UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl ček. račun it. 9-17768 — Poitnina platana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 39.
GORICA DNE 29. SEPTEMBRA 1948.
Cena L. 15
Nadnarodna Cerkev in narodni verniki
Neki Slovenec, ki se je udeležil velikanskega kongresa katoliških mladeničev v Rimu, je izjavil, da niu je bilo na kongresu posebno všeč to, da je vladal na teni kongresu in v srcih zbrane mladine Pravi nadnaravni in nadnarodni duh navdušenja za božje kraljestvo in za vidnega poglavarja sv. Cerkve sv. očeta. To jp bilo posebno izpodbudno za zastopnike več ko tridesetih narodov, ki so se udeležili kot gostje tega nad vse uspelega shoda.
Kakor nam je zoprno, ako se katoliški ljudje drugih narodov na verskih sestankih ali celo v cerkvi dajo zapeljati od pretiranih narodnih poudarkov, tako bi se tudi katoliški verniki drugih narodov nad nami zgražali, ako bi ob takih prilikah govorili o narodnih vrednotah kot o naših najvišjih svetinjah. Tako lahko rečemo, da nam vsem krščansko vzgojena vest pravi, da ni prav, ako narodno prepričanje in vse drugo, kar je z narodnostjo v zvezi, tako poveličujemo, kakor da bi nad narodnimi dobrinami in koristmi ne bilo nobenih višjih.
Naj nam bo torej dovoljeno, da povemo nekaj misli o odnošajih naše Cerkve in o odnošajih katoliških vernikov do narodnosti.
Odnošaji Cerkve do narodnosti
Katoliška Cerkev ni -tie narodna ne mednarodna, ker ni zrasla iz kakega naroda in/ni le njemu namenjena, pa tudi nima izvora v kakem mednarodnem dogovoru in zato tudi nima nobena mednarodna oblast odločujoče besede v njej. Katoliška Cerkev je nadnaravna in nadnarodna Kristusova, torej božja ustanova, ki ima to nalogo, da po svojih predstavnikih vse narode brez razlike in s čim uspešnejšimi sredstvi vodi k zveličanju. Vsi narodi imajo od Boga enako pravico, da jim predstavniki Cerkve posredujejo zaklade resnice in nudijo sredstva milosti, ki so jim v blagor duš poverjena. Oorje bi bilo
| višjim in nižjim predstavnikom Cerkve, ako bi narodom -ovirali Idostop k studencem zveličanja, ki 'so v Cerkvi, z narodnimi zavesami, prepadi, zidovi in katerimi koli ovirami svetnega značaja. — Če je to zelo pogubno in pregrešno za svetne vlade in ustanove, koliko bolj neodpustljivo bi bilo to za tiste, ki jih je Bog postavil, da skrbijo za rast Cerkve po vsem svetu in za gorečo hojo vseh narodov vsega sveta za ^Kristusom.
Sedanji sv. oče zelo poudarja nadnarodnost Cerkve in odločno hoče, naj se. spoštujejo jezik in vsi tisti običaji narodov, ki niso v nasprotju z vero in nravnostjo naše vere, pa jih ljudje tako visoko cenijo, da bi jim bilo življenje v Cerkvi grenko, ako bi jih kaki njeni služabniki -prezirali, zaničevali, o-virali in zatirali.
Zato moramo prištevati zatiranje jezika kakega ljudstva v Cerkvi, četudi morda pod pritiskom kake nasilne vlade, ki se brez vsake tozadevne pravice vmešava v cerkvene zadeve, za eno največjih nesreč Katoliške Cerkve. Silno bi si obtežili vest pred Bogom in Cerkvijo tudi tisti, ki bi kakor koli delali na to, da se narodom vsiljujejo dušni pastirji, ki ne znajo njihovega jezika, ali bi se kakor koli ovirala izobrazba in vzgoja takih duhovnikov, ki bi obvladali jezik ljudstva, med katerim bodo delovali.
Naj svetni ljudje delajo še toliko krivic, Cerkev jih mora obsojati in neprestano pred vsem svetom z dejanji oznanjati, da je nadnaravna in nadnarodna ustanova, ki ljudem ne jemlje naravnih božjih darov, ko jim prinaša nadnaravne.
Ta resnica je zelo preprosta in vendar moramo reči, da bi bil pogled na versko življenje narodov marsikje drugačen, ako bi se vsaj ta v vsem obsegu, vedno in povsod vestno upoštevala.
(O odnošajih, vernikov do narodnosti prihodnjič.)
50 - LETNICA TEREZIJE NEUMANN
(»IIochwacht«, 29. 5. 1948)
Tekom vojne nam je marsikdo izginil iz oči, katerega smo sicer vedno radi videli in cenili. So bile pač vojne raz« mere. Tako se je zgodilo tudi z vidki* njo iz Konnersreutha Terezijo Neumann.
Le tu pa tam smo kaj malega slišali o njej.
Zdaj pa je prišla vest, da je »Rezka iz Rovt« ali, kakor ji pravijo Bavarci, »Resi aus Konnersreuth« izpolnila 9. aprila svoje petdeseto leto.
Skoro do svojega tridesetega leta ni bila Terezija iz Konnersreutha nič drugega kot skromna, preprosta, nepo* znana kmečka hči, ki je izpolnjevala v pokorščini do svojih staršev dolžnosti svojega vsakdanjega poklica malo bolj zvesto kot marsikatera njenih sosester na zemlji.
Selc ko jc izpolnila Terezija 28. leto in prebolela večletno, težko bolezen, od katere jc čudežno ozdravela, jj jc po* daril Bog nadnaravna videnja in ob pet* kih Kristusovo trpljenje, ki ji je odslej povzročalo toliko bolečin.
Cerkev jc gledala na te pojave ne* verno, zlasti ko so želeli bavarski škof« je, naj bi Terezija šla v posebno bolni* co, da bi jo natančno preiskali in opa* zovali, a je njen oče to željo odklonil in ni hotel dati svoje hčere kritičnim preizkuševalnim očem zdravnikov in bolniških sester.
To je bilo leta 1932., predno jc nasilni in blazni Hitler pograbil vajeti, da bi
vodil nemški narod.
Poleg ran, ki jih je Terezija prejela, je prišlo še to, ni uživala od Bo* žiča 1922 nobene trde hrane in od septembra 1929 pa sploh nobene jedi več.
Zato ni čudo, da so se (pojavili v ti* stih letih brezštevilni popisi o dogodkih v Konnersreuthu in da so si bili razni duhovi resno v laseh. Eni so verjeli, drugi so sc smejali, ljudstvo pa jc ro* malo ob petkih v Konnersreuth, da bi moglo videti, kako očividno doživlja Terezija Kristusovo trpljenje na križu.
Zdaj jc torej izpolnila Terezija svoje petdeseto leto in vse sc dogaja z njo kot v tistih dneh, ko jc prvikrat potila kri in sodoživljala tudi Kristusovo umi* ranje.
Eno je pa postalo drugačno. Danes ni več mnogo katoličanov, ki bi dvomili nad »resnostjo teh dogodkov, čeprav Cerkev ni zavzela svojega končnega stališča. Tega navadno tudi ne stori za živih dni tako izredno obdarovanih lju* di. Ima pač svoje razloge. In prav je tako.
V	teh dneh je poslal noki očividcc poročilo, v katerem opisuje svoj obisk, ki ga je napravil pri Tereziji zadnji veliki petek 26. marca 1948. Takole piše očividec:
»Zvedel sem tam, da še nikdar v dvajsetih letih ni Terezija toliko trpela, kot letošnji postni čas. Bolezen se jc vrstila za boleznijo in s težkim srcem so
vsi pričakovali veliki teden. (Vprav v postnem času je bil položaj v Nemčiji zelo kritičen). Trpela je strašno. Na Veliki petek sem' jo videl parkrat. — Pogled je bil strašen. Nikdar v svojem življenju še nisem videl človeka, ki bi se tako prisrčno boril v strašnih bole* činah in trpljenju. Medtem ji je srce zastalo tako hudo, da ni smel nihče več k njej. Okrog dva tisoč Nemcev in ravno toliko Amcrikancev je stalo pred hišo, da bi videli Terezijo Neumann. In čeprav se jc brala na teh obrazih najprej le radovednost, senzacija, so bili pozneje vsi obrazi spremenjeni v začudenju, ganotju in globoki veri. In ic nekateri so pozabili iti v nasproti stoječo cerkev, da sc porazgovore z Gospodom Bogom. — Trpinka izgubi pri vsakem trpljenju Velikega petka deset do dvajset funtov na teži. Pa ta teža se povrne od tretje ure Velikega petka do vstajenja na velikonočno ne* deljo zjutraj. — Jaz sem smel sodoži* veti vstajenje najprej v zamaknjenju, nato po pripovedovanju. Vedno je opi*
sovala lepoto Jezusovo, kako je blestel na obrazu, rokah in nogah, ko se je dvignil iz zaprtega groba. Pri tem go* vori tudi o tančicah, v katere je bil za* vit Jezus, ki so ležale V kotu groba. Tančico, s katero je bila ovita njegova glava, je vzela Mati božja pod paz* duho . ..«
Terezija Neumann je potrpežljiva, od Boga poklicana trpinka, da dela spravo za toliko zla in hudega, ki so ga zagre* šili ljudje in ga povzročajo še danes. Ona je pravi dar božji za našc dni, toda mi moramo to darilo ceniti in zahvaljevati Boga zanj, da jc podaril našemu času to izredno osebo. Njen petdeseti rojstni dan je za svet zname* nje,' da Bog ne bo zavrgel našega časa kljub vsej zlobi.
Naj bo dodeljeno slavljenki še dolgo let vršiti spravo, katero ji jc Bog dolo* čil za njen življenjski cilj. Verjetno mora trpeti Terezija prav posebno v spravo za grozovite zločine, ki so jih zagrešili nacisti nad svojim narodom, a še bolj nad toliko drugimi narodi.
Novice iz katoliškega sveta
Dva tisoč katoliških učiteljev
je zborovalo pretekli teden v Rimu. Govoril jim je tudi ministrski predsednik De Ciasperi. Na koncu kongresa so bili učitelji sprejeti v posebni av* dienci pri papežu. Katoliška učiteljska organizacija v Italiji, ki šteje 50 tisoč članov, je še najbolj nasprotna komu* nizmu. Učiteljski sindikat jc skoro edi* ni, v katerem imajo demokristjani ve* cino. Komunistična in socialistična struja je skoro brezpomembna. Na kongrosu so razpravljali o novi ljudski šoli. — Ob tej priliki izražamo svojo željo, da bi si tudi slov. katoliški uči* tel j i in učiteljice ustanovili lastno ka-tol. organizacijo.
Bolniški romarski vlak v Loretu
Iz Loreta sc je vrnil 4. romarski vlak iz Lombardije. S tem vlakom, ki jc imel v vsakem oddelku zvočnik, s č'gar pomočjo so romarji med vožnjo prisostvovali sv. maši, ki se je darovala v enem izmed oddelkov, je potovalo 750 romarjev s 450 bolniki, 21 duhov* niki in več zdravniki, 158 strežniki in 98 nosači. Po vseh slovesnostih je bila zvečer procesija z baklami, med katero so romarji po zvočnikih poslušali govor sv. očeta. Slovesnost se je zaključila z blagoslovom. Pred odhodom pa je apostolski nuncij Borgoncini Duca po* delil navzočim papeški blagoslov.
V	Lorcto so romali tudi bolniki iz Gorice in Vidma, ki so sc vrnili te dni domov.
Rdeča diktatura v šolah na Ogrskem
je našla odmev v pastirskem pismu ogrskega primasa kardinala Mindszen* ti ja, ki jc sedaj ob začetku šolskega leta napisal pastirsko pismo, katero so prebrali v vseh cerkvah na Ogrskem. V pismu poudarja kardinal, da so komu* nisti podržavili šole zato, da bi otrokom laže vtepali v glavo svoje brezbožne nauke. »Vslcd tega«, pravi nadškof, »smo tudi prepovedali redovnikom vstop v šole«, ker nismo mogli dopustiti, da bi redovne osebe pomagale pri širjenju komunističnih zmot. Končno poziva kardinal starše, naj bodo oni sami vzgojitelji svojih otrok in naj jih vpi* šejo tudi v katoliške organizacije.
V	New Yorku
so 12. septembra vpričo kardinala Spel* lmana in njujorškega župana slovesno blagoslovili novo katoliško moško viso* ko šolo, ki bo nosila ime zagrebškega nadškofa Stcpinca. *
»Prestolnica molitve1*
To ime so dali Lurdu, ker sc tam ne* prestane zbirajo nešteti romarji iz vse* ga sveta in tako goreče molijo kakor morda le še v Fatimi. V tej prestolnici bi morali zborovati ZN in sc pred seja* mi v dolgi molitvi priporočati Sedežu modrosti, pa bi morda ohranili svetovni mir in vrnili narodom tudi normalne gospodarske razmere. Ker pa visoki politiki in diplomati navadno le malo ali
nič nc molijo, naj pa zanje molijo po* božni verniki vsega sveta, da bi jih Bog razsvetlil in bi našli način, kako zlega duha vreči iz svoje srede in svet rešiti sedanje obsedenosti in splošnega razdejanja.
Na Madžarskem
jc kardinal * primas prepovedal vsako zvonjenje po katoliških cerkvah cele države, dokler krščanstvo nc premaga modernega poganstva. Tudi protesten* ske ccrkvc so se pridružile temu molčečemu protestu proti zatiranju kr* ščanstva.
Kravčenko
o »verski svobodi v Rusiji"
Velik odjek je izzvala v vsem svetu knjiga Viktorja A. Kravčcnka: »Izbral sem si svobodo«, v kateri jc razkrinkal strašno resnico o dejanskem položaju v komunistični Rusiji. Viktor Kravčenko je zavzemal v Rusiji kot inženir visoke položaje: bil je ravnatelj raznih sovjetskih tvornic, načelnik tehničnega oddelka vojne industrije pri Sovnarko* mu (Sovjet ljudskih komisarjev ZSSR), in končno so ga poslali v \Vashington kot tehničnega izvedenca sovjetskega gospodarskega odposlanstva, ki naj hi organiziralo pošiljatve vojnega materiala v Rusijo na podlagi zakona o nakupu in najemu. Kravčenko jc v aprilu J. 1944. zapustil ta svoj položaj ter pričel odkrit boj proti sovjetskemu režimu v Rusiji.
V	knjigi »Izbral sem si svobodo« je pokazal tudi resnično ozadje Stalinove burke »verske svobode« v Rusiji. Kot znano je Stalin 1. 1943. dovolil pravo* slavni cerkvi gotove svoboščine, dal od* preti nekaj cerkva, otvoriti bogoslovje, vršiti verske obrede. Zapadn.j svet jc vpil o ponovni verski svobodi v Rusiji, o preokrcnitvi komunizma k priznava* nju duhovnih vrednot, sploh o postop* nem razvoju brezbožnega materializma v konfesionalen sistem, s katerim bo tudi Cerkev lahko izhajala.
Viktor Kravčenko piše o tej zadevi:
»Najbolj ponižujoče popuščanje, ki ga jc zahtevala vojna, je bilo ono v ko* rist vere. Pooblastili so duhovščino, da jc objavila knjigo: »Resnica o položaju vere v Rusiji«, v kateri so sporočili svojo spravo s sovjetskim režimom. Le malo nas jc bilo, ki bi pripisovali kako važnost tej potezi, a vedeli smo, da bo to izzvalo velik odjek v inozemstvu. Da bi se pa mi ne mudili pri tej neljubi zadevi, je sklical Mironov (načelnik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR) v svoj urad aktiviste partije. Spregovoril je: »Tovariši, prisiljeni smo bili priznati nekatere koncesije verujočim:	Rdeča
Armija šteje veliko število vojakov, ki izhajajo iz zaostalih vasi, kjer je verska zavest še močna. Dalje, sovražnik se poslužuje v svoji propagandi proti nam orožja naših protiverskih načel; pobolj-
šanjc naših odnosov s pravoslavno cer* kvijo mu bo iztrgalo to orožje. Jako važno jc pa tudi naslednje dejstvo: na* še armade bodo v kratkem vkorakale v slovanske dežele, ki niso še bile de* Iežne komunistične vzgoje. Le kako nam bo mogel služiti Panslavistični odbor v Moskvi, ako ohranimo nespremenjeno naše zadržanje do Cerkve? Naša nova verska politika pa nam ibo pomagala, da učinkovito potolčemo protisovjetsko propagando rimske ter protestantovske cerkve ter ostalih verskih ločin. Nikar torej nc podcenjujmo modrosti te pote« zc naše partije! Ta zadeva naj se motri z viška in širokopotezno. V tej uri imamo možnost, da privabimo k Rusiji pravoslavne cerkve ostalih dežel in da naredimo iz Moskve tretji Rim. Ne pozabljajmo tega!«
»Toda, tovariš Mironov«, je rekel nekdo izmed nas, »nevarno je, da se bo mlajši rod okužil z verskimi pred* sodki!«
»Naj vas to nc skrbi!« se jc nasmeh* nil Mironov. »Kako naj živi vera v Ru* siji? Partija drži trdo v rokah vse: tisk, radio, šole, literaturo, vso vzgojo. Vsakdo ve, da mladenič, ki ohrani ver* ska čustva, ne more dobiti nikake za* poslitve. Če ni naš, ni zanj mesta ne na političnem ne na kulturnem poprišču. In tako mi zmagujemo. Pomnite, da je cerkev ločena od države in da so šole v državnih rokah. Komsomolci, vidite, imajo večji,vpliv ko duhovniki. Mislite li, da smo mi tajco bedasti, da bi pustili duhovnikom mladi rod? Gre le za novo zvijačo, ki naj nam nudi začasnih taktičnih koristi v notranjosti države in v inozemstvu. Ko pa razpravljamo z maso o tej zadevi, prikazujmo jo kot Iskreno in irajno. Samo manj brihtni partijci ne vidijo, kako velikopotezna je igra. Bodite torej jako previdni, ko razprav* Ijate o naši novi verski politiki.«
Ena prav resna o plačah
Pri nas v Italiji so vžgali nove nemire med državnimi uslužbenci za povišanje plač. Pa izvemo iz pojasnil državnega tajnika, da imajo državni uradniki v Rimu z družinami treh oseb mesečne plače: 87.730,	46.875, sluge 36.080 in
34.480.— L. —po razredih od višjega do nižjih. — Nismo nevoščljivi nikomur, a damo le prav državnemu podtajniku, ko jc izjavil, da državni uradniki goto* vo ne umirajo od lakote. 365 milijard znašajo njih plače in zdaj zahtevajo doklad še za 150 milijard.
Kaj naj rečejo pri tem ubogi upoko* jenci ali celo brezposelni? Saj jc zelo veliko ljudi v Italiji, ki si ne morejo privoščiti niti kilograma oranž, ko so najbolj poceni, in ki mesa sploh nc poznajo več in se le s težavo prerivajo od 1. do 30. vsak mesec z 10 tisočaki ali še manj; ob njih pa hrumijo druži* nc z najmanjšo plačo mesečnih 34 tiso* čakov, da hočejo še doklade, četudi državi s tem preti inflacija, z njo raz* vrednotenje lire in splošno uboštvo.
Pri splošni draginji je eno samo zdravilo, ki lahko državo in državljane reši: skromnost, omejitev no najpotrebnejše potrebščine in pridno ter vestno poklicno delo. Obleka po najno* vejši modi, uživanje vseh poslastic, ki jih ponujajo po izložbah, obisk vseh mogočih zabav in kinov itd. pač v teh časih ne sme biti merilo, po katerem naj se urejujejo plače delavcev vseh kategorij.
Ljudje sc zelo radi ponašajo s patrio* tizmom. Vsi bi radi bili v tem pogledu na prvem mestu. Nedvomen dokaz resničnega patriotizma bi dali tisti, ki bi na podlagi številk o državnih do* hodkih in izdatkih izračunali, koliko sme porabiti vsak državljan, da se dr* žavno gospodarstvo zopet dvigne, — in bi se nato odpovedali vsemu, kar čez to mero zaslužijo — ali bi toliko več davka plačevali.
l>oklcr bodo pa vsi imeli državo le za molzno kravo in bi radi lepo živeli na račun najubožnejših, je govorjenje o patriotizmu prazna fraza. Požrešni sebičneži, ne onečaščujte s frazami he* sede patriotizem!
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 39
OKNO V
V	Italiji
drži vladna večina treh strank, t. j. de* mokrščanske, stranke socialističnih de* lavcev in republikanske stranke, trdno v rokah vajeti proti vsem premetenim na* padom levičarjev, ki so začeli zdaj podpihovati državne uradnike, češ da naj zahtevajo povišanje plač.
Rusija
je dala zapadnim zaveznikom odkloni* len odgovor glede berlinske zapore in mirovne pogodbe z Nemčijo. Odposlanci zaveznikov so odpotovali iz Moskve v Pariz.
Združeni narodi,
ki bi' se pravilneje imenovali »Skregani narodi«, so se zbrali na plenarno zbo* rovanje v Parizu. Ministri in njih sve* tovalci so vsi zelo slabe volje. Rusiji se ni zdelo vredno poslati na to zbo* rovanje ne svojega zunanjega ministra Molotovlja in ne podministra Gromika, ampak jo zastopa le Višinski, ki je že pri prvi seji začel z opozicijo, ko sc je uprl predlogu večine za sprejem novih članov — med temi tudi Italije — v zbor Združenih narodov. — Tudi vprašanje blokade Berlina je stopilo v kritično stanje. Zapadnjaki so dali Ru* siji ultimatum: ali sc odpoveš blokadi, ali pride zadeva pred vse Združene na* rode, da izrečejo o tem svojo sodbo.
Ruski zastopnik je tudi zahteval, naj se ne pečajo z vprašanji, kakor so: veto, »mali zbor ZN«, Koreja, Grčija in druge take reči, v katerih ne bi hotela Rusija nobenega nadzorstva. — Zdaj vstajajo novi veliki problemi Daljnega Vzhoda, ki niso nič manj važni od evropskih in bodo gotovo vplivali na potek plenarnega zborovanja ZN.
Novi boji
so vzplamteli po nasilni smrti palc* stinskega pomirjevalca v okolici Jeru* zalema in v mestu samem, ki mu preti nevarnost, da bo postalo pozorišče sr* ditega boja med Judi in mohamedanski* mi Arabci in morda celo pogorišče, ker so krščanski narodi v sporu med seboj in je zveza Združenih narodov podobna hromemu človeku. Judje so začeli na* padati že tudi prevoze Združenih na* rodov.
Angleški generalni štab
ima dan za dnem seje za obrambo bri* tanskega otočja v primeru nove vojne. Tudi generalni štabi držav zapadne Evrope so alarmirani zaradi nevzdrž* nega položaja zaveznikov v Berlinu in se pripravljajo na obrambo. — V' Arne* riki pa zahtevata odgovorna načelnika obrambe Združenih držav »primerna sredstva za zagotovitev miru«, češ da ima Rusija pod orožjem nad 4 milijone mož. To zahtevo utemeljujeta z bese* dami, da je Ameriki nujno potrebno imeti mnogo vojaštva in topov prav zato, da ne bo treba iz teh topov zopet streljati v novi svetovni vojni.
Bevin je v londonski poslanski zbornici
ob navdušenem odobravanju velike ve« čine izjavil: »Zavezniki so odločeni, na* daljevati upravo svojega dela Berlina ne glede na sovjetsko nagajanje. Ponavljam, da še nismo v vojni. Do te točke še nismo dospeli.«
Urh in Žef
V	zvezi s tem je treba pripomniti, da je vkljub vsemu med Argentinci tudi precej prav pobožnih in globoko vernih ljudi in da so med temi zlasti višji kro* gi. Tu dobiš tudi precej pobožnih mož in fantov, ki prihajajo vsako jutro k sv. maši in sv. obhajilu. Argentinci imajo veliko smisla za lepoto hiše božje in zato radi darujejo obilne prispevke za svoje cerkve. Katoliška akcija menda tukaj precej uspešno deluje. Treba bo pa sc* veda še mnogo let dela, da se bo moglo reči o Argentini, da je krščanska v takem smislu, kakor je bila pred leti Slovenija in kakor je starejša generacija prj nas še zdaj. — Če bo pa naša mladina dolgo pod vplivom sedanjega teoretičnega in praktičnega materializma, bo seveda novi rod padel še mnogo globje, kakor se sedaj nahaja Argentina, ki misli samo na materialne dobrine, t. j. na jed, pijačo in zabavo, a vendar še služi večini ve* ra vsaj kot okrasek življenja.
SVET
V	Indoneziji
se bijejo hudi boji med redno vojsko in komunističnimi uporniki, ki so se začeli v torek 22. t. m.
Na Švedskem
so zmagali pri državnozborskih volitvah 21. 9. socialni demokratje, ki so dobili 46.5 odstotkov vseh glasov, komunisti pa so odnesli le 6.4 odstokov. Od voli* tev v letu 1944 so nazadovali za eno tretjino.
Na Češkoslovaškem
je letos stopil v veljavo novi šolski za* kon, ki jemlje v državno (totalitarno) vzgojo otroka že v otroškem vrtcu do 6. leta pod geslom: »rešitev otroka iz* pod vpliva pokvarjene ulice in neodgo-. vornih staršev«. — Obvezni šolski o* bisk za vse češkoslovaške otroke je zaukazan od 6. do 15. leta starosti. In kot dopolnilo je predvidena strokovna šola, ki bo obvezna od 15. leta starosti dalje za vse, ki ne obiskujejo nobene druge šole, kot so vajenci, kmetska mladina, služkinje. Na ta način mislijo izoblikovati ves naraščaj točno po Gottvvaldovem kopitu.
Tu vidite, kam vodi sodelovanje svo* hodnih ljudi v raznih OF, ki služijo le temu, da pomagajo uničevalcem vse svobode do oblasti. —
Poljska
Vladislav Gomulka je bil odstavljen kot glavni tajnik poljske komunistične stranke. Kakor večina poljskih partijcev je bil Gomulka najprej Poljak in nato šele komunist: bil je prijatelj s Sovjeti, a ni hotel biti njih hlapec. Zelo upra* vičeno se je upiral pospešeni kolektivi* zaeiji kmečkih posestev. S padcem Go* mulke je izgubil Tito vplivnega notra* njepolitičnega zaveznika. A dobil bo še druge, ker poročajo, da je v Češkoslo* vaški padel v nemilost Klementis, v Madžarski pa je osumljen Rakosi, da je preveč Madžar.
Jugoslavija
je izročila ZDA ček za 17 milijonov dolarjev. S tem so popolnoma poravna* ne zahteve Združenih držav za ame* riško lastnino, ki je bila podržavljena v Jugoslaviji, in je poplačana škoda za sestreljena ameriška letala.
Ciklon
ali viharni vrtinec je v ameriški Floridi napravil strašno opustošenje, kakršnega ne pomnijo pd leta 1918. Oh morski obali je potopil nič manj kot 30 pre* voznih in trgovskih parnikov.
Združene države
Ameriško zunanje ministrstvo je ob* javilo načrte, da bi pospešili prihaja* nje razseljenih oseb v Združene države na osnovi nedavne kongresove dovolitve sprejema 205.000 beguncev v pri* hodnjih 2 letih.
Predsednik ameriške komisije za razseljene osebe Ugo Carusi je izjavil, da so se dogovorili, da bodo prepeljali v oktobru v Združene države od 2500 do 3000 razseljenih oseb. K temu je pristavil, da bodo to število povečali do mesečnega obroka 10.000 oseb. Prva skupina bo prišla iz taborišč razseljenih oseb v ameriškem področju Nemčije ter jo bodo naselili v vzhodnih in bližnjezahodnih zveznih državah.
Tebe, dragi Žef, gotovo zanima, kako je v Argentini s komunizmom. V Bue* nos Airesu je precej rdečih ptičev. Med njimi je tudi nekaj Slovencev, ki so prišli sem že pred vojno. Ti so seveda navdušeni za Tita. Med njimi je tudi kak tak, ki prav zaničuje tiste Slovence, ki so zdaj zbežali z doma. Nekaterim izmed teh so je zdela jugoslovanska »svoboda« nekaj tako dragocenega in zaželenega, da so se vrnili domov. Pri* šlo pa je že več poročil, da se ti ljudje kesajo, da so se vrnili, tolikokrat, koli* kor imajo lasov na glavi.
Na splošno pa Argentinci nimajo smisla za komunizem, ker jim gre pre* dobro. Posebno delavci imajo tu pod Peronom pravi materialni paradiž. Tudi naši fantje delavci zelo dobro služijo. Sedanja vlada tako »črta« delavce, da je treba morda ravno tej skrbi za visoke delavske plače pripisati dejstvo, da se pojavlja v deželi inflacija, t. j. da denar zgublja na vrednosti.
Tu se dobijo celo med višjo duhov* ščino taki gospodje, ki sem jim zdi prav nemogoče, da bi mogel biti komunizem za Argentino nevaren. Celo krščanski ljudje gledajo v tej stvari le nekako go-
Evropske združene države
Evropski parlamentarni kongres je sprejel skoraj v celoti načrt za ustavo evropskih združenih držav, ki ga je :zdelal poslanec britanskega parlamenta — poroča dopisnik »London Press Service.«
Na tem kongresu se je zbralo 200 predstavnikov zahodnoevropskih držav.
Ti zastopniki predstavljajo vse vrste političnih prepričanj, razen komunizma, ki jih ima šestnajst držav članic Mar* shallovega načrta skupno z zahodno Nemčijo.
Na kongresu je govoril britanski konservativni poslanec Robert Boothbv, ki je izjavil, da mora predlagana zveza, ki jo ima v načrtu kongres, tvoriti tretjo silo na svetu. ,
Britanski načrt za združeno Evropo, ki ga predstavniki zdaj pregledujejo, je delo laburističnega poslanca Mackava.
Medtem ko Združene države pomagajo drugim državam pri obnovi, Sovjetska zveza nasprotuje njihovi gospodarski obnovi in njihovemu notranjemu miru
»Ne\v Orleans Times« prinaša uvod* nik, kjer najprej. pripominja, da Zdru* žene države svojih prispevkov k sve* tovni obnovi, ki so edinstveni v zgodovini, niso nikdar uporabile kot pri* pomoček za agresijo ter nadaljuje:
»Združene države niso nikdar imele teritorialnih zahtev, niso nikdar pri* pravljale stavk, temveč so vedno sku* šale le. demokratično pomagati neod* visnim državam ter jim omogočiti, da si pomagajo same ter si zaščitijo svojo svobodo in svoje pravice. Prispevki Kremlja pa so imeli prav nasprotne namene. Komunistični agenti po raznih državah so storili vse, da bi preprečili gospodarsko obnovo in ustvarili kaos. Sovjetske okupacijske čete so po vzhodni Evropi pomagale vreči nekomu* nistične vlade, ki so bile legalno izvoljene. Sovjetska zveza je vedno in povsod na vse načine delala proti gospodarski obnovi in notranjemu miru.
Zgodovina beleži vsa ta neizpodbitna dejstva in bo tudi izrekla svojo sodbo.«
Sovjetsko - jugoslovanski spor
Spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ali, kakor ga za zdaj še uradno imenujejo, spor med Kominformom in voditelji jugoslovanske komunistične stranke, zavzema vedno hitreje nove oblike. Poskušani beg generala Jovano* vica, odstranitev voditeljev črnogorske in maccdonske vlade, čistke v partiji in v vojski, vse to daje jasen vpogled v notranji položaj države. Poziv ko* minforma v juniju, naj bi »še zdravi komunisti« prisilili Tita in njegove tovariše, da se vrnejo na pravo pot, ali pa da naj bi jih zamenjali, če bi se pr* vo izkazalo za neizvedljivo, ni bil brez* uspešen korak. Na vsak način raste upor proti Titu tako v partiji kakor v vrstah vojske in med delavci. Zdaj je neizogibna zmešnjava med ljudmi, kate* re so leta in leta učili spoštovati Tita in Stalina z enako častjo in za katere sta bila oba nezmotljiva ter vzvišena iznad vsakega suma. Zdaj pa mora jugoslovanski narod izbirati: ali Stalin ali Tito.
Za Sovjetsko zvezo Tito ni le krivo* vcrec, on je tudi uporniški vazal, ki de* luje v eni najvažnejših obmejnih po* krajin sovjetskega imperija. Res je, če je na svetu kakšna stvar, ki jo kakšen imperij ne more trpeti, potem je ta
spodarsko gibanje, kakor so mnogi med nami gledali V OF le narodno gibanje.
Resni ljudje pa pravijo, da bi mogla najti rdeča kuga tudi v Argentini ugod* na tla. Verska nevednost, moralna lahko* miselnost, oboževanje bogastva in sploh ves praktični materializem, ki vlada tu, vse to je napravilo iz Argentincev do* volj lahko in površno ljudstvo, ki bi se moglo prav lahko dati zavesti od komu* nistične propagande. — Ali se niso dali med nami od komunizma poleg ubogih delavcev najbolj zaslepiti ravno velepo* sestniki in vsakovrstni z vero skregani magnati in celo izobraženci?
Komunizem ima na razpolago svoje obljube za vse kategorije materialistov in pohlepnežev. Tudi v Argentini je vkljub vsej bogatiji še neskončno števi* lo ljudi, ki bi radi imeli še mnogo več. In če ti nimajo krščanske hrbtenice, se kaj lahko dajo ujeti od obljub tistih, ki »delijo«.
Kdo ve, ali ni Bog tudi Argentini in drugim tako zvanim kapitalističnim državam pripravil duhovno ozdravljenje vprav po komunizmu, ki sc poslužuje njihovega pohlepa po materialnih do* brinah, da jih spravi prav ob vse in jih
stvar upor enega izmed vazalov.
Borba se je že pričela, izvajajo se že gospodarske sankcije. Kar se tiče pe= trcleja, je prekinitev dobav iz Romunije in Albanije šele pričetek. Jugoslavijo so že zdaj opozorili, da ne sme pr ča* kovati nobene gospodarske podpore od vzhoda. Z drugimi besedami, poskušali bodo upropastiti njeno neustaljeno go* spodarstvo.
Pisali so že, da bodo Sovjeti usmerili svoje ladje in njih tovore za srednjo Ev* ropo ne več v jugoslovansko luko Reka —Sušak, ampak v tržaško pristanišče. S tem odpade tudi prevoz blaga po jugoslovanskih železnicah, kar pomeni za Jugoslavijo gospodarsko škodo.
Če bi borba imela čisto notranji zna* čaj, bi bilo o zmagi Tita težko dvomiti. Toda temu ni tako, ker v resnici ne gre za osebno avtoriteto Tita v Jugo* slaviji, temveč za osebno avtoriteto Stalina in vseh držav sovjetskega vpliv* nega območja.
i- Domače novice n
Pobožnosti tega tedna
V sredo zvečer Ob 8h duhovna obnova za žene.
¥ petek zjutraj ob 6 h sv. maša s petjem in zadostilnim sv. obhajilom v stolnici. *
V petek zvečer ob 8 h slovesna ura češčenja v stolnici.
V soboto zjutraj ob 6h pobožnost prve sobote v mesecu v stolnici.
V soboto zvečer ob 8 h duhovna obnova za može in fante.
Prih. nedeljo ob 8h zjutraj pri Sv.
Ivanu sv. maša za može in fante.
V nedeljo popoldne ob 4h pri Sv.
Ivanu shod Skalnice.
Spet sončna ura
V soboto zvečer porini na budilki ka* zalec za eno uro nazaj, da ne vstaneš v nedeljo eno uro prezgodaj, ampak boš mogel bolj spočit vzdihniti: Hvala Bo* gu, da smo se spet vrnili k pametni uri!
Povratek kipa fatimske Matere božje v Gorico
V nedeljo 3. X. ob 8.30 zvečer pri* peljejo iz Brume v Furlaniji k Sv. Justu v Gorici kip Marije Misijonarke. Od tam se bo razvila velika procesija po obeh Korzih skozi ulico Crispi v stolni* co, kjer bo zahvalna pobožnost za vse milosti, ki jih je Marija podelila naši nadškofiji.
Kip ostane 8 dni sredi stolnice, nato pa ga bodo postavili v prezbiterij na* sproti podobi svetogorske Matere božje. Razsvetlite hiše, koder bo šla procesija, in počastite s svojo udeležbo nebeško Gospo.
Tridnevnica na čast sv. Frančišku Asiškemu
Vodstvo slovenskega Tretjega reda sporoča, da bo tridnevnica na čast sv. Frančišku za III. red in častilce sv. Fran* čiška v cerkvi sv. Ivana. Tridnevnica se bo začela 1. oktobra na prvi petek ob šestih in pol zjutraj s sveto mašo in kratkim nagovorom. Na praznik sv. Frančiška 4. okt. bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom. K tridnevnici so vabljeni tudi drugi verniki. Imeli boste tudi priložnost za sv. spoved. Tretjercdniki so
tako nauči bolj ceniti duhovne dobrine.
Tako je modra val z menoj g. doktor, ki pravi, da je komunizem otrok liberal* nega kapitalizma.
Potem sva še govorila o ptičkih, veli* kih in malih, da so tu drugačni kot pri nas. Samo vrabci so enaki. Vsak dan lahko vidiš v jeseni široke kline močvir* nih ptic, ki na zimo letijo z mrzlega ju* g a proti toplejšemu severu. Na splošno imajo ptiči tu lepšo barvo kot pri nas, a ne pojo tako lepo. —1 Ko mi je g. to pravil, sem se kot pevec spomnil, da ti* sti ljudje, ki so najlepši, navadno ne pojo najlepše. Dobe se pa izjeme. Slavčkov tu zelo pogrešamo.
Tudi na nebu nam tu sijejo drugačne zvezde kot doma. Značilen je posebno Južni križ. Gospod doktor me je opozo* ril, da tu luna ne laže, ker raste od leve proti desni in ne obratno kot pri nas.
Prav tako je tudi drevje, tu vse dru* gačno. So sicer Isti rodovi, a druge vrste.
Ko sva sc o tem in še o marsičem drugem na dolgo razgovorila, je prišel čas, da sc vrnem spet v Lujan. Domeni* la sva se še, da pridem v nekaj dneh v njegov Štandrcž, kjer se uči španščine,
napn.šeiv, da prinesejo cvetlice za okrasitev oltarja, na katerem bo slika sv. Frančiška.
Marijanski kongres v Vidmu
Pobožnost »romanja« Matere božje so končali v Vidmu z lepim marijanskem kongresom, ki je bil od 19. do 26. t. m. Med tednom so bila zborovanja s predavanji in pobožnosti z govori o Mariji za razne stanove, n. pr. za du< hovnike, izobražence, vojake itd. Kon* gres so zaključili v nedeljo 26. IX. z velikansko procesijo, katere se je ude* ležilo 6 škofov z beneškim kardinalom na čelu. Priromali so verniki iz vse nad* škofije in se uvrstili v procesijo po de* kanatih. Procesija s kipom Marijinim je šla iz videmske stolnice, ki je bila čudovito lepo okrašena in razsvetljena s 7000 žarnicami. Verniki so spremljali Marijo v šestero in osmerestopih in vkjub temu je procesija trajala nad dve uri. Sklepni govor in blagoslov je bi! na velikem trgu pred svetiščem Ma* rije Milostne (Madonna dellc Grazie). Posebno razveseljivo je, da se je proce* sije udeležilo posebno veliko število mladine, posebno mladeničev.
Po procesiji je g. videmski nadškof msgr. Nogara posvetil videmsko nad* škofijo brezm. Srcu Marijinemu vpričo 80.000-glave množice vernikov.
V Vidmu so katoličani zelo lepo orga* nizirani in ne plavajo v meglenih in pogubnih komunistično * narodnjaških vodah, ki so že same na sebi velika laž in prinašajo ljudstvu le vsestransko škodo.
Ali ni skrajni čas, da tudi pri nas stopijo vsi pravi verniki v katoliška društva in družbe, da ne ostanejo kot zdrobljena čreda še nadalje lahek plen brezbožnih slepiteljev naroda? Katoli* čarni, proč z rdeče pobarvanimi narod* nimi čenčami in začnimo resno delati za splošni, predvsem pa za versko * mo* ralni dvig našega ljudstva! To je naj* boljše rodoljubje.
Dobrovo v Brdih
V petek 24. t. m. na praznik Marije rešiteljice jetnikov je na Dobrovem v Brdih preminula v 83. letu starosti blaga gospa Terezija Sfiligoj, zgledna mati številne družine, iz katere je izšel tudi dr. Avgust. Bog daj rajni večni mir. Preostalim, zlasti pa g. dr.*ju Avgustu izrekamo prav iskreno sožalje.
Naš podlistek
Z današnjo številko zapustimo Urha in Žefa, želeč jima dolgo življenje in srečno smrt v domovini. Tistim, ki so ta dva prijatelja zelo ljubili, voščimo, da bi si našli dva še boljša. Tistim pa, ki so ob slovesu smejejo, čestitamo k yesedju. Ohranimo si vsaj kako težko .resnico, ki sta jo ta dva kmeta v lahki obliki povedala.
Prihodnjič pride v podlistku nadalje* vanje flamske povesti »Pokojni župnik Kampens«, ki je izhajal v »Tednu«.
Dve zadnji poglavji te povesti bosta zelo ugajali tudi tistim, ki prejšnjih niso brali.
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠCE« :
VI. v Gorici 500; Andrej Figelj 500; N. N. v Gorici 200.— lir.
Bog poplačaj!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Katoliška tiskarna — Gorica
mašuje (ob nedeljah po trikrat), krščuje in mrliče blagoslavlja.
Zdaj pa se za nekaj časa poslovim tudi od tebe, kajti obilno delo, ki me čaka, mi ne bo dopuščalo, da bi kuj prida pisal. Če mi pa Ti kaj več sporo* čiš, kaj se godi okrog Gorice in onstran zavese, me bo vedno zelo zanimalo. — Po vsem, kar slišim od tam, je zelo to* lažljivo, da so skoro vsi speči in drema* joči odprli oči pod vplivom pajčje preje v želodcih in ob bitju udarniškega'dela. Tistim pa, ki so popolnoma slepi, more dati luč le čudež božji.
Tebe in vso Tvojo družino ter vse Primorce, zlasti tiste, ki me niso mogli ali hoteli razumeti, pozdravljam prav prisrčno
Tvoj Urh
Še eno novico! Pravkar sem hotel zalepiti pismo, ko sem prejel sledeči hrzojav: Žena in oha nečaka prispela v Buenos Aires.
Hvala Bogu! Še bo lepo na svetu, čeprav v tujini... in čeprav nam bodo poleti okrog Božiča pili kri komarji, ki jih je tu na cente in niso nič bolj obzirni in olikani kot v naših krajih.