Šišenski invalidi pri prijateljih v Beogradu
Pota nas vodijo tudi čez mostove
Tako uravnavata svoje delo Zveza društev invalidov mesta Ljubljane in Društvo invalidov Ljublja-na-šiška, ki nikakor nista hermetično zaprta v svojem okolju in v svojih problemih, pač pa iščeta za uresničitev le-teh izhode tudi čez mnoge mostove.
Društvo invalidov Ljubljana-šiška je pobrateno s podobnim društvom iz Voždovca v Beogradu že od novembra 1982. leta. Z njimi smo poiskali zveze ob 10. obletnici obstoja našega društva, da bi si izme-njavali mnenja in delovne izkušnje, saj njihovo druš-tvo povezuje svoje člane invalide že 25 let.
Ob prvih stikih je bilo čutiti še rahlo iskanje za trdnost in temeijito povezovanje, toda ob pogloblje-nih razgovorih smo našli uspešen odmev.
Ob velikem prazniku osvoboditve Beograda (20. oktober) je hkrati slavilo tudi to društvo invalidov svojo 25. obletnico obstoja. Občina Voždovac je v te dni velikih obletnic dostojno vključila kulturni pro-gram, s programom dela svojega društva in z izčrp-nim poročilom na svečani akademiji. Prav za te dni je želela prisotnost članov pobratenega društva invali-dov iz Stovenije, gcstov iz Črne gore in Vojvodine, da tudi oni potrdijo njihovo delo in s skupnimi stališči poiščejo smeri za še boljše in plodnejše sodelova-nje.
Predstavniki Saveza invalida rada občinske kon-ferencije VOŽDOVAC so svoje gosle pričakali pri-srčno in toplo, kakor to znajo pripfaviti samo oni. Pri-prave na ta sprejem so organizirali že mnogo prej in za vse dni, ki smo jih preživeli skupaj z njimi, so bile do podrobnosti načrtovane.
Že prvi večer smo se do solz nasmejali humori-stoma in dramskima igralcema, ki sta ob praznova-nju osvoboditve mesta gostovala na prireditvi v kra-jevni skupnosti Veljko Vlahovič. Naslednji dan smo poslušali recital šolske mladine, ki je popestrila skupščino invalidov in z neverjetno globino v svoji kulturni predstavitvi podoživljala 42. obletnico tra-gedije v Kragujevcu.
Ogled HIŠE CVETJA nas je vse ponovno prevzel. Ker smo si smeli ogledati tudi vse notranje prostore, kjer je v svojem dolgoletnem predsedovanju ustvar-jal in delal, sprejemal delegacije in druge goste in kjer je vodil našo mlado državo naš Ijubljeni mar-šal, smo svojo zavest in ponos še poglobili in utrdili.
Tudi izlet v Arandjelovac, sredi zelene Šumadije, je pomenil za naše člane posebno doživetje. Spo-toma smo se ustavili v Topoli, kjer so nam posebni vodniki v hiši črnega Jurija razlagaH o pomembnosti prvega srbskega upora, v muzeju NOB in v čudovi-tem Oplencu. Po močnih vtisih o bogati zgodovinski preteklosti srbskega Ijudstva smo se s cvetjem po-klonili spomeniku in grobu narodnega junaka, revo-lucionarja DUŠANA PETROVIČA-ŠANETA, ki je s svojimi velikimi in pogumnimi dejanji koval novo dobo vsakemu posamezniku v tej deželi.
Karkoli smo si ogledali, kjerkoli hodili, se ustavili ali sprostili, povsod nas je obkrožala množica prijaz-nih in gostoljubnih gostiteljev.
Z narrii so bili ob vsakem koraku, se nam prilaga-jali in skrbeli za nas.
Mnogo prej, preden smo sklenili svojo pot delega-cijeinvalidovvBeogradu, nasjeobiskaltudidr. Mar-jan Rožič. V svojem pozdravu vsem zbranim je izre-kel tudi tole:
»Moja osebna želja je, da bi se vsak naš državljan v vsakem kraju naše domovine počutil tako dobro, kakor doma in da bi bila povsod tam, kjer so zbrani predstavniki posameznih narodov — Jugoslavija v malem — kakor je to danes v Beogradu, ko ste
zbrani  delegati   invalidov  posameznih   republik. Samo enotnost in zbliževanje je naša bodočnost.«
Tudi mi smo menili, da taka srečanja vodijo k po-vezovanju in enotnosti, hkrati pa zmanjšujejo odtu-jenost in pota vstran.
Delegati invalidov raašega mesta in občinskega društva Ljubljana-Šiška pa so ob povratku še dodali, da bi veljalo ob drugih takih srečanjih še bolj teme-Ijito pripraviti skupne predloge za pogovore, kako doseči še bolj humane pogoje za vse invalide, ne glede na njihov izvor.
Ob tem snidenju pa smo, kljub številnim razgovo-rom in kljub soglašanju o mnogih problemih, še vseeno pogrešali prav take konkretne razprave. Prepričani pa smo, da bomo že naslednjič tudi v tem uspeli, saj so hotenja in potrebe vseh invalidov Ju-goslavije ubrana v skupnem akordu.
V imenu delegacije invalidov Jožica Zoraja
Umrl Edi Brajnik
V ponedeljek 5. novembra smo se na Ijub-Ijanskih Žalah poslovili od Edija Brajnika, zaslužnega revolucionarja, predvojnega skojevca, nosilca partizanske spomenice 1941, visokih vojnih in drugih državnih odli-kovanj ter družbenih priznanj. Narodni heroj Brajnik je bil eden pomembnejših medvojnih in povojnih organizatorjev slovenske in ju-goslovanske državne varnosti. Vrsto let je uspešno deloval tudi v komisiji za medna-rodne odnoseskupščine SRS, v kateri se je zavzemal za odprtost meja, dobre sosedske odnose in vsestransko skrb za zamejske Slovence.
Preden je na Ijubljanskih Žalah odjeknila častna salva enote JLA v njegov spomin, je v poslovilnem nagovoru republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl orisal lik veli-kega revolucionarja. Poleg svojcev in najož-jih prijateljev so se od Edija Brajnika-Ste-fana poslovili tudi predstavniki družbenopo*' litičnega življenja, sodelavci in soborci.