so kazale, de so sloni blizo; in ob treh popoldne. že zagledamo na veliki ravnini blizo hriba „Te fafaii" te velikanske živali. Sape sicer ni bilo; se jim pa približati, veslamo, in ko poslednjič njim ravno nasproti privcslamo, ladijo perve/cmo. Jaz puso vzamem, na suho stopim in po potih, ki sc skoz iravo. ki dvakrat mojo velikost doseže, vijejo, z dvema tovarsema v neki precej visok kraj pridem iu pr d seboj močvirje in \ njim dva černa homea zagledam, na kterili jc nekoliko belili ptičev sedelo. Hili so pervi veliki sloni, ki sini jih SOO do 1000 stopinj deleč vidil. Viditi, kako ti velikani teko, ustrelim: pa Ic eden rivee u-koliko povzdigne, edeu pa se brez skerbi v veliki travi dalje pase. Močno me i«* veselilo tem živalim pervikrat tako perb iz.ili >e: ko sim pa pozneje 30 do 10 slonov dostikrat prav blizo skupej na pasi vdil, ki bi se lahko z ladije streljali, mi jc /..»I bilo. de sini za pcrvim.i tako delec si I. Dans sini pa tudi druge goste sp i- znal, ki so bili grozno neprijetni in so nas do He-liabske pokrajine vsako noč terpinčili in nam spanje jemali. So neki komarji, ki se jim človek dosti ubraniti ne more, de bi ga strupeno ne opikali, ker skoz še tako majhno luknjico do obraza pride- 1'o, okoli ušes šume, v nos, v usta lezejo in pi-;ajo, kjer koli morejo, tako de je človek zjutraj ves otekel. Dostikrat sim si mislil, ko bi se moa čimu dalje, ker mi je že preveč se komarjev le spomniti! Ako človek več dni poputva in druziga ne vidi kakor zveri, sem ter tje kakšno ribčevo kočo, posamezne ljudi, ki ali beže ali se v travi in ger-movju skrivajo, se mora začuditi, ko do brezštevilnih vasi šiluških zamoreov pride, ki so komaj 100 do £00 stopinj narazen. Koče so kakor pri vsili zamorskih rodovih okrogle: stene so iz terstja in zunaj in znotraj z Nilovim blalam zamazane; streha je slamnata; vrata so tako nizke, de mora človek po vsili štirih v kočo lesti, ki nobeniga okna nima. silukc imajo turki za prav nerodne in neumne, in zato morajo iz teh krajev naropani sužnji težji tlela opravljati, llečem naropani sužnji*4, ker po-putvaje skuz zamorske kraje nobeniga sledu kup-čevanja s sitžnjimi nisim zamerkal ne meti Silus-kimi, ne Dinkanskimi, nc Nuerskimi. ne Kiškimi, nc lleliabskimi in Horskiiiii, ne 1'irskimi iu Hariški-mi zamorci, temuč povsod možje žene in otroke v zavetje spravijo, ako se le ladija bliža, Siluškim zainorcam se ne vidi nerudnost, ki jim jo lakoiuni turki pripisujejo, zakaj njih polja so prav dobro obdelane in oni imajo kakor drugi zamorci veliko živine v kočah, okoli kterili je vse prav čedno, kolikor sc tirjati zaiuure. Možje spijo v gorkini pepelu, kakor drugi zamorci: le žene tej^a naroda na živalskih kožah spijo, kakor pripovedujejo. 9. grudna smo v Kako peršli, kjer je preti krivično vojsko llaled pašata kralj prebival, ki je zdaj dober dan deleč ml toili v Danchu. Ostali smo na levim bregu pred veliko vasjo; za llaled pašatam smo bili "mi pervi. ki smo si upali ladijo na levim bregu pervezati. Tje pošljemo tolmača, Rabita, poglavarja povabit, de naj bi na ladijo peršel. ki ni turška. Precej ga veliko ljudi obda. Težko ga pričakujemo, zveditl, kaj ile je opravil. Verne se s spuro-čilain, ile poglavarja ni duma, brez njegoviga privoljenja pa se ne sme nihče ladii perbližati in sicer se tudi noč bliža, ko bodo šli počivat. Na to gre drugič k njim. de naj bi mu povedali, če bodo prihodnji dan prišli, Posjednjič se Rabit že v noči verne s 3 zamorci, ki jili je poglavar poslal z na-zuanilam. ile bo. če ladija ni turška, prihodnji dan sam peršel iu poskerbcl. de bodo živeža naprodaj pernesii. Prihodnji dan pride poglavar s tolmači na ladijo: mraza in strahu se je tresel iu le kos platna mu jc čez pleča visel. Dobil je rudečo obleko iu rudečo kapo. To ga s serčnost ju navda, in pripoveduje nam, de so hili celo noč ljudje pri njem. ki so mu branili ua ladijo iti, ker mu gotovo kaj hudiga kujejo; jaz pa, pravi, ker sini obljubil priti, se nisim dal pregovoriti. tVz eno uro se zopet ni<'d ljudstvo pudri. 'J j<' bilo v tem cimi n« bregu iu je živež prodajalo. V liane bit smo se ravno tako s kraljem sprijaznili hotli in tako pot prihodnjimu misionu med tem obilnim ljudstvaiii perpraviti: pa za zdaj muo le malo opravili, vender je za prihodnje popotvanje veliko up tuja. Kralj je namreč perpuslil. di; i«1 Rabit sam /. njim g v oni. in ni storil, kakor je pred malo leti turškim popotnikam odgovoril: Ako na-mestni kralj Egiptovski sam pride, bo govoril z njim, ker je velik gospod, sicer pa noče z nobenim tur-kam nič govoriti. Poslanih darov sicer ni sprejel, rekoč, de ima že vse to; vender je pa povedal, kaj de hoče in de naj mu toraj to prinesti, ko bodo spet todi popotvali. Ko je svojiga sina na ladijo poslal, se je izgovarjal, de je v 3grabnih, ki ga od reke ločijo, še veliko vode in de mu je toraj pot za zdaj prctcžavna; rekel je pa, de bo Abuna Soliman (gosp. namestnika tako imenujejo j njegov prijatel, iu ce bo nazaj šel in sicer ne z drugimi ladijami, ko bodo grabni suhi, naj mu naznani, in bo rad pcršcl. Ko sim se skoz pokrajino \uerskih zamoreov peljal, sim mislil, de je razun povodnih ptičev edina žival Nilski konj, ki glavo in vrat vedno iz vode vzdiguje iu, kakor bi hotel popotnike okregati, u-šesa nastavlja, zasmerči, se z velikim ploskam potopi in vode kakor dim skoz nosnice kviško brizgne; ko smo pa nekaj dni dalje popotvali, sim z ladijc čez silno široke bregove, ki so s stoječo vodo napolnjeni iu s terstjem pokriti, nekoliko koč zagledal, ki niso tako skupej kakor pri .šiluških zamorcih, ampak posamezne, in, ko lil. grudna pred vasjo „Gunenjaiiu ostanemo, se ladii mož z rudečo obleko približa, Gosp. apostolski namestnik reko tolmaču poklicati ga, in pridejo on iu dva druga. Kratek pogovor pokaže, de je ta mož kralj Nuerskilt zamoreov. Pove, de je kralj, de mu pa ljudstvo noče v vsili rečeh pokorno biti, gospod apostolski namestnik naj mu toraj zmed tovaršev eniga dajo, de bo ljudstvo vladal. —Vuerce imajo za nar bolj divje: mi pa nismo nič divjiga našli per ljudeh, ki so na ladijo derli iu posebno obleke prosili; le njih rudeči fcrčleči lasje bi utegnili njih divjost razodevati. Pred odhodam od todi so gospod apostolski namestnik poglavarju obljubili, dc bodo poskerheli, de sc bo eden njih jezika navadil, iu njega bodo v enim ali v dveh letih per njem pustili, ki pa ljudstva nc bo sani vladal, ampak vadil ga bo redovnnsti, dela, in sicer ga bo veliko lepiga in koristniga učil iu poglavarju dobre svete dajal. Poglavar iu njegova svetovavca so bili zadovoljni. Skoz nezdrave močvirnate kraje Vucrcov in Kikov smo vedno prav zdravi popotvali. Le malokdaj smo zamogli k bregu priti, in, ker so nas trume komarjev silno nadlegvale, večidel podnevu in ponoči jadrili, in, če smo zavoljo tišine ponoči mogli ostali, vsredi reke ostali, kamor je le malo nadlež-m ko v prišlo. Ponoči od do J£5. grudna pa nismo hotli dalje popotvati, de bi, kolikor bi bilo mogoče, sveti večer posvečevali, in dosegli smo že kraje, kjer je bila voda že v bolj ozki strugi in je hil breg že bolj visok. Ostali smo na desnim bregu blizo pastirskiga šotoriša. /ornice smo skupej opravili; gospod apostolski namestnik so sveto mašo po polnoči brali, jaz in gospod llovjak zjutraj, gospod IVabanl jc bil pa bolan. V čast našiga Gospoda in Zveličarja suio zvečer nekoliko rakctelnov kviško spustili, zjutraj pa so topovi pokali. To je poglavarja te dežele, ki je popotvaje kje blizo bil, zjutraj še pred odhodain ua ladijo perpeljalo. Knialo nas je rad imel in jc hotel z nami proti svojimu na-vadniinu prehivališu popotvati. Popotvaje je bil vprašan, ali bi pripustil, ko bi kdo zmed nas med njimi v njegovi deželi ostal; smehljaje pokaže, de ni mu bilo to všeč: pa precej perstavi, de se hoji, la beseda bi bila le šala. Iz vsiga tega se lahko spozna, de bi ne bilo pretežko spreobračanje uho-zih zamoreov, ki so tako dolgo v tamoti ajdovstva živeli in še žive, ko bi le dosti misionarjev bilo, perpravljenih, s keršansko mirnostjo in v voljo »ožjo vdani tudi smert preterpeti: zakaj strah pred smertjo prav veliko k smerti pripomore, kakor zdravniki uče. liolehnost gospod Trabanta. ki sim jo zgorej omenil, sc je kmalo v oslabljivo bolezen prevergla ; /a njim jc v dveh dneh gospod llovjak zbolel iu kmalo potem je gosp. apostolskiga namestnika bolezin tako hudo napadla, de so cele ure nezavedni bili, in de sim jih, ko so se nekoliko zavedili, pre-vidil, kakor tudi gospod Trabanta. Tako sini bil nekaj dni duhoven in strežnik, dokler nisim I. prosenca sam zbolel, ko se je gospod apostolskimi! namestniku že nekoliko polajšalo. iu ko smo bili le še en dan deleč od llariških zamoreov: polcgnl sini pa le dva dni. Opomogel sim se sicer kmalo. ali stanovitniga zdravja odsihmal nisim več imel, ker mi jc en dan boljši, en dan pa slabši, kar ulcgtic tudi od todi priti, ker moram veliko per ognju biti; zakaj lil. pretekliga mesca sim pervikrat kruli pekel in zdaj moram tudi kuhati, ker je naš kuliar zbolel. Posebna nadloga v tem kraju so živalice, zuz imenovane, ki še suliarju ne prizanesejo in s svojo zalego v njeni store, dc kar nie ni dober, če ga tudi vsiga nc spridijo. uiiig* mesca sim so z gosp. uainestnikam iz ..Marcua- v ..Gondokoro** podal, kjer smo nekaj zcmljiša kupili, dc bi gosp. namestniku pri zidanju v pomoč bil. I'na dva gospoda sta pa v „Mareu- ostala, ki je pol ure od todi, v hišici, ki jo je bil gospod Angelo Vinko napravil, ki smo ga še' zdrav iga dobili, kmalo potem pa se ga je merzliea lotila, zoper ktero nobeniga zdravila ni bilo. Ilevcz je zavoljo zdravja prosil, de bi se smel v Kvropo verniti: slovo jc ze dobil, ali umeri jc previden pervo predpepeliiično nedeljo, preden je zamogla ladija odjadriti. na kt« ri se je hotel v llartum podati, in je bil ravno la dan blizo svoje hiše pokopan. S hriba llelinjana, kjer je Vigila kralj, jc po njegovi smerti veliko ljudi prišlo, ki so na njegovim grobu, mu žalost pokazati, celo noč kričali in s sulicami mnogotere podobe delali, iu njih kričanja nobena reč ni motila. Imenovani misionar se je sperviga v llelinjanu vselil, in potem, ker je bila tam slaba studenčnata voda, in iz druzih vzrokov k reki preselil, pa sebi v nesrečo; zakaj vse ladijc so liolle tukaj ostati, in, ker so se brodnarji z zamorci vedno kregali jc mogel on miriti. Posebno veliko mu je lurk llusscin Aga perzadjal. S silo namreč od zamoreov ni mogel slonovih kosti dobili, in še na njegovo ladijo si nihče ni upal priti, odkar jc z obrozenimi možmi zamorcam protil. Obdolžil jc toraj gospod Viukota, de je zamorce nasuntal, mu slonovih kosii ne prodati. Vee dni ga jc v njegovi lastni liisi jetnika imel, ker mu ni perpustil, de bi sc kamor koli podal. Vidili smo tedaj, de tukaj, kjer lakomni ler-govci ostati zamorejo. za nas praviga prebivanja ni; zato bomo v „Gondokora" stanovališe napravili, kjer nas bo visoki breg branil. Tukaj nam ljudje, lesa in slame za steklene bisere prodajajo iu naši delavci opeke pripravljajo. Zazdaj nismo mogli dovolj zcmljiša nakupiti, dc bi vse semena, ki smo jih iz llarluma seboj vzeli, po volji posejali: vender bo pa tam, kjer bo poslopje, nekoliko prostora za vert ostalo. Vpriliodiijc pa upamo več zcmljiša nakupiti, tako de nas bodo pridelki nekoliko preživeli. Tukaj ni žita razun li/.ola in dure, iz o— sar p»vo napravljajo, ki je ljudstvu v poglavitni živež; zakaj zamorci meso le jedo, ako kdo gostje napravi ali če žival .sama pogine. Priporočim se vsim častitim gospod duhovnam, in sini z nar večini spoštovanjem Vaše Milosti nar pokorniši služabnik Jernej M ožgan. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane 15. rožniku. — Dans ho vi*o-kocastiti gospod Juri Pav še k, korar iu bivši vodja nekdanjih modroslovskih šol, po dolgi bolezni v Gospodu zaspali. Dumi rajnega se vsim prijatlam in znan-eam v pobožni spomin priporoči. Naj v miru počiva! I/. G o r i r e 12. rožnika 1853. T e r ž a n. — Da-nas. «>bha:aj<» femičani veliko slovesnost. Novi postavljeni fajmoster in dekan čast. gosp. .Mihael Mcrvič ne ljudstvu slovesno predstavlja; predstavlja ga pa vi-H«ko tast ti go*pnd Janez llvaiig. Mozetič, ki je do teh dob bil oskerbnik te fare po smerti rajiikiga fajmoštra Pag ona. in je. kakor je bilo ne /davno v Danici oznanjeno, sadaj dekan kapite^na Goriške stolne cerkve. — še tm>: Tukej v Gorici je že celih slo let lepo društvo, ki mu ri 1 pio sovvegiio*4 pravijo, in ktero bi mi po slovensko lahko ,.d r u š t v o k e r š a n-ske ljubezni" kerstili; zakaj namen t-ga društva je, stare, nemočne, bole h n e in p o t r e b u e d ii h ovne podpirati, jim namreč pomagati, de zamorejo sfo.|o!>no po svojim svet in Mami živeti, in de jim ni treba pomanjkanju terpeti: al> se celo bolnišnicah vlačit, dokler te doline solz im> zapu-te. Kakor vsako drugo dobro napravljeno društvo, ima svoje predstojnike, s\oje olboruike. tajnike, denarničarje itd. Vsako leto ima vsaj eno sejo, pri kteri se udje posvetujejo rez to. kar za društvo korist niga spo/.na;o, in kjer se ali do-zdajni odborniki poterd jo ali pa ponovijo. Dne It. tega mesca, zvečer ob šeM.ii, r-o bili udje tega društvu zopet /.braic. ter so se čez mnogo reči pogovarjali, ki zadevajo celo družtvo. \e bom ra/.hgal. kaj se je vse govorilo ali tudi sklenilo. samo to pristavim, de je za društvo dobro znamn c. dc si častiti udje za vedno ve- selejši rast in razcvetanje te blage naprave po moči pri-zadevajo. _ ___ Hazgletl po keršanskim svetu« V 0 I o m o v c u so 6. rožnika visokočastitiga gosp. grofa Friderika First enberga velikiga škofa zvo-lili. Novoizvoljeni je bil 8. kozoperska 1813 na Dunaju rojen iu 1836 v mašnika posvečen, llil je kaplan, fajmošter, dekan iu poslednjič korar v Olomovcu in prošt v Kromcrižu. Iz Berna. Od 10, do 17. maliga travna t. 1. so Ligvoriani z jetniki naSpilbeigu duhovne vaje imeli, od kterih razpis prečastitiga škofa med drugim to nar. na ni: Ne bomo pozabili, s kakšno spodbudljivostjo sojetniki per svetim obhajilu bili in s kakšno ,popožn<>stjo je 110 jetnikov zakrament svete birme prejelo. Ze v pervih dneh je gnada Božja veliko Morila. Bolniki so sami želeli pridige v cerkvi poslušati, in, kterim je zdravnik pervolil,so jih tovarši na run.ah v cerkev nesli; drugi so jih pa željno nazaj perčakovali, zvediti, kako so bili v cerkvi podučevani in tolažcni. 15. dan mesca maliga travna, petek, so se vsi jetniki postili in pokorili. Nihče jih ni v to naganjal; radovoljno so to štor Ii iu sklenili, de uaj si i/, tega, kar se je s p »stani pcrhranilo, 20 gold. da za cerkev, ki jo bodo ua Dunaju v spomin otelja presvitliga cesarja zidali, 20 gold. za malo *c-mciiiše. in nekoliko neki sin ti za obleko. Tako je bila spet, kjer je bil greh velik, gnada šc veči. (llimlj. 5, 20.1 JSalzb. Corresji. piše, de je v Vermešu na Ogerskim na enkrat 1400 ljudi iz grenke ločene v greško s katoliško /cd njeno cerkev prestopilo, in de sploh na trume k pravi veri prestopajo. — Deo gratias! molitev nikoli ni zgubljen«. Vffaiijko s „Zgof MiiasiliiiUy tiskarju na bregu št. 190. Odgovorna vreJnika: Luka Jerau in Andrej Zuineje. — Založnik: Juief Blatnik