LJUBNO
GORNJI GRAD
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XII Številka 8 Avgust 1981
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
ione
Nasa pot
Leto drti je kratko obdobje, vendar pa dovolj dolgo, da lahko ocenimo koliko smo napredovali v družbenem razvoju. Samokritično moramo spoznati kje smo bili uspešni kot tudi kje in zakaj ponekod ne dosegamo predvidenega razvoja. Slednje je pomembno predvsem za jutrišnje dni, da bi si lahko skupno postavili prve nove naloge, ki jih bomo s poletom in lastnim prepričanjem tudi uresničevali
Letošnje leto so se zaostrile gospodarske razmere tako v svetu kot pri nas. Primanjkuje energije, hrane, delna prenasiče-nost tržišča z industrijskimi izdelki ob pomanjkanju surovin, povečevanje nezaposelnosti -so značilnosti, ki pogojujejo gospodarsko stagnacijo. V našem gospodarstvu pa se še ubadamo z dodatnimi problemi. Prevelika področja ustvarjenega dohodka za splošno oziroma skupno porabo, investicije ob večanju zadolženosti doma in tujini terja zelo visoko inflacijo, ki pa žal hitro razvrednoti napote dela in manjša riziko pri odločanju s čimer se pa tudi slabi odgovornost za neučinkovito gospodarjenje. Zato je povsem jasno, da se moramo energično zoperstaviti tem negativnim ekonomskim zakonitostim. Temu procesu pravimo stabilizacija. Zavedamo se, da je na dolgi rok naše blagostanje odvisno le od rezultatov našega skupnega dela ne pa od nekih osebnih iznajdljivosti enega na račun drugega. Zato moramo v sedanjem gospodarskem trenutku vskladiti vse vrste po trošenj z ustvarjenim dohodkom ob manjšem zadolževanjem v tujini, kar pa pomeni doslednejše upoštevanje naših krutih tržnih zakonitosti, večanje rizika pri gospodarjenju kot tudi materialno zaostritev odgovornosti za sprejete odločitve.
Te negativnosti pestijo tudi gospodarstvo naše občine. Nizka gospodarska rast, počasno aktiviranje investicij, nedoseganje zunanje trgovinske menjave in zahtevki po novih cenah so tudi naše značilnosti Zaradi določenih ponovnih neskladij in nekaterih drugih pomanjkljivosti se nam celo manjša odkup mleka, govedi, lesa itd. S temeljito analizo teh razmer in konkretnimi pospeševalnimi
ukrepi moramo zopet doseči povečevanje teh pridelkov. Zaradi mnogokrat slabe priprave osvajanj novih proizvodenj tudi nove investicije (GLIN, ELKROJ, KOVINARSTVO), ne dajejo takoj pričakovanih rezultatov. Zato moramo izboljšanju tega stanja posvetiti več skrbi Prepričani smo tudi, da bi z večjo študijo proizvodnih procesov, z izboljšano organizacijo dela in postopkov, zaposlovanje kreativnejših ljudi, dosegali lahko še boljšo produktivnost. Zato smatramo, da mora biti večja selekcija vlaganj tudi prednostna naloga za vnaprej. Na tak način bi lažje presegali doslej značilen ekstenziven razvoj za katerega ne obstoje pri nas več nikakršnih ekonomskih pogojev. S tem bi povečali tudi našo zunanjo trgovinsko konkurenčnost, ki pa nam mora v prihodnje omogočati, da bomo lahko namesto surovin ali zgolj -živega dela izvažali več industrijskih izdelkov. Lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo _ imajo nedvomno zaradi manjše navezanosti na uvoz prednosten položaj pred drugimi panogami Na nas je le, da jih bomo znali izkoristiti.
Stabilizacija, ki jo označujeta na nek način nizka gospodarska rast in uravnovešeni e porabe z dohodkovnimi zmožnostmi gospodarstva nima za posledico zgolj manjšanja investicij, pač pa tudi ponekod našega družbenega in osebnega standarda. To pa zahteva, da se bomo morali v prihodnje bolj preudarno odločati koliko bomo namenili za družbene dejavnosti in kako bomo najbolj smotrno organizirali njihovo delovanje.
Vse bolj moramo krepiti spoznanje, da je naš napredek odvisen največ od nas samih. Svoje nujnosti, potrebe in želje bomo lahko zadovoljevali le z delom.
V pomoč pa nam mora biti znanje in osveščanje, da smo „svoje sreče kovači sami“. Vse to mora med seboj povezovati sistem našega socialističnega samoupravljanja. Zatorej naj ne bo praznovanje občinskega praznika le čestitka za dosežene uspehe, temveč tudi vzpodbuda za še boljše delo za naprej.
Predsednik IS SO Mozirje ANTON VRHOVNIK
Obisk stražarjev meja
S sklepom nacionalnega komiteja za osvoboditev nove Jugoslavije in ž ukazom vrhovnega poveljnika NOV in POJ maršala Tita, izdanim 15. avgusta 1944 so bile ustanovljene enote KNOJ (korpus narodne odbrane Jugoslavije). Leta 1953 se je KNOJ preimenoval v obmejne enote JLA. Zato slavijo graničarji 15. avgust kot svoj praznik.
V naši občini je že kar navada, da na dan slavja graničari odpro na široko vrata svojega doma obiskovalcem in številnim prijateljem iz oko-lja kjer živijo in delajo. Res da imajo veliko prijateljev, saj tudi sami radi povsod pomagajo. Bodisi da gre za kmetijska dela, ali pa kakšna obsežnejša javna dela. Povezujejo se tudi sicer s prebivalci obmejnih predelov zelo. tesno, zato ni odveč trditev, da vlada med njimi in domačini več kot prijateljska vez.
Tudi letos so jih obiskali predstavniki družbenega življenja, milice in rezervnih vojaških starešin. Seveda so prišli še ljudje iz krajevne
skupnosti Solčava s katero graničarji dobro sodelujejo. ,
Gostje so se dolgo zadržali v prisrčnem pogovoru in predali po-zornostno darilo. V imenu političnega aktiva občine Mozirje je spregovoril predsednik OO ZZB NOV Jože Celinšek. Čestitke gostov so veljale vsem vojakom, ki vzdolž naše meje opravljajo svoje težke naloge. Tudi mi čuvarjem meje čestitamo!
Prve volitve za ljudsko oblast - Gornji grad oktober 1944.

Občinski praznik 1981 ; Praznik občine
Leto 1941. ne bo nikoli pozabljeno. Fašizem je divjal po Evropi in tudi nad staro Jugoslavijo se je znesel. Kraljevska vlada je s kraljem vred pobegnila, ljudstvo pa prepustila na milost ih nemilost zavojevalcem. Jugoslovanski narodi so doživljali vse grozote okupatorske strahovlade že prve dni po zlomu stare države. Zato je že
27.	aprila 1941 bila ustanovljena organizacija vseljudskega odpora Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva. Upor se je hitro širil, saj smo že oktobra tega leta imeli v naši dolini odbore OF v Mozirju, Šmihelu, Bočni in še kje. Delo teh odborov je bilo neprecenljivo ip predstavlja sestavni del veličastne zgodovine našega osvobodilnega boja.
K zmagi nad zavojevalci so mnogo pripomogli tudi prebivalci Gornje Savinjske doline. Velike žrtve so spremljale ta neenak boj! Velik krvni davek so dali naši ljudje za svobodo, pa tudi ogromna gmotna sredstva niso bila prepreka za podporo boju našega ljudstva.
Z združenimi močmi smo zgradili socialistično, samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo, domovino na katero smo ponosni, ljubimo jo in smo jo pripravljeni zoper vsakogar braniti.
Leta obnove so bila težka. Lastne moči in neomejena volja so združevale delovne ljudi v odločen korak napredka. Pot, ki nam jo je začrtal predsednik Tito smo dosledno hodili in z nje ne bomo skrenili nikoli! To je bila in je pot uspeha, kajti zgradili smo tovarne, popravili porušeno, poskrbeli za bolnice, šole, kulturne domove, elektriko, ceste in še bi lahko naštevali. Tudi v kmetijstvu smo veliko dosegli, tu nas čakajo še pomembne naloge, saj postaja pridelovanje hrane vse bolj ključno vprašanje našega razvoja. Tudi na izobraževanje mladih ni-
; -
naše doline in 40 let vstaje ' bomo v okviru občinskega praznika '	Gornje Savinjske doline
vi jamo vse borce NOV, ki ije, zahvaljujemo njim in sodelavcem osvobodilnega gibanja za mne žrtve, ki so nam prinesle svobodo! Vsem —m k prazniku čestitamo!
Sina občine in njen izvršni svet, družbe-no-politične in delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in uredniški
^|§ __________

smo pozabili. Z načrtnim štipendiranjem krepimo kadre in izboljšujemo izobrazbeno raven naših zaposlenih, saj je povsem jasno, da bo treba za hitrejši razvoj več znanja.
Živimo v času hudih gospodarskih in političnih pretresov v svetu. V razvitih državah se pojavlja množična brezposelnost, v nerazvitih pa ljudje žive na robu možnosti. Vse to se odraža tudi pri nas. Naš gospodarski položaj ni lahek in zato gredo vsa prizadevanja v smer utrjevanja družbeno ekonomskih in političnih razmer. Vse vrste porab moramo nujno podrediti resničnim možnostim, saj združeno delo ne zmore bremen, ki bi jih nalagali brez temeljitega premisleka. Zavestno in samoupravno moramo vključiti v ustalitvena prizadevanja. To pa pomeni, da moramo več in ceneje proizvajati, da je treba več izvažati, saj sicer ne bo mogoče uvažati prepotrebnih nadomestnih delov in surovin za industrijo. Devizna sredstva pa so nam potrebna tudi za širše družbene potrebe ter seveda za uvoz. zdravil, hrane in podobno. Nove naložbe moramo vskladiti s stvarnimi možnostmi, nekaterim vlaganjem se bomo morali zavestno odpovedati, nekatera zopet začasno odložiti. Saj so prav prekomerna vlaganja znaten vir inflacije.
V svetu je vse polno nevarnih žarišč. Blokovske zaostritve postajajo iz dneva v dan vidnejše. Marsikje se vojskujejo, teče kri za dobro velikih sil, ki ribarijo v kalnem."Skratka, resno je ogrožen svetovni mir. V tem nevarnem času pogrešamo predsednika Tita, kije bil vedno v službi miru. Nakazoval je smeri razreševanja posameznih sporov in njegova beseda je v svetu pomenila veliko!
Vse pa bomo zmogli, če bomo enotni, če bomo negovali bratstvo in enotnost, ki je plod našega skupnega boja. Zaupanje v lastne moči in odločnost je danes bolj kot kdaj po osvoboditvi, potrebna. Vse naše hotenje moramo nameniti izgradnji in utrjevanju naše samoupravne socialistične družbe.
Naj ob zaključku svojih misli čestitam vsem občanom k prazniku naše občine z željo po dobrem in plodnem sodelova-
Gornja Savinjska dolina je bila osvobojena, ko je 12. septembra 1944 Šlandrova brigada pregnala okupatorja iz Mozirja. Zato se vsako leto 12. september praznuje. Letošnje slavje sovpada z obletnico vstaje našega naroda - 40 let je od dneva, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta v Ljubljani, ki je zanetila upor po vsej ožji domovini. Zato bo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika v znamenju delovnih uspehov in naporov za gospodarsko ustalitev.
Občane vabimo, da se prireditev v počastitev praznika polnoštevilno udeležijo!
SPORED PRAZNOVANJA:
HINKO ČOP predsednik SO Mozirje
PETEK, 4.9. 1981
ob 16. uri otvoritev razstave Janka DOLENCA v Savinjskem gaju - Turistično društvo Mozirje
SOBOTA, 5.9.1981
ob 7. uri obrtniška športna tekmovanja, ob 14. uri podelitev odličij in razvitje prapora v Savinjskem gaju, nato prosta zabava - Obrtno združenje Mozirje
ob 10. uri otvoritev večnamenske stavbe v Solčavi — ZKZ Mozirje in Krajevna skupnost Solčava
ob 16. uri srečanje borcev ter svojcev padlih in umrlih borcev I. SNOUB Toneta Tomšiča s kulturnim programom v Gornjem gradu — Občinski odbor ZZB NOV občine Mozirje
NEDELJA, 6.9.1981
ob 7. uri manifestativni pohod s strelskim tekmovanjem v Mozirju - Občinska strelska zveza in ZRVS Mozirje
ob 8. uri otvoritev strelišča in medobčinsko strelsko tekmovanje lovskih družin občine Mozirje na glinaste golobe v Zgornjih Pobrežjah -Lovska družina DRETA Nazarje
öb 10. uri odkritje spominske plošče odboru OF v Šmihelu pri GOLIČNIK Pavlu - JESEVNIKU - ZZ NOV Mozirje
TOREK, 8.9.1981
ob 17^- 12.ure regijska živinorejska razstava v Ljubiji -ZKZ Mozirje
SREDA, 9.9.1981
ob 17. uri otvoritev razstave Gornja Savinjska v boju in obnovljenega kulturnega doma v Mozirju — Prosvetno društvo, kulturna skupnost Mozirje in MUZEJ REVO-LUCUE Celje
ČETRTEK, 10.9.1981 ob 13. uri otvoritev kmetijskega strojnega centra v Rečici ob Savinji - ZKZ Mozirje
ob 16. uri otvoritev vrtca v Mozirju - Vzgojno varstvena organizacija Mozirje
PETEK, 11.9. 1981 ob 15. uri otvoritev telefonskega omrežja v občini Mozirje v Lučah
ob 15. uri košarkaški turnir v Mozirju na igrišču pri šoli in v Lokah — ZTKO občine Mozirje
SOBOTA, 12.9.1981 ob 8. uri otvoritev blagovnice v Mozirju - Savinja Mo-zitje
ob 9. uri slavnostna seja zborov Skupščine občine v Kulturnem domu Mozirje in podelitev Domicila področni VOS -OF
ob 10.30 urijavno zborovanje v Savinjskem gaju - slavnostni govornik — Milan Ve> nišnik
J
Kako smo gospodarili v prvem polletju
Povzemamo vsebino iz gradiva, ki ga je pripravil komite za gospodarstvo pri SO Mozirje.
Kljub porastu fizičnega obsega proizvodnje z ekonomskimi kazalci ne moremo biti povsem zadovoljni, sliko pa še toliko bolj kazi izguba v TOZD-u Iverna, ki se je napram lanskemu polletju kar štirikratno povečala.
Dohodek se je v občini sicer povečal za 39,0% glede na lansko polletje, vendar so se na drugi strani povečale nekrite terjatve do kupcev za 67,7 %, obveznosti do dobaviteljev za 97,3%, krediti za osnovna sredstva za 45,0%. (tabela 3).
Celotni prihodek se je v gospodarstvu občine povečal za 54,0 % napram enakemu obdobju lani, letni plan pa je dosežen 46,9 %. Pri tem so porabljena sredstva naraščala nekoliko hitreje od celotnega prihodka, kar je vplivalo na 3,6% zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja.
Od 39 % povečanja dohodka v gospodarstvu občine odstopajo naslednje OZD, ki so povečale dohodek bolj kot je poprečje občine:
Smreka Gornji grad, kjer se je dohodek povečal za 53,9% napram enakemu obdobju lani, plan pa je po njihovem rebalansu dosežen 50,6%. Tudi ostali kazalci so kljub zastojem proizvodnje v začetku letošnjega leta ugodni, saj se je čisti dohodek povečal za 53,4% akumulacija pa z indeksom 225,8. Tudi akumulacijska sposobnost se je pri tem povečala za 40,9 %.
Tudi gibanje osebnih dohodkov je v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981.
Kemija Ljubija je vse ekonomske kategorije povečala daleč nad poprečjem občine. Dohodek je porastel z indeksom 287,8, čisti dohodek z indeksom 280,8, poslovni sklad z indeksom 678,8, akumulacija pa z indeksnim porastom 510,8. S tem se je tudi akumulacijska sposobnost povečala za tri in pol krat. Tudi letni plan je skoraj dosežen -dohodek 95,1 %, čisti dohodek pa je celo presežen za 10,5 % — kar pa je posledica sigurno prenizko zastavljenih planskih ciljev za letošnje leto. Zato bi bilo treba pristopiti k rebalansu letnega plana, ker bo sicer ob takšnem tempu le-ta dvakratno presežen. Posledica takšne rasti je vpliv prestrukturiranja proizvodnje ob koncu lanskega leta.
Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur se ni povečalo napram enakemu obdobju lani, oz. po stanju na koncu meseca za 4,7 %.
KIT ZKZ Mozirje je kljub zaostrenim tržnim pogojem in sezonskim značajem nekaterih dejavnosti ob letošnjem letu dosegla ugoden finančni uspeh poslovanja, saj se je dohodek povečal za 59,6% napram enakemu obdobju lani, letni plan pa je dosežen 47,7%, čisti dohodek se je povečal za
46,4%, poslovni sklad za 269,4% in poprečno število zaposlenih za 2,0 %. Tudi akumulacijska sposobnost se je povečala trikratno, oziroma znaša indeks akumulacije 320,5.
Gozdno gospodarstvo Nazarje je napram trimesečju izboljšal svoj finančni rezultat, saj se je dohodek povečal napram enakemu obdobju lani za 42,5 %, odpravljena pa je tudi izguba, ki se je pojavila ob trimesečju. Poslovni sklad se je povečal trikratno, prav tako tudi akumulacija, saj je porastla z indeksom 386,5. Tudi osebni dohodki so v skladu z dogovorom o razporejanju dohodka.
MGA Nazaije, ki je v preteklosti dosegel nekoliko slabše rezultate, je dohodek povečal napram enakemu obdobju lani za 53,4%, čisti dohodek pa za
ba v TOZD-u Iverna v višini 15.514.000,00 din. Na žalost se v tem TOZD-u izguba pojavlja že več let zapored, vendar še vedno ni napravljena takšna sanacija, ki bi temeljito analizirala vzroke in ukrepe za odpravo izgube v tem TOZD-u. Če primerjamo polletne rezultate s trimesečnimi, lahko ugotovimo, daje finančni rezultat v drugem četrtletju nižji kot v prvem in da se je najbolj poslabšal v TOZD Iverna. Na slab rezultat v tem TOZD-u je vplivala nedosežena proizvodnja, delno večji potroški osnovnih surovin in visoke cene lesne surovine, fluktuacija delavcev in pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra.
Tudi če primerjamo rezultate s planskimi, vidimo, da niso doseženi, saj je dohodek v primerjavi z letnim "planom
UCICIIU ZditlU Uit IVCU1UI
63,7%, akumulacija pa se je povečala z indeksom 1.393,7. Nekoliko slabše je razmerje terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Terjatve do kupcev so se povečale za štirikrat in so večje od obveznosti do dobaviteljev za 66.926.000,00 din.
Ostale OZD imajo slabše rezultate od poprečja občine oz. so na njenpm poprečju:
Gorenje Glin Nazarje je
ustvaril za 38,2% več dohodka kot v polletju leta 1980 in razporedil za 46,4% več dohodka. Razliko predstavlja izgu-
Novi delovni prostori v fclkroju
dosežen 44,8 %, čisti dohodek 46,6%.
TDO Savinja Moziije je povečala dohodek napram enakemu obdobju lani za 37,9%, dohodek za 25,6 % in poslovni sklad • 48,8%. Realizacija zaostaja za planskimi cilji, kar gre v glavnem pripisati zamudi pri otvoritvi blagovnice, ki predstavlja za to DO glavni razvojni element. Zamuda je nastala zaradi težav z dobaviteljem opreme, ki kasni z izdobavo, sigurno pa je pozitivno na poslovni rezultat vplivalo odprtje samopostrežne trgovine v blagovnici.
Stanje pa se je precej poslabšalo v DO Elkroj, ki je povečal dohodek napram enakemu obdobju lani le za 8,9 %, zaostaja pa čisti dohodek za 7 % za realizacijo lanskega polletja. Tudi postavljeni planski cilji niso ugodni, saj je plan dohodka dosežen le 33,7 %, čisti dohodek pa le 32,4 %, Tudi razmerje terjatev, obveznosti in zaloge niso ugodne. Terjatve do kupcev so se povečale za 95 %, od tega nekrite za 129,6% in znašajo ob polletju
16.786.000.	00 din, obveznosti do dobaviteljev so se povečale z indeksom 582,2 in znašajo
276.476.000.	00 din. Prav tako so se povečale zaloge za '127,0% in znašajo kar
232.505.000.	00 din. DO Elkroj mora temeljito analizirati in ugotoviti zakonitosti hitrega slabšanja ekonomičnosti v zadnjih letih in podvzeti ustrezne ukrepe že v avgustu 1.1.
Tudi situacija v Komunalnem podjetju ni ugodna, saj je komaj dosežen lanski dohodek ob polletju, čisti dohodek pa je za 11 »0 % nižji če ga primerjamo z
V Glinu
Omejitev naložb
Znana so prizadevanja za dosledno upoštevanje gospodarskih razmer pri odločanju za nove naložbe. Predvsem gre za to, da pomenijo pretirane naložbe med drugim tudi vir gospodarske nestabilnosti. Ne samo zaradi predpisov, tudi sicer bi morali samoupravni organi v delovnih sredinah bolj temeljito prerešetati predvidene nove naložbe. Marsikatere je namreč kaj kmalu postala predmet težav v samem kolektivu. Poročali smo o tem, da je izvršni, svet SO Moziije določil posebno skupino iz svojih vrst družbenih delavcev, ki naj bi preverila stanje okoli novih naložb v naši občini.
Izvršni svet je na svoji seji ugotovil, da je znesek odprtih naložb visok (590.966.000,00 din), vendar pa ne pretiravan. Mnogo vlaganja so že iz preteklih let in še kot celota niso zaklju-
V
čena, vendar pa že ponekod
dajejo gospodarske uspehe. V ostalem pa so ugotovili, da je v četrtletju 1980 (oktober — december) in v letošnjem prvem polletju prijavljenih samo 87.090,745 din investicij, kar znaša približno 8 % družbenega proizvoda v naši občini.
Sklenili so začasno ustaviti naslednje naložbe: Elkroj - viseči transport, 2. faza toplovoda, pralnica in mehanična delavnica. Smreka Gornji grad - gradnja kotlarne. Gorenje-Glin, TOZD Ivema - skladišče izvoznih izdelkov. Gozdno gospodarstvo Nazaije, TOZD Gornji grad — bencinska črpalka.
Do 1. 8. 1981 naj bi se torej zaključile naložbe v vrednosti 590.966.000,00 dinaijev, nadaljevale naj bi se v višini 200.343.716,00 din, ustavile pa bi se v vrednosti 36.523.000,00 dinaijev.
lanskim polletnim. Tudi planski cilji se ne izpolnjujejo, saj je plan dohodka dosežen le 26,7 %, plan čistega dohodka 25,3 % in plan poslovnega sklada 1,4%. K sanaciji takšnih razmer je treba pristopiti takoj.
Tudi v GDO Turist Nazarje se stanje ni veliko izboljšalo, čeprav se izguba tokrat ni pojavila. Dohodek seje povečal za 6,4%, plan pa je dosežen z 42,1 %. Cisti dohodek je nekoliko nižji kot v lanskem enakem obdobju, zmanjšala pa se je tudi akumulacijska sposobnost od 2,0 na 0,7 ali za 65 %.
Tudi TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji ni dosegel zadovoljivih rezultatov, saj seje dohodek povečal le za 23,8 %, plan je dosežen 48,6%, čisti dohodek pa komaj dosega raven lanskega polletja. Poslovni sklad seje občutno zmanjšal saj znaša stanje ob polletju le 696.000,00 din.
Skupna proizvodnja pa se je povečala le za 3,3%.
Kar se tiče osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Moziije so BOD glede na korigirano polletje leta 1980 porastli za 28,5 % in so v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. Prav tako tudi zaostajajo za rastjo dohodka bolj kot je določeno z resolucijo za letošnje leto in sicer za 26,9 %.
Če primeijamo poprečne osebne dohodke v občini z rastjo življenjskih stroškov potem vidimo, da zaostajajo za njihovo rastjo 19,4%. Poprečni
V MGA Nazaije
neto OD na zaposlenega znaša v gospodarstvu občine 9.150,00 din. Največje odstopanje od tega poprečja je v Savinjsko— šaleški veterinarski postaji Moziije, kjer znaša poprečni OD na zaposlenega 13.789,00 din, v Gozdnem gospodarstvu Nazaije znaša 10.680,00 din, v TOZD-u Kemija Ljubija kjer znaša 10.764,00 din in v Kovinarstvo Ljubno, kjer znaša poprečni neto*OD na zaposlenega 10.086,00 din.
Najnižji poprečni OD na zaposlenega pa je GDO Turist Nazaije, kjer znaša 7.477,00 din in v Komunalnem podjetju Mozirje, kjer znaša 8.213.
Vendar ti podatki niso povsem primerljivi, ker pri tem ni upoštevana kvalifikacijska struktura.
Izvoz, uvoz
Izvoz se je v občini Moziije povečal za 34,9 % napram enakemu obdobju lani, kar je že ugodneje kot pa v prvem trimesečju. Nasprotno pa beležimo kar trikraten porast uvoza reprodukcijskega materiala.
Stopnja pokritja uvoza z izvozom se je nekoliko izboljšala, saj je ob prvem trimesečju znašala 68,3%, ob polletju pa 114,0%. S tem še vedno ne dosegamo v resoluciji zastavljenih izvoznih ciljev. Še vedno nam hitreje narašča kliring, saj smo na to področje izvozili za 51 % več kot v enakem obdobju lani, na konvertibilno področje smo izvozili za 15.458.000,00 din in nekaj malega še v dežele v razvoju.
'■««(»S»: -1^
Feriti, Ljubno
Obsežna cestna dela
Cesta II. grupe odredov od Gornjega grada v Kamnik je bila s štajerske strani asfaltirana do vzpona nad Novo Štifto. Sedaj so velika zemeljska dela v teku. Izvaja jih celjsko cestno podjetje. Mnogi ovinki bodo oblaženi in ponekod ne bo takšne strmine, kot je bila doslej. Vse to pa seveda terja zahtevna in draga zemeljska'dela za katera uporabljajo najsodobnejše stroje. Zemljišče je ponekod plazovito in mokro, kar povzroča še dodatne težave in stroške. Če bodo hoteli opraviti vsa pripravljalna dela za asfaltno prevleko do vrha prelaza bi potrebovali 5 starih milijard dinarjev! Ali
bodo uspeli zbrati manjkajoči denar na cesntem podjetju niso vedeli odgovoriti. Vendar menijo na naši občini, da bodo dela opravljena po načrtu in da bi se prihodnje leto lahko lotili asfaltne prevleke. Žal pa tako prizadevno ne delajo na kranjski strani.
Posodobljena cesta II. grupe odredov bi v pravem pomenu besede pomenila okno v svet! Omogočila bo namreč ugoden dostop v našo dolino številnim obiskovalcem, ki bi želeli iz drugih delov Slovenije in iz zamejstva v naše kraje, pa so se vedno znova zbali slabega cestišča čez prelaz na Černivcu.
Novi izdelki na Rečici
O	tem, da se je mozirsko komunalno podjetje povezalo v proizvodno sodelovanje z celjskim Razvojnim centrom smo že pisali. Plod tega pa so novi izdelki, ki jih uvaja kovinarska delavnica na Rečici. Gre za del opreme kurjih in svinjskih pita-lišč. Izdelujejo namreč trakove za dovažanje hrane. Na tem že delajo tri mesece in so iztržili kakih 800 starih milijonov dinarjev. V tem delu proizvodnje so povezani z novo ustanovljeno poslovno skupnostjo „Razvoj“ v Mozirju. Slednja, skupaj z drugimi proizvajalci opremlja hleve za pitanje perutnine in sVinj. Sedaj načrtujejo izdelovanje posebnih omaric za gasilne aparate in posebne za ključe. Razvojni center v Celju je pripravil vse tehnološke postopke in opravil tržne raziskave. Načrtujejo izdelavo 10 do
15.000	omaric za gasilne pri-
pomočke. Prav tako pa raste potreba po omaricah za ključe. Vsi ti izdelki bi naj v bodoče zagotovili skupno 1,5 stare milijarde skupnega dohodka letno. Sedaj imajo 27 zaposlenih. Načrtujejo pa, da bi v bodoče oziroma, ko bo proizvodnja v celoti stekla, potrebovali okoli 40 ljudi. Tu gre za priučene delavce. Torej se tudi na Rečici odpirajo nova delovna mesta.
Navedena proizvodnja ne rabi zahtevne opreme, zato so tudi takšno načrtovali. Pričeli so s preurejanjem prostorov. Sredstva so zagotovljena. Nameravajo pohiteti, tako bi proizvodnja v celoti stekla že decembra letos. Imajo pa v vidu tudi izdelavo omaric za vnetljive tekočine, je pojasnil Hinko Kralj, ki skrbi za ureditev prostorov in pripravo proizvodnje.
Nove osebne izkaznice
Na temelju zakonskih predpisov se bodo po vsej državi zamenjale osebne izkaznice. Predvideni rok izvedbe je 4 leta. Vendar je treba vedeti, da bodo posamezne občine pričele z delom takoj.
Načelnik oddelka za notranje zadeve pri SO Mozirje Franc Stiglič je pojasnil priprave na to obsežno delo. Najprej, v čem je razlika med staro in novo osebno izkaznico? Bistvene ni, le da je na novi možno dopolniti podatke o novem bivališču in spremembo imena. Zato je tudi nekoliko večje oblike. Potrebne so slike velikosti 3 X 3,5 cm. Te morajo biti dobre, se pravi, morajo biti strokovno izdelane. Lahko so barvne ali črno-bele. Ker se zato uporablja posebno tanek fotopapir, je nujno,da si občani pravočasno priskrbijo potrebne fotografije. Znano je, da je v dolini le malo poklicnih fotografov, zato je jpriporočljivo s tem računati. Se to, slika ne sme biti retuširana (popravljena). Vsakdo mora biti slikan brez pokrivala! Toliko zaradi lažjih priprav.
V naši občini bodo najbrž poskrbeli za zamenjavo po sedežih krajevnih uradov, da bo za občane ugodnejše. Začeli bodo v jesenskem času letos. Razporede zamenjave bodo pravočasno objavili v našem glasilu in na oglasnih deskah. Opozarjajo, da ne bodo pred objavljenim rokom opravljali zamenjav. Zdomci lahko uredijo zamenjavo, ko pridejo na dopust v domovino.
Da ne bo hudovanja naj poudarimo še to. Če bo nekdo v času med slikanjem in uporabo nove izkaznice spremenil zunanji videz (brada, brke itd.) se mora ponovno slikati. Organi, ki preverjajo osebnost lahko zaradi takih zunanjih sprememb podvomijo v verodostojnost listine.
Osebne izkaznice bodo zamenjane vsem občanom od
18.	leta starosti. Pravico do izdaje te listine imajo tudi tisti, ki so dopolnili 16 let, vendar jim tega zakomne veleva. Če pa gre za mlajše (šolarje) se izkaznica izstavi po dopolnjenemu
14.	letu starosti.
Delavski svet Trgovske delovne organizacije „Savinja" Mozirje na podlagi 13. alinee 49. člena statuta delovne organizacije in po sklepu seje z dne 30. 7. 1981
RAZPISUJE dela in naloge:
VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE (reelekcija) za štiriletno mandatno dobo.
Poleg splošnih pogojev in pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Mozirje, mora kandidat . izpolnjevati še naslednje zahteve:
—	da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomsko — komercialne ali poslovne smeri;
—	da ima dve leti delovnih izkušenj pri delih in nalogah komercialnih zadev;
—	da nima prepovedi za opravljanje del in nalog, ki so vezane na razpolaganje z družbenimi sredstvi;
—	da je moralno—politično neoporečen;
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni od dneva objave na Trgovsko delovno organizacijo „Savinja" Mozirje
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
O rezultatih prijave na razpis bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku roka objave.
Brigadiiji so imeli težko delo
Ho - ruk v Beli krajini
Letos so naši mladi delali kot brigadirji v Beli krajini. Kar številna skupina delavoljnih mladincev se je iz naše doline podala v okolico Črnomlja kjer so gradili kolektor. Dela so bila zaradi težkih zemeljskih pogojev izredno naporna. Vendar so krepko prijeli za delo in kaj kmalu je šel glas o naših brigadirjih, da . so marljivi in delovni. Tudi na komiteju ZKS v Črnomlju smo ob obisku naših predstavnikov družbenega življenja slišali le dobre ocene o naših. Posebej so bili pohvaljeni za delo v kamenitem svetu, kjer je pač kopanje prava muka. K temu je treba dodati še veliko vročino, ki je povzročala še dodatne težave. Obiskovalce iz Mozirja je vodil sekretar ZKS Jože Rakun. Ogledali smo si delo naših brigadirjev na delovišču. Vse ki smo srečali je oblikovala dobra volja in prešerno vzdušje. Z veseljem so nas sprejeli tudi v svojem prebivališču nekaj kilometrov iz
Sodobna oprema -večja storilnost
V	Elkroju so z novimi, sodobnimi prostori v proizvodnji mnogo pridobili. V prvi vrsti pa so zagotovili delavcem boljše delovne pogoje, saj so bili v prejšnjih delovnih prostorih pretirano „utesnjeni”.'
Vodja TOZD Konfekcije Mozirje Milan Gaberc nam je pojasnil sedanji potek delovnih postopkov. Novi delovni prostori so dobro izkoriščeni. V njih se kroji, šiva, medtem ko se lika še vedno v starih prostorih. To jim dela preglavice in povzroča skrbi, saj bi prav likalnica morala biti v sodobnih prostorih, ki so ustrezno prezračevani. Račune jim je prekrižala težava okoli uvoza visečega transportnega trkku. V novih prostorih dela okoli 420 ljudi v dveh izmenah. Seveda je zaradi izpada transportnega traku v marsičem i porušerp predviden način proizvodnje. Še vedno morajo izdelke voziti, nakladati, prekladati ročno, kar je seveda zamudno., Pa tudi določeno število delavcev je odtegnjeno neposredni proizvodnji. Delovni pogoji so se bistveno spremenili na bolje. Vse še sicer ni povsem v redu pri prezračevanju. Ugotovili so namreč napake v samem načrtovanju in predvidevajo, da bodo toplotne razlike v kratkem lahko odpravili. Le malokje so te naprave povsem v redu! Je pa tudi res, da se ljudje le počasi - navajajo na prezračevanje z ■^napravami. To so seveda začetne težave, vendar pa opažajo še nekatere pomanjkljivosti, ki so najbrž nastale po krivdi načrtovalcev in deloma tudi izvajalcev. Denimo, razpršilna komora, ki pušča vodo in podobno.
V	letu 1981 načrtujejo skupno v obeh TÖZD 1,085.000 kosov raznih hlač. V izvoz bodo
namenili 20 %. Napram lanskem bo v letošnjem polletju za 99 % več izvoženega. V bodoče pa bodo iskali vse možne poti za večjo vključitev v mednarodno delitev dela.
Zanimivo je bilo kramljanje z Milanom Gabercem glede kadrov. Sam je že absolvent na višji konfekcijski šoli za tekstil v Zagrebu, sicer pa je tekstilni -tehnik. Meni, da smo v glavnem grešili, ker so mlade iz šol pošiljali naravnost v pisarne. To pa je za tehnični kader posebno usodno. Mlad človek se hitro odtuji neposrednemu delu v proizvodnji. Najprej pa mora temeljito spoznati vse delovne postopke, če hoče pozneje prevzeti odgovorna dela. To se nam na sploh zelo maščuje, kajti še vedno je pri nas na sploh udomačena misel, da mora, denimo inženir obleči bel plašč in paziti, da ga ne umaže . .. Tako pa ne bo hitrejšega napredka v naših kolektivih, saj je povsod potrebno veliko znanja!
Mednarodno leto invalidov
Črnomlja. To je naselje, ki so ga pred njimi uporabljali cestni delavci. Že prvi pogled je vzbudil občutek, da nimajo najbolj primernih stanovanjskih pogojev. Barake pač niso nudile v tisti vročini dobrega zatišja, tudi sicer je bila okolica neprimerno urejena. Vendar mladi nad vsem tem niso tarnali. So pa povedali, da marsikaj ni bilo urejeno glede njihovega dela. Tako izvajalec del ni pripravil vseh potrebnih pogojev, da bi se mladi lahko takoj vključili v delo. Izgubili so mnoge ure zaradi čakanja, to pa ne učinkuje dobro na tiste, ki so menili, da bo z njihovim prihodom delo v redu steklo.
Med tem se je naša brigada vrnila v domače okolje. Sprejeli so jih predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in z veseljem ugotovili, da šo mladi prinesli z dela vsa možna priznanja za njihov velik delež v mladinski delovni brigadi Bele krajine.
Geslo „POPOLNO SODELOVANJE IN ENAKOST INVALIDOV“, ki ga je določila generalna skupščina OZN, poudarja, dva osnovna cilja invalidskega varstva in torej izpostavlja potrebo, da ljudje oziroma družba spoznajo pomen omejevalnih posledic telesne ali duševne prizadetosti v družbenem življenju posameznih invalidov. Družba se mora invalidom vsekakor v celoti odpreti, jih sprejeti za svoje enakovredne člane in jim tako omogočiti, da prevzamejo poglavitno vlogo pri odločanju o svojem življenju.
V	naši socialistični samoupravni družbi si ljudje kot samoupravljahu zgotavljajo in urejajo svoj družbenoekonomski položaj in imajo tako tudi invalidi na osnovi ustavnih določb, zakona o združenem delu in načel solidarnosti izvirne možnosti za zadovoljevanje svojih splošnih in posebnih potreb.
V	naši občini so invalidi organizirani v društvo invalidov občine Mozirje, v vseh krajevnih skupnostih pa delujejo krajevni odbori. Zelc dobro sodelujejo tudi z društvi invalidov peljske regije in z zvezo društev invalidov Slovenije. V letošnjem mednarodnem letu invalidov so še posebej aktivni, saj želijo s svojo dejavnostjo opozoriti družbo na njihove nerešene probleme, svoje člane pa vzpodbuditi k večjemu prizadevanju za poživitev društvene dejavnosti.
V	začetku avgusta so se sestali v Šmihelu nad Mozirjem na razširjeni seji člani izvršnega odbora, nadzornega odbora in terenski poverjeniki. Pregledali so delo društva v letošnjem letu določili naloge za v naprej, se dogovorili o aktivnosti društva pri pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto. Obširno so spregovorili tudi o osnutku Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije.
Društvo šteje trenutno 680 članov, število članov se vsako leto povečuje, vendar ne samo zaradi povečevanje števila invalidnih oseb, ampak predvsem zaradi pridobivanja novih članov, ki doslej niso bili včlanjeni. V letošnjem letu so se že udeležili srečanja invalidov celjske regije na Graški gori in organizirali enodnevni izlet v Slovenske gorice.
V	načrtu imajo še obisk spominskega parka v Beogradu, 22. avgusta
pa bodo organizirali srečanje invalidov naše občine v Logarski dolini. ■Na tem srečanju bodo proslavfli letošnje jubileje - 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve osvobodilne fronte, slavnostno bodo obeležili mednarodno leto invalidov, hkrati pa bodo to srečanje povezali s praznovanjem občinskega praznika.
Želijo, da bi se tega srečanja udeležilo čimveč invalidov iz naše občine, pripravili bodo bogat kulturni program, povabili pa so tudi predstavnike društev invalidov iz sosednjih občin.
Tudi na športnem področju so bili v letošnjem letu aktivni. Organizirali so strelsko tekmovanje, njihove ekipe so se udeležile strelskih tekmovanj tudi izven občine
Največjo skrb pa želijo povečati težjim invalidom, nepokretnim, bo-lanim, ostarelim. Dobro se zavedajo, da ni dovolj, da jih obiskujejo samo ob Novem letu, ampak bi to morali storiti večkrat med letom, saj so njihovega obiska in pozornosti neizmerno veseli. Ob obiskih tudi spoznajo življenjske razmere posameznikov in tako lahko po potrebi ustrezno ukrepajo.
Društvo razpolaga s pičlimi finančnimi sredstvi, zaradi tega morajo člani ob organiziranju različnih aktivnosti delno prispevati svoja sredstva. Društvo tudi nima prostorov, kjer bi se lahko shajali in občasno uradovali. Ugotavljajo tudi, da imajo nekatere naše delovne organizacije zelo negativen odnos do zaposlovanja invalidnih oseb, da posamezniki po nastanku invalidnosti težko dobijo ustrezno zaposlitev.
Menijo, da pooblaščene službe za razreševanje te problematike naredijo premalo. Imajo še druge probleme, vendar so optimistični in so prepričani, da bodo razrešili še marsikateri problem, če bodo tako prizadevni in delavni, kot so bili doslej. Z aktivnostjo pa želijo opomniti svoje okolje na svoje težave, da bi se dosledno izvajalo vse, kar je zapisano v ustavi, zakonu o združenem delu in še v mnogih drugih aktih. Za to je gotovo najbolj primerno mednarodno leto invalidov.
REZIKA PLAZNIK
0 stanovanjskem gospodarstvu
Komite za gospodarstvo in planiranje OS Mozirje jypripravil izčrpno gradivo o delovanju gospodarske infrastrukture v občini. Iz njega povzemamo dobesedno tisti del, ki govori o stanovanjskem gospodarstvu, saj prav to zanima najširši krog občanov.
V srednjeročnem obdobju 1981/85 moramo v občini zgraditi 397 stanovanj, kar ustreza zbranim prispevkom in delno tudi potrebam v dolini. Tako naj bi že v letu 1981 zgradili 69 stanovanj ali 17,4% stanovanj začrtanih s srednjeročnim planom 1981/85, od tega 13 družbenih in 46 individualnih stanovanj.
Letni plan 1981 predvideva izgradnjo 138 družbenih stanovanj v skupni površini 6.730,42 m2, od tega bo v letu 1981 končanih 69 stanovanj in sicer 19 stanovanj v Gornjem gradu, 40 stanovanj v Nazarjah in 10 stanovanj v Solčavi. Skupna površina dokončanih stanovanj je 3.222,02 m2 ali slaba polovica (47,9%) skupne površine stanovanj. Ugotavljamo, da se stanovanjski fond povečuje prepočasi glede na obstoječe potrebe. Posledica tega je, da se v letu 1981 zaključujejo gradnje tistih stanovanj, ki smo jih načrtovali že \v prejšnjem srednjeročnem obdobju 1976/80.
V letu 1980 je bil v stanovanjski skupnosti dodatni program izgradnje nadaljnjih 3 blokov in sicer 13-stanovanjski blok v Mozirju in dva 18-stanovanjska bloka v Nazarjah, vendar z gradnjo v oktobru 1980 niso pričeli kot so prvotno načrtovali. Zato se del tega programa 13-stanovanjski blok v Mozirju in 56 stanovanjski blok v Nazarjah - prenaša v letu 1981, kar pomeni, da v letu 1981 ne bo realiziran program in tako v letošnjem letu ne bomo pridobili nobenega stanovanja načrtovanega v tem srednjeročnem obdobju.
Nasprotno pa je struktura stanovanj zelo ugodna. Delež dvo in trisobnih stanovanj je 51%, enosobnih 30 % in garsonjer 19 %. Ta struktura omogoča možnosti za vse oblike prosilcev stanovanj, ker jim zagotavlja tudi ustrezno velikost in ceno. Poprečna velikost stanovanja v občini v letu 1981 znaša 48,77 m2, kar ustreza strukturi stanovanj-
ske gradnje in prilagajanju projektov večjih stanovanj v manjša dvosobna stanovanja in garsonjere.
Cene v stanovanjskem gospodarstvu in gradbeništvu, ki pogojuje visoke cene stanovanj so dinamične in prilagojene tržnim vplivom. Po projekciji stanovanj naj bi se cene v globalu povečale za 13% napram enakemu obdobju lani vendar ugotavljamo, da vsebujejo najnovejši projekti že ceno m2 stanovanjske površine 20.000,00 din. V to ceno so vkalkulirani naslednji stroški:
-	strošek zemljišča in komunalnega urejanja
-	strošek izgradnje objekta (po metodologiji)
-	ostali stroški.
Največji strošek v strukturi cene 81,8% so stroški gradbene operative, obrtna in instalacijska dela ker je 5 % več kot znaša poprečje republike.
Glede na tako visoke stroške gradbene operative pri ceni stanovanja je treba prav na tem mestu poiskati možnosti za večjo učinkovitost. Potrebne so bistvene spremembe v tržnih zakonitostih med ponudbo in povpraševanjem na t. i. gradbenem tržišču, istočasno pa boljša kvaliteta objektov glede na konkurenco ponudnikov in zagotavljanja rokov izgradnje, kar bi prav gotovo prispevalo k cenejšim stroškom m2 stanovanjske površine.
V polletju so bila n področju stanovanjskega gospodarstva zbrana naslednja sredstva: iz naslova solidarnosti 9.979.472,45 din, iz vzajemnosti 15.805.754,20 din, skupaj torej 25.785.226,65 din.
Delegatski sistem še ni vzpostavljen tako kvalitetno, da bi bih lahko z njim zadovoljni. To se kaže predvsem na področju stanovanjske izgradnje in koriščenju združenih sredstev. Planiranje stanovanjske izgradnje sloni preveč na predvidenih virih zbranih sredstev in na ceni m2 izgradnje stanovanjskih objektov. Vse premalo so še prisotne potrebe občanov, predvsem pa potrebe po stanovanjih v OZD glede na njihovo kadrovsko politiko.
Naj navedemo podatek, da smo v planskem obdobju 1976/80 porabili za zidavo stanovanjskih objektov blizu 25 ha zemlje, od tega za blokovno gradnjo le okrog 2 ha. Tako smo v omenjenem obdobju porabili za komunalne in stanovanjske objekte blizu 110 ha površin.

Kako bo z Goltmi?
V raznih časopisih smo brali, du namerava Rdeča dvorana : r:ičo izgub rekreacijski center a Golteh prepustiti stečaju. Jaša občina je neposredno ovezana z usodo tega centra, ij privabi v dolino mnoge i biskovalce. Predvsem pa je del enotne turistične ponudbe v lašem tujskem prometu. Pred-tavnik Gostinstva Velenje Marin Pusovnik je povedal, da elenjska občina nikakor ne oglaša z ukinitvijo centra na lolteh. Seveda se pomena naivnih danosti planin pod ■oltmi zavedajo tudi v drugih bčinah. Tako je pričakovati ršo družbeno pomoč pri reše-anju težkega gmotnega položa-i v katerega so zašli. Čeprav oorazumi še niso podpisani najo ustrezna zagotovila. V idanjem položaju seveda ne odo mogli centra izgraditi do redvidenega obsega, čeprav bi o bilo zelo potrebno. Takšen ot je sedaj ne služi sodobnim otrebam smučanja in zato ni ivo ra o nekem „centru“. Narti za postopno izgradnjo so v ripravi, ko bo čas ugodnejši se o z deli pričelo. Polletna
izguba znaša kakih 400 starih milijonov dinarjev. Vendar bi ne bila tako visoka, ko bi ne bilo treba pokrivati manjka iz preteklih let. Zimski čas je pokazal, da je zanimanje za Golte veliko in poslovni uspeh je bil zadovoljiv, to pa je jamstvo za bodoče. Upoštevaje še dejstvo, da najbrž ne bo več tako gostih vrst naših smučaijev ob žičnicah v sosedni deželi, je pričakovati večji naval na domača smučišča. Ob boljši obveščenosti tržišča bodo stvari tudi bolje stekle. Premalo seje doslej vložilo v propagando. Seveda so prisotne še težave s prevozniki, kot je denimo Izletnik, ki nikakor ne dojame potrebe po gostejši prometni povezavi iz Velenja do Žekovca. Pa tudi drugih rednih prog je premalo.
Skupina mladih plesalcev iz Luč
Posnemanja vredno
Težave, ki spremljajo Golte že od samega začetka izvirajo očitno iz nedorečenega uresničevanja načrtov, ki bi zagotovili smotrno izrabo naravnih danosti. Sem seveda spadajo manjkajoče naprave, kot so vlečnice, še več smučarskih prog in podobno.
K turistični ponudbi sodi poleg oskrbe še marsikaj. Tega se zavedajo v Lučah. Mladi so letos presenetili goste v kraju s kulturnim večerom na prostem. Lojze Selišnik vodi narodno plesno skupino, ki že uspešno nastopa. Sam namreč, kot dijak srednjetehnične šole v Ljubljani pleše pri skupini Tine Rožanc in prenaša pridobljeno znanje v domači kraj,med domačo mladino. Skupina v Lučah šteje 7 parov. Za bosanske plese so si nošnje kar sami prinravili, slovenske pa si sposojajo. Pobudo za srečanje z gosti v kraju je Petra Marolt. Mladi so v
no vij en gostinski prostor v Šmihelu
Šmihel vabi
Kraj pod Goltmi je že od kdaj privabljal mnoge obisko-Ice. Včasih seveda več, saj je d na staro kočo vodila tod ozi. Planinci so se v Šmihelu li zadrževali, saj je okolje kratno! Sedaj bo marsikdo 3nil na prijetno pot iz Moziija izi gozdove do Šmihela, ker Kmetijska zadruga Mozirje novila gostilno pri cerkvi. To je tudi velika pridobitev za jane.
Doslej nekoliko načeta stav-je dobila v notranjosti vsem nov izgled. Sodobno ;jen gostinski prostor bo vabil tudi zahtevnejše goste. 3 sto ra je v teh sobah kar za ljudi, k temu pa lahko štejemo še sedeže pod koštana prostem. Urejena je tudi linja, ki bo zmogla zadovolji-• želje gostov. Nameravajo
posvetiti vso pozornost domači hrani, kar bo posebno privlačno. Med posebnosti jedilnega lista štejejo savinjski žlinkro-fi, pečene krače in ribe.
Odprto imajo vsak dan razen torka od 8. do 22. Ure. Ker imajo telefonski priključek je možno v naprej naročiti gostinske usluge. Gostilno vodi Vida Omladič.
Do Šmihela pelje lepa asfaltirana cesta, tako je pristop tudi z jeklenimi konjiči, ugoden. Lepi sprehodi bodo pritegnili ljubitelje narave k pešhoji. Pot iz Mozirja je dobro označena.
Krajani so s prostovoljnim delom veliko pripomogli, daje obnova hitro napredovala. Posebno mladi so kopali jarke za kable in poskrbeli za nekatera težja dela.
Težko bi bilo trditi, da prav vsak Slovenec pozna Robanov kot in njegove prebivalce. Lahko pa mirno rečemo, da je mnogo ljudi, ki so že v davnini občudovali prekrasno krajino pod vršaci Savinjskih Alp. Povsem v kotu te ledeniške doline pa stoji Robanova planšarija. Mnoge planince vodi tod mimo pot na Korošico in drugam Zato ni ta kraj nikoli brez obiskovalcev. Zarana smo prišli do lesene koče, kjer delajo v tem času paše tri mlade deklice, dve Robanovi in tretja sorodnica. Tudi mlajši sin Robana je tam. Skrbijo za živino in opravljajo vsa dela, ki so.od nekdaj spadala na planšarijo. Torej tudi pridelovanje sira, ki ga kar „toplega” pokupijo obiskovalci. K sreči ni dovoljen dostop ž avtomobili, tako je mirno in dostojanstveno planinsko vzdušje v kotli, kjer se pasejo krave in telice. Zjutraj' morajo zgnati živino s paše k molži, saj so vso noč na pašniku. Kakih 80 litrov mleka namolzejo in seveda imajo zato stroj. Marsikateri planinec si ob poti malo oddahne in si zaželi mleka, ali pa kislega v lončenih latvicah. Robanova dekleta vsakomur rada postrežejo,- saj vodi mimo planšarije slovenska transverzalna pot.
Lažje do gradbenega materiala
Cmetijska zadruga sije uredi-f Ljubiji prostor za hrambo irodajo vseh vrst gradbenega eriala. Obetovani kmetijski krbovalni center postaja most. V času utesnevanja >žb ne morejo pristopiti h Inji potrebnih stavb, vendar to načrtujejo. Že sedaj je >oče dobiti tudi razna oro-za gradnjo in kmetovanje. : so trgovine v Moziiju cializirali, bo nekdanja želez-a pri kulturnem domu nudi-elektromaterijal, vodovodne >pe in potrebščine za obrt in istrijo kovinske in lesne ke. Poleg tega bo kupcem 'oljo bela tehnika. Posloval-„kemozaščita” skrbi za tna sredstva in barve. V lgi nameravajo v bodoče iti tri točke za prodajo
gradbenega materiala v dolini. Tako bodo preprečili nered, ki je pogosto okoli poslovalnic prav zaradi razmetanega gradbenega materiala. To se že pozna v Mozirju kjer je v preteklosti bilo obilo raznih vrst navlake okoli kulturnega doma. K taki odločitvi jih sili tudi dejstvo, da so v odročnih poslovalnicah zaposlene z večine ženske, te pa prekladanja težkih predmetov ne zmorejo.
Ukvarjajo se tudi z namenom dostave blaga na dom, kar bo za graditelje in potrošnike večjih količin blaga izredna ugodnost.
Ko bo mogoče bodo torej zgradili v Ljubiji okoli 600 m2 pokritega prostora, kar bo omogočilo dobro skladiščenje zalog. Ze sedaj pa razpolagajo s 1500 m2 nepokritega prostora.
Marija in Barbara Roban
okviru mladinske organizacije, kiji predseduje Verica Voler razposlali vabila v treh jezikih vsem gostom v Lučah. Obisk je bil izreden, nastopajoči uspešni, gostje pa zadovoljni nad toliko pozornostjo mladine. Spored večera je bil pester — malo humoija, nekaj petja in plesa, pa je minilo prijetno srečanje.
Morda bi kazalo o podobnih prijemih razmisliti tudi v drugih krajih naše doline, saj je že dolgo znano, da je prikaz naše kulture najbolj dostojen način zbližanja med domačini in gosti.	>
■ ■
'V'■
se živi
Graničarji med delavci
Ob prazniku oomejnih enot so se predstavniki vojakov z naše meje zglasili na obisk pri javnih delavcih naše občine. Nato so si ogledali delovne postopke v Elkroju in Glinu. V razgovoru z delavci obeh kolektivov so se seznanili z delovnimi pogoji in s posebnostmi, ki-so značilne za proizvodnjo izdelkov iz lesnih mas in konfekcije.
Se za ceno tega iskanega izdelka smo zvedeli — 1 kg stane starih 25 tisočakov. Tudi skuto imajo, tako je v kotu res planšarija v malem! Marija je dijakinja 4. letnika pedagoške gimnazije, njena sestra Barbara pa obiskuje 3. letnik srednje kmetijske šole v Mariboru. Obema je v tej planšarski sredini lepo in kot pravita sami jima ni nikoli dolgčas. Ne samo ker je dela veliko, temveč zato, ker imata domačo okolje radi in z veseljem opravljata kmečka dela. To je že tretje leto, da sta v poletnem času na planšariji. Sicer pa kaj bi bilo dolgočasno, ko pa mimo hodijo številni planinci, ki radi malo postanejo in pokramljajo.
tija ga je pritegnila
Zanimalo nas je pridelovanje tako iskanega domačega sira. Sveže mleko nalijejo najprej v velik lonec in -mu dodajo sirišče. Po kakih dveh urah se to sesiri. Potem ga dajo na toploto (štedilnik) kjer poskrbijo, da. se ogreje na 42°, vendar morajo sesiijeno mleko ob tem stalno mešati. Nato ga odstavijo, da odstopi sirotka, sirna masa pa se sesede. To dajo nato v „sirovke” (krpe) in v kalup. Velikost hlebca je kakih 30 cm, ko ga obtežijo z utežjo 5 kilogramov. Počasi odteka še preostala sirotka, kar traja še kak dan. Po tem položijo sir v slano vodo, ki je v posebnih vedrih. Ko se nasoli, sir zori najmanj dva tedna.
Bilo nas je pri hiši kar dosti, zato sem moral s trebuhom za kruhom, pripoveduje Stanko Solar Sedelšak, kmet pod Primožem. Njegova domačija je nekako prilepljena v strmino pod katero je videti čudovito krajino in globoko dol dolino. Na višini kakšnih 750 m je seveda za človeško oko vse lepše! Nekoč ni bilo takšne ceste do Ljubnega, tovorili so z vprežnimi vozili in se pri tem krepko mučili. Danes je to drugače pri hiši so vsi potrebni stroji, prevozna sredstva in v hlevu stoji 15 glav goveje živine in konj. Kot že rečeno je moral Stanko Solar kar 8 let delati v rudniku Mežica prej, kb je leta 1956 prevzel domačo kmetijo. Ves čas odsotnosti z doma si je želel nazaj, želel je biti kmet. 42 ha zemlje, od tega le 10 ha obdelovalne, napol razpadla poslopja, skromno število živine in strmi bregi so ga pričakali. Neumorno je bilo treba delati, da je postopoma postala kmetija to. kar ie danes.
sodobna in proizvodno usmerjena! Dobro sodelovanje z zadrugo in veliko volje je dalo uspehe, ki so povsod koder hodiš po zemlji
Sedelšaka vidni. Prav tiste dni, ko smo ga obiskali je pričakoval še
molzni stroj, tako bo tudi delo v hlevu lažje. Ne samo, da je zunanji izgled ugoden, tudi sicer je veliko volje v človeku, ki vztraja v teh težkih delovnih pogojih. Vse kaže, da bo za njim prevzel posestvo sin, ki že danes krepko pomaga.
Stanko Solar ne skriva ljubezni do domače zemlje in kmetije. Poudarja, da se s prevdarnim ravnanjem da dobro živeti tudi v teh strminah. Zadovoljen je in rad ie kmet.
Skrbi ga socialna varnost kmetov, ko o tem razglablja je iz njegovih besed slutiti družbeno razumevanje, vendar pa stvari okoli tega in varstva kmečke žene že niso zadovoljivo rešene, meni Sedelšak.
Že pred časom so čistili okolje stare koče in hotela mladinci iz gimnazije Velenje. Delali so tudi na pripravi zemljišč za smučarske proge. Sedaj na Golteh mladinska brigada, ki jo sestavljajo mladi iz Kikinde, Pucarjevega, Subotice in Velenja. Imenuje se po partizanskem pesniku Karel Destovnik-Kajuh. Brigadirjev je 59, delajo pa v organizaciji Rdeče dvorane iz Velenja. Ubadajo se z urejanjem sedanjih in novih smučarskih prog. Mlade na delu so obiskali tudi družbeni delavci občine Mozirje.


pri Sedelšaku
Stanko Ošep umrl
Stvari, ki so izven moči človekove volje in razuma, ki so dokončne ter nenadne, ki so presenetljive v svojem
izidu, se zarežejo globoko v človeška srca. Se toliko bolj
globoko in presunljivo tedaj, ko se pretrga nit življenja človeku, polnemu življenjske energije in sile, človeku, ki to ustvatjalno silo namenja ne samo v svoje dobro, ampak za skupno in splošno korist. Tak človek je bil Bevšek, kmet in družbeni delavec iz Robanovega kota.
Če naj merimo dolgost življenja po rezultatih in razgibnosti, tedaj njegova življenjska pot ni bila krajša od premnogih, čeprav je omahnil sredi številnih načrtov na ustvaijalni poti, šele 53 let star, je bila zelo, zelo plodovita. Bil je izredno zaveden v vseh pogledih in vsestransko družbeno angažiran. Za napredek in razvoj kraja mu nikoli ni bilo škoda časa, ravno tako pa tudi za reševanje ostalih vprašanj, predvsem še tistih, ki se tičejo kmečkih ljudi. Še kot
mladinec se je aktivno vklju-lilno
čil v narodno osvobodi gibanje, podobno kot ostala družina, tako dajo je vojna vihra močno razredčila. V vsej povojni izgradnji je bil pobudnik, pa tudi organizator številnih naprednih akcij v domačem kraju. Med prvimi v naši občini je pričel preusmeijati svojo kmetijo v specializirano živinorejsko tržno proizvodnjo, ker je zaupal v stroko in napredek v tej smeri. Tržni proizvajalci kot on, so postali najboljši pospeševalci kmetijske proizvodnje, ker so z rezultati dela potrjevali možnosti razvoja in pri sosedih spremi-
njali način mišljenja, da je novo lahko tudi bistveno boljše od starega.
Vseskozi je bil družbenopolitično angažiran in aktivist v pravem pomenu besede. Njegova klena beseda ni samo v kraju, ampak tudi med zadružniki, gozdarji in tudi nam v občini veliko pomenila. Sodelovati z njim je bilo prijetno, ker je bil razmišljujoč in razumen gospodar ter človeško dojemljiv in logičen človek. Imel je številne dolžnosti v krajevni, občinski in tudi republiki samoupravi, za kar je dobil nekaj priznanj. Soditi njegov delež le po slednjem bi bilo premalo, ker za ta zunanji blišč on sam ni maral, zadovoljen je bil le z rezultati, tako daje omahnil ves zagnan dobesedno sredi dela.
Spomin nanj, na lik člove-la, kmeta, družbenega aktivista in poštenjaka, naj bo vzpodbuda številnim, ki smo ga poznali in tudi mladim ljudem, da se splača žrtvovati za skupno delo, napredek in razvoj, kjer koli delamo ali živimo.	j.k.
J d

Skupaj s starejšimi so mladi v Šmihelu postavili kar se da vemo pastirsko kolibo v kateri je Potočnik pripravljal obmjenk. Kar premalo gaje bilo za vse, ki bi radi poskusili.
Ovčerejske
Mladi zadružniki so v Šmihelu tudi letos pripravili tekmovanje iz raznih spretnosti v ovčjereji. Nekatera že skoraj pozabljena dela naših prednikov so spet oživela. Sicer pa kot vse kaže, bodo v bodoče vendarle tudi ovce dobile svoje mesto v naši živinoreji.
O aktivu mladih zadružnikov v Šmihelu je slišati, da so naj-marlivejši med svojimi vrstniki v dolini. Seveda jim pomaga kmetijska zadruga, tako z nasveti, kot tudi sicer. Številčno so kar močni, saj jih je včlanjenih 62 in to ne samo kmečkih mladincev in mladink, prav vsi mladi se združujejo in sodelujejo, kar je vredno pohvale. Njihov predsednik Pavle Goličnik poudarja veliko zagnanost vseh mladih v Šmihelu. Res, vse so za sprejem obiskovalcev tako dobro pripravili, da ni bilo pripomb.
Glede same prireditve, ki je bila že 5. po vrsti pa toliko, da
spretnosti
so jih uspehi preteklih let ohrabrili. Zato postaja ovčja prireditev v kraju prava značilnost in dogodek. Sicer pa ni to njihovo edino delo - v zimskem času se strokovno izobražujejo v kmečkih in drugih vejah znanja. Tu priskočijo na pomoč strokovnjaki zadruge iz Mozirja.
Veliko je bilo smeha in hkrati napetosti med samim tekmovanjem, ko je šlo za to, kdo bo hitrejši in spretnejši pri striženju ovac, predenju volne in pletenju. Nastopile so skupine mladih zadružnikov iz Nove Štifte, Ljubnega in Šmihela. V prvi spretnosti so zmagali domačini, v drugi mladi z Ljubnega in v tretji ponovno domačini. Največ zanimanja gledalcev je zbudil mladinec Rado Nad-vežnik, ki je tekmoval za kolovratom, kar velja sicer za žensko delo. Vse je zelo lepo potekalo in končno so tekmovalci dobili priznanja in nagrade. Prireditev je povezoval Anton Acman.
Tokrat drugače o smeteh
V času najhujše vročine je nenadoma prenehal odvoz smeti. V posodah so se razkrajali odpadki in ničkaj prijeten vonj se je širil daleč naokoli. Tako je bilo skoraj dva tedna. Ljudje navajeni rednega odvoza smeti so se spraševali zakaj Komunalno podjetje ne opravlja svoje naloge. Odgovorni delavci tega podjetja so pojasnili neljubo zadevo. Delavci, ki so opravljali to naporno delo niso bili ustrezno nagrajeni, zato so kratkomalo delo opustili in zapustili kolektiv. Tudi z naslednjo skupino ni bilo nič bolje. Smeti so tako čakale in se lepo razkrajale.
Šele, ko so uspeli urediti osebne dohodke na ravni, ki odgovarja temu nesnažnemu delu je odvoz smeti spet . zaživel. Sedaj, teče vse v redu, ljudje pa so si oddahnili!
Primer je podučen. Na eni strani so velike težave s prepričevanjem o potrebi odvoza smeti, na drugi strani pa vik in krik, ko ta zastane. Komunalno podjetje ima namreč že nekaj časa sem občutne izgube s to dejavnostjo in treba bo širšega sodelovanja, da se ne bo v kratkem ponovil primer iz prvih dni avgusta.
Dopust na Golteh
Turistična agencija Rdeče dvorane iz Velenja je pripravila zanimivo ponudbo za počitnikovanje na Golteh. V posebnem letaku priporoča blago srednje-gorsko klimo in mnoge izlete, ki so možni na vse strani iz stare koče, oziroma hotela na Golteh. Svetujejo koriščenje dopustniškega časa za nabiranje brusnic, zdravilnih zelišč in drugih gozdnih sadežev.
Dostop na Golte je možen z osebnim prevozom do Planinske ravne in nato pol ure pešho-je, ali pa z gondolo, ki vozi od
ponedeljka do petka od 8. do
14.	ure vsaki dve uri, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa obratuje od 8. do 18. ure vsaki dve uri. Seveda pa je možen prevoz večjih skupin tudi izven navedenih časovnih razmahov.
Kot posebno možnost nudijo nizke cene dnevne oskrbe v hotelu 350 in v koči 258 din. Posebej opozarjajo, da so meseci od julija do oktobra v planinah najlepši. Priporočajo vsem tistim, ki zaradi visokih cen ne morejo na morje, da pridejo na Golte, kajti ne bo jim žal!
Cerkveni zvonik popravljajo
Znano je, da je mozirska cerkev zanimiv zgodovinsko-kulturrii spomenik. Odločili so se, da pristopijo k zahtevnemu prekrivanju zvonika. Najprej so naredili opaž, ki je spričo višine odgovorno delo. Dekan Alojz Zager je pojasnil, da nameravajo zvonik pokriti z bakreno pločevino, saj pomeni to trajno rešitev. Zavod za spomeniško varstvo iz Celja je dal k popravilu soglasje in v svojem opisu zatrdil, da je oblika zvonika (kapa) najlepša v Savinjski dolini. Ko so leta 1958 popravljali pločevino na zvoniku šo našteli preko 200 strelnih lukenj, ki so posledica borbe za Mozirje 1944. leta. Nadaljna dela na obnovi bodo opravljali v okviru gmotnih možnosti.
Ustna izročila
— 40 let - se je okolje v
Mnogo zanimivih zgodb seje ohranilo med ljudmi zaradi ustnega izročila. Zato pomenijo v določenem pomenu kulturne vrednote. Seveda je treba upoštevati pri tem domišljijo ljudi, ki so razne dogodke iz roda v rod pripovedovah in spreminjali vsebino, da je bila bolj zanimiva. Marsikaj je zato bolj bajka, kot veijetnost.
Kjer stoji danes Mozirje je bilo nekoč jezero, pravi ustno izročilo. Savinja se je zajezila ob čereh pred Sotesko. Dva moža Simon in Juda sta se zato spravila nad te skale in prekopala reki pot v dolino proti Letušu. Prvo naselje tam se zato tudi imenuje Preseka. Voda naj bi po teh govoricah segala tja do Forštneija pod Dobrovljami in v Ljubiji do Brodnarja. Ime slednjega pove, da se je ukvaijal z brodaijenjem, oziroma prevozom ljudi po vodi.
Od kod ime Lepa njiva? Po pripovedovanju so v teh predelih bile najlepše obdelane in ravne njive. Razni zemeljski premiki in človeška roka so okolje v dolgih letih močno spremenili. Že kar jaz pomnim
marsičem spremenilo. Ni izključeno, da so bile te njive last graščaka, ki je imel grad na Gregorčevem hribu.
Grad v dolini Ljubije naj bi porušili po izročilu Turki. Med bojem so bili iz zaledja napadeni in so zato panično zbežali. Pustili so topove in drugo orožje. Baje pa tudi naropano zlatnino. Te je bilo kar za tri škafe. Na gradu so imeli obilo vina, ki je steklo v potok, tako je bil ta kar nekaj časa „kisel“. Tam kjer so Turki pustili naropano zlato je potem dolgo strašilo. Ljudje so bojda videli neko žarečo žival in ponoči so se svetlikali zlatniki. Tako si pač ni vsakdo upal pozno skozi gozd. Danes si lahko to pripoved tolmačimo s tem, da ljudje niso mogli pojasniti pojava svetlečega trhlega lesnega drobirja, ali štorov. Najbolj enostavno je bilo torej reči, da straši!
Danes že dolgo nihče več ne vidi žarečih živali in zlatnikov, ob zimskih večerih pa še nanese beseda o pripovedi naših prednikov.
IVAN GREGORC
Solčavski lovci
Lovska družina Solčava je proslavila veliko delovno zmago. 15. avgusta je odprla velik, okolju primemo grajen lovski dom. Dom stoji na hribčku vidnem s ceste, kilometer oddaljen od Solčave proti Logarski dolini. V njem je sejna dvorana, pisarna, hladilnica za divjad, družabni prostori s kuhinjo in sobe za lovske goste. Ta objekt je velika pridobitev za kraj. V sejni dvorani se bodo lahko sestajale tudi druge družbenopolitične organizacije, saj bo lahko sprejela preko 50 obiskovalcev.
Objekt je bil zgrajen večinoma iz sredstev lovske družine in prostovoljnim delom, le majhen delež je kreditirala Lovska zveza Celje. Omenili smo, da je bil dom zgrajen največ s prostovoljnim delom. To mu daje tudi največjo vrednost. Vsi člani družine so se morali polno angažirati in vsak po syojih močeh prispevati svoj delež k njemu. Zadnja solidarnost se je pokazala tik pred otvoritvijo. Zmanjkalo je- denarja za opremo sejne dvorane. Zopet so lovci sami rešili problem.
Čeh brezobrestno enoletno posojilo in oprema je bila nabavljena.
Vso gradnjo je vodil gradbeni odbor, predsednik odbora je bil Franc Plesnik. Prav odboru gre zahvala, da je bil dom v tako kratkem času dograjen.
Nov objekt bo veliko pomenil za dalnje delo Lovske družine. Med drugim se bodo lahko po končanih lovih poveselili, porazgovorili in navezovali nova prijateljstva z lovskimi gosti, ki radi prihajajo v Solčavo na lov. To je tudi eden od namenov vsake družine. Družabnosti je pa med lovci zdaj že manjkalo, saj so bili kar preveč obremenjeni z gradnjo.
Dobro razumevanje med lovci se ne odraža le v dobrem gospodarjenju z loviščem in divjadjo. Lovska družina je tudi pomemben faktor v sistemu ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zato je še kako pomembno, da družina opraviči zaupanje, ki ga ji je dala skupnost, da upravlja z družbeno imovino in ravna z orožjem po predpisih in zakonih.
Razvili so prapor
Gasilsko društvo Luče ob Savinji je razvilo pionirski gasilski prapor, ki je prvi v Občinski gasilski zvezi Mozirje.
Pobudnik za zbiranje sredstev in izvedbo akcije v ta namen je bil referent za mladino Hudobreznik. Že leta 1979 je organiziral desetino pionirjev, ki je nastopila na tekmovanju. Prav tako lansko leto v Gru-šovljah. Letos pa bo nastopila celo desetina pionirjev in pionirk. To potrjuje, da je v društvu delo z mladino aktivno. Tudi na letovanju na Debelem rtiču je bila lansko leto desetina pionirjev, letos pa šest pionirk.
Razvitje je bilo prvotno predvideno že prej, vendar je bilo zaradi izredno slabega vremena preloženo. Slovesnost je otvoril predsednik GD
Ivan Krivec, prisotnim pa je spregovoril o pomenu dogodka predsednik Obč. gasilske zveze Franc Hriberšek.
Sredstva za prapor v višini
25.000,00 din so prispevali Gasilsko društvo Luče, Krajevna skupnost Luče, Prosvetno društvo Luče in Turistično društvo Luče, medtem, ko je Občinska gasilska zveza Mozirje prispevala spominski trak. Trak je pripel na prapor- predsednik Občinske gasilske zveze.
Spominske žebljičke za prapor so zbrali pionirji 4 srebrne, žene 20 zlatih, člani društva in krajani pa 17 srebrnih in 20 zlatih. Za pestrost prireditve in dobro razpoloženje je poskrbel ansambel iz Zirov in pa seveda lepo, toplo vreme.
H. F.
V sprevodu v Lučah
Lučki dan
Ob turistični prireditvi, ki se že vrsto let ponavlja kraj vedno znova zaživi. Vsako leto presenetijo organizatorji (turistično društvo) obiskovalce z novimi oblikami zanimivosti. Že lansko leto je vzbudila skupinska igra šaha proti velemojstru Branetu Parmi veliko pozornost. Tudi letos so se na to srečanje dobro in množično pripravili. V spored prireditev so vključili še rokometno tekmo med domačim moštvom in Ormožem.
Vrhunec prireditev je bila bogata povorka, ki je letos posebej presenetila s pari v narodnih nošnjah. Turistično društvo je kupilo za par lastno opremo, tako, da imajo v kraju vedno na voljo narodno nošnjo gorenjskega izvora. Pečat množični prireditvi so dali še citraši, predice, folklorna skupina, prikazi raznih kmečkih del, za katere so poskrbeli mladi zadružniki. Skratka bilo je kaj videti! Seveda ni manjkal tudi kočijaž, ki
že kar nekako sodi k turistični ponudbi.
Že dan prej so v šolskih prostorih odprli razstavo, ki je obsegala slikarska dela Jožeta Punčuha iz Mozirja in Ide Vo-leijeve z Ljubnega. Oba sta slikarja samouka in se predstavljata javnosti s slikami naše krajine in zanimivih zgradb, oziroma domačij. Lučke ženske pa so v posebnem delu bogate razstave pokazale, da najdejo še vedno dovolj časa za lepa ročna dela. Številni gobelini so krasili stene razstvnega prostora.
Tudi sicer je bila organizacija prireditev dobra. Prav lepo je bilo videti sodelujoče, ki so nosili enotno krojene predpasnike in klobučke. Tudi spominke so pripravili, namreč klobučke z napisom, ki spominja na ta dan. Turistično društvo je tudi letos poskrbelo za lepo okrašen kraj, saj je prispevalo k nabavi cvetlic za krajane kar 50 % sredstev. Uspeh pa ni izostal, Luče so lepe, kot Te malo kateri kraj.
Splavarstvu v spomin
Za Ljubno trdimo, da je zibelka plavarstva, zato si tudi prizadevajo, da ta nekoč zelo pomembna gospodarska dejavnost ne bi šla v pozabo. Vsakoletni flosarski bal veliko pripomore, da predvsem mlajši nekoliko spoznajo, kako je to nekoč bilo.
Letos je bil 21. flosarski bal. To je po svoje dokaz, da si ljubenski turistični delavci skupaj z drugimi krajani vsestransko prizadevajo prireditev ohraniti. Res je bal že vedno pomenil velik dogodek za kraj in za številne obiskovalce. S pripravami za tovrstne prireditve je ogromno dela in če uspe je to plod skupnega prizadevanja mnogih ljudi.
Pričelo se je že v petek, ko so v šolskem poslopju odprli razstavo domačih likovnih ustvarjalcev. Naslednji dan je bil v znamenju športa. Zvečer je bila kulturna prireditev na kateri so nastopili narodni plesalci iz Šempetra, pa tudi domači pevski zbor je zapel. Glavno je bilo vsekakor V nedeljo, ko so krajane zbudili godbeniki, ki so imeli pozneje
koncert na nogometnem igrišču. S povorko so pričeli ob 14. uri. Pripeka je bila domala neznosna. Krenili so skozi trg na prireditveni prostor v Vrbju. Tam je uvodoma pozdravil navzoče predsednik krajevne skupnosti Franc Trbovšek. Nato so sledili prikazi iz flosarstva. Vodil jih je znani turistični delavec in nekoč najmlajši krmaniš Stanko Miklavc. Največ zabave je povzročil „krst“ zelenca ali juda. Žrtev obreda je bil-Milan Naraks, žrtev pač zato, ker so ga po stari šegi krepko namakali. Vsem flosarskim običajem je sledila zabava.
Požrtvovalni Ljubenci zaslužijo vso pohvalo. Veliko so delali, po-srkbeli so za dobro počutje obiskovalcev in se trudili, da bi gledalcem vsaj nekoliko predočili nekdanje življenje flosarjev. Žal pa je bilo manj Judi, kot druga leta, kar pa ne velja za sobotni večer. Morda bi le kazalo v bodoče bolje poskrbeti za reklam-o, saj imamo zato že skupno turistično pisarno v Mozirju!
Čebelarski praznik
V Gornjem gradu že . vrsto let pripravljajo čebelarski praznik. Turistični delavci si prizadevajo s to prireditvijo privabiti obiskovalce v svoj kraj. To jim uspeva, vendar je letos račune prekrižalo slabo vreme, kije uspeh zmanjšalo. Zaradi tega je bil tudi nekoliko skrčen spored prireditev. Odpadla je konjeniška točka, pa tudi nekatere druge so bile okrnjene. Rokometno tekmo med Lučami in domačini so odigrali, zmagali so domači in osvojili prehodni pokal. Podelili so tudi posebno priznanje najzvestejšemu obiskovalcu Gornjega grada. Prejel ga je Herbert Kranjc iz Pančeva, ki že 20 let obiskuje ta kraj. Pozornost so izkazali tudi krajanom, ki lepo urejajo svoje okolje. Čebelarji pa so nazorno prikazali razna čebelarska dela, ta pa je vodil Tone Krivec iz Celja. Dobro je uspel nastop plesnih parov, ki ga je vodil Martin Aubreht
iz Mozirja. Udeležba 13 parov pomeni, da je bilo tudi med plesalci dovolj zanimanja. Promenadni koncert godbe na pihala iz Mozirja je motil dež, tudi običajno dobro obiskana zabava je bila tokrat zaradi tega skromnejša. Če bi ne nagajalo vreme, bi torej čebelarski praznik tudi letos dobro uspel.
Ob robu pa še to. Kaj rado se zgodi, da ob takšnih prilikah mnogi, ki bi morali pomagati stopijo v senco in se miloma spremenijo vv glasne opazovalce. Tako se je tudi letos dogajalo, da je preveč obvez odpadlo na posameznike. Kot pa zatrjuje Ivan Poličnik, dolgoletni predsednik turističnega društva, so se dobro izkazali mladi in gasilci, ki so priskočili družno na pomoč. Škoda, da nimamo vedno v vidu razvoj domačega kraja takrat, ko je zanj treba kaj storiti
' - '' ■/
Ljubenski upokojenci sporočajo
Društvo upokojencev na Ljubnem opozarja na morebitno možnost pridobitve pravice do varstvenega dodatka tistim upokojencem, katerim odmerjena pokojnina ne dosega mejnega znesjta najnižjih pokojninskih prejemkov t. j. din 5100,00 od 1. 1. 1981 dalje.
Pomoč in natančnejša pojasnila dobite pri društvenem tajniku Ivanu Marovtu.
V septembru bomo organizrali društvene izlete na Graško goro in v Podolševo - Logarsko dolino.
Prijave sprejemata: Stanko Miklavc in Marovt Ivan.
Med - edinstven dar
Čebele in zdravje, je naslov knjige Edmunda Herolda, ki jo hrani v svoji knjižnici čebelarski strokovnjak iz Mozirja Franc Kajzer.
Že naši predniki so vedeli, da se človek uči vse življenje in ko listamo po tej zanimivi knjižici, nehote spoznamo, da o čebelah in ■edu vemo zelo malo in zlasti premalo.
Živimo v času, ko se ponovno vračamo v naročje narave in to na žalost tudi iz velike nuje, in tako ponovno prihajamo do spoznanj, da nam narava nenehno ponuja svoje dari in prav nekatere od njih smo v preteklosti skoraj ošabno odklanjali ali celo pozabili.
Pa tokrat samo nekaj zgodovinskih zanimivosti iz te knjige: človek živi na zemlji približno milijon let, okamenele čebele pa so na planini Rauhe Alb v Randecker Maaru našli iz dobe pred šestimi milijoni let, jantar - okamenela drevesna smola iz Juetlanda, v kateri tudi najdemo praoblike današnje čebele, pa je star trideset milijonov let.
Tako je že pračlovek pri iskanju vsakdanje hrane odkril med in to morda celo po medvedjih sledeh. Vsekakor pa človeku ni prijal le med, nego tudi pelod in zalega v satovju, oboje seveda zaradi bogatih beljakovin. Znana je tudi risba človeka v kameni dobi, stara približno šestnajst tisoč let, v neki jami blizu Valencije v Španiji, ki tudi priča o pomembnosti medu za človekovo preživljanje.
Ljudje so kmalu spoznali, da lahko čebele bogato izkoriščajo, seveda le - če jih puste z njihovim zarodom pri miru.
V	južni Ameriki, Avstraliji in Aziji žive plemena, ki še danes žive na kulturni stopnji kamene dobe. V teh odmaknjenih krajih današnjemu Času, pa plezajo ljudje po drevesih skoraj kot opice in od septembra do februarja se ukvarjajo izključno samo s plenjenjem medu na visokih drevesih. Tako jim je divji med važnejši kot karkoli drugega, uživa ga staro in mlado, zlasti dojenčki, za katere pa ga ne sme nikdar zmanjkati.
Indijanska plemena v Braziliji imajo na koncu sušnega obdobja praznik medu. Med mešajo z vodo, torej poznajo tudi medico. Oni so tudi odkrili, da se čebele vračajo v isto duplino, zato so čebele kasneje spravili v bližino svojih bivališč. Kose satovja so vlagali v drevesne dupline, votline spletene iz lubja ali ilovice.
Rodovitna dežela med Eufratom in Tigrisom - Mezopotamija, je že v tretjem tisočletju pred našim štetjem veljala za nekak paradiž. Sumerjjci so namreč z namakanjem dosegli izredno stopnjo poljedelstva, z izumom klinopisa pa so se njihove šega in s tem tudi vrednotenje medu ohranilo do današnjih dni.
Velika je tvoja lepota in sladka kakor med, poje refren stare ljubezenske pesmi.
Stari Egipčani so imeli slikovno znamenje za kralja - žuželko z želom, omenja ga rimski zgodovinar Marcellinus okrog 390 let pred našim štetjem. Relief na Pebesovem grobu v Tebah pa že kaže kako čebelar za nekakim čebeljnakom iz glinastih posod pobira med.
V	drugi Mojzesovi knjigi beremo, kako obljublja Bog svojemu ljudstvu, da ga bo rešil egiptovskega suženjstva in ga popeljal v prijaznejše kraje, kjer se cedita med in mleko.
Sveti indijski spisi Vede govore o bogovih jutranje zarje, ki vpregajo voz in škropijo zemljo z medom in maslom.
Tudi Homer omenja v svojih delih, da so stari Grki nabirali diyji med v velike posode - amfore in tudi medico so preje poznali kot vino.
Znani zdravnik antike Hipokrat okrog 400 let pred našim štetjem je priporočal strd bolnikom kot najljubše zdravilo. Z njo je mešal mazila in s tem zdravil zagnojene rane, med pa je svetoval tudi pri vročici. Njegovi učenci pa so že poznali mešanico medu, kisa in vode - okisani med, ki je tudi veljal kot uspešno zdravilo.
Na splošno je bil spomladanski med boj cenjen. Krščanska navada izdelovanja lectov je bila pa znana tudi starim Grkom, ki so radi pekli male kruhke iz moke in medu
Rimljani so pridobivali veliko medu in kjub temu so ga še uvažali iz Krete, Cipra in drugih grških otokov. Od Germanov so se naučili izdelovati medico, pri kateri so poleg strdi dodajali ječmenove lušči-ne - medeno pivo. Naučili so se tudi konservirarija sadja s tem, da so kutine vlagali v med in so jih potem imenovali medena jabolka. Kasneje so Rimjani priljubljeni medici začeli dodajati vijolice, vrtnice, cimet, žafran, mandeljne in druga dišeča želišča. Zlasti cesar Avgust je cenil med, rimska pisatelja in pesnika Vergil in Plinij pa že opisala takratno znanje o medu in čebelah okrog 70 let pred našim štetjem.
V	zgodnjem krščanstvu je bila navada, da so pri krstu dajali v usta nekaj mleka in medu. Hvalnico čebeli pa najdemo tudi v slavnostni pesmi, ki jo poje diakon na veliko soboto in je znana pod imenom Exultit. Vosek je veljal za nekak simbol Kristusovega telesa in morda tudi od tega izvira uporaba sveč pri današnjih cerkvenih obredih.
Bizanc, ki je bil nekaka protiutež Rimu, je v svoji filozofiji nadaljeval Platonove misli, ki je človekovi duši pripisoval veliko vlogo. Simbol duše pa je bila prav čebela, to pa predvsem zaradi nenehnega vračanja k domu.
Slovani, ki so živeli med Karpati, Volgo in današnjo Češko, so pridelovali veliko medu in so ga mnogo tudi izvažali, zlasti v Bizanc. Izredno so cenili medico, ki je bila njihova važna gospodarska panoga. Posebni mojstri v pripravljanju medice pa so bili Iliri.
Mohamed je svojim vernikom prepovedal vino, svetoval pa jim je med, ki je tudi pri njih vejal kot zdravilo za mnoge telesne in duševne bolezni.
Arabci so poveličevali strd, saj jim je^ajala rajske užitke.
Germani so se naučili čebelarstva od Rimjanov in so menili, da je med božanskega izvora in je zato vreden, da ga žrtvujejo svojim bogovom.
V	Tournayu so v grobu frankovskega kralja Childericha I iz leta 481 naä& tristo zlatih čebel, ki so bile prišite na kraljevem plašču. Tako je bila tudi-pri Frankih čebela kraljevska žuželka kot v starem Egiptu.
Sčasoma so izkoriščanje čebel uredili tudi pravno. Kdor je v gozdu odkril čebeljo družino, jo je smel zaznamovati zase in si je s tem pridobil pravico razpolagati s strdjo in voskom. To je bil tudi že zametek čebelarstva, saj je smel lastnik čebelje družine prenesti na svoje posestvo, kjer so se sčasoma udomačile. Vendar pa je moral čebelar del svojega pridelka dajati gosposki. Tako so angleški kralji iz Wessexa okrog leta 700 zahtevali od vsake kmetje davek v obliki 33 litrskega soda, polnega medu. Zanimivo je pa morda tudi to, da so Angleži v tisti dobi zlasti priporočali med pri ljubezenskih nevšečnostih.
Karel Veliki pa je okrog leta 800 izdal uredbo po kateri je morala vsaka kmetija imeti čebelarja in izdelovalca tako iskane medice.
Znano je, da so v samostanu St. Gallen že v letu 1000 imeli na običajnem jedilniku že tudi med, med s satjem, mleko z medom in priljubljeno medico. Na veliko noč so med blagoslavljali z namenom, da bi ta dar narave koristil za dušo in telo.
Okoli leta 900 so v Nuernbergu začeli peči slastne medene hlebčke. Tem medenim kruhkom so kasneje dodajali kot primes še tudi poper, cimet in druge začimbe. Tako je v pekovskih cehih že nastajala nova skupina - izdelovalci lecta
Pri nas je zanimiva posebnost -škofjeloški medeni kruhek, ki ne slovi samo po kakovosti, nego je tudi svojevrstno oblikovan v ti' pičnih slovenskih narodnih vzorcih.
M.
8 križev ga ne ovira
V Šmihelu vsako leto pojasnjuje razne običaje v zvezi z ovčjerejo 81 let star Janez Poljanšek - Kladnik iz Luč. Toliko tega ve povedati, da smo z zanimanjem prisluhnili njegovi pripovedi.
Ko je kupil v Lučah kmetijo, ki je bila primerna za gojenje ovac se je njegovo delo sl temi krotkimi živalmi pričelo. Sam jih je imel okoli 50 in ko
je bilo treba prevzeti pašo na Korošici se je odločil, da bo šel v planino. Okoli leta I960, kot se spoiminja je bilo na teh pašnikih kar preko 450 ovac. Tam je bil tudi planšarski stan. Lažje mu je bilo, ker je bil takrat na Korošici
Domačnost v gostinskem lokalu pripomore k dobremu počutju gostov. V gostilni Raduha v Lučah
Luče dobro obiskane
Turistični delavci v Lučah so z letošnjim obis > zadovoljni. To velja tako za V. :ki turizem kot tudi za zasebno stinsko dejavnost. Luče sc ’ lis svoj ugled na turističnem . . O tem so menili:
Peter Jež s turistične kmetije, ki že vrsto let privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. S to dejavnostjo so se ukvarjali že pred vojno pri Stogleju, po vojni pa od 1953 leta dalje s povečanimi zmogljivostmi. Letošnji obisk je izredno dober. Očitno je, da postaja turistična dejavnost na kmetijah zelo zanimiva. Predvsem se za tovrsten dopust zanimajo bolj v tujini kot doma. Pri Ježu je trenutno 24 Holandcev, ki so prispeli k nam preko agencij Kompas v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo. Nekaj med njimi je takih, ki prihajajo vsako leto.
Peter Jež, znani turistični delavec, ob vsaki priliki poudarja pomembnost skupne in enovite turistične ponudbe. Ko nanese beseda na Občinsko turistično zvezo, ki bi lahko bila tak dejavnik, se Peter veselo nasmehne in šegavo pripomni: „Ko bi le besede postale dejanja". Takšna zveza bi bila potrebna kot življenju zrak. Kot živ primer neorganiziranosti naše ponudbe navede tole. Ko je izšel zadružni prospekt za turistične kmetije, so se v izredno hitrem času javile posamične tuje agencije naravnost njemu. Kaj bi šele bilo, če bi našo ponudbo resnično vsestransko dobro pripravili. Tujcev bi lahko imeli trikrat toliko in seveda tudi toliko več deviznega priliva. Peter Jež opaža že vrsto let pri svojih gostih, da ti v glavnem iščejo mir in da niso pretirano zahtevni. Letos z razumevanjem sprejemajo višje cene, ki so seveda v izven penzionskih izdatkih zelo občutne. Tudi v deželah od koder prihajajo je draginja, zato z njo tudi pri nas računajo. Po njegovem mnenju bi morali v bodoči Občinski turistični zvezi tesno sodelovati vsi dejavniki v turizmu, pa tudi Planinska društva. Ob zaključku razmišljanja o turizmu na kmetijah poudari, da je premalo pozornosti posvečeno kulturnemu delu ponudbe. Dejstvo je, da prihajajo v dolino ljudje, ki se nikakor ne morejo zadovoljiti zgolj z jedačo in dobrim, mirnim spanjem, pač pa želijo tudi sppznati kulturnozgodovinske znamenitosti doline.
Kritično v Lučah pa ocenjujejo turistični delavci vse manjše razumevanje s strani pošte, kije ob sobotah zaprta, posebno pa negodujejo zaradi ukinitve trafike v kraju. Oboje pomeni nazadovanje, če upoštevamo razmere glede tega pred vojno. Turistično društvo je pokrenilo vse kar lahko, da bi stvari rešili, vendar je bilo prizadevanje brezuspešno.
Planinsko društvo Luče je pripravljeno tvorno sodelovati v izboljšanju turistične ponudbe, njihova prizadevanja se kažejo trenutno v
izredno dobrem obisku koče na Raduhi, ki stalno obratuje. Res je Raduha sama po sebi privlačna točka, res pa je tudi, da k številnemu obisku pripomore dobro obiskovana planinska postojanka, mimo katere peljejo mnoge trans-venzalne poti. Ob tem v Lučah ne pozabljajo na dobro počutje obiskovalcev, saj so poskrbeli, da je na obeh kočah - na pastirski in na planinski dovolj mleka in domačih mlečnih izdelkov.
Emika Selišnik vodi gostilno Raduha v Lučah. Dolga leta je prizadevno delala v turističnem društvu, zato pozna organiziranost turistične dejavnosti v občini. Ob tem meni, da ni dovolj, če se trudijo posamezniki v okviru turističnih društev za napredek turizma v občini, potrebna je med vsemi, ki kakorkoli v tej gospodarski veji delajo, tesna povezava. Skratka manjka dobro zastavljena in enotna Občinska turistična zveza. SeliŠni-kova je kot zasebna gostinka v obrtniškem združenju občine in poudari, da je prav tam že večkrat bila dana pobuda za enoten nastop v turistični ponudbi in pri izdelavi načrtov za razvoj turizma v občini. Sodelovanje zasebnih gostincev v turističnih društvih pa je marsikdaj odvisno od razmer v posameznem kraju. Ni razumljivo, da bi gostinci stali ob strani, ko gre za turizem, saj imajo najbrž poslovni interes. V Lučah so vsi dejavniki dobro povezani. Društvo ureja rezervacije, posreduje zasebne sobe, skrbi za turistične prireditve in pripravlja razne očiščevalne akcije. Seveda gre tu omeniti veliko zavzetost predsednice Olge Šiljar, ki že vrsto let opravlja naporna dela izključno ljubiteljsko. Žal pa bo takih vse manj, saj večina ljudi gleda svoje delo, pa če tudi v društvih, skozi dinar.
Pri Medetu, kot se po domače reče hiši Selišnikovih, se je že stara mati ukvarjala s turistično dejavnostjo, nadaljevala je njena mati, sedaj pa se že tretji rod posveča tujskemu prometu. Z letošnjim obiskom so zadovoljni. Pet sob imajo trenutno, in so zasedene. V kratkem pa bodo končali dela na šestih dodatnih sobah, tako da bodo skupno razpolagali s 24 ležišči. Povečali so tudi gostinski del jn imajo na voljo 85 sedežev, v primeru lepega vremena pa na vrtu še nadaljnih 40. Pri Selišniku sodelujejo že 5 let z Globturom, Kompasom in Slavnikom. Zanimanje za njihove •usluge je veliko, vendar žal izrazito sezonsko. Selišnikovi so razumeli zahteve sodobnega gostinstva, zato so izredno okusno opremili gostinski prostor, ter kmečko in lovsko sobo. Prav v času, ko to poročamo, se je zadrževal pri njih gost iz Beograda, ki je tokrat 20. leto zapored pri njih v Lučah. Ali ne bi kazalo takšni zvestobi posvetiti posebno pozornost?
Stare fotografije
V spored čebelarskega praznika se je vključila tudi razstava starih fotografskih posnetkov kraja in ljudi. Pripravil jo je prizadevni zbiralec Janez Mavrič, ki že od leta 1979 skrbno zbira vse kar spada v zaklad kulturne dediščine. V šoli so torej bile razstavljene slike, ki so živo ponazarjale nekdanje življenje v Gornjem gradu in posamezne dogodke. Zaporedje fotografije je omogočilo obiskovalcu dober pregled in nazorno predstavo o nekaterih zgodovinskih pomembnostih kraja.
Janez Mavrič ima v zbirki že
kakih 250 zanimivih fotografij in mnoge predmete, ki bi sodili v urejeno zbirko. Sodeluje pri tem s strokovnimi krogi v Celju in se trudi zbrati čimveč o svojem domačem kraju. Žal pa je pomanjkljivo sodelovanje v kraju samem. Takšno bogastvo naše preteklosti bi kazalo bolje vrednotiti. Kje je krivda, da temu ni tako je težko reči, vendar pa je jasno, daje takšna „zasebnost“ lahko usodna. Kaj rado se namreč zgodi, da naša družba in s tem javnost od „zasebnega“ narodnega bogastva nimata mnogo, ali pa skoraj nič!
njegov sin Roman oskrbnik na planinski koči. Kot pove Poljanšek je čuvanje na planini zahtevno delo, posebno ker v naših krajih ni običaj, da bi imeli za pomoč pse. Ko je leta 1958 mrcvaril medved po planini je bilo kar 30 ovc uničenih. Zanimivo, da je trgal redko vendar je nekega večera nagnal večje število živali v prepad „na Decu“. Da so imeli tudi mleko, je bila vedno kakšna krava na planini, pa tudi za potrebe planinske koče je bilo to nujno, ’oljanšek pripoveduje, da je takrat bil na hrani pri sinu in zato mu niso lastniki dostavljali hrane (cirnge). Ta običaj je nekoč krepko veljal. Ko so v začetku junija gnali na planino je bilo lepo, še lepše pa se jim je zdel povratek v dolino septembra. Takoj so namreč pričeli s striženjem ovac.
Na planini je delal kakih 25 let. Tudi pri visokih življenjskih letih ne opusti ega dela. DANes pase govejo živino v Planici pod Goltmi.
0 solčavskih lovcih
Lovska družina Solčava, katere predsednik je Darko Plesnik šteje 45 članov. Gospodari z okrog 3800 ha lovske površine. Lovišče je zelo bogato divjadi. Na tem območju se zadržuje visoka divjad od ruševca divjega petelina, gamsa, srnjadi, jelena pa do muflana. Lovci so do sedaj že zgradili dve lovski koči, ki sta namenjeni izključno za lov. Ena leži visoko na Brložnem sedlu pod Mrzlo goro, druga pa v Matkovem kotu. V lovišču imajo okrog 40 km lovskih stez, kijih obnavljajo, gradijo pa tudi nove. Vsi lovci so člani Osnovne strelske organizacije Solčava in so s skupnimi močmi zgradili avtomatsko strelišče za MK puško. Sedaj pa načrtujejo še ureditev strelišča za lovsko in vojaško puško in glinaste golobe.
Franc Podbrežnik
Pismo občanov uredništvu
Prejeli smo pismo predstavnikov kmetov iz krajevnih skupnosti Gornji grad, Nazarje in Mozirje. Gre za dopolnilo odloka o obveznem odvozu smeti v naši občini. Podpisani občani iz 7 zaselkov predlagajo takšno dopolnitev odloka, ki bi upoštevala čista kmetjjska gospodinjstva kot neobvezna izpolnevanja navedenega predpisa. Skratka, Kmečka gospodinjstva naj bi urejala zbiranje in pospravljanje smeti in odpadkov mimo javnega odvoza, ki ga v naši občini opravlja Komunalno podjetje. V pismu so napisali, da se naj vsebina v celoti objavi, ali pa nič! Menimo, da je treba stvari urejati sporazumno, zato smo pristojne službe na občini povprašali kako je glede tega odloka. Trenutno še zbirajo predloge in zatorej še ni ničesar sklenjenega o dokončni vsebini predpisa. Tako torej ni potrebe, da bi objavili obsežno besedilo navedenega pisma, ko še ni nič dokončnega o načinu in obveznostih iz odloka, ki bo urejal odvoz smeti v naši občini. Pričakovati je, da se bodo določila predpisa temeljito proučila in' prilagodila našim prilikam.
Franc Flere - 80 let!
V krajevni skupnosti Nazaije dobro poznajo Franca Flereta s Pustega polja. Poznajo ga kot kulturnega delavca, kot organizatora gradnje vodovoda, kot sindikalne^ in družbenega delavca v kraju kjer živi. Kljub visokim letom še vedno sodeluje kjer le more. Dopisuje v časopise, pritiska na odgovorne za avtobusna postajališča in še bi lahko naštevali primere, ko Franc Flere ne stoji ob strani.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še zdravja in dobre volje!
Vaška olimpiada
Po uspelih prvih prireditvah te vrste, so mladi na Rečici dobili še dodaten delovni zagon. Letos so pripravili vrsto novih točk, ki so med gledalci vzbudile mnogo zanimanja in seveda veliko smeha. Lahko rečemo, da je prireditev uspela tako glede števila obiskovalcev, kot tudi zaradi številne udeležbe tekmovalcev. Mladinski organizaciji so pomagali pri pripravah še taborniki čete Borisa Krajgherja. Nastopale so skupine tekmovalcev iz vseh vasi krajevne skupnosti Rečica. Pomerili so se v hokeju z metlo, štafeti s samokolnico, vlečenju vrvi, tek v smučarskih čevljih, igri s smetano, teku z vodo in še je bilo tega, kar je povzročalo vedro razpoloženje med ljudmi. Zmagovalne nagrade so prispevali kolektivi Gorenje - Glin, Elkroj, Kmetijska zadruga in Smreka Gornji grad.
Prireditev je dokazala, kaj zmorejo mladi, če so dobro povezani med seboj in če imajo v starejših razumevanje. Tako je menila predsednica ZSMS Zdravka Hribernik, ki je povsod pomagala in je bila najbrž tudi glavna organizatorica.
Vse kaže, da bo tudi v prihodnje olimpiada srečanje številnih ljudi na Rečici.
Vse so dali od sebe in potegnili..
Pozornost ne pozna meja
Mnogi naši delavci na začasnem delu v tujini nam pišejo, da bi radi redno dobivali Savinjske novice. Nekaterim jih pošiljamo. Ze drugo leto jih
prejema A, Stardovnik, ki živi in dela v Belgiji. Ko je bil doma na obisku se je zglasil tudi na našem uredništvu. Napisal nam je prijazno zahvalo, da mu naše glasilo pošiljamo in predal iz bakrene pločevine izdelan grb Mozirja. Lepo izdelan spominek nosi napis zahvale in ime kraja - Maaseik — kjer je bil narejen.
Uredništvo se za pozornost najlepše zahvaljuje in želi našemu bralcu v Belgiji vse dobro. Morda pa bi kaj o svojem delu v tujini napisal?
Oddelek za občo upravo Skupščine občine Mozirje, na podlagi 9. in v zvezi 8 člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS. št. 32-2387/65)
OB VEŠČA
da so najdeni naslednji predmeti:
1.	Motorno kolo „Pony express" neispravno
2.	Moška ročna ura znamke „DARWIL"
3.	Zenska ročna ura znamke „CASIOTRON"
Najdeni predmeti so shranjeni pri Skupščini občine Mozirje, Oddelek za občo upravo.	\
Lastnike vabimo, da izgubljene predmete dvignejo v roku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na razglasnih deskah krajevnih uradov. Če .v tem roku lastnik ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le-ta v korist občine.
Občinska knjižnica
Občinska matična knjižnica deluje od julija leta 1973. Koncem leta 1973 smo imeli 1400 knjig (nakup in knjižna zaloga podedovana od Prosvetnega društva Mozirje), v knjižnico je bilo vpisanih 30 bralcev, ki so si izposodili 539-knjig. Koncem leta 1980 pa smo imeli že 13.906 knjig, vpisanih je bilo 1631 bralcev, izposodili pa so si 17.463 knjig.
Naša knjižnica ima na voljo 2 prostora. Spodnji oddelek je namenjen odraslim bralcem, oddelek v 1. nadstropju pa cicibanom, šolaijem ter mesečnim pravljičnim uram. Oddelki, oziroma police s knjigami morajo biti ločeni zaradi boljšega in tudi lažje dela z bralci (predvsem mlajšimi) ter svobodnejšega izbora knjig primernih za različne starosti bralcev.
Sedaj, v poletnem času bralci radi posegajo po romanih lažje vsebine. Dopuste izrabljajo za prebiranje knjig, zato se nam police z leposlovjem med počitnicami skoraj izpra-znejo. V šolskem letu pa skrbimo tudi za vsa obvezna čtiva, bralne značke, različne referate - tudi za slušatelje šol ob delu.
V okviru matične knjižnice deluje sedem izposojevalnic: Nova Štifta, Gornji grad, Solčava, Ljubno, Rečica, Nazarje in DO Elkroj. Največje zanimanje za knjižnico je v krajevni skupnosti Solčava. Ponovno smo to izposojevalnico odprli decembra 1979, pa že prerašča izposojevalnico na Ljubnem, kjer so statistični podatki pokazali že vse od začetka veliko zanimanje za branje. Nekoliko slabše je na Rečici in Novi Štifti. Za primer naj navedem podatek: v lanskem letu so bili na Rečici vpisani le trije novi bralci, v Solčavi pa kar 33. Ob praznovanju lanskega občinskega praznika smo odprli izposojevalnico tudi v delovni organizaciji Elkroj. V sami del. organizaciji je bila pred tem izvedena anketa, ki
je dala knjižnici absolutno prednost, tudi obisk je za začetek dober. Poslužujejo seje predvsem delavci iz proizvodnje.
Ko bo končana adaptacija našega kulturnega doma, bomo knjižnico preselili, kjer bo za oba oddelka le ena etaža. Otvoritev- teh novih prostorov načrtujemo za letošnji kulturni praznik. Dobili bomo tudi poseben prostor za delo z mladimi. Za cicibane bomo pripravljali pravljične ure v Moziiju dvakrat mesečno, v izposojevalnicah 2-3 krat letno, za šolaije pa razgovore o novih knjigah, primernih za njihovo starost. V glasbenem oddelku želimo povečati izbor plošč tudi na lažjo zvrst glasbe. Zdaj imamo izključno klasiko.
Naše želje so tudi čimprej urediti izposojevalnico v delovni organizaciji Glin Nazarje (urediti njihovo strokovno knjižnico ter prispevati leposlovni del iz matične knjižnice) in v krajevni skupnosti Luče in Šmartno ob Dreti.
Delo današnjega knjižničarja ni le branje knjig, kot še vedno mnogi mislijo. Češ, da sploh nismo potrebni. Seveda je tudi to zelo važno, saj v nasprotnem primeru ne moremo bralcem svetovati. Veliko naših bralcev je takšnih, ki si sami nikoli ne izbirajo, ampak se vedno zanesejo na naš izbor in nasvet. Te bralce sedaj že toliko poznamo, da jim, vsaj upamo, dobro svetujemo in z veseljem preberejo knjigo. Z nasveti smo potrebni predvsem pri mlajših bralcih, ko iščejo strokovno knjigo za kakeršenkoli referat, ki ga dobijo poleg obveznega šolskega dela. To delo z bralci je zelo pomembno in mnogo bolj prijetno, kot pa pregledovanje novih knjig, vpisovanje le-teh v inventarne knjige, izdelovanje katalogov, sestavljanje dnevne, mesečne in letne statistike. Seveda pa brez vseh teh del nobena knjižnica ne bi mogla živeti.
A. L.
Urednikova beseda
Naše praznovanje je zahtevalo več pisanja o preteklosti. Potrebno je vedno znova opozarjati na zgodovinske dogodke, ki so končno prinesli svobodo. Tudi o gospodarstvu je treba pisati, da bi bralci lahko vsaj delno zasledovali razvoj v naši dolini. Seveda vsega nismo uspeli vključiti v to številko.
Bo pa drugič!
Iz ZZB NOV Ljubno so nam sporočili, da bi želeli v glasilu rubriko v kateri bi bile razne društvene objave in podobno. Seveda je uredništvo takoj za to. Samo pišite, sporočajte, mi bomo pa poskrbeli, da bo objavljeno. Še vedno premalo se oglašajo razna društva. Vemo, da se mnogo dela, žal pa malo obvešča o teh naporih javnost. To je narobe saj molčati ne kaže, ker vzgledi vlečejo!
\___________________________________________/
Ženske so odlično streljale
Lovci in strelci med seboj
Na občinskem strelišču v Moziiju so se srečali lovci in strelči iz Mozirja in se pomerili v strelskih veščinah. Tekmovali so z malokalibrsko puško. Po-tem so se srečali še tovariško in veselo.
Opozorilo bralcem
Iz nekaterih predelov naše občine se še vedno pritožujejo občani, da dostava Savinjskih novic kasni, oziroma, da jih ponekod ne dobijo. Ponovno prosimo, da se v takšnih primerih obrnete na pošto. Od 1. januaija letos plačujemo dostavo glasila po cenah PTT in imamo pogodbo o dostavi, ki zadolžuje pošto, da to stori v roku 4 dni po prejemu časopisa. Izdajateljski svet meni, da boste zlahka uredili glede dostave na pošti!
tem so se srečali še tovariško in veselo.
Res so vsi lovci člani osnovne strelske organizacije v Moziiju, vendar je bilo vedno čuti očitke, da se premalo vključujejo v strelske naloge. Tako Je po obojestranski želji prišlo do srečanja na katerem je tekmovalo 5 štiričlanskih skupin - 2 skupini lovcev, 2 strelcev in 1 žensk. Ženske so se tako izkazale, da so nekateri iz vrst močnejšega spola morali priznati premoč.
Zmagala je skupina strelcev Mozirje I pred lovci I, strelci II skupino žensk in lovci II. Med posamezniki pa so se uvrstili Miro Fikšt LD Mozirje, Vinko Matjaž OSO Moziije in Marjan Gradič OSO Mozirje. V ženski skupini so nastopile Olga Grobelnik, Olga Gradič, Ivica Hudolin in Vera Lukše, ki je posebno izstopala glede uspeha.
Prve tri skupine so prejele pokale, prvi trije posamezniki pa medalje. Zaradi vsestranskega uspeha srečanja so sklenili, da ga bodo še večkrat ponovili. VIKTOR LUKŠE, ml.
Pod slapom Rinka
V Logarski dolini ima pod slapom Rinka svoj T>ife turistično društvo Solčava, kije praktično v tem okolju edina prilika, da se obiskovalci slapa lahko predkrepijo. Že nekaj časa sem so ugotavljali v turističnem društvu, da so zmogljivosti premajhne in so zato pristopili k povečanju zgradbe. V novo urejenem delu je prostora za 60 ljudi. Mimogrede rečeno, so marljivi turistični delavci notranjost izredno ukusno opremili. V prostoru ne manjka kmečke peči, kar zagotovi določeno domačnost. Bife ima v najem Antonija Moličnik, ki se trudi postreči gostom z enostavno prehrano. Če pa
se skupine vnaprej najavijo, pa je pripravljena poskrbeti za celoten obrok. Žal zgradba nima prenočišč. Že sedanja obnova je zahtevala, veliko sredstev, turistično društvo pa se oslanja izključno na lastne vire. Zato je tembolj pohvalno njihovo prizadevanje, da bodo obiskovalci tega lepega predela Logarske doline zadovoljni odhajali iz naših krajev.
Oskrbnica pripoveduje kako je predvsem ob sobotah in nedeljah velik naval, seveda pa gre zgolj za sezonsko dejavnost. V bifeju imajo še na voljo enostavne spominke in tudi razglednice.
Tudi starejši so razgibvanje. Na sliki „tolkec” liga iz Moziija. Stojijo z leve: Brane Marolt, Danilo Mrevlje, Iztok Benetek, Miran Lovrenčič in Albert Lončar. V sprednji vrsti so z leve: Janez Šemenc, Tomaž Ivanuša, Matko Dolšak in Miloš Skomšek
Nove knjige
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Peternelj: Vrnitev, Holt: Izpoved kraljice Marije Antinette, Hafman: NOČ do jutra, Kobo Abe: Ženksa speščin.
Kermauner, T.: Zdrobljena zrcala, Roažnc, M.: Hudodelci, Clavell, J.: Šogun 1, 2, Amis, K.: Srečni Jim, Le Cletio, J. M.: Vesoljni potop, Preda, M.: Delirij, Kaestner, E.: Fabian, Rudolf, B.: Očka, vrni se nam zdrav domov, Lipovec,_ M.: Ljudje ob cesti, Bor, '.: Odloženi, Casanova, g.: Beg iz beneške ječe, Vežinov, P.: Ponoči z belimi konji, Remerque, E. M.: Na zahodu nič novega
STROKOVNA LITERATURA: Pertini: Ječe in pobegi, Vinski tabernakelj, Pascal: Misli, Mikeln: Pekel 1941, Apoleius: Metamorfoze ali zlati osel, Vidmar: Esej o lepoti, Kurinčič: Na tej in na oni strani oceana, Orožen: Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, Cvetko: Južni Slovenci v zgodovini evropske glasbe, Cesar: Poetika pripovedne
v knjižnici
proze Cirila Kosmača, Sibelja: Med prvimi partizani na Krasu, Vidic: Semenj v Bistrici, Moderna kuharica, Kritična teorija družbe, Mahnič: Klici, Bovet: Mladi, seks, ljubezen, Trstenjak:	Človek v ravnotežju,
Trstenjak: Človek v stiski, Košarka -pravila igre, Dedič: Tenis, Roko-met-pravila igre.
Taccoen, L: Vojna za energijo se je začela, Zaplotnik, N.^ Pot, Horvat, J.: Besa, Bebler, A.: Čez drn in strn
MLADINSKA LITERATURA: Kosmač: Medvejke, Trdina: Kresna noč, Medved išče pestunjo, Dekleva: Pesmi za lačne sanjavce, Novak: Prebesedimo besede, Kraigher: Žive povestice, Voglar: Bibanke uganke, Zajčkova hišica.'
Zajčkov zvonček, Zlata vrtnica Trije velikani, Trije medvedi, Tri hčere, Pošteni novčič, Miška si izbira ženina, Mareličin sin, Laž ima kratke noge, Polpetelinček, Sitar, s.: Pozor, televizor gori.
Taborniki
V razmeroma kratkem obdobju se je taborništvo v Nazarjah močno razmahnilo. Taborniki tukajšnjega odreda se ponašajo z resnično raznovrstno dejavnostjo; vse oblike njihovega dela in uspehe je kar težko našteti. Omeniti pa velja tabor, ki, so ga z veliko delovne vneme, zagnanosti in prostovoljnega dela v slabih treh letih uredili v Šentjanžu ter ga poimenovali po bratih Kraigher.
Zamisel o taboru na tem mestu se je porodila spomladi pred tremi leti. Po prvih ogledih so se odločili, se dobro pripravili in pričeli s očiščevalnimi akcijami. Gmajna je terjala veliko dela, pri čiščenju in urejevanju prostora so se izkazali vsi, predvsem pa najmlajši pripadniki. Razen veliko volje niso imeli ničesar, vse so prispevali sami. Napori pa niso bili zaman. Z izredno marljivostjo na vseh področjih so si prido-
bili zaupanje in kakršnakoli oblika pomoči danes že ni več slučaj, čeprav za uresničitev vseh njihovih načrtov seveda še ne zadostuje.
Zadnji dve leti so na tem prostoru že taborili, pripravili različne akcije, kot naprimer lanskoletno srečanje borcev treh krajevnih skupnosti ob 4. juliju, predvsem pa so marljivo delali. Tako so v teh dneh postavili kuhinjo, ki so jo imeli poprej ureje-no bolj zasilno. S tem bodo v svoj tabor lahko povabili tudi tabornike od drugod. Zanimanja že doslej ni manjkalo, vendar ponudb zaradi nedograjenega tabora niso mogli sprejeti. Med drugimi so se za taborjenje na tem mestu zanimali tudi zamejski rojaki iz Trsta. Z dograjeno kuhinjo so torej izpolnili pomemben pogoj in že ta teden bo njihov tabor dobil prve goste. V dveh izmenah so se na tem mestu izpolnjevali bodoči vodniki iz Zagreba.	J. P.
Filmi v septembru
KINO MOZIRJE:
1. 9. 81 Oči Laure Mars - ameriški film - kriminalni
3. 9. 81 Zmajeva igra smrti -Hongkonški film - karate
5.,	6. 9. Brodolomci iz boenga 747 — ameriški film - pustolovski 8. 9. Melodija za ljubezen -nemški film - erotični
10. 9. Vrnitev - jugoslovanski film
12. 13. Druga stran polnoči -ameriški film - drama
15. 9. Šampion - ameriški film -drama
17. 9. Čarodej - ameriški film -glasbeni
19. 20. Veliki revolveraški obračun - ameriški film - vestern
22. 9. Resnične zgodbe — ameriški film - sex komedija
24. 9. Meteor - ameriški film -znanstveno -fantastičen
26. 27. Zbogom Emanuela -francoski film - erotični
29. 9. Osceola — nemški film -vestem
KINO LJUBNO:
2. IX. LENY - Ameriški film, drama
12. -13.IX. VELIKI REVOLVA-RŠKI OBRAČUN - Ameriški, film, vestern
19. - 20. IX. AGENT ŠT. 1 -TAJNE SLUŽBE - Angleški avanturistični film
26. - 27. IX. MANITU - DUH ZLA - Ameriški film
Plaketa
„vzorni voznik”
Svet SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu jsodeljuje plaketo „Vzorni voznik" na predlog občinskih svetov, delovnih in družbenih organizacij ali na predlog občanov.
Plaketa ima namen, da pomaga razvijati prometno varnost in da • utrjuje pri voznikih motornih vozil smisel za spoštovanje prometne discipline na cestah.
PLAKETO LAHKO PREJMEJO VOZNIKI MOTORNIH VOZIL:
—	ki vozi motorno vozilo v javnem cestnem prometu stalno najmanj 7 let kot voznik B, C, D, E kategorije (poklicni),
—	ki vozi 'motorno vozilo v javnem cestnem prometu najmanj stalno 10 let in je prevozil v zadnjih treh letih najmanj 20.000 kilometrov kot voznik A, B kategorije (amater),
—	ki od opravljanja vozniškega izpita dalje ni povzročil prometne nesreče po lastni krivdi in ni bil kaznovan zaradi kakšnega drugega hujšega prekrška ali kaznivega dejanja v prometu,
—	ki dosledno vozi popolnoma trezen, je znan kot obziren voznik, ki ima čut odgovornosti in spoštuje prometno disciplino, se dosledno ravna po etičnih in moralnih načelih udeleženca v cestnem prometu, je še posebej tovariški do drugih udeležencev v javnem cestnem prometu in je tudi sicer neoporečen.
—	da vzorno urejuje svoje vozilo oz. vozilo ki mu je zaupano po dolžnosti delovnega razmerja.
Kdor ne izpolnjuje vseh pogojev iz prejšnjih odstavkov ne more dobiti plakete.
Zato predlagajte voznike motornih vozil, ki izpopolnjujejo vse naštete pogoje, predvsem pa tiste, ki se aktivno udeležujejo pri izvajanju preventivnih ukrepov za varnost v cestnem prometu ali sodelujejo pri vzgojnemu delu in razvijajo disciplino v prometu.
V predloge vnesite naslednje podatke:
Priimek in ime, rojstne podatke, bivališče, zaposlitev, prevežene kilometre in kratko obrazložitev predloga.
Predloge dostavite Občinskemu svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu do 15. 10. 1981.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: SO Mozirje
\‘
r---------—------------------------------------------\
KIT ZGORNJESAVINJSKA KZ MOZIRJE TOZD TRGOVINA IN GOSTINSTVO
oglaša prosta deta in naloge
NATAKARJA v gostilni Solčava
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — da so KV ali PK natakarji z delovnimi izkušnjami v stroki.
Kot poseben pogoj velja enomesečno poskusno delo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del in nalog na naslov: Kadrovska služba KIT ZKZ Mozirje.
Izbira kandidatov bo opravljena v roku 10 dni po poteku roka in bodo kandidati o izbiri pismeno obveščeni.
V----------------------------------------------------/
-	N
Komisija za delovna razmerja KOMUNALNEGA PODJETJA MOZIRJE
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
1.	Ključavničarska dela in nalogeflO izvajalcev)
Pogoji: KV ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj
2.	Zidarska dela in naloge (5 izvajalcev)
Pogoji: KV zidar, 2 leti delovnih izkušenj .
3.	Manj zahtevna ključavničarska dela in naloge (15 izvajalcev)
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola
4.	Manj zahtevna gradbena dela in naloge (10 izvajalcev)
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola
5.	Upravljanje valjarja
Pogoji: PK strojnik gradbene mehanizacije, 1 leto delovnih izkušenj
6.	Praznenje smetnjakov (3 izvajalci)
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj naslovijo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE 63330 MOZIRJE
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
V_______________________________________________________________________
RAZGLAS
Vse lastnike motornih koles - mopedov, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj
obveščamo,
da bo redna letna registracija motornih koles - mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu:
1.	NA KRAJEVNEM URADU LJUBNO OB SAVINJI:
—	ponedeljek dne 21. 9. 1981 od 7. do 15. ure na območju KU Luče, Solčava in Ljubno ob Savinji. Tehnični pregledi bodo v garaži Oddelka milice Ljubno.
2.	NA KRAJEVNEM URADU GORNJI GRAD:
—	torek dne 22. 9. 1981 ob 7. do 15. ure za območje KU Gornji grad. Tehnični pregledi bodo v mehanični delavnici RIFELJ Karla.
3.	NA SEDEŽU SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE:
—	sreda dne 23. 9. 1981 od 7. do 15. ure za območje KU Nazarje,
Rečica ob Savinji in Mozirje.
Vsak dan bo delo na registraciji prekinjeno eno uro in to od 12. do 13. ure.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice s predloženim prometnim dovoljenjem.
Franc Prislan Zdravko
Kot komandir 1. čete 2. bat. Slandrove brigade je bil na Ra-kitnem aprila 1944 težje ranjen. Vendar ni bil v bolnici, ker so te takrat bile pod močnim pritiskom okupatorja, zato je bilo mnogo od njih izdanih. Kot se spominja je bil takrat na Rakit-nem nad Tuhinsko dolino večji sestanke in kot vse kaže tudi _ izdan. Nemci so namreč iznenada napadli in uničili zasedo ter povzročili velike izgube. Od starešin v svoji četi je ostal sam. Vendar je kasneje poškodba zahtevala operacijo, tako je moral pred napadom na Moziije na Kirurško mizo. Kot se spominja dogodkov v zvezi z borkami za Moziije 2. bat. Slandrove brigade krenil po obeh bregovih Savinje proti zelo utrjeni postojanki. Ta enota je imela tudi top-havbico. Približevanje Mozirju je bilo zelo zahtevno saj so Nemci iz cerkvenega zvonika natančno nadzorovali okolico. Ker je sam doživel napade na Radmirje, Rečico, Šmartno, Novo Štifto, Motnik, Blagovico, Krašno, Moravče, Tabor, Rimske toplice, Orno na Koroškem, Ljubno in Luče, lahko trdi, da je največ
naporov zahtevalo prav osvoboditev Mozirja, pa tudi največji krivi davek. Nemci so se dobro
zivedali, daje to njihova zadnja postojanka v dolini. Temu primemo so se tudi uredili in branili.
Marija Kokalj -Žovlje
Kako se spominja nekdanja terenska delavka Erna napada na Mozirje. Bila je povezana z vrsto vplivnih ljudi v osvobodilnem gibanju inje opravljala odgovorne naloge na območju Mozirja, Šmihela in Lepe njive. Kakšen teden pred napadom me je po nalogu vodstva o bližnjem napa-
du obvestila Frančiška Krefl iz Brda.Ker sem bila takrat v Lokah je morala celo prebresti Savinjo, saj je na mostu bila straža. Tako sem dobila nalogo, da o tem obvestim najbližje sodelavce, saj je tak-napad zahteval vsestransko sodelovanje v gibanje vključenih ljudi.
tl. septembra ob 21. uri so
pričeli partizani napadati. Vede-tije treba, da so Mozirje obdajali številni bunkerji, pa tudi nekdanja občina je bila dobro utrjena. Ko so se morali Nemci umakniti iz bunkerjev so se zbrali okoli cerkve in se tudi v sami občinski zgradbi trdovratno branili. Najbrže so se v sami borbi vneli nekateri kozolci in druga poslopja, saj je marsikje v trgu gorelo. V naši hiši, nadaljuje Marija Kokalj je bil štab Slandrove brigade. Kuhala sem zanje in previjala ranjehce. Bilo je tako razburljivo, da sem enostavno pozabila na strah. Spominjam se, da je med ranjenci v naši hiši bil tudi komandant 3. bat. Slandrove brigade Stane Kokalj - Janez. Spominjam se, da je strašansko pokalo, bila je huda borba, kije trajala tja v naslednji dan. Spominjam se kako je prišel MUan Venišnik - Savine in kako so se posvetovali o zavzetju cerkvenega zvonika, tja so se Nemci zavlekli in utrdili. Nato je Milan Venišnik stopil v hišo Goričarjev (Zverovo) in skozi okno pozval branilce zvonika k premirju in k poganjem. Zagrozil je da bodo v primeru, če se bodo Nemci še naprej upirali, zvonik pognali v zrak. Cez čas so se Nemci pojavili z dvignjenimi rokami pred cerkvijo. Kot ujetnike so jih gnali proti Tratam. Večje število med njimi je bilo vermanov, veliko jih je bilo ranjenih. To je bilo proti večeru 12. septembra 1944. Tako sem doživela osvoboditev Mozirja, je ob koncu svoje pripovedi dejala nekdanja terenska delayka Erna.
bilo zelo previdno delati in v največji tajnosti, saj bi okupator kaj hitro lahko sklepal zakaj se
Alojz Cajner -Danilo
Že leta 1943 seje vključil v Savinjsko četo, katere komandir je bil takrat Bogdan/pozneje je padel nekje na Dolenjskem. Ta enota se je v glavnem držala tudi v okolici Mozirja, posebno pred napadom na Rečico. Potem, ko so napadli Radmirje so se umaknili na Mozirske planine in od tam na Dobrovlje, kjer je takrat bila Šlandrova brigada. Prišlo je do vključitve čete v to brigado. Nekaj časa je imel zadolžitev vojnega referenta na območju Nazarij. Kasneje je bil določen v obveščevalno službo. Za to delo se je usposobil na posebnem tečaju na Dolenjskem. Ko so se pripravljali napadi na večje postojanke okupatorja v dolini je načeloval OZNi Ciril Remic, njegov pomočnik pa je bil Leon Cibic - Tomaž. Aloj Cajner pa je postal pomočnik načelnika OZNe za Savinjsko okrožje. V tej vlogi je zbiral podatke o posameznih postojnkah okupatorja. Ti so služili za pripravo načrta za napad. To je bilo zelo nevarno in zahtevno delo. Tako je pripravljal skupaj- z obveščevalci Slandrove brigade tudi vse podatke za napad na Mozirje. Kot se spominja je bila to posebej zahtevna naloga, saj je bil kraj močno utrjen, okupator pa odločen braniti postojanko z vsemi silami. Povezali so se z zanesljivimi krajani in terenskimi delavci OF in zbrali solidne podatke, ker seje pozneje v samem napadu tudi poznalo. Treba je
zbirajo vsi ti podatki o oborožitvi, utrdbah in številu posadke. Ko je Mozirje padlo so ujete okupatorske vojake in vermane odpeljali v Gornji grad, kjer so jih zaslišali nain nato zvečine poslali na Dolenjsko. Alojz Cajner je do nedavne hranil zelo zanimive dokumente iz tistih dni, žal pa jih je uničil, tako je seveda arhiv kulturne skupnosti pirkrajšan za izvirne listine iz časa osvoboditve Gornje Savinjske doline.
Poročilo Šlandrove brigade o napadu na Mozirje
(fotografija in gradivo je iz aktiva Kulturne skupnosti v Mozirju)
etab
6. SNCU3"Slavka Šlar.dra2 Na položaju,dne 15.9.44
Operativu earn štabu 6. in 11. brigade
Položaj
Relacijsko poročilo o napadu na utrjeno postojanko Mozirje dne 11. in 12. sept. 1944
v	Postojanka Mozirje leži ob levem bregu reke Savinje,
oo	vznozju Mozirskih planin in na drugi strani Dobroveljskih hribov ter zapira pot iz Sp.Savinske v Zg.Savinsko dolino in dolino reke Drete.Važnosti tega trga se je sovražnik dobro zavedal in ga je spremenil v trdnjavo.V postojank? pa je sovražnik držal vedno močno posadko katera je bila oborožena z veliko količino lahkega in težkega orožja ter razpolagala z ogromno količino mnnifcije.Postojanka Mozirje je služila za izhodno točko za vse sovrsžnokove akcije in izpade na osvobojeno ozemlje Zg.Savinske dolir
Ocena sovražnika* 0	....	.
.	-----------7--Sovražnik 3e je verjetno nadejal,da bo NOV katerj
...	T ? . —ej postojanki je služila cela vrsta msn-
sih postojank kakpr Letuš m Brasi ovce,Šmartno ob Paki,Žalec pa so se zopet naslanajale na izredno močno postojanki v ŠoštanJu/1000 sovražnikov/ m v Celju kjer s e je v trenutku napada nahajalo oklfili 5000 do 6000 motoriziranega vojaštva katero je razpolagalo s tanki in topovi.
,	. £fše_sil<s: 3rigada je razpolagala z 4-52 možmi pehotnega moštva
katero je oilo oooro?.eno z 24 puškcmitraljezi.l težko "Bredo”,2 protitankovske puške,6 lahkih minometov in 246 puškami,36 mož z gorsko baterijo kal. 7pca in minersko četo.
Postojanka se mera obkoliti in napasti iz xzkxx vseh
strani.
... Ir bataL j on je dobil nalogo ,da napade postojanka i z vzfiodne strar iikvidira postojanke v «začetku trga ob «esti katera vodi iz Letuša v Mozirj« še prej pa likvidirati bur.karje kateri ščitijo vhod v trg iz te strani.
, .	bataljon- je imel nalogo,da napde sovražnika iz zapadne strani
kjer je bilo veefti del posadke in glavne postojanke okoli cerkve ter posadko katera se je nahajala v zvoniku cerekve.pti tem se pa mora likvidirati vse bunk ar j e, hakl er. e ščiter.e z žični mi ovirami.
III. bataljon je imel nalogo,davpde v sredi no trga z južne in sef verne strani^napade vse bunkarje in glavno žično ograjo v sredini trga , blokira postojanke vermanov in policijev sredini,prepreči medsebojno pomoč sovražnika iz postojanke v postojanko in nato-začne z napadom na utrjene postojanke v sredini trga.
. Minerska četa je bila razdejer.a na tri vode,vsak vod pa je bil priključen enemu baihljonu.Ti vodi so imeli nalogo da minirajo posamezne postojanke katere ne bi bilo mogoče drugače zavžeti.
Gorska bateri.ia .ie bila nrik' ‘ “
da pomaga - se nahaja kv e.
• Vsč edinice morajo ned sabo vzdrževati tesno zvezo in zvezo z štabe brigade kateri se je nahajal v Prihovem.
Zavarovanje akcije pa je izvršila I.SN0B.11.SN0B, in III.VDV
brigada.
Izvršitev; Ob 18.OC uri je krenila brigada iz starih položajev Boin ne.Ckoli”2TT0^ ure so bataljoni zavzeli položaje kakor je bilo predvidene v načrtu.Napad se je začel ob 21.30 katerega je bodili koaadant brigade tov kapetan Jerman Mirko in se je nahajal pri II. bataljonu.Pri I. bataljcriu je vodil operacije namestnik komandanta tov. Zavlasnik S'ranc,pri III. bat. pa je operacije nadzoroval pomočnik politkomisarja tov. Knap Eatija.
Napd se je začel hbncai trično iz vseh strani.Sovražnik je privi odprl ogenj na naše sile katere sc se plazile proti postojanki.
Vsak bataljon je napadal z dbema četama,eno četo pa'je imel v rezervi.Rebooroženi tovariši pa so bili odrejeni za evakvuacijo na brigadno obvezovaličče katero se je nahajalo v Prihovem.
Na prvi bataljon kateri je prodiral iz vzhodne strani je sovražnik že pred vstopom na mesto same akviije odprl močan mitraljeski ogenj is zvonika in bunkarjev poleg sovražne postojanke.Kljub močnemu sovražnemu ogr.ju so se čete priplazile na jurižno odstojanje postojankam.Takoj ko sta četi zavzele položaje sta odprli močan ogenj na posotojar.ke in se tem prisilile sovražnika, da je zapustil utrjene položaje izven utrjenega pasu postojanke.
Postojanka sama je bila okoli in okoli obdana z močno ograjo iz tos sanega lesa,tako da z direktnim ogpjem sovražnika nismo mogli prisiliti k pred*.ji.Pred izvršitvijo juriša smo poslali dvoje mitraljezkih oddelenj da jurišaj o tudi z južne strani.Pri vseh teh pregrupacijah pa smo bili pod stalnim ogpiejem sovražnega orožja.
Po znaku za juriš je najprej vdrla skupina,ki smo jo poslali preko ceste v postojanko katera pa je poprej obsula z ročnimi bombami.
Sledil je takoj vdor tudi is ostalih strani.Cim j* padla komanda za juriš je sovražnik delno prekinil z ognjem.Tako j po vdoru se nam jepredlalo 25 vermanov z orožjem,ostali pa. so pobegnili v postojanke okoli cerkve.
Gorska kateri ja je bila priključena II. bataljonu in jeimela nalog« a s tcpov:lc im cgnsjx ognjem likvidirati glavne postojanke katere sc ale OKOii cersicve in obstreljuje sovražne postojanke v zvonikum ceri
Takoj po pregledu privatnih hiš od bunkarjev pa do zavzetih postojank smo, erodirali proti glavnin postojankam proti cerkvi.V teku prodiranja smo ujeli še 10 iz likvidiranih bunkarjev pobeglih vermanov,in predrli naprej do zadnjih -$iš prpd postojanko ter od tu obstrdjevali iz mitraljezov in bacačev postojanko v zvoniku.Sovražnik nas je stalno obsipal s težkim ognjem vsdga orožja.Skupina katera je hotela prodreti preko mostu kateri je bil prepleten z žico in zabarikadiran se je morala radi premočnega sovražnikovega ognja umaknili.Na teh položajih smo se nahajali še ob v/itu.V jutranjih urah sta bila ranjena komandant bataljona in njegov namestnik.
Ob istem času je II. bataljon z tremi Četami kateri je prodiral iz smeri Nazarje zavz.el položaje od brega Brce-čez glavno cesto do reke Savinje.Geta tega bataljona katera je prodirala ob glavni cesti je na razdaljo 50 m zadela na moča* sovražen ogenj iz zvonika in bunkarjev iz obeh strani ceste kateri'branili vhod v Mozirje.L. četa katera je prodirala ^ik ob Savinji je ž naskokom zavzela bunker ter zaplenila lahki mitraljez in tri puške.2.četa katera će zavzela položaje na griču Brce j e od tam močno obstrdjevala postojanke a pred vsem zvonik.Kljub temu,da so borci poizkušali jurišati na glavno postojanko ob cerkvi so se morali radi izredno močnega sovražnega ognja, umakniti.	.	.	,,	'
Okoli 250 m je bil od postojanke postavljen top kateri je z dire^tn nimi posodici obstreljeval zvonik in postojan ko. Po prvih direktnih pogotkin se je morala sovražna po 3 adle a umakniti ali pa je bila likvidirana.Ob nastop ~ajpčrm svitu je bil razmontiran in odnesen iz položajev,ker se ga radi prehudega sovražnega ognja ni moglo odplejati.'
*•	Ob nastopu dneva je bila situacija se vedno ista,
III. bataljon je do žage pred Mozirjem kretal_skupno,tu pa je zavila druga četa levo,da dobi zvezo s II. bat.,1.in p. četa pa sta zav^l. desno ir. prodirali ob levea bre.ru Sovirje.I. in 5	fa
žične ovije,prispeli do prvih snrelshihr jarkov jih v°«*?“ S’? 's “ napadle bunkarje iz katerih se je vsipal noč an n traljezki ogenj.K bili tudi ti trije bunkarji zavzeti j«?
takoj odprla ogenj v zvonik- in s tem onnnngnčmmn omogočila da je 5 četa razorožila ujete vermane v burkar ju .postavila zasedo pri mestu za Savinjo.Z ostali delom čete pa je zaprla izhod iz trga proti Savinji.
Ta četa je dobila vezo z I. bataljonom,ki je operiral desno od nje.
Skupno z silami I. bataljona je izvršila napad na postojanko v Sokolskem in prosvetnem domu ter otroškim vrtcem.?o kratki borbi so se posadke vseh treh postojank predala.
2. četa je krenila levo od žage proti gozdu in dobila vezo_ z II. bataljonom,kljub ostremu sovražnemu ognju je četa prodrla skozi žične ovire ter v hudi bfirbi z sovražnikom zavzela strelkke jarke z dverni bunkarji,Ko so bili bunkarji s strelkkimi jarki zavzeti se je prodiralo naprej proti notranjosti trga in n&to napadla postojanko Sokolski dem iz severne strani.^u ječeta dobila zvezo z 3» četo,ki je napadala postojanko iz južne strani.Po polurni borbi se je ta postojanka predla, ro likvidaciji te postojanke se je četa pri ljučila našim silam,ki so napravile obroč okoli sovražni : postojank pri ceräkvi. V teku pEjdoirtB :< dopoldneva so se naše sile omejile na blokiranje postojank okoli cerkved Poedini izpadi sovražnika so bili kratko likvidirani.Okoli 17.0,0 ure se se vse naše sile pripravljal e, da izvrše glavni juriš na postojanke okoli cerkve v. katerih'se je sovražnik še držal .Sovražnik je verjetno videl koncertfcacijo naših sil in naše priprave za juriš ter je uvidpl^a se
ne bo mogel z uspehom upreti našemu napadu,vsled tega je je najprej za-pustilo postojanko 10 vermanov,katere smo ujeli,nato se je predal še eden funkcionar,katerega sao prisilili,da so Je vrnil pred postojanko in pozival svo.ie tovariše na nreda-in.Vmaln not-rt j. cALneS.j _-š
jih zavzeli.število v teh postojankah ujetih vermanov znaša L53>katere so naši borci takoj razorožili.
.	, Po umi borbi je bila ena najbolj utrjenih sovražnikovih posto
janic	na Sp.Štajerskem osvobojena po borcih 6.SN0UB
"Slavka Šlandra"
... Minerkska četa je v celi borbi izvršila samo eno miniranje privatne hiše,v kateri so se držali sovražniki.Miniranje Je popolnoma uspelo in so bili sovražniki likvidirani.
Zaključek: Izgube naš6:	mrtvih 5
težje tanjenih 5 lažje "	35
Izgube sovražnikovi: mrtvih 51
večje število ranjenih ujetih 255
Porabljene je bilo: Munj,cijemauser	14.555 nabojev
angleške	6.15O	"
italijanske austijske francoske težko bredo
731 140 100 800 25
rzostrelke24Q0
pistole o:
Skupaj
24.901
Angleških m; n p r o t i t on kovsk ih italijasnkih min bomb raznih topovski:', granat Nobel 808
20 kom.
22 nabojev 75 kom.
49 "
48	"
10 kg
V borbi je uničeno: 1 lahki mitraljez
1	lahki angleški bacač
2	puški.
S padcem postojanke Mozirje je bil sovražniku zadan zopet občuten udarec.Sovražniku kljub izredno velikemu številu utrjenihrpostojak fin odlične oborožitve ni uspelo postojako braniti , katera se je morala predati pred poletom naših borcev.
Morala naših borcev se je med dane borbo stopnje val a, posebno ko se je predajala grupa za grupa za grupo sovražnikov,! n ko so naši borci sovražniku zaplenjevali orožje.
Cela akcija je bila dobro zamišljena in tudi izvednena.Odlikoval se je komandni kader kateri je ves čas sodeloval pri operacijah.
Težkoče v napadu samem so bile v tem,da je sovražnik imel iz-, rednfi dobre položaje in so borci bili stalno izpostavljeni sovražnikovemu ognju.
Služba veze jo dobro funkcionirala akoravno je v teku srdite borbe bila večkrat prekinjena ned bataljoni .Veza med bataljoni in štabom-brigade pa je dobro delovala.
Sovražnik se verjetno v postojako ne bo naselil in se je s tem osvobojeno ozemlje razširilo do Sp.Savindke doline.
Smrt fašizmu
svobodo narodu 1
v.d.komandanta,kapetan:
)y. '■ _ V
Nemški posnetek cerkve in občinska zgradba v Moziiju po napadu.
Pomagajte ugotoviti...
Kje je bila slika posneta? Kdo so bord na njej?
Uredništvo se že v naprej zahvaljuje za razumevanje vsem, ki nam bodo pomagali. V arhivu kulturne skupnosti vMoziiju je mnogo slik iz NOB, ki niso poznane. Ker pa je za zgodovino pomembno, da zabeležimo vse kar vemo, prosimo za sodelovanje!
V številki meseca junija smo objavili sliko partizanskih glasbenikov. Po mesecu dni se je v uredništvu ‘zglasila Frančiška Robnik z Ljubnega, Savina 60 in povedala, da je na sliki njen mož Žani Robnik - Mohor tisti, ki igra citre. Hvala za sodelovanje! Tako smo ugotovili še zadnjega * objavljene slike.
Slika ki jo tokrat objavljamo je izdelek Rika Mlekuša (na sliki v sredini). Kdo sta ostala dva?
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Moziije — Urejuje uredniški odbor - Glavni m odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Tehnični urednik Niko Kupec -Uredništvo in uprava: Moziije 175, telefon: (063) 830-040 - Žiro račun SDK .ekspozitura M oz: i t e v i 1 k a 52810-637- 55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako števiko sprejemamo do 20. v mesecu -Stavek, filmi in prelom CZP Dolenjski list Novo mesto — Tik na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.