Občai občan Hrast čestitd občinske prazniku !
tkam in om ika o od

'■4i
jstitamo * ob
Zasavc d.o.o.
m simtson
COCTAtLmhEZU &

Dnevu osti!
'asavc d. o. o.
-v.''
ŠS”	*, '4čf:
GOSTIŠČE BAZ&J ? .
Ml:- ^
-	060H2 020
VIVA na Norveškem
Infervjih
Magda Mjlovrh
ma^oa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoije, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729.servis 0601/63-399
VOZILA 323 NA ZALOGI!
ZA VARNO VOŽNJO IN KVALITETO VOZIL ISO 9001!
KDOR CENI ŽIVLJENJE SE VOZI Z MAZDO!
POGODBENO PREVZAMEMO VSE STROKOVNE NALOGE S PODROČIJ VARSTVA PRI DELU IN POŽARNEGA VARSTVA
ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE

D
AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
Akcijo kreditiranja smo podaljšali do 30. 6.!
Mazda je za vse, ki ste hitri in odločni, akcijo kreditiranja podaljšala do 30. junija.
Samo 30 % pologa in 48
mesečnih obrokov. Odplačevati jih boste začeli šele dva meseca po prevzemu avtomobila. Medtem si lahko z novo mazdo privoščite brezskrbne počitnice.
Odslej vozila 323 ina zalogi. Kupcem novih vozxl podarimo avtoradio KlElSrAVOOD-tSdenjava staro za novo ne glede na znamlco vozila Rabljena vozila na zalogi-
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI
SpOŠTOVANE obČANkE In obČANI
ZAGORJA!
Ob 29. juNijuf Dnevu dRŽAVNosri In šest! oblETNici OSAMOSVOJITVE SlovENijE Vam iskRENO čestItava!
Predsedmh
občmshegasueta
Janez Uouh
Župan
Matjaž Švagan
■ ^
kmetijsko zadrugo
n« h
izloke.
O
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o.,
Vsem obČAiNkAM In obČANOM ob Dnevu dRŽAVNOsii
ČESTITATA
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE
iiN
hranilno kreditna služba


GOSTISCE
mm
Prešernova 2, Zagorje, telefon 0601 61 177
Ob Dinevu dRŽAVNOsii ČESlilAIVIO In ŽElilVIO
pRijETINO praznovanje!
Qb ^DneVa d/igaiinosti istmo čestitam i/sem duga^jmtam in dtifiavdjanoM \) občini ^T/ibo^je in našim p/iijateCjem in ge&m
p/iijetno p/tagnoeanje
Župan občine Trbovlje Janez Malovrh
TERMOELEKTRARNA
TRBOVLJE
O/? CDnevu državnosti
Vam iskreno
čestitamo
Termoelektrarna Trbovlje
©
CEMENTARNA TRBOVLJE
Q/±zm jioilounim fiaitnzijzm
in (ji&m oljčanom
čEititamo ^2)an dižavnodL
CEMENTARNA TRBOVLJE d.d.
J
■
UVODNIK
Spet je praznik za nami, nekaj smo napisali tudi o tem, pa obveščamo vas o prireditvah konec tega tedna, ki po večini še sodijo v okvir praznovanj. Seveda pa nam je država spet voščila za praznik, tako kot že nekajkrat doslej, s kakšno podražitvijo. Sedaj so nam zasladili telefonske pogovore in tudi po internetu bomo bolj kislo surfali...
Pa kaj se če, tako je, dokler ne bo tudi na tem področju kakšne ščuke, da bi to leno mlako malo razbrzdala.
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004
Ob Onem državnosti
čestitamo
vsem sodelavcem m občanom.
ZASAVCA izdaja Zasavc d o o Cesta 70 julija 2c 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Roben Halzer. Franci Kadunc Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), IgorGošte, Polona Malovrh, Roman Rozina.
Računalniški prelom: Mullima d o o Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc Cesta 20 julija 2c 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
3.JULIJ - PRAZNIK HRASTNIŠKE OBČINE
V Hrastniku se izvoz povečuje
V	ponedeljek, 23. junija je bila v sejni sobi občine Hrastnik tiskovna konferenca ob 3. juliju - prazniku občine Hrastnik. Prireditve v sklopu praznovanj bodo potekale od 23. junija do 6. julija.
Župan Leopold Grošelj je v uvodnem delu pozdravil navzoče in jih seznanil s pridobitvami v letošnjem letu in nalogami v prihodnje. Kot je povedal, občina Hrastnik praznuje v spomin na hrastniško delavsko gladovno stavko 3. julija 1934. V sovpadaju s praznovanjem občine Hrastnik praznujejo tudi nekatere krajevne skupnosti, med njimi KS Rudnik, KS Steklarna in KS Dol, prireditve pa so tudi v čast Dneva državnosti, pričele pa so se bodo v ponedeljek, 23. junija z otvoritvijo razstave ročnih del pododbora Društva upokojencev Steklarna v Gasilskem domu Steklarna Hrastnik, 25. junija pa so ves dan potekale športne prireditve za prehodni občinski pokal v KS Dol. Po besedah župana Leopolda Grošlja bodo otvorili nekaj posodobljenih cest, dokončano javno razsvetljavo v KS Dol, posebej svečano pa bo kulturno srečanje v soboto, 28. junija ob 17. uri v Domu KS Krnice, v KS Savna peč, kjer bodo obujali spomine na vaške grče in dr. Antona Sovreta s številnimi priznanimi gosti, zatem pa bo zabavna prireditev Dolska noč pred spomenikom na Dolu.
V	torek, 1. julija bo dan odprtih vrat v Brodarskem društvu Steklarna Hrastnik, kjer bo vožnja z rafti, kanuji in kajaki ter že naslednji dan ob 18. uri bo veteranski turnir v malem nogometu na igrišču na Logu in v četrtek, 3. julija ob 17. uri tudi finalne občinske trim lige v malem
nogometu v športnem parku na Logu. Zanimive bodo tudi prireditve v posameznih krajevnih skupnostih, ki praznujejo in sicer v petek, 4. julija v KS Rudnik, ko bo ob 17. uri zaključek izgradnje 9. stanovanjske enote neprofitnih stanovanj z ureditvijo celotne komunalne infrastrukture pod Zavraškom ter dokončanje parka v zazidalnem načrtu Ob Bobnu. Nadalje bo v soboto, 5. julija počastitev KS Steklarna in s tem dokončanje prve faze modernizacije magistralne ceste Hrastnik-Trbovlje. V nedeljo, 6. julija bo tradicionalni pohod "100 družin v Gore". Istega dne že v dopoldanskih urah pa družabno srečanje Avto-moto društva Hrastnik na Kalu. Kot pravi hrastniški župan, se z najboljšimi močmi trudijo za boljše pogoje v Hrastniku, kar se kaže tudi na gospodarskem področju. Predvsem pa si želijo še več aktivnosti na področju modernizacije cest. Vsa leta doslej so se angažirali tudi na področju pospeševanja turizma, vključili so se v izvedbo akcije Za lepši kraj ter organizirali razne ekološke aktivnosti. "Uspešni smo pa toliko, kolikor smo uspešni skupaj," je še dodal Leopold Grošelj.
In s tem v zvezi niso zanemarljive tudi prireditve v soboto, 5. julija, ko se bodo ob 10. uri pričele igre za otroke CICI VRTILJAK na Logu v izvedbi Radia Trbovlje, ko bo potekal tudi slovenski pokal v kajaku na divjih vodah na reki Savi. Sledilo bo praznovanje v KS Steklarna, med drugim tudi s pričetkom izgradnje bencinskega servisa Petrol v Podkraju in tega dne ob 19. uri bo tudi družabno srečanje z gasilsko veselico v športnem parku na Logu.
ER.
Priznanja ob hrastniškem občinskem prazniku
V skladu z Odlokom o podeljevanju priznanj občine Hrastnik in Pravilnikom o podeljevanju priznanj občine Hrastnik je Komisija za odlikovanja in priznanja dne 24.4.1997 objavila razpis za zbiranje predlogov kandidatov za podelitev najvišjih občinskih priznanj za leto 1997.
Občinski svet je na svoji seji potrdil naslednje predlagane kadnidate, ki bodo prejeli priznanja občine Hrastnik:
Priznanje Zaslužni občan dobi: FRANC ROTAR za uspehe na področju društvenih dejavnosti v občini. Rodil se je pred 83. leti in še že zelo zgodaj včlanil v gasilske vrste. V času vojne se je priključil narodno-osvobodilnemu boju in deloval na Dolenjskem, po končani vojni pa je postal predsednik krajevnega odbora OF Prapretno. Že leta 1945 se je s
sodružniki lotil izgradnje gasilskega doma ter prostorov krajevne skupnosti. Bil je tudi predsednik gradbenega odbora. Nadalje je po ustanovitvi Občinske gasilske zveze Hrastnik opravljal nalogo predsednika zveze, bil pozneje predsednik nadzornega odbora Občinske gasilske zveze Hrastnik in vsega udeležen kar na petih gasilskih kongresih Slovenije. Prizadeval si je, da so bila gasilska društva v Hrastniku opremljena na podlagi požarne ogroženosti ter da so bili gasilci strokovno usposobljeni za posredovanje v različnih intervencijah, ki sojih izvajali. Njegov prispevek je viden tudi v odboru Zveze borcev ter Muzejskem svetu. Prejel je številna gasilska in državna priznanja. Za realizacijo opravljenega dela pa je žrtvoval veliko prostega časa in strpnosti ter marsikdaj prispevanje lastnih sredstev, zato je njegovo delo še toliko vrednejše.
Priznanje "Plaketa 8. februar občine Hrastnik dobi: ZVONE BIDERMAN za uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem področju. Že v rani mladosti seje vključil v kulturno življenje v
občini Hrastnik in na tem področju ostal dejaven celo svoje življenje. Med drugim je deloval v moškem pevskem zboru Svoboda I vse doslej. Izredno in spoštovanja vredno je njegovo delo pri urejanju hranitve zbora, saj je tako urejen, da je lahko za vzgled marsikateremu društvu na mnogih zabavnih prireditvah, ki so se jih ljudje radi udeleževali. Vtisnil je brezhibni pečat tudi lutkovnemu gledališču Svobode I. katerega član je bil 23 let in ansamblu Veseli berači, v katerem je aktivno deloval 25 let in z njim nastopal na mnogih zabavnih prireditvah, ki so se jih ljudje radi udeleževali. Kljub vstopu v osmo desetletje svojega življenja, je še vedno poln energije, pevske kondicije, vedrega in iskrivega duha. Pevci Svobode I so nanj ponosi, ker je človek, prijatelj in pevec v polnem pomenu besede.
Posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju delovanja v krajevni skupnosti dobi: FRANC MAJCEN, ki je že drugič na neposrednih volitvah izvoljen v Svet KS. Že v prvem mandatu se je kot član sveta KS s svojim angažiranjem v javnem življenju trudil, da se delo sveta
odvija tako, da se njegova vloga v kraju čimbolj uveljavi. V tem smislu je deloval v raznih društvih, posebno še v Gasilskem društvu Dol. Zaradi svojega načina dela v javnem življenju, neposrednega odnosa do ljudi pri razreševanju tekočih problemov v kraju, je bil na zadnjih volitvah v svete KS ponovno izvoljen. Svet mu je zaupal za ta mandat odgovorno dolžnost predsednika komisije za komunalna vprašanja in podpredsednika sveta. Na obeh teh dolžnostih angažirano in uspešno razrešuje probleme, ki se pojavljajo v komunalni infrastrukturi ali na drugih področjih življenja v kraju. S svojim načinom dela veliko prispeva h krepitvi ugleda sveta KS in zaupanja v krajevno samoupravo pri razreševanju tekočih in razvojnih problemov kraja.
Posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju društvene dejavnosti dobi: SREČKO MOKOTAR, ki dela v Izvršnem odboru Društva za boj proti sladkorni bolezni Slovenije Hrastnik že sedem let. Tudi sam boleha za sladkorno, organiziral pa je redne sestanke insulinašev, kjer so se seznanjali z novitetami ah
zdravljenja ali pripomočkov. Bil je svetovalec vsem insulinašem in z diabetologom vzorno sodeluje. Obenem je tudi dopisnik in dobro leto dni tudi v uredniškem odboru časopisa SLADKORNA BOLEZEN. Zaradi enakih interesov diabetikov Zasavja je pred leti ustanovil regijski odbor diabetikov, kjer so bile vse občine od Hrastnika do Litije. Pri regijskem odobru je sodeloval kot odbornik štiri leta. S svojimi predlogi in delom je pripomogel, da so se naše akcije uspešno izvajale, npr. Srečanje zasavskih diabetikov, kjer se je nad dvesto diabetikov srečevalo, izmenjavalo izkušnje in pridobivalo nova spoznanja o svoji bolezni. Pet let je bil tudi član predsedstva Zveze društve, po njegovi zaslugi pozna približno 75.000 Slovencev diabetikov Hrastnik malo bolje, saj
je vseskozi pisal o problemih hrastniških diabetikov.
Posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju kulturne in prosvetne dejavnosti dobi OSNOVNA ŠOLA VITKA PAVLIČA HRASTNIK. Šola je v vseh letih veliko mladih ljudi, ki so imeli težave v razvoju izobrazila in usposobila za samostojno življenje in delo. Njena prizadevanja za osveščanje javnosti o delu z duševno prizadetimi so pripomogla, da so le-ti sprejeti v okolju, kjer živijo. Poslanstvo šole se ne konča z odhodom mladostnikov iz šole, temveč pozorno spremlja njihovo nadaljnjo življenjsko pot in jim nudi pomoč, če jo potrebujejo. Zato je pred leti dala pobudo in bila začetnik dela Društva za pomoč duševno prizadetim v Hrastniku. Združujejo družine otrok in vse, ki
želijo pomagati drugačnim. V petinštiridesetih letih so opravili veliko, odgovorno in humano delo.
Posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe na področju telesnovzgojne in športne dejavnosti dobi:	PETER
KAUZER, ki je svoje življenje takorekoč posvetil športu, prek kot aktivni tekmovalec v kajaku na divjih vodah, sedaj pa animira druge za rekreativno in tekmovalno udejstvovanje. Je član Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, zaposlen na Kulturnorekre-acijskem centru Hrastnik, kot organizator športnega življenja. S svojim talentom, zelo dognano in racionalno tehniko, ki je vplivala na razvoj veslaške tehnike v svetu, seje leta 1976 uvrstil v državno reprezentanco in bil njen član vse do leta 1985. Udeležil se je treh svetovnih prvenstev, 1.1977 Spittal
(AUT), 1. 1979 Jonquere (CAN),
1.	1981 Bala (GB) ter Evropskih pokalov (sedanji svetovni pokal) v letih 1976, 1978, 1980 in 1984. Njegov naj večji uspeh je 5. mesto na SP v Spittalu, sam pa pravi, da mu največ pomeni zmaga na uradnem treningu na SP v Canadi. Bil je tudi večkratni državni prvak v ekipnih vožnjah. Od leta 1990 je trener mladih kajakašev v BD Steklarna Hrastnik in sadovi njegovega amaterskega dela z mladimi se že kažejo, saj bosta dva tekmovalca letos zastopala barve Slovenije na evropskem prvenstvu v Franciji. S svojimi športnimi dosežki in delom z mladimi je pomembno vplival na razvoj kajakaškega športa pri nas ter uspešno promoviral tako Brodarsko društvo kot občino Hrastnik.
Zbrala: RR.

Zlata vrtnica tudi letos Ocenjevalna komisija turističnega društva Trbovlje bo v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih spremljala urejenost Trbovelj, da bi pozno jeseni podelili priznanja za vzorno urejenost, najboljšim pa zlato vrtnico. Celotne Trbovlje si bo komisija ogledala dvakrat in sicer junija in septembra oziroma oktobra. V letu kulture v turizmu bodo posebno pozorni urejenosti objektov oziroma odprtih prostorov, namenjenih za kulturne prireditve. Med najpomembnejšimi prizadevanji za kakovost življenja v zdravem, neonesna-zenem okolju bo skrb za pravilno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov ter skrb za ohranjanje in varovanje čiste vode. Naše delovanje bo še bolj usklajeno v ozaveščanje in izobraževanje krajanov na tem področju. Pri ocenjevanju bo komisija ugotavljala, kako skrbijo za celostno snažnost in urejenost kraja. Gre pa tudi za ohranjanje domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe. Letos bo posebna pozornost pri ocenjevanju namenjena urejenosti okolice šol, športnih igrišč in javnih objektov - železniške postaje, avtobusnih postajališč,
parkov in nasadov, bencinskih črpalk, gostinskih objektov, poslovnih zgradb, itd.
TD Trbovlje vabi vse občane Trbovelj, da vse leto sodelujejo pri urejanju kraja, posebno še pri urejanju in čiščenju okolice zgradb in naselij, kjer žive in delajo.
U.
Trim steza prenovljena
Trbovlje,!S.junij 97. Odprli obnovljeno trim stezo. Slavje so pripravili ob njenem začetku, za objekti IBT na Gimnazijski cesti. Zgradili so jo leta 1981, kot nadomestilo za prvotno in kasneje opuščeno trim stezo na Vrheh oziroma na Prečni pod Podmejo, da bi bila občanom bližja in dostopnejša. Sčasoma je zob časa tudi to stezo načel in postala je dotrajana in zaraščena. K pobudi Radia Trbovlje je pristopilo dosti zainteresiranih podjetij in posameznikov, ki so v raznih oblikah pripomogli k obnovi steze. Delo so opravili predvsem dijaki gimnazije in srednje ekonomske ter strojne šole. Svoj delež pa so priložili še člani poklicne gasilske enote ter Komunala Trbovlje. Obnovljeno trim stezo je z nagovorom odprl župan Janez Malovrh. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi in razširitvi te steze, ki je dolga
1.600 m in ima 28 točk za razne razgibalne vaje. Progo so podaljšali še za 3.000 m za razne gozdne teke za ohranjanje in pridobivanje kondicije. V otvoritvenem programu so sodelovale trboveljske mažoretke ter Cicivrtiljak, ki ga vodi Karmen Lindič. Organizirali so tudi nagradna tekmovanja. Trim steza sodi v okvir Zveze športnih organizacij Trbovlje.
IL.
Na vročevod bodo priključili nova stanovanja
Občina Trbovlje se je odločila, da bo še letos poskrbela za priključitev večjega števila obstoječih stanovanjskih blokov na vročevodno omrežje. V ta namen so razpisali natečaj za izbiro izvajalca brez omejitev za izvedbo priključkov na vročevodno omrežje vTrbovljah. Kot investitor nastopa JKP Komunala Trbovlje. V okviru priključkov na to omrežje gre za izvedbo primarnih in sekundarnih vodov, toplotnih postaj in podpostaj. Javni razpis se nanaša na priključitev naslednjih stanovanjskih blokov: Keršičeva c. 16 a, 21 a in 29 a, Kešetovo 13, 13 a, 14,14 a, 15 in 15 a, Partizanska 22 a in 26 a, Cesta oktoberske revolucije 5 in 7, Trg Svobode 2, 3 in 4 ter Kovinarsko naselje 1, 1 a.
2,	2 a, 3, 3 a, 4, 4 a ter 5 in 5 a. Tako naj bi priključili v naslednjem obdobju na vročevodno omrežje skupno 298 stanovanj. Okvirna vrednost vseh del je 49 milijonov tolarjev. Del sredstev bo prispeval investitor, del pa stanovalci omenjenih blokov.
IL.
Sanirali bodo plazove
Tudi na področju Trbovelj se zelo pogosto pojavljajo plazovi, posebno ob večjih nalivih. Ponavadi plazovi ogrožajo ljudi v raznih oblikah, bodisi pri rušenju domov in gospodarskih poslopij, največkrat pa poškodujejo ceste in druge komunikacije. Občina Trbovlje seje odločila, da bo letos sanirala tri plazove in sicer pod Glasbeno šolo na Keršičevi 50, pri OŠ Ivana Cankarja na Trgu F. Fakina 8 in na Muzgi, to je na Katarini. V vseh naštetih primerih vrednost del znaša 14 milijonov tolarjev. Dela bo izvajal najugodnejši ponudnik.
U.
TRBOVLJE
Določili so stavbna zemljišča
Pred kraktim je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Trbovlje sprejel sklep o določitvi stavbnih zemljišč na območju Trbovelj. Sklep temelji na zakonskih predpisih, v njem so po posameznih planskih celotah navedli vsa naselja, ulice, ceste, trge,... z navedbo parcelnih številk katastrskih občin. Na temelju tega sklepa bo za uporabo stavbnih zemljišč pristojna služba zaračunavala nadomestilo.
IL.
Gradnja kolektorjev in obnova vozišč
ObčinaTrbovlje ima v letošnjem načrtu komunalnih del med drugim tudi zgraditev kolektorja in obnovo vozišča v Žabji vasi, v Koloniji 1. maja in zgraditev fekalne kanalizacije na deponiji Neža. Investitorja teh del bosta Občina in JKP Komunala Trbovlje. Okvirna vrednost vseh naštetih del znaša 71 milijonov tolarjev. V skladu s predpisi so objavili javni razpis za izvedbo naštetih del. Zainteresirano podjetje oziroma izvajalci so morali do 23. junija predložiti svoje ponudbe Komisiji za oddajo del Občine Trbovlje.
IL.
Nadaljevali bodo z modernizacijo ceste na Dobovec
Cesto Trbovlje - Dobovec so že lansko leto v spodnjem delu razširili in modernizirali, občina Trbovlje namerava letos s tern nadaljevati. Za ta dela so objavili javni razpis v vrednosti 10 miljonov tolarjev, dobil pa jih bo najugodnejši ponudnik.
IL.
Obnovili bodo kuhinjo v SBT
Vodstvo splošne bolnišnice Trbovlje se je odločilo, da na temelju sprejetega programa obnove modernizirajo kuhinjo, kjer vsakodnevno pripravljajo številne obroke za osebje in bolnike. Razpisali so natečaj za izvedbo načrtovanih del. Ponudbe zainteresiranih izvajalcev del in dobaviteljev opreme so sprejemali
do 26. junija. Delo pa bo dobil najugodnejši ponudnik.
IL.
Transfuzijski oddelek posodobili
Pred kratkim je transfuzijski oddelek SBT dobil novo računalniško opremo za hiter način ugotavljanja kakovosti krvi.
IL.
Nadzidava
Telekom - PE Trbovlje, ki ima svoje poslovne prostore na Trgu revolucije, se je pred kratkim odločilo, da razširi svoje poslovne prostore, ker bodo razširili dejavnost. Odločili so se za nadzidavo osrednjega objekta za eno nadstropje. Projekt je izdelal arhitekt Gvido Burja iz IBT Trbovlje. Dela izvaja SPOT d.o.o Trbovlje. V nadzidku so v teku zaključna dela. Ko bodo z njimi končali, bodo izpraznili spodnje poslovne prostore, kjer bodo uredili prodajalno s telefonskimi in podobnimi aparati ter priborom, ki se uporablja v sodobni telefoniji.
IL.
Koncesija za plakatiranje podeljena
Občina Trbovlje je podpisali pogodbo s Stanovanjsko obrtnim podjetjem Trbovlje o podelitvi koncesije za plakatiranje in izobešanje transparentov na območju Trbovelj. Podjetje je dobilo koncesijo za dobo 20 let, temelji pa na posebnem občinskem odloku o plakatiranju. Odslej nobeno podjetje, stranka, društvo ali organizacija ne sme nameščati plakatov, pač pa jih mora z naročilnico oddati podjetju SOP. Ta jih žigosa in namesti za določen čas na panoje, namenjene plakatiranju. Za plakatiranje kot tudi za odstranitev plakatov po končani prireditvi v 48 urah, je treba SOP-u plačati določene stroške po tarifi. Taje odvisna od velikosti in števila plakatov, pa tudi od tega, koliko časa so le-ti na panojih. Podobno velja tudi za nameščanje transparentov. SOP ima pravico, da odstrani s plakatnih mest plakate, ki niso žigosani in nameščeni z njihove strani. Pri nameščanju
plakatov imajo humanitarne organizacije ugodnosti.
IL.
Predstavitev novega učbeniškega kompleta
V	začetku letošnjega šolskega leta je prišel v šole nov učbeniški komplet Touchstone 1 New za poučevanje angleščine v 5. razredu. Kljub temu, da komplet ni bil dokončan (kasete se še snemajo v Angliji, priročnik za učitelja bo predvidoma nared v jeseni), so ga začeli uporabljati v nekaterih šolah tudi v Zasavju. Učiteljicam pa so se ob uporabi porajala številna vprašanja in pobude.
Ob koncu meseca maja pa smo imeli možnost povabiti v goste avtorico učbenika in delovnega zvezka, gospo Alenko Gvardjančič ter strokovno sodelavko gospo Liso Harschbarger (soavtor gospod Janez Skela je bil žal zadržan).
V	obliki delavnic smo pregledovali učbenik ter se pogovarjali o načinu uporabe. Razjasnili smo precej nesporazumov ter se strinjali, da bi bila podobna predstavitev nujna že pred več meseci.
Zahvaljujemo se OŠ NHR Hrastnik, ki nas je lepo sprejela ter Založbi Obzorja iz Maribora, kije omogočila to obliko srečanja ter poskrbela za dobro počutje udeležencev.
To je bilo zadnje srečanje našega strokovnega aktiva v tem šolskem letu, pridobljena znanja pa bomo uporabili pri našem delu že v jeseni.
Za aktiv učiteljev angleškega jezika
Mojca Lazar - Doberlet
Jubileji šolstva na Prirnskovem
Letos mineva 25 let, odkar so na Prirnskovem v litijski občini zgradili novo šolsko poslopje in sicer s sredstvi prvega občinskega samoprispevka in s prostovoljnim delom krajanov. Obenem so se spomnili še 133-letnice prvih začetkov šolstva v kraju, 1 Obletnice prve zasilne šole, 86-letnice prve redne šole - enorazrednice in 67-letnico dvorazrednice.
Svečana prireditev, ki so jo organizirali v počastitev navedenih obletnic v velikem šotoru poleg šole, je privabila veliko domačinov,
pa tudi nekdanjih učiteljev in učencev ter gostov. Profesorica razrednega pouka Marinka Vidgaj, ki na šoli poučuje še šestindvajseto leto in ima v prvih treh razredih le 9 učencev, je s svojimi šolarji pripravila pester kulturni program, uredila spominsko brošuro Čas beži, spomini živijo in pridobila mnoge sponzorje, ki so pomagali pri pokrivanju stroškov praznovanja. Ministrstvo za šolstvo in šport je tej podružnični šoli letos podarilo štiri računalnike in dva tiskalnika, matična šola Šmartno je ob pomoči občine Litija preuredila centralno kurjavo in poskrbela za lepši izgled učilnic in drugih prostorov ter novo opremo, krajani pa so uredili šolsko okolico.
Krajani Primskovega so z množičnim obiskom in gostoljubjem, ki so ga izkazali gostom, dokazali da imajo svojo šolo radi in da so nanjo ponosni, saj je le-ta, predvsem po zaslugi Marinke Vidgaj, že vseskozi tudi kulturno žarišče kraja.
Boris Žužek
Tekmovanje
V začetku maja letos je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje učencev 8. razreda v znanju angleškega jezika. Udeležilo se gaje tudi pet učencev iz Zasavja. Najboljši uspeh - 92% in s tem zlato priznanje je dosegla Manca Poglajen iz OŠ Litija. Ob tem čudovitem uspehu ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko podobnih dosežkov. Čestitke pa seveda veljajo tudi učiteljici Marjani Berložnik.
TRBOVLJE
Srečanje ponudnikov in porabnikov propagandnih storitev
V Medijskih Toplicah je 19. junija v organizaciji podjetja Grafex z Izlak potekalo srečanje tržnikov, grafičnih oblikovalcev in predstavnikov tistega dela gospodarstva, ki ga uvrščamo med porabnike propagandnih storitev.
Na tem srečanju so ponovno ugotovili, da se jo prodaja pri prehodu na tržno gospodarstvo povsem spremenila. Govorili so o profesionalni prodaji, ki že nekaj časa postaja stroka in v fazi pnprave trga združuje znanja propagandistov, grafičnih oblikovalcev, računalniške priprave za tisk in tiskarjev. Ob tej priložnosti je Grafex predstavil vizualno podobo srečanja. Prevlada Ponudbe nad povpraševanjem sili načrtovalce Prodaje k vedno boljšim tehnikam, s katerimi Predstavijo proizvod tržišču. V teh naporih je vedno uspešnejši tisti, ki zna svoj proizvod ali storitev uspešneje predstaviti na trgu. Večina proizvodov na trgu je dovolj kakovostnih, zato o njihovi uspešni ali neuspešni prodaji odloča e še uspešna ali neuspešna promocija.
^ Podjetje Grafex z Izlak je eno tistih, ki na onem mestu združuje vse aktivnosti za uspešno promocijo izdelka na trgu. Za naročnika Propagandne storitve, kot so prospekti, tttalogi,... zagotovijo privlačno grafično predstavitev izdelka, izvedejo profesionalno pripravo za tisk, vse skupaj v barvah natisnejo 11 zve^ej° v katalog, brušure, revije ali zgibanke.
Kot zagotavlja tiskarna Grafek, je za aročnika postala izdelava tiskanih propagandnih medijev povsem enostavno delo. omembno je izbrati pravega in dovolj
usposobljenega izvajalca. Poleg ponudbe kakovostnih tiskovin je podjetje Grafex že dlje časa znano tudi po izdelavi štampiljk in uradnih pečatov ter reklamnih napisov.
Na srečanju so si neformalno izmenjali mnenja in izkušnje strokovnjaki z raznih področij. Hkrati je bila to tudi priložnost za sklepanje novih poznanstev in tkanju novih poslovnih vezi. Ob koncu srečanja so se dogovorili, da se v organizaciji podjetja Grafex Izlake, ob letu ponovno sestanejo.
OPEL - OFF ROAD
Konec maja so v Šentvidu pri Stični pripravili testne vožnje z Oplovimi terenskimi vozili.
OFF ROAD seje odvijal na motokros progi, ki je za ta namen zelo primerna. Preizkušali so Frontero šport 2.0 i, Frontero 2.2 i ECOTEC in Frontero z novim motorjem 2.5 TD. S svojimi zmogljivostmi so avtomobili pokazali, da so kos tudi najzahtevnejšemu terenu. Poleg Fronter sta bila na preizkusu tudi Opel Čampo 2.5 TD in Opel Monterey 3.1 TD, ki velja za najbolj prestižnega terenca.
Tanja Mahkovic
OBVESTILO!
LB BANKA Zasavje obvešča varčevalce, da bo v poletnih mesecih - julij in avgust -spremenjen delovni čas v nekaterih njenih enotah in sicer:
Agencija Kisovec
od ponedeljka do petka od 13.00 do 18.00 sobota od 07.00 do 11.00
Agencija Dol pri Hrastniku
od ponedeljka do petka od 08.00 do 11.00 in od 15.00 do 18.00 sobota od 07.00 do
11.00
Devizni oddelek Trbovlje. Opekarna 1 od ponedeljka do petka od 08.00 do 11.00 in od 15.00 do 18.00 sobota od 07.00 do 11.00
Delovni čas v ostalih enotah banke ostane nespremenjen, razen ob sobotah, ko bodo vse enote odprte od 07.00 do 11.00 ure.
LB BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje
AVTOMOTOR
■
Odprli so novo sodobno linijo za opravljanje tehničnih pregledov. Z novo pridobitvijo, ki je bila kar visoka investicija, bodo storitve AVTOMOTOR JA v bodoče še kvalitetnejše ter hitrejše.
LOTA SPORI
NA ZAGORSKI TRŽNICI SO V JUNIJU ODPRLI NOVO TRGOVINO S ŠPORTNO OPREMO.
CMC
Podjetje GMC iz Zagorja je v Delavskem domu Zagorje od 19. do 22. junija predstavljalo program pohištva domačih in tujih proizvajalcev. Posebno so poudarili program pisarniške opreme "QUADRIFO-GLIO".
Ko si je bibliobus punkt v Zagorju postavil
V petek, 13. junija, so imeli Zagorjani možnost šestino dneva preživeti z bibliobusom, ki se je mudil pred Delavskim domom Zagorje.
Šolarji so komaj čakali, da si napasejo oči v bibliobusu.
Potujoča knjižnica Otona Župančiča iz Ljubljane je od 10. do 14. ure navduševala šolarje, predvsem pa tudi take, ki jih pot le redko zanese v knjižnice. Slovenske potujoče knjižnice so se od leta 1974 opremile s kar devetimi bibliobusi, tako da lahko občasno obiščejo vse slovenske odročne vasi in kraje ter njihovim prebivalcem nudijo vpis v knjižnico. Med temi sta tudi ženski in moški zapor, domovi za ostarele in drugi, ki jim v izposojo nudijo približno štiristodeset tisoč knjig. Doslej so pridobili vsega skoraj sedemnajst tisoč rednih članov različnih starosti. V Zasavje pa bibliobus, ki meri v dolžino kar dvanajst metrov, doslej še ni prikolovratil. Kot je povedala Nika Pugelj, vodja knjižnice, ki se sploh zavzema, da potujoče knjižničarstvo dejansko postane sestavni del splošnoizobraževalnega knjižničnega sistema, jo zanimanje ljudi za branje navdušuje. "Krajane vedno opremimo z urniki naših prihodov," je dejala, "v juliju in avgustu pa ima tudi potujoča knjižnica počitnice. Ljudje z veseljem segajo po naših knjigah, seveda je to populacija, ki ji je dostop do knjižnic kakorkoli onemogočen. Naši člani so iz vseh slojev prebivalstva, ki jimje skupno veselje do branja, s čemer se dviguje kulturni in civilizacijski nivo." In ker je mnogim v samotnih urah knjiga najboljša družba, pa se z dejavnostjo potujočih knjižnic povezujejo v prijetno skupnost. In dinamičnost bibliobusov, ki vedno prinaša nove knjige, je v izjemno zadovoljstvo uporabnikov.
Tekst in foto: PR.
IN KAJ SO O BIBLIOBUSU MENILI NEKATERI ŠOLARJI?
Všeč mi je, da je avtobus tako prepričljivo opremljen v pravo knjižnico. To je super.
Manca Kersnik
Rada hodim v knjižnico in bibliobus so fajn pogruntali.
Suzana Rozman
Bibliobus je zelo fajn primer knjižnice. Upam, da imajo veliko ljubezenskih in pustolovskih knjig, ki jih najrajši berem.
Peter Laznik Eberl
Zagorska knjižnica je dobro založena, ampak bi rajši hodil v bibliobus.
Nejc Kos
Bibliobus je super zadeva, ker je vsak dan v drugem kraju.
Marjeta Gričnik
Rad hodim v knjižnico, ampak bolj fajn bi bilo hoditi v knjižnico kot je bibliobus.
Marko Ojsteršek
Za domače branje sem letos prebrala vse knjige in tudi izposoja knjig v bibliobusu je zanimiva zadeva.
Monika Suša
Fajn je bibliobus, sploh ker je toliko knjig v avtobusu.
Natalija Ložak
Bibliobus je zanimiv. Kakšno knjigo bi si z veseljem sposodila.
Dijana Šmon
Tudi knjigo Pet prijateljev, ki je sedaj najbolj popularna, imajo. Bibliobus je dobra stvar.
Georg Brkovič
MePZ Svoboda na Madžarskem
V	Monoštru, središču porabskih Slovencev na Madžarskem je bila 14.junija velika pevska manifestacija pod geslom Pesem ne pozna meja. Takšno pevsko slavje je bilo prvič v Monoštru in je bilo zelo dobro obiskano. Revija Pesem ne pozna meja je bila že 24. po vrsti. Udeležili so seje MoPZ Edinost iz Pliberka, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ iz Križa pri Trstu, MoPZ Jezero iz Doberdoba, MePZ Svoboda izTrbovelj ter domači MePZ August Pavel iz Zgornjega Senika v Porabju. Vsak od nastopajočih zborov je zapel tri pesmi, nato pa še mešani pevski zbor skupaj eno ter moški zbori skupaj dve pesmi. Vsi zbori skupaj pa so na koncu zapeli šeVstajenje Primorske, ki je postala kar nekakšna himna te pevske revije. MePZ Svoboda iz Trbovelj je tokrat pel pod vodstvom zborovodkinje Nande Guček.
Nastopajoče, vseh je bilo preko 200, so gostitelji izredno pozorno in gostoljubno sprejeli. Pozdravili sojih predsednik Porabskih Slovencev Jože Hirnok, vsak zbor posebej pa je pozdravil slovenski veleposlanik v Budimpešti, ki je za to priložnost prišel v Monošter. Na reviji pa so bili navzoči tudi nekateri kulturni in javni delavci iz Slovenije.
Domačini so gostujočim pevcem dejali, da takšne pevske manifestacije slovenske pesmi doslej onkraj meje na Madžarskem še ni bilo. V marsičem pomagajo takšni in podobni nastopi ohranjati slovensko besedo in pesem, pa tudi narodno zavest pri tamkajšnjih Slovencih.
U.
Ze koncert na novih orglah
V	farni cerkvi sv. Martina v Trbovljah je bil 20.junija prvi celovečerni koncert na novih orglah. Koncertantka organistka Angela Tomanič je izvajala dela iz svetovne glasbene literature. S tem koncertom so organizatorji želeli počastiti Dan slovenske državnosti, ki ga sicer praznujemo vsako leto 25. junija. Koncertantka je zelo znana umetnica na tem instrumentu in pogosto koncertira doma in v tujini.
U.
Počitniška številka Martinčkov
Sredi junija je izšla nova, že 12. številka časopisa mladinskega centra trboveljske župnije z imenom Martinčki. Številka, ki velja za počitniško, je izšla v nakladi 250 izvodov v A4 formatu na 20 straneh in je lepo ilustrirana.
Knjig je bilo v bibliobusu na pretek.
U.
Anka Senčar predstavila svojo knjigo
V	čitalnici knjižnice Toneta Seliškarja vTrbovljahje 19. junija potekal razgovor s trboveljsko rojakinjo Anko Senčar, rojeno Kužnik. Pripravile so ga knjižničarke ob izidu Ankine že druge knjige z naslovom Ankina Moja Afrika. Na predstavitev knjige so organizatorji vabili vse, ki jih zanima tovrstna literatura, pa tudi eksotični svet, ki gaje s svojimi očmi in občutji zaznavala avtorica.
II.
Pevski tabor v Šentvidu pri Stični
V	nedeljo, 22. junija so se tudi pevci nekaterih pevskih zborov iz Trbovelj udeležili pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, tako kot vsa leta doslej. Na letošnjem so sodelovali Ženski zbor DUTrbovlje pod vodstvom Nande Guček, Ženski pevski zbor Kulturnega društva Dobovec pod vodstovm Mihe Hercoga, Mešani pevski zbor Slavček Svobode Center pod vodstvom Ide Virt in Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Nande Guček. ZKO Trbovlje je poskrbela za prevoz s tremi avtobusi.
U.
Trboveljska občinska revija pevskih zborov
ZKO Trbovlje je letos ponovno organizirala občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Pred leti je bila redno na sporedu, po krajšem premoru pa so jo letos vnovič pripravili. Bila je 10. junija v Delavskem domu Trbovlje. Vse nastopajoče je najprej pozdravil predsednik ZKO Trbovlje Vinko Kovačič, Stašo Butkovec pa je nato predstavil vse zbore z zborovodji ter napovedoval pesmi, ki sojih zbori peli. Nastopili so Ženski pevski zbor Kulturnega društva Dobovec zborovodje Mihe Hercoga, Ženski pevski zbor DU Trbovlje zborovodkinje Nande Guček, Moški pevski zbor DU Trbovlje zborovodje Mihe Hercoga, Mešani pevski zbor Slavček Svobode CenterTrbovlje zborovodkinje Ide Virt, Mešani pevski
zbor Svoboda Trbovlje zborovodkinje Nande Guček in Moški pevski zbor Zarja Svobode Center Trbovlje zborovodje Blaža Rojka. Vsak od nastopajočih zborov je zapel štiri pesmi. Revija ni bila tekmovalnega značaja, udeležilo pa se jo je 160 pevk in pevcev. Med nastopajočimi zbori pa smo pogrešali npr. Lovski pevski zbor Lovske zveze Zasavje in Pevski zbor Sv. Barbare. Pevska revija je sodila v letošnji program praznovanja občinskega praznika. Sprva je bilo predvideno, da bo ta revija 13. junija, kasneje pa so datum spremenili in jo dejansko izpeljali 10. junija. Marsikoga od poslušalcev ta spremembna ni dosegla, zato tudi dvorana ni bila povsem polna.
U.
Umrl je Janez Kuhar
Zadnje dni maja je v Ljubljani v starosti 86 let za posledicami prometne nesreče umrl znani skladatelj, zborovodja, pedagog in še kaj Janez Kuhar. Za nas je morda zanimivo to, daje v zadnjih mesecih komponiral nove skladbe na besedila pesnika in slikarja Vinka Hrovatiča iz Hrastnika. Morda je bila zadnja pesem, ki jo je uglasbil, Zaščitnica rudarjev Barbara. Sicer je uglasbil okoli 10 njegovih pesmi.
IL.
Koncertna turneja Zarjanov
V sredo, 18. junija je moški pevski zbor Zarja odpotoval na večdnevno koncertno turnejo. V tem času so peli v Kladnem na Češkem, kjer imajo s tamkajšnjimi pevci že dolgoletne prijateljske stike, v Berlinu in nazadnje še na Poljskem. Na vseh koncertih so pod vodstvom Blaža Rojka peli narodne in umetne pesmi ter povsod zapustili najboljše vtise v vseh pogledih in dostojno zastopali ne le Trbovlje in Zasavje, pač pa tudi vso Slovenijo.
U
Zdravniki svetujejo
Gospa Angela sprašuje
Zanima me, ali je to že mena? Stara sem 47 let. V se pogosteje se mi dogaja, da ponoči slabo spim, se prebujam, ker mi je vroče in sem vsa
potna. Zjutraj se zbudim utrujena, počutim se nervozno in nelagodno? Kontracepcijo sem prenehala jemati.
Odgovor
Opisane težave že nakazujejo na bližajočo se menopavzo. Sedaj je vaše stanje pre-menopavza, kot rečemo. Kajti kmalu po 40 - 45 letu starosti ženske dobijo zgoraj opisane težave, ki pa se po jakosti spreminjajo. So zelo močne in moteče 2-3 mesece, nato pa je zopet vse normalno nekaj mesecev in zopet se vse skupaj ponovi. To je torej pre-menopavza. Menstruacija je še dokaj normalna ali pa kak mesec tudi izpade, drugič spet se pojavi v zelo močni obliki in z bolečinami. Dojke so občutljive, možnost zanositve v tem času je zelo zmanjšana, vendar je še mogoča, dokler so menstruacije, četudi neredne. Ko se menstruacija ustavi za več kot eno leto, je nevarnost zanositve mimo.
Za kaj gre pri menopavzi?
Kot vemo, so jajčniki v tem obdobju prvi, ki se začnejo starati, zato izločajo manj jajčnikovih "spolnih hormonov". Najprej
preneha z izločanjem hormon Progesteron, kasneje še hormon Estragon. Gre torej za postopno zmanjševanje izločanja jajčnikovih hormonov. Ker pa so vsi hormoni v telesu medsebojno povezani v sistem, se poznajo vplivi na žlezo ščitnico, medledvično žlezo, hipofizo, žlezo slinavko in druge.
Organizem ženske v menopavzi na tako hormonsko zmedo odgovori s psihičnimi in telesnimi reakcijami, kot so: navali krvi v glavo, potenje, vrtoglavica, nervoza, nelagodje, črnogledost, pozabljivost, hiter utrip srca (predvsem ponoči). Javlja se utrujenost, boleče mišice in sklepi,...
Opisane težave različno močno prizadenejo ženske v teh letih:	*
psihofizično stabilne ženske so nekoliko bolj odporne in ne čutijo tako močno ali pa tudi nimajo toliko težav, ker jih jemljeo kot "fiziološko pričakovan pojav".
* spet druge ženske, teh je skoraj
1/3, pa težave menopavze močno prizadenejo
* nekaterim pa menopavza pomeni skupek samih psihičnih in fizičnih težav, ki jih nosijo s seboj noč in dan.
Vprašanje je, katerim ženskam je treba pomagati v tej tako občutljivi življenjski dobi?
Danes imamo najrazličnejše pristope in zdravljenja tegob menopavze. Da omenimo kar vse po vrsti:
1.	"Hrana je zdravilo" pomeni uravnotežena prehrana z nekaterimi dodatki vitaminov, mineralov, predvsem kalija
2.	Včasih je za nekaj časa treba jemati kakšno pomirilo ali blage čaje
3.	Ne smemo pozabiti na razgibavanje, rekreacijo in to vsak dan.
4.	Pomaga temeljit pogovor o menopavzi, svetovanje in poučilo največkrat z ginekologinjo ali psihologinjo.
5.	Hormonsko substitucijo - To je nadomeščanje manjkajočih hormonov, ki so pravzaprav najbolj adekvatno zdravljenje menopavze v težjih primerih. Za tako zadovoljevanje se odločita pacientka in ginekologinja ob upoštevanju vseh raznovrstnih vplivov zdravil in nadzora nad zdravljenjem. V primerih, ko
najdemo pravo zdravilo in upoštevamo vse indikacije, kontraindikacije in redne kontrole, je zdravljenje s hormoni najbolj primerno, učinkovito in varno.
Skoraj neverjetno je, kako so ženske vajene trpeti, zlasti če imajo še predsodke (tudi nekateri zdravniki imajo predsodke o tem). Preprosto čakajo, da bo mena "minila, kakor je prišla".
Ni res! Menopavza je zelo dolg proces. Traja od treh do petnajst in več let. Težave pa so ves ta čas v nekaterih primerih tako hude, da ženska ne more normalno komunicirati, delati, misliti in živeti v svoji okolici, ki jo večkrat ne more razumeti.
Zakaj ne bi čas menopavze ali
3.	življenjskega obdobja spremenili v znosno življenje? Saj je ženska prav v tem obdobju lahko ustvarjalna in delovna ter lahko z umirjenostjo, življenjskimi izkušnjami in modrostjo še veliko pripomore sebi, družini in tudi širše.
Ne gre za pomlajevanje, gre za znosno in radostno uživanje 3. življenjskega ciklusa, ob zasluženih rezultatih svojega dela v družini, kjer smo vzgojili in vzredili ter pomagali do kruha svojim otrokom in morda tudi vnukom.
Dl Majdo Ulaga Pust
VS:-:-
Mam j# ii@
Društvo invalidov Trbovlje je vsa leta zelo aktivno. Sedanji predsednik, Rudi Janežič, pa pravi, da so letos celo pridobili stanovanje za paraplegika in dobili nove klubske prostore. Z več kot sedemsto člani je delo pestro, čeprav se tovrstna tematika še vedno odrinja v stran. Sploh se tudi med invalidi, bodisi če imajo prirojeno hibo ali pridobljeno pozneje na delovnem mestu, v nesreči ali drugje, večajo socialne stiske in nekatere družine životarijo na robu preživetja. Ob trboveljskem občinskem prazniku pa so se imeli priložnost srečati mnogoštevilno, saj je potekalo že tretje srečanje pobratenih društev invalidov, da so družno nastopali s predstavniki pobratenih občin iz Ptuja, Pirana, Škofje Loke in Cerknice. Številna podjetja pa so tudi pokazala pripravljenost pomagati, da so lahko družno nastopali v proslavi.
Razstava ročnih del vedno pritegne številne obiskovalce.
Marsikakšne stvari bi menda lahko postorili, kot je dejal predsednik Dl Trbovlje, Rudi Janežič, saj so redki zvočni signali za slepe, ni dovolj označenih parkirnih mest za invalide in podobno. Trbovlje sicer beleži bogato zgodovinsko bero, saj je bila rudarska bratovščina zelo napredna v boju za socialne in narodnostne pravice. Tako je tudi prvotno Društvo invalidov (Dl), ki se je spočetka imenovalo kar Aktiv invalidov, ustanovil Rudnik Trbovlje Hrastnik, saj je iz rudniških jam izšlo največ invalidov. Nadalje so se kazale potrebe po delovanju takšne organizacije, saj je bilo veliko delovnih
invalidov, poškodovanih oseb tudi v trboveljski Cementarni, Termoelektrarni in drugih podjetjih. Svoje aktive so tako ustanovili v delovnih organizacijah in skušali reševati problematiko na področju zaposlovanja. V samostojni Sloveniji se morajo sicer pogovarjati s podjetnikom oziroma sindikatom, ki je edini zakoniti sogovornik v podjetju. Zato so invalidne osebe s svojimi problemi še vedno združene v aktive, sindikat pa jih zastopa v vseh pogovorih z delodajalcem. Vsekakor pa tako imenovano invalidsko problematiko rešujejo skupno z Društvi invalidov.
Življenjski pogoji so vsekakor različni in k temu pripomore tudi
Dl Trbovlje, ki s pobratenimi občinami sodeluje tudi v smislu izmenjavanja izkušenj in iskanja novih boljših rešitev. Sodelovanje temelji na humanosti, spoštovanju in enakosti. Ugotavljajo, da imajo občine različne gospodarske probleme, tudi socialna problematika se razlikuje. Seveda bi za svoje delo potrebovali več sredstev, saj večina dejavnosti temelji na volunterskem udejstvovanju in tudi nimajo možnosti ustvarjati lasten prihodek. Financirajo se iz programa ohranjanja zdravja, tudi zdravilišča ne razpolagajo s kakšnimi popusti za invalidne osebe.
"V zadnjem času je najbolj popularna izguba delovnih mest in necenjenost invalidov," je povedal Rudi Janežič. "Podjetnik pravi, da potrebuje zdravega delavca v svojem delovnem procesu in nima delovnih mest, da bi osebo po nastanku invalidnosti še obdržal v podjetju, s čimer bi zagotovil socialno varnost." Trboveljska IPOZ in TIKA sta zaposlovala največ invalidnih oseb, vendar sta obe podjetji v stečaju, kar poslabšuje situacijo. Naslednje takšno podjetje je rudniško hčerinsko podjetje Fortuna d.o.o. Trbovlje, ki še skrbi za zaposlovanje invalidov. Vendar se Janežič sprašuje, češ, kdo bo zaposlil
invalide. Morda bi zadevo olajšalo sodelovanje dotičnih zdravstvenih in socialnih ustanov. "Strah zbujajoče paje," je še dejal Janežič, "da v trboveljski dolini glede invalidov ne bo tako kmalu svetel dan." Tovrstna problematika je namreč zapostavljena, venomer čakajo na ugodnejši zakon. Preko programov društva organizirajo razna letovanja, ki so samoplačniška, v večini pa si tudi letovanj v zdravilišču ne morejo privoščiti. Toda vseeno organizirajo izlete, imajo razne športne programe, saj tekmujejo v kegljanju, pikadu, streljanju z zračno puško, šahu, avtorallyju, balinanju, smučanju, ribolovu, namiznem tenisu, skupina za ročno delo pa vsako leto organizira razstave svojih izdelkov, ki so zelo obiskane. Tudi društvena dejavnost poteka takorekoč "iz lastnih žepov".
Trboveljska občina je Dl Trbovlje letos sicer namenila nekaj sredstev, s čemer so adaptirali klančino za dostop v hišo. Zato so mnenja, da so nekatere institucije že dostopnejše za njihovo problematiko Vsekakor si takšnega sodelovanja želijo, saj imajo odprto dlan in dobro voljo za nove sogovornike.
Petra Radovič
V sklopu trboveljskega občinskega praznika je potekalo 3. srečanje pobratenih društev invalidov, zanimiv kulturni program je druženje še popestril.
m
PROGRAM PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN PRAZNIKU OBČINE HRASTNIK V LETU 1997
PETEK. 27. .TUNLT
-	ob 17.00 url otvoritev razstave ročnih del pododbora DU Dol v Gasilskem domu na Dolu
-	ob 20.00 uri promocija “3. julij - praznik občine Hrastnik” preko 12-urnega neprekinjenega vzpostavljanja CB radijskih zvez v RS in izven nje v organizacijski izvedbi CB RADIO KLUBA “HRAST” -Hrastnik.
SOBOTA. 28. JUNIJ
-	ob 9.00 uri počastitev krajevnega praznika KS Dol s podelitvijo priznanj, otvoritev posodobitve nekaterih krajevnih cest, sanacije plazov in javne razsvetljave v KS Dol
-	ob 11.00 uri srečanje veteranov vojne za Slovenijo pri spominskem bojnem znaku KUM-91 pa Kumu
-	ob 17.00 uri,klili,urno srečanje v KS SAVNA PEČ - “V SAVNI PECI OBUJAMO SPOMINE NA VAŠKE GRČE in na DR. ANTONA SOVRETA”
-	ob 19.00 uri zabavna prireditev “DOLSKA NOČ” pred spomenikom na Dolu
PONEDELJEK. 30. JUNIJ
-	ob 18.00 uri športne aktivnosti na rokometnem igrišču na Logu - igranje trojk v košarki
TOREK. 1. JULIJ
-	ob 9.00 uri dan odprtih vrat v Brodarskem društvu Steklarna Hrastnik, vožnja z rafti, kaj alti in kanuji
SREDA. 2. JULIJ
-	ob 18.00 uri veteranski turnir v malem nogometu na igrišču na Logu
ČETRTEK. 3. JULIJ
-	ob 9.30 uri slavnostna seja Občinskega sveta občine Hrastnik s podelitvijo občinskih priznanj za leto 1997 v poslovni stavbi
-	ob 11.00 uri otvoritev novega vhodnega objekta obrata rudnika v Hrastniku
-	ob 17.00 uri finale občinske lige v malem nogometu v športnem parku na Logu
PETEK. 4. JULU
-	ob 17.00 uri zaključek izgradnje 9. stanovanjske enote neprofitnih stanovanj z ureditvijo celotne komunalne infrastrukture pod Zavraškom
-	dokončanje parka v zazidalnem načrtu “OB BOBNU
-	dokončanje komunalne infrastrukture za obrtno cono “OB BOBNU” ter modernizacije lokalnih in krajevnih cest v KS Rudnik
ROBOTA. H. JULIJ
-	ob 10.00 uri igre za otroke “CICIVRTILJ AK” v izvedbi Radia Trbovlje v športnem parku na Logu
-	ob 10.00 uri slovenski pokal v kajaku na divjih vodah na reki Savi
-	ob 11.00 uri počastitev krajevnega praznika KS Steklarna z:
- dokončanjem 1. faze modernizacije magistralne ceste Hrastnik-Trbovlje, izgradnjo napajalnega “ a Dolezalek - Steklarna in lencinskega servisa Petrol v Podkraju
-	ob 18.00 uri gasilska parada in razvitje prapora ob 110 letnici Prostovoljnega gasilskega društva Hrastnik -mesto v športnem parku na Logu
-	ob 19.00 uri družabno srečanje z gasilsko veselico v športnem parku na Logu
NEDELJA, fi. JULIJ
-	ob 7.00 uri tradicionalni pohod “100 družin v Gore” izpred spomenika borcev na Dolu v izvedbi PD Dol pri Hrastniku
-	ob 10.00 uri družabno srečanje članov in simpatizerjev
Avtomoto društva Hrastnik na Kalu_____________
vodovodnega omreži a' Dole! pričetkom izgradnje be]
Elektro Ljubljana
Javno podjetje
za distribucijo električne energije, p.o.
PE Elektro Trbovlje
Ob Dnevu državnosti želimo vsem odjemalcem lep praznični dan
JP Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o.
Grajska 2 1410 Zagorje tel.: 0601/64-100
Vsem našim sodelavcem in bralcem Zasavca čestitamo ob Dnevu državnosti
Kolektiv RZVZ
J
A NkET/»
Janez Kovač, strojnik iz Hrastnika: "Česa meje strah? Hja, žensk najbolj. Kajti pri njih moraš stalno delati. Sicer sem dal pa že veliko skozi in mislim, da nisem strahopeten človek."
Friderik Mlinar, upokojenec iz Hrastnika: "Če se česa bojim? Sigurno se in sicer, da postanem invalid. In sploh ne bi rekel, daje strah votel, okoli ga pa nič ni. Vsakdo ima namreč svoje bojazni."
Alojz Sakeljšek, upokojenec iz IVbovelj:
"Ne bi vedel, česa se bojim. Zdi se mi, da nisem plašen, tudi pred ljudmi nimam bojazni. Le kakšen napadalen mrčes me včasih ustrahuje, haha. Mnenja pa sem, daje najbolje živeti iz dneva v dan, predvsem pa je treba z veseljem živeti in se ne ustrašiš ne mraza ne vročine."
Muhamed Fatimovič, dijak iz Litije:
"Seksa me je najbolj strah. Pa šole tudi. Ampak tudi strahove je treba premagati."
Po tresočih kolenih se prepoznajo zaljubljenci, bojazljivci pa, buuuuuu, menda po venomerni zaskrbljenosti. Za strašljivost velja, da bolj kot je “votla”, nedsnovana, bolj doni. Skratka, strahovi ne prizanašajo, bodisi z boječnostmi navezovanja stikov ali tremo pred nastopi v razredu in drugje. Strahovi pred višino, pajki ali pred tem, da bi se znašli zaprte v dvigalu, niso tako pogosti. Marveč statistika beleži, da ljudje večidel strahujejo pred neuspehom in zasmehovanjem.
Premlevanje stvari s strahom pa vnaša še večje strahote in vznemirjenje. Načelno bi lahko trepetali pred vsako stvarjo in ne le pred vojno, lakoto ali smrtjo. Kajti ravno nesigurnost je navadno vzrok za pomanjkanje samospoštovanja in s
tem odpovedovanja tveganjem in spontanostim, za katere se napačno zdi, da porajajo boječnosti. Čeravno neprijetnosti nakazujejo na pesimizem ah kot je pesnil Lorca, češ: "Strašno črpialno kolo časa...," pa je treba razpolagati z dobršno mero humorja, ki razvedri še tako
ukoreninjene strahce.
Tekst in foto: Petra Radovič
Senadin Ramič, dijak iz Hrastnika:
"Str^h meje slabe ocene v šoli, pa bojim se, da bi se ful zaljubil. Včasih sem kar strašljiv, včasih pa ne."
TRBOVLJE
0(b) dnevu državnosti
Brez. osamosvojitve Slovenije ne bi bilo dneva državnosti, ki je izraz tena dejstva. Večino ljudi najbrž preplavijo prijetni občutki ob misli na neodvisno državo, saj smo jo dobili prvič v zgodovini. Posledično bi bilo torej pričakovati visoko zavest o prazniku državnosti, vendar marsikdo komaj loči ta dan od običajnih dni, čeprav je dela prost. Kot da se nanj še nismo navadili, da nam torej tudi zavest o lastni državi še ni prešla v kri. Ne dojemamo, kaj se nam je v resnici zgodilo pred šestimi leti. Ali bomo sčasoma pri tem uspešnejši?
Vendar nas ne moti le premajhna zgodovinska distanca, enostavno svoje prispeva tudi prešibka čustvena navezanost na dogodke, ki jih predstavlja datum 25. junij 1991. Marsikdo je takrat praznoval rojstvo mlade slovenske republike, prav tako se spomnimo negotovosti ob desetdnevni vojni, toda zaradi nje ni bilo veliko ljudi neposredno prizadetih v smislu vojnega trpljenja in pomanjkanja ali recimo begunstva. JLA je kmalu zatem odšla, čez eno leto pa je bilo usodno, Zgodovinsko prelomno dogajanje samo še spomin, ovit v tančico sladkega ugodja, pogojenega z. neverjetno elegantnim prehodom iz bivše, skupne države v novo, suvereno, neodvisno državo.
Evforijo je utišalo tudi spopadanje z. vsakdanjimi problemi, ki jih je prinesla demokracija s tržnim gospodarstvom. Prehod iz socializma v kapitalizem je bil z.a marsikoga nič kaj rožnat, saj se je začelo odpuščanje delavcev. Vzrok je res velikokrat tičal v neustreznem gospodarjenju v prejšnjem sistemu in izgubi jugoslovanskih trgov, ampak vse to brezposelnih ali kako drugače zapostavljenih seveda ni zanimalo. Praktično so namreč občutili padec življenjskega standarda v primerjavi s prejšnjimi leti. Danes ni bistveno drugače, zato spomin na slovensko državnost zanje ne predstavlja bistvene utehe.
Kako visoko je ta praznik na vrednostni lestvici Slovencev in kako globoko zasidran je v naši zavesti, lahko pokaže že razmerje med številom TV gledalcev in radijskih poslušalcev, ki so spremljali osrednjo letošnjo proslavo ob dnevu državnosti, ter tistimi, ki so raje gledali ali poslušali prenos prve tekme naše košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Španiji. Predpostavljam, da seje tehtnica nagnila na stran slednjih, saj se laže identificiramo z našimi košarkarji kot z dnevom državnosti. Ob tem pride na površje naslednja zanimivost. Slovenijo vendarle imamo radi, ker sicer ne bi držali pesti za naše športnike, očitno pa naših domoljubnih čustev še nismo sposobni vezati na nekaj let nazaj utemeljeni praznik.
Potemtakem je, kot kaže, res nujno preživeti določeno obdobje, v katerem se bomo navadili temeljnega državnega praznika, čeprav obstaja še en tovrstni praznik, dan samostojnosti. Tudi ta razdvojenost bode v oči in opozarja na kriza identitete Slovencev glede izvora lastne državnosti, kajti po nepisanem pravilu naj bi vsaka država imela svoj izvorni praznik samo enkrat letno. Toda kljub temu bi morali mediji ob pomoči šolskega sistema uspešno opraviti nalogo ozavestenja zgodovinskega spomina, kjer bo dan državnosti dobil prepoznavno mesto. Vsekakor pa se ne bi smeli bati za izgubo naše pripadnosti slovenstvu. Če bi namreč prišlo do tega, si lastne države niti ne zaslužimo.
Boštjan Grošelj
Ali so javne športno-zabavne prireditve res preglasne?
V ponedeljek, 16. junija je bil v Trbovljah OLIMPIJSKI TEK. Vse v redu in prav. Toda... Ozvočenje (oziroma glasba in napovedovalec) je bilo preglasno - tako vsaj so menili nekateri občani, ki stanujejo v bližini atletskega stadiona Rudar. V času prireditve so tako zvonili telefoni, pritožbe, zahteve po "utišanju". Organizatorjem so se oglasili tudi "organi"...
Bralci tega prispevka v tem trenutku verjetno še niste dojeli "pointa". Ne veste, ali bom kot avtor prispevka kritiziral organizatorje Olimpijskega teka (ki so morda res pretiravali z. glasnostjo ozvočenja) ali pa bom napadel tiste "p res rane babe in dece", ki jim je šla jakost zvoka "na Živce".
Motijo me "prešrane babe in deci", ki nismo mogli zdržati tisto uro ali dve, ko je bilo res malo več hrupa kot sicer... Priznati je treba, da je hrup res lahko nadležen - toda vsak minus ima svoj plus. Vsaka slaba stran ima tudi dobro in obratno. Ali veste, spoštovane "babe" in precenjeni "deci", da je tisto "neznosno" ponedeljkovo popoldne na atletskem stadionu tekalo čez 200 otrok, mladine in odraslih. Ali veste, da so TEKLI - niso ne razbijali oken na vaših hišah, ne prevračali smetnjakov, ta čas niso pili alkohola, ne kadili, niso se drogirali,... POSTALI SO ATLETU Med njimi so bili morda tudi vaši, naši sinovi in hčere, vnuki,...
Zdaj pa vas sprašujem, kaj imate raje: Da vaši otroci popivajo po gostilnah, cele dneve posedajo pred televizijo, se drogirajo, razgrajajo ali da se ukvarjajo s športom ? Če si sami niste zastavili tega vprašanja, se vprašajte, ali ste '...' ali pa vam je potrebna psihoanalitična pomoč. Pred kraktim sem (kot študent, ne kot pacient) obiskoval skupinske analize na Inštitutu za klinično psihologijo v Ljubljani. Zato vem, da bi vam tam skozi odkrile pogovore kaj kmalu povedali, da vas ne moti hrup ozvočenja, temveč drugi problemi. In te druge probleme projicirate v obliki nejevolje na soljudi - v tem primeru na organizatorje Olimpijskega teka.
Prireditev, kakršna je bila minuli ponedeljek na atletskem stadionu oziroma na trboveljskih ulicah, je le enkrat letno. In če hočemo mestu in ljudem dati življenje, si jih moramo želeti večkrat.
Ob koncu naj vam še povem, da država (v tem primeru naša občina) neznosno rabi takšne in podobne prireditve (živ-ž.ave, street-balle,...). To je temelj njenega ideološkega aparata. Tako se "obvladuje" in "nadzoruje" užitka željno občinstvo. Včasih so rekli: "Bodi priden! Bog te vidi!" in ljudje so obmirovali in postali krotki. Danes pa so Boga (delno pa tudi represivni aparat - vojsko in policijo) zamenjala druga ideološka sredstva. Tako smo obsedeni s "skrbjo za zdravje", kulturo, umetnostjo, športom... Država svojemu občestvu ponuja užitke, ki so družbeno sprejemljivi... in šport je vsekakor družbeno sprejemljiv in zaželjen. Brez (javnih) tekmovanj pa seveda ne gre.
Zato, spoštovane gospe in cenjeni gospodje, bolje da imamo olimpijske teke, streetballe, živ-ž.ave,... kot pa da imamo zavoženo mladino.
Res pa je, da je "zavidanje užitka" in "bojazen za lastni užitek" neznosen konstrukt "načela ugodja", ki obvladuje vas, mene in vsakega človeka. Toda pomagajte si s tisto človeškostjo, ki naj bi jo vam že v otroštvu v Nadjaz, vsadili vaši starši, vzgojitelji,., in vsi, ki vas imajo radi. Poglejte na problem s svetlejše strani in ne zgolj z vašega egoističnega vidika.
Morda sem bil malce piker. Toda pritožbe občanov in telefoniranja na Policijo, Občino in Upravno enoto me že nekaj časa motijo. Naši otroci in mladina bi se radi ukvarjali s športom, pa ljudi moti, da bi se npr. odbijanje žoge slišalo v njihove domove?! Zato niti ne upam predlagati, da bi na Sallaumines postavil košarkarski koš, mrežo za odbojko , mini gole za hokej na rolkah,... Na vašo eventuelno repliko, češ da imajo otroci s Sallauminesa lepo igrišče za zgradbo Občine (Gimnazijsko igrišče), pa tole: Tisto igrišče ni nikoli prosto za otroke. Igrišče med Gimnazijo in Osnovno šolo Trbovlje pa tako ali tako ni uporabno - nima ne košev ne golov, pa tudi zakrpan in valovit asfalt ni uporaben.
SpoštovaniTrboveljčani, ne čudite se, če bodo naši otroci postali ravno to, kar ne želimo.
Roman Vodeb
f-.r-rrr


Venomerno izboljševanje pogojev za življenje in obstoječih razmer, jo je spodbujalo k različnim oblikam udejstvovanja. In pri tem jo je vedno obdajalo ogromno ljudi, za katere je skušala najti posluh, bodisi kot dolgoletna ravnateljica zagorske OŠ Ivana Skvarče in pozneje direktorica Revirske delavske univerze Trbovlje. Vrsto let pa je tudi sodelovala z Zvezo prijateljev mladine in vodila veliko letovanj. O karierizmu ni posebej razmišljala, saj jo je v vsem gnala vedoželjnost in pripravljenost storiti kaj dobrega. Štiridesetletno delovanje v organizaciji Rdečega križa njeno temeljito ravnanje še potrjuje. Sedaj članica izvršnega in glavnega odbora RK Slovenije, v Zagorju pa podpredsednica Rdečega križa in regijska koordinatorka za Zasavje, je bila pred leti predlagana za predstavnika RK S v Libiji in glavnega sekretarja RK S, a se je odločila drugače. Proste trenutke namreč zelo rada preživi z družino. Nasplošno pa skuša biti dosledna in solidarna do vseh. Zato tudi ne dela razlik in spoštuje ljudi v njihovi človečnosti. Verjame v lepo besedo, dobrotno misel in v vsakršnih časih najde novo upanje. Čeravno so zanjo rekli, da je stroga, a po srcu dobra, se zdi tiste vrste človek, ki ga lahko bereš vedno znova.
V takratnih časih ste bili menda najmlajša ravnateljica?
Na OŠ Zagorje sem začela kot učiteljica razrednega pouka in kmalu zatem ravnateljica. Takrat je bilo veliko storjenega tudi na podružničnih šolah v Čemšeniku, Podkumu in Znojilah. Zgradila se je nova telovadnica. Šola pa je leta 1965 dobila naziv po narodnem heroju Ivanu Skvarči. Vseskozi je bilo na šoli približno tisoč dvesto učencev z vsega šestdeset-članskim kolektivom, vštevši tako tehnično osebje kot učitelje. V tem obdobju so bile prijetne, pa tudi težke in odgovorne stvari. Rada sem imela vse učence in radi so prihajali k meni po nasvete, na razgovor, saj smo vedno našli skupni jezik. Tudi z učiteljskim zborom sem imela dobre kolegialne odnose, čeravno sem skušala ohranjati redoljubnost. In neka kolegica mi je nekoč rekla, da gre rada k ravnateljici na razgovor, ker je tako kot knjiga: ko prideš k njej, se ti odpre, se pravi, se mi je lahko zaupala. In ko je odšla, seje knjiga zaprla. Moram reči, da sem bila zelo zadovoljna in srečna na
šoli. S posebnim poletom sem štartala vsako šolsko leto, kajti zame je bil začetek šolskega leta svojevrstni praznik. In praznik je bil tudi konec šolskega leta. In temu sem namenila vso pozornost ter v šolo vedno želela uvesti nove načine dela in nove metode, ki sojih morda ponekod v Sloveniji že uspešno sprovajali.
In kakšno je bilo sodelovanje s starši?
S starši je bilo prijetno sodelovati in se ni čutila začrtanost v smislu, češ to je ravnatelj in to so starši. Ampak je bilo sodelovanje brez kakršnihkoli predsodkov. In še danes me mnogi nekdanji starši in učenci pozdravijo, ko se srečamo, in nam je prijetno. In meni osebno veliko pomeni, če se s katerimkoli učencem srečam ter spregovoriva kakšno besedo. Nikdar ne kujem zamer in obdržim le dobre stvari. In delo na šoli je bilo resda prijetno, kot neka pesem, ki se poje, vendar ne izpoje.
Je problematika šolstva vseskozi podobna?
Vsaka šolska reforma prinese nekaj dobrega Vendar se z novitetami zelo težko spoprimemo oziroma sprijaznimo. Preteči mora določeno obdobje, da stvari sprejmeš. Predvsem pa, da se pokažejo pozitivni oziroma negativni rezultati. Vedno sem bila za napredek, za novitete, saj se mora šolstvo ogibati zastarelosti in dolgočasnosti. In slednje je v soodvisnosti z moderatorji, ki prispevajo k temu, in to so povečini razredniki.
So bili zaradi novitet odnosi s kolektivom kdaj poostreni?
Mislim, da ne. Kajti dejansko smo bili enkraten kolektiv. Bili smo si blizu, se medsebojno spoštovali, radi delali in bili v neki meri tudi samoiniciativni.
Ste kdaj gledali na šolarje kot tiste, kjer bodo nove generacije pridobljeno znanje koristile za boljše organiziranje in huma-niziranje življenja?
V vsakem otroku oziroma šolarju sem videla nekaj dobrega, lepega in vsekakor sem si želela, da bi uspel. Ob koncu šolskega leta, ko so osmošolci odhajali in so se delila spričevala pa zlate značke, seje iz leta v leto ponavljalo, da sem ob slovesu slehernega učenca spremljala z očmi in mislijo, češ, kako boš napredoval in ali boš uspel v svojih namerah. Ter vsakemu želela srečo in uspehov.
Zavoljo česa vam kakšen človek predstavlja avtoriteto?
Kjerkoli sem delala, so mi rekli, da so moje vrline doslednost,
poštenost in spoštovanje drugih in tega se v resnici držim. Ker sem zelo resnicoljubna pa je v mojih očeh avtoriteta tisti, kije pošten, dosleden, odkrit in veliko zna.
Se spomnite kakšne anekdote?
Še v času ravnateljevanja mi je nek razrednik osmega razreda prinesel v prebiranje tekste, ki so jih pisali na temo: Kakšen bi želel biti? In veliko deklic je pisalo, da bi bile rade takšne, kot je tovarišica ravnateljica. Tega si nisem znala razlagati drugače, kot da sem bila morda tisti dan, po videzu sodeč, kakšni všeč, drugi seje morda zdelo, da sem kaj zanimivega povedala, tretja pa je morda imela kakšno težavo, pa sem jo razumela. Ampak nisem si ničesar domišljala, saj pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja. Marveč sem bila prijetno presenečena vedno znova, ko je kdo rekel, daje prijetno v moji družbi, pa naj so bili to učenci ali starši.
Bi rekli, daje izbira poklica za osmošolce bolj po meri staršev, razmer ali dejansko natanko vedo, kaj bi radi postali?
Včasih morda starši vplivajo na otroka, ampak saj nekateri že od tretjega razreda dalje sanjarijo, kaj bi bili radi. Punčke bi bile večidel rade učiteljice, frizerke, fantje pa zdravniki, avtomehaniki. Vendar mislim, da k odločitvi pripomorejo svetovalne službe po šolah in tudi sodelovanje z Uradom za delo, ko predstavijo različne poklice, naredi svoje. Sigurno imajo osmošolci sedaj večjo možnost, da se pravilneje odločajo za poklic.
Kako pomembno se vam zdi izobraževanje?
Zelo. Sprva se tega niti ne zavedamo, vendar se v vsakdanjem življenju srečujemo z različnimi stvarmi in več kot znaš, več veljaš, lažje se udejstvuješ, kontaktiraš, lažje ti je in lepše. Sam si pa osebno bogat.
Ste imeli potem na Revirski delavski univerzi večji vpogled, kako pravilno se odločajo za poklice oziroma ali se želijo izobraževati, čeravno ob delu?
Hja, ko sem si po sedemnajstih letih ravnateljevanja želela nov izziv, ki bi me po svoje oplemenitil, sem se javila na razpis Revirske delavske univerze Trbovlje, kjer so iskali strokovnega sodelavca. In tamkajšnje delo, ko sem za dobro desetletje prevzela tudi direkto-rovanje, me je prav tako osrečilo. Kajti področje izobraževanja odraslih je povsem nekaj drugega. Srečuješ se morda s svojimi nekdanjimi učenci, ki iz različnih razlogov prej niso imeli možnosti, da bi nadaljevali šolanje. Bodisi iz finančne problematike ali je bila njihova odločitev drugačna. Bilo je tudi veliko takih, ki so srednjo šolo opravili in v zasavski prostor smo pripeljali oddelke za pridobitev višje in visoke stopnje izobrazbe. Slušatelji so torej lahko pridobili tudi višjo in visoko izobrazbo. Zavod za zaposlovanje pa smo povpraševali, katerih poklicev primanjkuje. Sploh meje navduševal širši spekter študijev, s katerimi smo razpolagali, saj sem bila željna znanja, kajti zelo pomembno se mi zdi, da si človek širi obzorje. Zgodilo se je pa tudi, da sem kakšnega slušatelja po neuspelem izpitu spodbujala, naj vendarle nadaljuje šolanje, in ko je študij zaključil, se mi je potem zahvalil, češ, kako srečen je, daje prisluhnil nasvetu.
Vasje spoštovanje različnosti, humanosti, pritegnilo tudi k rdečekrižarskemu delu?
Že po končanem učiteljišču meje takratni predsednik Rdečega križa v Zagorju povabil k sodelovanju. In septembra 1957, z nastopom prve službe, se pričenja tudi moje delovanje v Rdečem križu. To je pestro delo in v tej organizaciji zelo rada delam, saj mislim, da me osebno še vedno notranje bogati". Sploh sem znotraj rdečekrižatske organizacije srečala izredno prijetne ljudi, s katerimi sem bila rada v družbi, čeprav so nekateri od njih že pokojni. Ko sem se z mladimi
tekmovalci v tematiki Rdečega križa že nekajkrat udeležila zaključnega izleta na Debeli rtič, kjer je mladinsko zdravilišče RKS, sem bila z njimi vred zelo zadovoljna, naravnost srečna, daje Debeli rtič po štiridesetih letih dobil toliko novega. In tudi otroci so tega veseli, ker jim je Jadran zelo pri srcu in daje možnost, da se bodo tudi otroci iz Zagorja lahko v čim večjem številu udeleževali letovanj na morju.
Kaj pa menite o osveščenosti glede organiziranosti slovenskega Rdečega križa?
Mislim, da so ljudje v dobršni meri kar osveščeni, čeravno se je delo Rdečega križa povsem spremenilo. Še danes kdo misli, da je to kot včasih, ko so pobirali star papir in stare obleke. Vendar je tovrstno delo mnogo zahtevnejše in ljudje so enkratni, ker zbirajo stvari. Že pri oblačilih lahko rečem, da prinesejo lepe stvari, ker vedo, če je zanje dobro, bo tudi za nekoga drugega. Na področju krvodajalstva, ki se je v vsej zgodovini v Zagorju pravzaprav pričelo, pa je v štiridesetih letih to velika sprememba. Doslej je bilo tudi zelo aktualno delo z begunci, vendar so za Rdeči križ vseskozi aktualni dogodki, ki nastajajo: bodisi vojno stanje, drugič naravne nesreče kot so poplave, potresi, suše, zadnje čase pa tudi v boju proti drogam, alkoholizmu, AlDS-u in Rdeči križ naj bi bil vsepovsod pripravljen pomagati, lajšati gorje in trpljenje. Kajti pravijo, da si pravi rdečekrižar šele takrat, ko pomagaš, se celo sam javiš k pomoči. Imeti moraš human odnos do stvari.
Ali delovanje Rdečega križa nakazuje tudi k povezanosti med ljudmi?
Vsekakor, kajti takrat, ko nekdo rabi pomoč, jo je treba nuditi. Najbolj skromno morda s toplo besedo, prijetnim razgovorom, morda z nasmehom, ki mnogokrat dosti pomeni. In četudi ne moreš pomagati, pa bo s prijetnim pomenkom človek tudi potolažen odšel. In čeprav se vsak dan srečujem s problemi, pa na škodoželjnost nisem naletela.Tudi delo z mladimi to odraža, saj se radi udeležujejo kvizov in jih tematika Rdečega križa zelo zanima.
Ste mnenja, da ljudje znamo živeti skupaj?
Vemo, da življenje ni enostavno, da se marsikdo ubada z najrazličnejšimi težavami, ko tudi lepa
beseda ne pomeni nič, kajti od tega se ne da živeti; a je tako? Vendar se je za sožitje v skupnosti vredno potruditi.
Je razdajanje za druge dobra lastnost rdečekrižarjev?
Velikokrat se mi je zgodilo, da se mi je kdo za kakšno stvar zahvalil. Nekdo mi je po štirinajstih letih rekel, češ, tovarišica, ali še veste, kako ste mi pomagali. Pa sem mu odgovorila, če sem karkoli dobrega storila, sem srečna. Kajti slabe stvari takoj pozabim. Moje življenjsko vodilo je namreč, če človeku ne moreš pomagati, mu tudi škodovati ni treba.
Kaj menite o porastu kriminala, brezposelnosti, socialne ogroženosti?
V času, ko smo mi obiskovali šole, smo bili prepričani, da bomo po končanem študiju dobili zaposlitev, na kar danes ni mogoče računati. Prav tako so mnogi lahko dobivali štipendije, kar je danes prav tako težje. Način življenja je bil precej drugačen in po vsej verjetnosti prihaja danes do določenih nezaželenih stvari, ki so v povezavi z življenjskimi okoliščinami.
Vam prijateljstvo veliko pomeni?
Ja, veliko. Čeprav je težko najti prave prijatelje, a se najdejo. Gorje človeku, ki nima prijateljev. Enoje kolega, drugo prijatelj. Prijetno je živeti, če veš, da imaš prijatelje. In prijateljstvo vedno vzdržujem, kajti prijateljstvo je treba gojiti. Zato človeka prizadenejo konflikti v
svetu, ko ne znajo najti prijateljske besede, sploh, ker iz tega sledi eno samo trpljenje.
Imate radi glasbo, knjige?
Za vse to imam sedaj več časa. Časopise prebiram bolj informativno, sicer pa od nekdaj rada berem. Glede glasbe pa najraši poslušam Verdija, pa tudi v narodnozabavni in popularni glasbi najdem zadovoljstvo.
Kultura nalaga ženski določeno vlogo, da se mora dobro znajti v gospodinjstvu, kaj pravite?
Vsa gospodinjska dela rada opravljam. K slehernemu delu z veseljem pristopim. Delo kot tako mi ne predstavlja muko, ampak zadovoljstvo.
Ste mnenja, da človek v Zagorju lahko polno živi?
Verjetno. Saj četudi bi imeli ogromno koncertnih, gledaliških, kinotečnih dvoran pa se verjetno ne bi vsega udeleževali. Kajti utrip mestaje odvisen od ljudi, njihovih teženj.
Ali se vam je sedaj, ko ste upokojeni, življenje kaj spremenilo?
Sigurno ni več takšnih obveznosti, ki so bile v času rednega dela. Zato pa imam več časa za stvari, kijih prej nisem mogla opravljati in se jim posvetiti. Vsak dan sprejmem z veseljem, porajajo se nove ideje, ki jih želim uresničiti. Menim, da ima vsako obdobje svoj čar, da si tudi lahko srečen, seveda, če ti stoji ob strani tudi zdravje.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
IL- Zdenka Kahne
Diplomirala je na Višji šoli za socialno delo, opravila strokovni izpit.Študirala psihologijo, končala kozmetično šolo in opravila vrsto specializacij iz različnih kozmetičnih vej doma in v tujini. Bila je kadrovnica v trboveljski Iskri. Že takrat je imela popoldansko obrt. Pozneje je začela sama pripravljati kozmetične preparate, verjela v svoje delo in zaradi vse večjega posvečanja kozmetični dejavnosti, pustila službo v Iskri.
Že večkrat nominirana za najboljšo slovensko podjetnico, je direktorica kozmetične hiše Kahne, Zdenka Kahne, lastnica dveh lokalov. Poleg tistega v Kranjski gori, katerega ženske rade obiščejo predvsem med dopusti, še studio na Štihovi 12 v Zupančičevi jami v Ljubljani. Kozmetični studio v prvem nadstropju je sodobno opremljen, v petem nadstropju pa ima Kahnetova tudi reprezentančne prostore. Prostori, ki jih je skoraj v celoti oblikoval akademski slikar in kipar Zlato Rudolf, so bili marca lani v reviji Ambient opisani kot izjemno estetski in izvirni. Kozmetika Kahne ima tudi svojo proizvodnjo naravnih kozmetičnih preparatov. Za njihovo kvaliteto je Kozmetiki Zdenke Kahne Obrtna zbornica Slovenije pred dvema letoma na 28. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju podelila priznanje - srebrni ceh.
Kozmetika Kahne sodeluje z ameriškimi strokovnjaki in skupaj pripravljajo vrsto novosti. V kratkem bodo strankam ponudili Ampule vitamina C.
Ampule vitamina C -aktivatorja življenjske energije v obstojni tekoči obliki Antioksidant, ki uničuje škodljivi ENCIM kolagenazo in spodbuja ponovno tvorbo kolagena. Celice izločajo škodljivi encim kolagenazo, ki napada kolagen in s tem poslabša strukturo kože. Tovrstni obstojni C vitamin v tekoči stabilni obliki pospešuje tvorbo kolagena in uničuje škodljivi encim kolagenazo, ki napadakolagen.To je predpogoj ?a lepo, zdravo, mladostno kožo. So idealne za utrujeno, izčrpano, medlo, kuperozno, problematično, aknasto kožo. Upočasnimo staranje kože, vzpostavimo kemijsko vez za ponovno tvorbo
naravnega kolagena. Sploh če uporabljamo še prozorne morske alge Kozmetike Kahne, ki imajo enak ionski naboj kot človekova koža, so podobne tkivni tekočini in če obraza ne umivamo z vodo. Uporabljamo jih na očiščeno kožo zjutraj in zvečer kot podlago pred prozornimi algami.
Kakšni so bili začetki Kozmetičnega studia Kahne? V čem ste se razlikovali od drugih kozmetičnih salonov?
Posebni smo bili v tem, da smo pripravljali brezplačne kozmetične nasvete za vsakodnevno nego doma tudi z naravnimi domačimi cenenimi preparati.
Zdaj sodelujete tudi z drugimi
kozmetičnimi hišami?
Trudimo se, da sodelujemo z drugimi, zelo atraktivnimi kozmetičnimi hišami. Med drugim sodelujemo z monaško firmo Heliabrine.Tudi s to firmo skupaj pripravljamo nekatere nove proizvode. Med njimi bi poudarila pomirjujoče mazilo z naravnim cvetličnim oljem z vitaminoma A in E in vitaminom C. To maziloje namenjeno občutljivi, kuperozni in neodporni koži. Noramlizira se povrhnjica in okrepi zaščitna plast proti prostim radikalom in negativnim vplivom okolja. Uporablja se zjutraj in zvečer za vse vrste kože. S to firmo pripravljamo tudi losion za uravnoteženje kože, ki vsebuje naravna cvetlična olja in se uporablja za zelo občutljive kože. je nežen, blag, osvežujoč in odstrani vse ostanke make upa in nečistoče ter stisne pore. Nekaj kapljic losio-na premešamo s tekočim pudrom za obstojen in lep ten.
Atraktivno je tudi naše sodelovanje z argentinsko firmo Dioverdi, s katero pripravljamo ampule naravnega olja divje vrtnice (šipkovo olje). To je namenjeno gubam okrog oči, brazgotinam, aknam, mozoljem, za gladko, sijočo kožo in obstojen make up. Olje po kapljicah zjutraj in zvečer vtiramo v prizadete dele kože obraza, okrog oči, vratu, dekolteja, nakar uporabimo prozorne alge in sadne kisline ter kremo Kozmetike Kahne. Obraz poškropimo z losionom za zadrževanje vlažnosti kože. Znaki utrujenosti izginejo z drobnimi gubicami.
Kakšni pa so odzivi strank?
Stranke so izjemno zadovoljne z našo senzacionalno novostjo -naravnim nerafiniranim olivnim oljem za dobro počutje, ki mu pravimo kar tekoče zlato. Eno žlico olja, ki je res vrhunske kvalitete zaužijemo na tešče in čez dan v kombinaciji z jogurti (kefir, bifidus), ki vsebujejo mlečne kislinske bakterije za preprečevanje oziroma razmnoževanje povzročiteljev bolezni v črevesju in tako se nam okrepi imunski sistem.Tako si uravnavamo vsakodnevne težave in se izredno dobro počutimo. Vsak dan dobivam ogromno pohvalnih
pisem ravno zaradi tovrstnega olja. Ljudje mi sporočajo, da se jim je bodisi uravnovesila bodisi zmanjšala količina holesterola in sladkorja v krvi, da so si ublažili mnoge bolezenske težave (želodčna kislina, rana na želodcu, presnova, hujšanje, prostata,...) Skratka tovrstno olivno olje naj postane prijatelj našega zdravja, saj se po rednem vsakodnevnem uživanju olivnega olja vrhunske kvalitete počutimo izjemno dobro.
Naravno mazilo iz morskih alg.
Uporablja se zjutraj in zvečer kot podlaga za vse vrste kože. So naravne substance iz moija, ki so potrebne za rast naših celic, kakovostno so podobne tkivni tekočini, se dobro ujemajo z našo kožo, sj imajo enak ionski naboj kot človeška koža, podobne so želatinasti snovi, ki v povrhnjici nabrekne in najbolj naravno učinkuje proti gubam, podočnjakom, proti aknam, mozoljem, lišajem, brazgotinam, rdečici. Z njimi obvezno namažemo cele oči, ker učinkuje naravno proti gubam, proti preutrujenim očem.
Aha bio mazilo iz sadnih kislin je narejeno po najnovejši metodi.
Vsebuje naravne sadne kisline, ki obnavljajo kožo in brez draženja nežno odstranjujejo odmrle celice. AHA koristi vsakemu tipu kože. Uporablja se zjutraj in zvečer: na očiščeno kožo nanesemo preparat in nadaljujemo z dnevno ali nočno kremo. Predhodno lahko uporabimo naravno mazilo iz morskih alg. Uravnava problematične in utrujene kože.
Preparati pred sončenjem in po njem
Mazilo za sončenje s kakavovim maslom z visokim zaščitnim faktorjem 15
Za nego občutljive in tudi že porjavele kože. Vsebuje naravno kakavovo maslo, ki kožo hrani, dobimo čudovito ter dolgotrajno rjavo barvo kože. Primemo za
zaščito kože pri smučanju, na moiju in za vsak dan.
Mazilo iz morskih lag za nego kože pred sončnenjem in po njem
Mazilo se uporablja za nego zdrave ali že poškodovane kože pred sončenjem in po njem. Kožo hladi, je ne masti, pomiri, učinkuje proti lisam, ogrcem, mozoljem. Ugodno pomiri pike žuželk.
Service ddnformation GODE DIPLOMATIQUE & CONSU-LAIRE je Kozmetiki Kahne podelil častni znak CD z možnostjo vstopa v mednarodni sistem Gode Diplomatique in objavo v CD priročniku.
Hiša CD s sedežem v Ziirichu je Kozmetični hiši Kahne izrekla priznanje za kvalitetno delo, izbor med najboljšimi v Sloveniji in predstavitev take Slovenije celemu svetu. Z vrhunskimi storitvami v študijih, v Ljubljani in Kranjski gori, dosega Kozmetika Kahne nivo kakovosti, ki jo uvršča v sam vrh evropske ponudbe in s tem predstavitev CD po vsem svetu.
Glede na to, da ste vseskozi vpeti v svoje delo, bi zase rekli, da živite stresno življenje?
Imam zelo veliko energije, svoje delo opravljam z veseljem in veliko mero odgovornosti do družbe. Z veseljem opravljam to delo, ker sem pri njem zelo uspešna. Vem pa, da bom morala v življenju še naprej vseskozi delati in ustvarjati. Takšna je pač moja usoda.
Kozmetična hiša Kahne je družinsko podjetje?
Moja tajnica je nečakinja, mož upravlja finančno področje, pomagamo si pri vsakodnevnih gospodinjskih in poslovnih opravilih in vsi intenzivno delamo od jutra do večera.
Prostega časa potem ne ostane veliko?
Zelo malo. Amapak konec tedna obvezno preživim v okviru družine. Gremo v Kranjsko Goro, tam kolesarimo, igramo tenis, pozimi
smučamo, se naužijemo svežega zraka. Moja hči Nina končuje 4. letnik srednje šole. Želela bi študirati pravo in mi pomagati pri mojem delu. Ponosna sem nanjo, ker je skromna, pridna, prizadevna in izredno lepo notranje bitje.
Kaj pa sicer cenite pri ljudeh?
Odkritosrčnost, direktnost, poštenost, pomoč.
Verjetno tudi sami uporabljate svoje proizvode. Bi nam izdali, po čem seže Zdenka Kahne zjutraj, ko vstane?
Najprej si umijem obraz z našo čajno mešanico, nakar si naribam surovo jabolko zaradi sadnih kislin, ponovno obraz umijem s čajno mešanico in zatem uporabim naše kozmetične preparate. Obvezno in brez pardona uporabim ampulo vitamina C, nekaj kapljic ampule šipkovega olja, kar ni mastno in se takoj penetrira v kožo. Zatem uporabim naše mazilo iz morskih alg in sadnih kislin, našo liposomsko mazilo ter še debelo plast morskih alg. Vse skupaj popivnam s suho papirnato brisačo in se maksimalno poškropim še z našim novim osvežilnim losijonom s faktorjem za zadrževanje vlažnosti. Tako je koža pripravljena na sprejem.
Mar ni to v današnjem času predolg jutranji obred?
Ne, to mi je v krvi. Zase, za zdravo in lepo telo je treba nekaj storiti.
Je za lep obraz in telo dovolj dober kozmetični preparat, ali mora človek biti tudi notranje zadovoljen? Oziroma lahko pomagate ljudjem, ki so depresivni in ne verjamejo v noben preparat?
V ta namen se izredno dobro obnesejo ampule vitamina C, ki je aktivator življenjske energije in v kombinaciji z našimi prozornimi morskimi algami. Stranke takoj opazijo vidne rezultate.
So cene vaših kozmetičnih preparatov primerne za vsak žep?
Imamo zmerne cene, prilagajamo se kupni moči Slovencev. Izjemno primerna je cena mandeljneve kreme, kije tudi največ prodamo. Dražji bodo preparati, ki jih pripravljamo z ameriškim laboratorijem in monaško firmo Heliabrine.
Kozmetika Zdenka Kahne zajema vrsto preparatov. Kako naj se stranke odločijo za pravega?
Naši preparati so na voljo po vseh boljših drogerijah po celi Sloveniji in zasebnih ter zeliščnih lekarnah. Sicer pa imamo radi, da nas stranke pokličejo, nam povedo, zakaj bi določen preparat potrebovale in svetovali jim bomo.
Je med vašimi strankami več žensk kot moških?
Tudi moških je dosti, mlajših in
starejših, predvsem pa tudi veliko študentov.
Preparati za moške po britju
Naravno mazilo iz morskih alg za moške po britju
Zaradi visoke koncentracije morskih izvlečkov učinkuje proti aknam, lišajem, lisam, izsušeni in pordeli koži. Pomaga proti gubam, podočnjakom. Po tem mazilu se namažemo še z rumenim gelom. Ne pušča mastnega filma in nam v celoti nadomesti kreme in losjone po britju.
Rumeni gel - mazilo iz morskih alg in aloe vere za moške po britju
Uporablja se po predhodno nanešenih prozornih algah za moške po britju.
Še vedno živite v Trbovljah, čeprav ste večino časa v Ljubljani. Imate več strank iz Ljubljane kot iz Zasavja?
Več. Morda zato, ker se zdi mojim prvim strankam iz Zasavja pot v Ljubljano predolga. Pa vendar jih preko tega pogovora pozivam, naj se oglasijo. Ker so bile to moje prve stranke, bomo v našem kozmetičnem studiu to tudi upoštevali.
Tatjana Polanc
ri
PLANINSKI DOM V GORAH
začimbe
Prša ločimo od kosti, posolimo, popopramo, premažemo s sesekljanim rožmarinom. Žemlje ali kruh narežemo na majhne kocke ter prelijemo s toplim mlekom in pustimo, da se prepoji. Čebulo prepražimo s slanino, in ko postane zlato rjave barve odstavimo in prilijemo k namočenemu kruhu, zraven dodamo dva rumenjaka in trdo stepen sneg iz beljakov. Dobro premešamo, dodamo dve žlički vegete in po okusu še začinimo.
S to maso napolnimo prša, kijih zašijemo ali zašpalimo.
Pečemo v segreti pečici pri 180 stopinjah približno 1 uro, med peko prelivomo s pivom.
PRILOGA:	mlad pečen
krompirček
Da se bo hrana še bolj prilegla, se lahko k njim odpravite po kakšni izmed pešpoti ali pa se pri njih rekrairate v tenisu, balinanju, rokometu in še v marsičem. Ne pozabite pa jih povprašati po kozarčku belega namiznega vina z geografskim poreklom Gornje Dornave imenovanega PLEMIČ.
A.Z.
Planinski dom v Gorah
Vsem planincem, pohodnikom in še marsikomu so dobro poznane Gore. To je majhna vasica nad Hrastnikom, do katere se pripelješ po cesti iz Hrastnika in na Marnem v križišču zaviješ desno. Cesta se vzpne visoko v hrib, skozi gozd, vas Turje, naprej do razpotja za Kopitnik in Gore, kjer desno naprej asfaltna pot pripelje mimo hiš do Planinskega doma v Gorah.
V hiši gospodari Tomaž Hercog in je gostom na voljo vsak
dan od 7.00 do 22.00 ure. Gostom nudi vse vrste toplih in hladnih jedi. Ko so naročena poslovna kosila, seminarji ali jih obišče zaključena družba radi ponudijo polnjena telečja prša.
POLNJENA TELEČJA PRŠA
za 4-osebe potrebujemo:
1	1/2 očiščenih telečjih prsi 4 žemlje ali beli kruh
2	jajci
prekajeno slanino
Ena dobrot, ki vam jih postrežejo
ZDRAVILNE
RASTLINE
MARJETICA
Se še spomnite, zakaj smo uporabljali marjetice, ko smo bili otroci. Ne? Trgali smo lepe bele cvetne lističe in odštevali: "Ljubi me, ne ljubi me ali pa
■'“•VC
odličen, prav dober, dober...".
Pater Ašič v svoji knjigi pravi, da je marjetica
V iv	V1*vv
čudežno zelišče,
ki uspeva povsod inje cela uporabna.
Tako so na primer listi marjetice zgodaj spomladi skupaj z regratom prva solata, ki daje
moči in čisti organizem. Ta cvetlica je uporabna kot čajni napitek pri revmatičnih in menstrualnih težavah, kožnih boleznih. Z žvečenjem listov si bomo pozdravili afte in druge ustne razjede, saj marjetica vsebuje sa-ponin, čreslovino, smolo, eterična olja, kisline, grenčino...
Čaj iz te zeli pomaga še pri putiki, blaži bolečine in krče, pospešuje prebavo, ugodno vpliva na pljuča pri bronhitisu, pri izkašljevanju.
Nasveti "naših mam"
Ob prehladih kuhajmo čaj iz marjetice, lipe in bezga.
LIPA
Obe vrsti lip sta enako zdravilni. V zdravilstvu sojo množično začeli uporabljati šele v 18 stoletju. Lipa ne deluje hitro, temveč počasi in zanesljivo, kot se za tako veliko "damo" spodobi. Deluje pomirjajoče in blažilno. Če hočemo mirno noč ni nič boljšega, kot skodelica lipovega čaja.
V zdravilstvu se najbolj uporablja cvetje in listje. Čaj iz lipe žene na vodo, pospeši potenje in s tem izločanje strupenih snovi iz telesa.
Nadalje ga uporabljamo pri prehladih grla, pljuč, prebavil, pri kašlju, nahodu, pri boleznih ledvic in mehurja, trebušnih krčih. Čisti tudi kri ter preprečuje arteriosklerozo, vnetje žil, angino pektoris in infarkt. Vendar, ko se bolezen že pokaže, tudi lipa kaj dosti ne pomaga. Pater Ašič pravi, da moramo biti pri pitju lipovega čaja zmerni, oziroma ne smemo ga piti v nedogled.
Nasveti "naših mam"
Kadar smo napeti in živčni, si iz lipovih cvetov in listja pripravimo kopel, ki nas bo pomirila. V dva litra	vrele vode
vsujemo 200 gra lipovega cveta listja ter pustimo stati pet minut, precedimo in zlijemo v kopel.
Pripravil Igor Goste
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev ;
-	šivanje zaves po naročilu^*	^25*
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne^ preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje partf^pluML ostalih lesenih podov
-preproge, zavese, prti, brisače^ |
m
*>
►
k.
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
Pestra ponudba jedače in pijače.
Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz.
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900
OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od15. do18. ure
Pregledi za očala In kontaktne leče vsak:
Trgovsko podjetje
POTROŠNJA po Zagorje
vas vabi na nakup v BLAGOVNICO ŽIVA
*	v vpodnjo etažo živil, kjer vam nudijo bogato izbiro in konkurenčne cene
*	v srednji etaži je velika ponudba kopalk, kozmetike, modnih torbic in dodatkov
*	v zgornji etaži pa široka paleta oblačil za tople poletne dni
Prodajalci blagovnice ŽIVA vas vljudno vabijo, da jih obiščete.
C O N TA C T
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANI, GENNV,
YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, WINCHESTER, OLIVER ...
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Ugodni plačilni pogoji In gotovinski popust!
	ABE SHOP
	KONČNO!
STARO PRAVILO, ZLATO DARILO! KJE? RUDARSKA CESTA 8, KISOVEC	
Trgovina MONTEKUKULI	UGODNO
Mojcenovo 4 Trgovina in usluge Del.čas:7.30-19.30, ned., praz.:8.00-12.00	SLADKOR 1/1... 275,00 SIT NAMIZNO BELO VIN01/1 ...179,90 SIT MEHČALEC 4/1 MEDVEDEK... 399,00 SIT
Wi,w%
Ponoroma Larvika
Ni mačji kašelj v 70 urah prepotovati z avtobusi skoraj 5.000 km dolgo pot. Mladi glasbeniki so v spremstvu starejših vodnikov in tehničnega osebja to zmogli. Cesta je vodila iz Zagorja ob Savi v norveško mesto Larvik, kjer so prav tako v 70 urah doživeli veliko lepega, predvsem pa pokazali svoje znanje tamkajšnjim meščanom. Poleg tega so na povratku v domovino zaigrali še v enem najbolj znanih skandinavskih parkov - v norveškem Wigelandu v Oslu, glavnem mestu te države.
Nemogoče je že zdaj zbrati vse popotne in druge vtise in jih povezati v celoto. Vse se mora še "usesti", kot bi rekli godbeniki in njihovi spremljevalci. Prav tako je skoraj nemogoče opisati vsaj najpomembnejše doživljaje in dogodke; preveč jih je in vsak udeleženec te odprave bo priznal, da si bo vtisnil v dolgotrajen spomin le tiste, na katere je posebej navezan, ali ki jih je posebej doživljal. Med vsemi temi prijetnimi spomini bo gotovo tudi nedeljeno tovarištvo, ki je povezovalo udeležence in spoznanje, da gre za pomembno potovanje, ki mora potrditi že dolgo znano resnico, da je v slogi velika moč, ki utegne premagati ali obvladati še tako nadležne ali manj nadležne zadrege in težave. To slednje moram že v uvodu naglasiti: mladinski pihalni
orkester Viva zagorske glasbene šole je nedvomno trden kolektiv. Predsednik Vlado Kojnik s sodelavci mu je pri tem v veliko oporo in neomajno pomoč, in če je to povezano še z zavestjo, da je to vrednota, ki jo kaže v vsakem času "zalivati ali negovati" in jo še krepiti, bi skorajda moral reči: tak team zmore veliko in nedvomno bo to še dolgo dokazoval, kajti, kot vem, so pred njim še nekatere pomembnejše obveznosti, kot je bila norveška odprava.
Nekaj utrinkov s poti
Ko smo po dobri poldrugi uri prišli naslovensko-avstrijsko mejo pred Karavanškim predorom in na hitro opravili obvezne formalnosti, smo dejali: Avstrijo bomo tako rekoč premerili, ampak Nemčija bo zahtevnejši podvig. Na to nas je opozorila tudi brošurica Aleša L.
Guliča z naslovom: Na Norveško in nazaj, seveda v rožniku 1997 in podnaslovom Prijateljice in prijatelji, tale knjižica naj vam bo v korist in veselje, pa še za čisto oseben spomin, če si boste na leve, nalašč prazne strani, sami kaj zapisali! Marsikateri popotnik v obeh avtobusih je to njegovo pobudo tudi izkoristil, zapisoval si je marsikaj, kar se spodobi ohraniti v daljšem spominu; pa tudi sicer je v brošurici veliko zanimih podatkov o deželah, skozi katere smo se vozili, največ pa, kajpak, o deželi gostiteljici - Norveški. Mimogrede: pot skozi Nemčijo se je resnično vlekla kot jara kača in je predstavljala večino ali skoraj dve tretjini vse prevožene kilometraže. Po pravici rečeno: nekaj časa človek še opazuje okolico avtomobilske ceste, ampak ko
postane stvar malce monotona, je treba najti druge ljubezni, zato smo nekateri brali, spet drugi prepevali, klepetali, celo tarok smo vrgli; v našem avtobusu smo imeli tudi glasbenika, ki je s seboj vzel harmoniko, spet drugi je imel pri roki klarinet in tretji trobento in že je po vozilu odmevalo prešerno igranje ob podpori pevk in pevcev...
Takole vsake tri ure smo se malce oddahnili, se sprehodili, da smo spet laže sedeli, si privoščili obložen kruhek ali dva in sokove. Vodstvo potovanja ni prav ničesar prepustilo naključju, zlasti pa je poskrbelo za žejne, ker je iz izkušnje vedelo, daje potrebno na tako dolgi poti veliko več piti, kot sicer, in ko so pošli sokovi vseh vrst, smo načeli strateške rezerve: dr. Rudi Zupan je poskrbel za domačo vodo, drugi za mešanico za dobro limonado in vsak je celo na poti domov ob vsakem postanku imel dovolj za žejo.
Vsi smo se razveselili konca poti po Nemčiji, ko smo v Puttgardnu zapeljali na trajekt, ki nas je pripeljal na Dansko v dobri uri; to je bila prva priložnost za dihalne vaje na prostem, še posebej zato, ker smo prišli v deželo Hamleta nekaj po sedmi uri zjutraj in je morski zrak vsem dobro del. In ker so imeli na trajektu tudi brezcarinsko prodajalno, so otroci in odrasli pregledali njeno notranjost in odprli svoje denarnice za manjše nakupe. Mislim, da smo vsi uživali med vožnjo po Danski.
Kot bi trenil, smo bili že na dansko-švedski meji oziroma na drugem trajektu, ki pa nas je v dobrih 20 minutah pripeljal v Švedsko. Vožnja po njej ni bila tako slikovita; mimogrede preberemo v Gubčevi knjižici, da je Švedov nekaj nad 8 milijonov, daje dežela bolj redko naseljena, in da je mestnih ljudi kar 83 odstotkov. Dežela je bogata, saj dosega nad 17 tisoč ameriških dolarjev
narodnega dohodka na prebivalca. Pravih meja v treh skandinavskih državah pravzaprav ni, še posebej pa je ni med Švedsko in Norveško. Samo skromen napis Sverige na Švedski in onstran mostu Norge loči državi, kajpak brez vsakršnega obmejnega pregleda ali carinskih formalnosti.
Koordinator Farrisfestivalen, gospod Are Lysberg
Končno v deželi fjordov
Menda smo bili kar v večini vsi, ki smo dejali, da nas je Norveška v marsičem spominjala na Slovenijo. Vsenaokoli samo zelenje, vmes hribi, njive skrbno obdelane, skratka počutili smo se kot doma, zato nas niti začetna utrujenost ni odvrnila od zvedavih pogledov na zanimivo krajino, skozi katero smo potovali. Pred Oslom, glavnim mestom dežele, smo, kot se spodobi za velika mesta, obvezno prišli v mestno gnečo. Takole poldrugo uro smo jo morali obvladovati, dokler slednjič nismo šli nasproti našemu cilju -Larviku,	mestu, katerega
predstavniki Farrisfestivalen so nas povabili na to vsakoletno osrednjo prireditev otroških in mladinskih pihalnih godb in orkestrov. Odslej smo bili	v skrbnih rokah
koordinatorja festivala gospoda Ara Lysberga in deloma tudi njegovih sodelavcev.
Mladinski orkester Viva zagorske glasbene šole in vsi, ki bdijo nad njim, to sta v prvi vrsti predsednik Kojnik ter dirigent Peterlin, so dobro vedeli, da so dolžni pokazati prav vse, kar znajo, in še več. Mimogrede: ves projekt priprav na potovanje ni bil speljan čez noč. Nastajal je in uresničevali so ga v nekaj manj kot dveh letih, z vso potrebno intenzivnostjo pa vsaj nekaj mesecev. Prav ničesar ni bilo prepuščeno naključju, vse je bilo do potankosti speljano, pri čemer je bilo vloženega veliko truda tudi v zagotavljanju potrebnega denarja za gostovanje. Številni sponzorji so pokazali veliko razumevanja za izpolnitev tega zahtevnega načrta. Vladimir Kojnik in njegovi, nanje niso pozabili niti na poti. Vsem so pisali razglednice in številni podpisi na njih so jim dokazovali, da niso pozabili nanje, in da so jim hvaležni za vso materialno in drugo pomoč.
Nastop v Larviku
Na Farrisfestivalu je tokrat sodelovalo 18 otroških in mladinskih orkestrov, največ iz Južne Norveške. Naš orkester je nastopal kot gost in zato mu je pripadla čast prvega koncerta. Že zvoki prve skladbe so pritegnili sicer tisti trenutek sobotnega dopoldneva na okroglem prireditvenem prostoru sredi glavnega trga ne kdo ve kolikšnega števila poslušalcev. Ampak samo kratek čas. Kmalu zatem se je okrog in okrog nastopajočih zgrnil živi zid meščanov, ki so z vse bolj rastočim zanimanjem spremljali izvajanje orkestra mladih Zagorjanov. In ko je napovedovalec povedal nekaj več o orkestru ter je župan gospod Oyyind Hunskaar odprl 6. festival ter posebej prisrčno pozdravil naše muzikante in jim v imenu vsega mesta zaželel prisrčno dobrodošlico, je završalo tudi med sicer
hladnimi Norvežani. Ti namreč ne obiskujejo kdo ve kolikokrat podobnih javnih prireditev, kajti ob koncu tedna se vsakdo rad zateče v naravo, kjer imajo bodisi svoje počitniške hiše ali pa ob lepem vremenu preživijo ves dan ob obalah, toda naš nastop jih je zvabil v tolikšnem številu, kot zlepa ne pomnijo v Larviku.
Po tem, ko so na prireditveni prostor prišli vsi sodelujoči orkestri, vsak v živopisanih uniformah vseh barv, zlasti pa plavih in belih ter modrih, in ko so se predstavili občinstvu, je naš orkester odigral še drugi del svojega nastopa. Od skladbe do skladbe je naraščal aplavz njegovemu izvajanju; to je bil čas, ko je Drago Peterlin do skrajnih meja izkoristil vse moči svojih varovancev. Tehnično popolno, umetniško doživeto so zvenele vse skladbe in meščani so vedno znova zahtevali še nove melodije. In če je prvi de! nastopa bilo vreme naklonjeno izvajalcem, ker ni bilo prevroče, je med drugim delom sonce pokazalo vso svojo moč. Ampak tudi to ni odvrnilo glasbenikov, da ne bi dali vse od sebe. Nagrada za njihov trudjebilo navdušenje poslušalcev in nedeljeno zadovoljstvo tako vodstva orkestra kot naših gostiteljev. Ni treba posebej poudarjati, da so prisrčno čestitali predsedniku
Kojniku in dirigentu Peterlinu; meščani Larvika pa so spoznali, da imajo med seboj sicer mlade, vendar izjemno nadarjene glasbenike, ki so odločno prestali tudi to veliko preizkušnjo. Norveška zastavica, ki jo je župan podaril orkestru, je njegov predsednik Kojnik postavil na častno mesto znotraj sprednjega dela stekla prvega avtobusa, kjer je ostala vse do povratka domov. In vsi smo si pripeli medalje 6. festivala, številni med nami pa oblekli tudi bele majice z napisom: Farrissfestivalen!
Med fjordi in ogledi drugih zanimivosti
Na vso srečo je na Norveškem zdaj dan dolg; tja do pol enajste ure zvečer je svetlo, zato smo imeli še več od tistih prostih uric, ki so nam jih odmerili gostitelji. Bili smo v mestecu Ula, obmorskem kraju, kjer imajo petični prebivalci Osla svoje počitniške hiše, in se povzpeli na vrh skale, od koder je čudovit pogled po morju in bližnjem otoku. S Skinnerjem II. smo se odpeljali do prvega otočka, nato pa med fjordi, ki so bili večidel posejani z vikendi; norveško morje je čisto, njegova temperatura znaša zdaj že okoli 19° C, poleti, ko je bolj vroče, pa celo 22° C, kajpak v mirnih zalivih in skritih kotičkih fjordov. Gospod
... in nadaljevali v Uli, sebi in mimoidočim v zabavo, ko ladjico.
Takle pa je konec fjorda
Are nam je marsikaj povedal o veliki razčlenjenosti obale in prav zaradi fjordov je obala še veliko večja, dolga je namreč nad 21000 km.
Bili smo v Molnu in sj ogledali prebivališče Vikingov. V železni dobi so tod živeli Moreni. Sicer pa se Larvik, ki šteje kakih 30 tisoč prebivalcev ponaša z bogatim zgodovinskim in kulturnim izročilom oziroma dediščino. Župan pravi, daje Larvik mnogos-transki. Pred petimi leti je bilo mesto proglašeno za nosilca kulture v tej pokrajini. V Tolleroddenu, enem od številnih parkov in kopalnih območji stoji spomenikThoryju Heyderdahlasu, velkemu znanstveniku; v Larviku je družinska hiša znanih graditeljev velikih ladij Colina Archerja.
Gostitelji so nam omogočili popoldanski počitek v bližnjem parku ob obali, kjer so se norveški otroci že kopali v sicer še dokaj
so čakali na
hladnem morju. Z večerjo so nam postregli na pikniku v nekoliko oddaljenejšem rekreacijskem središču, kjer so se zbrali vsi nastopajoči. V igri je sodelovalo veliko mladih, svojo pesem pa so zapeli tudi naši mladi glasbeniki. V nedeljo, 15. junija zjutraj, smo se poslovili od naših gostiteljev, se spotoma za poldrugo uro ustavili v Hollmen Kollnu in nato, kot že omenjeno, vzbudili z našim orkestrom nedeljeno zanimanje številnih slučajnih sprehajalcev parka Wigeland pri Oslu. Veliko jih je prisrčno pozdravilo njegov polurni nastop in še celo grozeči temni oblaki, ki so napovedovali hujšo nevihto, so nam prizanesli.
Bogata Norveška
Država sodi med najrazvitejše v Evropi. Narodni dohodek na prebivalca presega 25 tisoč ameriških dolarjev. S črpanjem nafte v Severnem morju oziroma na
Atlantiku zaslužijo več milijard dolarjev na leto. Dežela je razvila vsestransko gospodarsko dejavnost. Redkokatera država na tem svetu ima tako urejeno socialno politiko kot Norveška. O tem so nam pripovedovali tako naši gostitelji kot Slovenki, poročeni v Larviku. Norvežani so bogati, lepše rečeno - njihov standard je na zavidljivi ravni, hkrati pa preprosti ljudje, prav tako preprosto oblečeni; veliko dajo na ekologijo, vsepovsod je vzorno čisto, na vsakem koraku so smetnjaki. Drži pa tudi - tamkajšnje cene, bodisi življenjskih potrebščin bodisi vsega drugega blaga, ni mogoče primerjati z našimi. Za pločevinko piva je bilo potrebno v mestnem marketu odšteti od 15 do 25 kron, večji kozarec piva v skromnejšem bistroju pa stane od 25 do 35 kron, v boljši restavraciji pa kar 50 kron. Mimogrede, 1 kronaje 22 tolarjev. Sploh je alkohol zelo draga stvar.
Vina skorajda ne pijejo, če pa ga, le ob posebnih prazničnih priložnostih. Tudi sicer Norvežani dokaj redko zahajajo v restavracije, ker je to po besedah gospoda Ara za marsikoga preveliko razkošje ali pa kar potrata. So izrazito družinski ljudje in predani naravi; kadarkoli utegnejo, so v njej ali vsaj blizu zelenih površin. Večina hiš na podeželju je lesenih, belo ali rumeno obarvanih, z obveznim vrtom ali trato pred njim. Tudi njihova osebna vozila niso kdo ve kako razkošna ali velika, vsaj v Larviku in okolici smo to kar vseskozi ugotavljali. Sicer pa je zanimiv tudi ta podatek: čeprav dobesedno živijo ob nafti in zanjo, stane liter bencina skorajda enkrat več kot pri nas doma. Od 4,5 milijona prebivalcev, kolikor jih šteje ta skandinavska država, je zaposlenih 2,1 milijona ljudi, od tega 65 odstotkov v storitvah in trgovini. Zdravstveno zavarovanje
Bližnji otoček v fjordu
Počitniške hišice v mestecu Ula
Zaletišče skakalnice v Hollmen Kalinu
je obvezno, državno in še dopolnilno, posebno, zasebno. Vsakršna zdravstvena pomoč je dostopna slehernemu. V začetku devetdesetih let so imeli enega zaposlenega zdravnika na 318 prebivalcev. Vzorno je poskrbljeno za upokojence, starostnike, invalide, vdove, zlasti pa za otroke. Letni dopust vsakega zaposlenega traja enotno štiri tedne.
RS.
Prav prešerno smo zaukali, ko smo spet prišli na domačo mejo. Zato smo šteli kilometre in naposled celo metre, ki so nas ločili
od domačega kraja. Vzkliknili smo trikratni hura za naše voznike Integralovih avtobusov in se posebej zahvalili vodstvu orkestra in potovanja. Lepo.je iti po svetu in še lepše seje vrnitj v rodni kraj, ampak Viva je in bo še gostovala po svetu, saj hoče dokazati svojo glasbeno znanje in si nabirati novih spoznanj in hkrati navezovati nova prijateljstva. Kajpak: svet postaja vse manjši, mar ne?
Milan Vidic
Iz popotnih zapiskov od 11. do 16. rožnika 1997
foto Aljaž Maček
Dragi kupci in bralci ZASAVCA!
Najavljamo novo sodelovanje z vami, radi bi namreč z vašo pomočjo poiskali NAJ - TOČAJKO IN NAJ - TOČAJA POLETJA 97 na področju od Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta pa do Radeč.
Glasove bomo šteli posebej za "kelnarco" in posebej za "kelnerja"
Seveda bomo vmesne rezultate tako tudi objavljali, vsi glasovalci pa se boste na zaključku akcije v žrebanju potegovali za lepe nagrade.
Prve predloge pričakujemo že do sobote 5. julija 97 .
Izpoljnjene glasovnice pošljite čim preje v kuverti na naslov: ZASAVC Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
Seveda fotokopij ne bomo upoštevali.
Ker smo za "fer plej", bomo na koncu poletja za točajke in točaje, za vas drage bralke in bralci, za nas in za vse priredili prijetno razglasitev in seveda VESELICO !
NA DELO TOREJ !
Uredništvo
ulsbaleo 7
ANDREJ DOLEŽALEK
Ko je prejel bronasto priznanje Območne gospodarske zbornice Zasavje za inovacijo: libele za ročne vrtalne stroje, je bil skorajda tako vesel, kot če bi opazoval sončni zahod. Kajti navadno ga v takih trenutkih prešine kakšen navdih, čeprav pravi, da še zdaleč ni tako praktičen za izboljšave kot njegov oče. In polna luna je tudi ena tistih zemeljskih stvari, za katere reče, da so popolne, in ker se za ženskami ne ozira, bi menda to storil le v primeru, če bi ugledal popolno žensko.
Sprva je delal v Mehaniki Trbovlje, štiri leta pa je konstruktor v Orodjarni d.o.o. Trbovlje, kjer se ukvarjajo z izdelavo orodij oziroma konkretneje: dela na področju orodja za preoblikovanje pločevin. Svoji izboljšavi preprosto pravi vodna vaga za ročne vrtalne stroje. Zadeva je zelo uporabna za natančno vrtanje. "Ko vrtaš v steno," je pojasnil, "nimaš direktne kontrole nad mero in zvrtaš pod kotom. In z libelo si pomagaš tako, dajo namestiš na ročni vrtalni stroj in kotnost vrtanja v vertikalni ravnini glede na smer vrtanja je dokaj natančna." Uporabnost se kaže pri nameščanju polic, čeprav ga poleg strojništva zelo zanima zgodovina. In v naravo gre rad.
Po zgodovinski plati pa mu je najljubše dvanajsto stoletje. Tudi o celjskih grofih je ogromno prebral, tako da ni dolgčas, ko se z družino odpravijo pogledat katerega izmed slovenskih gradov. Čeravno ga v vsem najbolj zanima takratno življenje ljudi. Morda je bil v prejšnjem življenju plemič na kakšnem gradu. Pravi namreč, da bi v reinkarnacijo še verjel, toda ženo mu še zdaleč ni izbrala vedeževalka.Tudi slikarstvo ga zelo pritegne in slovenske slikarje kar pozna in upa, da bo imela katera od hčera, Anja ali Staša, več slikarskega talenta.
Vendarle od otrok zahteva le to, da imata spoštovanje in zaupanje vase, kajti le tako ga lahko gojita tudi do staršev in drugih ljudi. Konfliktom pa se najraje izogne, četudi seje že zgodilo, da mu je kakšen prepir požrl ogromno energije. Ampak osrečuje ga, ker ga žena zelo razume. In doma se veliko pogovarjajo, kar zelo ceni. Sploh je človek, ki mu je pri srcu razgibano življenje. Moti pa ga egoizem, zaradi česar ljudje vse bolj zametujejo dobre stvari v medsebojnih odnosih. Zato vedno poskrbi za smeh.
Pa za glasbo tudi pravi, da mu veliko pomeni. "Brez glasbe bi bil svet pust in prazen," je dejal. Zdaj ga navdušuje kantavtor Iztok Mlakar. Nikakor pa se ne strinja, da smo za kazen na tem svetu. "Kajti nobena energija se ne uniči," pove. Morda smo si v vesolju celo bolj enotni, kot se zdi. In ker je šele dobro zakorakal v trideseta leta, se ne straši' s prihodnostjo, saj človek v dobršni meri lahko pripomore, da ga življenje ne razočara.
en.
PETER IN PAVEL-PRVAKA APOSTOLOV
(29. junij)
S praznikom apostolov Petra in Pavla se spominjamo dveh mož, ki sta s svojim odgovorom na Kristusov klic v svojem življenju postavila človeške temelje Cerkvi. Kristus je Petra določil za "skalo, na kateri bo sezidal svojo Cerkev", Pavla pa za "orodje, ki gaje izvolil, da ponese njegovo ime med narode".
APOSTOL PETER je bil doma iz ribiške vasi Betsajda ob Gene-zareškem jezeru. Od tod seje priženil v Kafarnaum na drugo stran jezera. Sveto pismo povdarja pomembnost Petrovega ribiškega poklica. Petra in njegovega brata Andreja je Jezus poklical, ko sta metala mreže "v morje" in jima je rekel: "Hodita za menoj, napravil vaju bom za ribiča ljudi." Res sta šla za njim. Jezus je ob neki priliki stopil v Petrov čoln in iz njega učil zbrano množico. Dogodek ima tudi simboličen pomen: v Cerkvi bo Kristus učil iz Petrovega čolna. To je mogoče razbrati tudi iz čudežnega ribjega ulova, ki se po človeških merilih ni mogel pripetiti. Petra je namreč ob dogodku obšla groza, saj se je zavedel božjega delovanja in svoje nemoči.
Jezus je že od začetka določil Petru posebno vlogo. To se je zgodilo že pri prvem srečanju, ko mu je Jezus spremenil ime: "Ti si Simon, Janezov sin: ti se boš imenoval Kefa". (Kefa je hebrejsko isto kot Peter v grščini, pomeni pa skalo.). To je Jezus še posebej razložil v bližini Cezareje Filipove, kjer je najprej učence vprašal: "Kaj pa vi pravite , kdo sem?" Peter je odgovoril: "Ti si Kristus, Sin živega Boga." Jezus mu odgovori: "Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata (moč zla in časa) je ne bosta premagala in dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih".
Peter pa je kazal seveda tudi čisto človeške lastnosti. Zavzel seje za Jezusa, ko so ga (Jezusa) prijeli, kasneje gaje trikrat zatajil, vendar seje tudi skesano zjokal zaradi svoje slabosti. Popolnoma drugačen pa postane na prve binkošti, ko premaga strah in spregovori zbrani množici v Jeruzalemu. Svojo zavzetost za Kristusov evangelij izpriča tudi s svojim delovanjem v Palestini, prestaja zaporno kazen, kasneje pa prispe tudi v Rim, takratno svetovno prestolnico. Tu je povezal in okrepil cerkveno občino, ki je nastala že pred njegovim prihodom.
Svojo življenjsko pot in zvestobo Kristusuje potrdil tudi zmučeniško smrtjo na križu (križan je bil z glavo navzdol) v času Neronovih preganjanj kristjanov v letih 64 do 67 na Vatikanskem griču. Na tem mestu danes stoji bazilika sv. Petra in je tudi sedež Petrovih naslednikov (rimskih škofov - papežev) in vodstvo katoliške Cerkve.
APOSTOL PAVEL je bil rojen vTarzu (ob sredozemski obali na jugu današnje Turčije). Že od mladosti je bil vzgajan v duhu judovske Postave po farizejskem izročilu. Za takratne razmere je bil visoko izobražen ne samo v judovski veri in kulturi, ampak tudi v grški. Že njegov oče si je kot podjetni trgovec pridobil rimsko državljanstvo, kar je seveda pomenilo tudi drugačen družbeni status.
Pavla (Savla) srečamo prvič pri kamenjanju sv. Štefana, kar pomeni, da je v svoji gorečnosti za Mojzesovo postavo odobraval in podpiral preganjanje kristjanov. V ta namen si je celo pridobil dokumente, s pomočjo katerih bi kristjane lahko preganjal v Damasku. Vendar je bila pot v Damask za Savla usodna. Na poti gaje obsijala močna svetloba.
zaradi katere je za nekaj časa oslepel. V videnju se mu je prikazal Kristus. Dogodek je Savla spreobrnil in po krstu seje za tri leta umaknil v puščavo.
Kristjani so Pavla (tako seje po krstu imenoval) sedaj sprejeli medse, doživljal pa je nasprotovanje in preganjanje od farizejev. Zanje je bil namreč odpadnik.
V Jeruzalemu seje srečal z apostoli. Po nekaj letih delovanja predvsem med Judi se je usmeril na grško govoreče Jude, ki so živeli razseljeni po vsem rimskem imperiju. Skupaj z njim je potoval tudi Barnaba, ter nekaj časa tudi Marko (kasnejši evangelist). Na svojih misijonskih potovanjih po vsem rimskem imperiju je sprejemal v krščanstvo tudi "pogane", torej pripadnike drugih narodov. V krajih, kjer se je vsaj nekaj časa ustavil, je ustanavljal cerkvene občine in imenoval predstojnike (škofe). Pavel je tudi dosti pisal. Tako je vzdrževal vez s kristjani in njihovimi skupnostmi tudi potem, ko ni bil med njimi. V pismih jim je odgovarjal na vprašanja, opozarjal na slabosti in napake, pa tudi prijateljsko svetoval in se jim zahvaljeval za njihovo vero in dejanja.
Po povratku s tretjega misijonskega potovanja so ga hoteli judovski nestrpneži v Jeruzalemu ubiti, a gaje rešila rimska straža. Vendar je bil zaradi obtožbe kljub temu zaprt. Sojenja pred judovskim sodiščem se je rešil s sklicevanjem na rimsko državljanstvo, zaradi česar so ga odpeljali v Rim. V Rimu je bil v častni ječi (priporu), lahko je sprejemal
TRBOVLJE
obiske, ki jih je izkoristil za oznanjevanje evangelija.
Ob Neronovem preganjanju so ga (najverjetnje leta 66) obglavili na kraju, ki se danes imenuje Tre Fontane v bližini Rima. Danes je na tem mestu bazilika sv. Pavla, katere zanimivost je, da so v njej upodobljeni vsi dosedanji papeži. Sv. Petra upodabljajo s knjigo in ključi, sv. Pavla pa s knjigo in mečem (ali sekiro). Marsikje so v spomin na apostola Petra ali Pavla postavili cerkev. Tako je bilo tudi v Zagorju. Konec prejšnjega stoletja so na mestu prejšnje cerkve postavili sedanjo, ki nosi ime po obeh apostolskih prvakih. V Radečah pa je cerkev sv. Petra. Po enem ali drugem apostolu pa so nekateri kraji dobili tudi ime (npr. Šempeter v Savinjski dolini).
Na praznik prvakov apostolov Petra in Pavla-29. junija -novomašniki prejmejo zakrament mašniškega posvečenja.
Branko Nimac
RAČUNALNIŠKO	TE&JI KOMUNIKACIJ
IZOBRAŽEVALNI	IN INTERNETA
CENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale
-660
ZAČETNI TEČAJ (25 urj:
WIND0WS 95, WORD FOR WINDOWS EXČEL (20 ur)
WINDOWS 95 (5 ur)	T
INTERNET, UPRABA MODEMA (5 ur)	^Ssgi|g|||§§l^>
AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
MATJAŽ PIŠKUR:
"VOJNA NI TRAJALA LE DESET DNI"
" Zame je Dan državnosti eden najpomembnejših praznikov , kajti takrat smo dejansko udejanjili našo plebiscitno odločitev, da želimo Slovenci živeti v svoji popolnoma samostojni in suvereni državi", je začel najin pogovorMatjaž Piškur, predsednik pokrajinskega odbora združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) za Zasavje. Med vojno je bil poveljnik Območnega štaba TO Trbovlje, s področjem odgovornosti Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Je eden tistih poveljnikov, le 13 je bilo takih v Sloveniji, ki so kljub ukazu JLA in RŠTO Slovenije (takratni poveljnik RŠTO je bil general Ivan Hočevar) 15.maja 1990, obdržali v svojih skladiščih celotno oborožitev, kar je bilo za nadaljni potek dogodkov v Sloveniji še kako pomembno. Potrebno je še poudariti, da je bila slovenska vlada imenovana šele 17. maja in so bili poveljniki takratnih občinskih štabov v TO v dilemi. Po eni strani so imeli ukaz višjega poveljstva, tj. Hočevarjevega štaba, naj nemudoma oddajo orožje, po drugi strani pa so vedeli, daje takšno ravnanje v nasprotju z interesi Slovenije.
Aktivno ste sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo. Kateri dogodek vam je iz "desetdnevne" vojne ostal najbolj v spominu?
No, že takoj v začetku naj povem, da zame vojna ni trajala 10 dni. Same priprave na to vojno so bile obsežne, zahtevne in zelo dolgotrajne. Lahko bi rekel, da se je začelo 15.maja 90, ko sem dobil ukaz RŠTO, da moram predati vse orožje v naših skladiščih. To orožje v Trbovljah nismo predali, temveč smo ga z določenimi aktivnostmi zavarovali in od takrat so se začeli nenehni pritiski na naše poveljstvo, na naše delavce, da ne govorim potem o jesenskih mesecih, ko se je začela ustanavljati in smo mi pristopili k Manevarski strukturi narodne zaščite. Aktivirali smo predvsem protidiverzantske enote, in ko smo že bili pripravljeni z orožjem na domu za primer, če bi JLA uresničila grožnje, ki so jih napovedovali (odvzem orožja, evidence nabornikov, aretacije..).
Po svečanosti v Ljubljani 26.6.91, so drugi dan že bili na ulici tanki okupacijske JLA. Mi smo imeli enote več ali manj mobilizirane. Pri nas v Zasavju seje začelo 28.junija 91 z napadom (raketiranjem) letal JLA na oddajnik na Kumu, kar je bil znak za Zasavčane, da gre zares.Ta dogodek mi je ostal tudi najbolj v spominu. Žal smo imeli pri tem napadu na Kum, ki smo ga varovali že od 24.junija 91, od drobcev anten ranjenih
8 pripadnikov TO od tega eden huje, saj se mu je takšen drobec zaril v možgane. Sedaj je ta ranjeni pripadnik I.S. 100% invalid.
Verjetno so bili še drugi dogodki med vojno, ki so vredni omembe?
Prav gotovo. Mi smo imeli oboroženih 1600 mož ( v celotni Sloveniji okrog 40.000 ), ki so bili organizirani v 36 enot po KS, tako, da je bil naš teritorij povsem pokrit. Vseskozi smo bili v stopnji najvišje bojne pripravljenosti, da bi lahko ukrepali v kolikor bi bilo potrebno. V tem času smo blokirali in onemogočili delovanje pripadnikov JLA v zdravilišču Rimske toplice. Tu so bili nastanjeni predvsem obvevščevalci JLA in vod vojakov. Poleg tega smo z diverzantskim vodom iz Laškega zavzeli skladišče minsko eksplozivnih sredstev Pečovnik pri Celju, varovali smo ujetnike na'Dolu pri Hrastniku, imeli smo center za prebežnike iz JLA, blokirali smo pomembno križišče v Zidanem mostu, kjer smo zadrževali vlak s pripadniki JLA. Nadalje smo nadzorovali celotno naše območje v sodelovanju s prebivalci, ter pripravili vse poti, ki vodijo v Zasavje, za morebitno rušenje.
Nekateri v zadnjem času to osamosvojitveno vojno imenujejo " operetna vojna". Vaše mnenje?
To govorijo predvsem tisti, vemo kateri, ki so imeli res hudo vojno tudi zaradi tega, ker so se v času vojne v Sloveniji popolnoma distancirali od kakršnegakoli sodelovanja, omogočili so nemoten prihod enot JLA vprek svojega ozemlja, bili so nepripravljeni in zato sedaj govorijo o neki operetni vojni. Dejstvo je, da smo bili mi takrat za razliko od njih pripravljeni, organizirani, bili smo izjemno enotni, moralaje bila na najvišji možni stopnji in zato je vojna v Sloveniji trajala manj časa kod drugje na ozemlju nekdanje skupne države.
Prej ste omenili, da je bilo med vojno v Zasavju okoli 1.600 oboroženih mož. Koliko od teh je včlanjenih v ZVVS ?
No, to je drugo vprašanje. Potrebno je vedeti, da je članstvo prostovoljno in ni avtomatično. Po vojni leta 93 se je v naši državi ustanovilo ZVVS. Isto leto tudi ZVVS v Zasavju, ki zajema tri zasavske občine: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik. Od takrat pa do danes imamo 270 članov. Veliko jih je pa še v postopku, ker še niso izpeljane vse formalnosti, da bi pridobili status člana našega združenja.
Kdo pa lahko dobi status člana ZVVS ?
Član združenja lahko postane aktivni udeleženec priprav ali aktivnosti v vojni za
Slovenijo, ki je državljan Slovenije in je od maja 90 do 26. oktobra 91, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah ali v vojni za Slovenijo (kulturni in umetniški delavci, prostovoljci in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite, enot TO, policije. Civilne zaščite, RK ..)
Kje se lahko prijavijo tisti, ki se še niso?
Prijavnico lahko dobijo na sedežu območnega poveljstva Slovenske vojske, na izpostavah za obrambo v vseh treh zasavskih občinah. Prijavnico je potrebno izpolniti oz. napisati od kdaj pa do kdaj je oseba sodelovala v vojni. Mi to preverimo in prijavnico pošljemo v Ljubljano v obdelavo.
Je država v zadostni meri poskrbela za veterane vojne za Slovenijo?
Moje stališče glede tega je naslednje. Mi si kot veterani ne želimo nekih posebnih ugodnosti ali prioritet z izjemo tistih, ki so bili osebno prizadeti, kot so svojci padlih in ranjenih. Mi želimo le, da nam država prizna status veterana kot neko moralno zadoščenje. To je tisto najpomembnejše, da nam ne zmanjšuje našega ponosa, da smo bili takrat aktivni udeleženci osamosvajanja Slovenije. Upam tudi, da bodo v DZ spremenili določbo, da lahko dobi status veterana le tisti, ki je bil vpoklican v TO , policijo in enot za zvezo v času od 26.6. do 18.7.91.
Kako bo(mo)ste obeležili praznik Dan državnosti?
Eden od temeljnih namenov našega združenja je, da se ne pozabijo ti osamosvojitveni dogodki. Ni naš namen , da jih polepšavamo ali predrugačimo. Ena od tovrstnih aktivnosti je tudi vsakoletna proslava na vrhu Kuma, kjer je postavljen bojni spomenik.
Ta proslava, ki smo jo povzeli kot osrednjo zasavsko svečanost bo letos četrtič. Zbrali smo dan 28.6 ob 11 uri, ko je vsakoletna obletnica (letos šesta) napada letal JLA na oddajnike.
Tekst in foto: Igor Goste
TRBOVLJE
MULTIMA d.o.o., Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71-544, fax: 0601/71-571
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV ZASAVJE
Ob 25. jurgiju. Dnevu dRŽAVNOsii iskRENO ČESTiTAMO
In žeIImo
pRijETNO
PraznovanJe!

'RAČUNALNIŠKE STORITVE VINKO HROVATIČ s.p.
ŠUŠTARJEVA 42,1420 TRBOVLJE,
TEL: 060126 040, FAK 26 601
RAČUNALNIŠKA OPREMA PRODAJA, SERVIS, IZCORAŽEVANJE
Vsem poslovNiM partnerjem In socIeIavcem čestItamo ob Dnevu dRŽAVNOsii
Jn
tlge s!pofGX ,0.
1410 ZAGORJE OB SAVI. LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
hL
v
CestItamo Vam ob 25. juNiju,
Dnevu dRŽAVNOsii \n Vam
ŽEliMO pRijETNO praznovanJe!
TORI .
RAČUNALNIŠKA
1
..
GRAFIKA IN TISK
tl
"TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 61 229
TISKARNA, FOTOKOPIRANJE
*	časopisov
*	internih glasil
*	knjig
*	pisanje in tiskanje not - notografija
*	propagandnega materiala (prospektov)
*	oblikovanje - napisov, emblemov
*	plakatov
*	tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel
*	vizitk
*	samolepilnih etiket
*	obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
*	spiralna vezava
*	izdelava map
*	izdelava koledarjev
*	brezkončnih obrazcev - računalniških
*	barvno fotokopiranje
IsKrene čestItIee oi> Dnevu cIržavno^tI!
rt
V soboto, 21. junija so se v Kolovratu še zadnjič zbrali ledik fantje in dekleta, ki bodo 28. junija stopili na skupno življenjsko pot na kmečki ohceti v Kandaršah. Pari so bili najprej povabljeni na skupno večerjo v gostišče Vidrgar, hkrati pa so dobili še zadnja navodila o dogodkih, ki se bodo odvijali na njihov velik dan.
Da pa jim ne bo kasneje žal za ledik stanom, so po večerji dekleta in fante ločeno odpeljali na samsko veseljačenje v Kolovrat. Stara navada pravi, da dekle in fant ne smeta biti skupaj do polnoči. Tako so lahko bodoči možje opazovali čare domačih deklet, ki so se do polnoči vrtele okrog njih. Kolovraški fantje pa so prav po moško skrbeli, da se je izza mize bodočih žena slišalo razposajeno dekliško hihitanje in smejanje.
Člani prosvetnega društva so jim pripravili program, v katerem so dekleta tekmovala v karaokah, fantje pa v pripovedovanju najbolj duhovitega vica.
Ob glasbi ansambla Ajda pa so se vsi skupaj vrteli še dolgo v noč.
A.Z.
Če je Gorenje povabljen na večerjo, jih s seboj pripelje še sedem.
Bodoči možje se se prav fletno počutili v družbi kolouraških deklet.
^ . / rS DOMŽALE
iiopsjd/v m m
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183_
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
UON
ZVESTOBA ZASAVCU SE OBRESTUJE
Zasavc je bolj ali manj dobro bran časopis, ki ga berejo stari in mladi. Nekdo ga kupi, drugi si ga sposodi pri sosedu ali prelista pri "kameradu", tretji so naročeni. In ti tretji, zvesti naročniki, so kandidati, da se jim vsake tri mesece nasmehne sreča, ostalim pa ''požmrkne" in namigne, da jih obišče naslednjič. Priznati je treba, da so nagrade Zasavca s sponzorji zelo lepe. Nagrajence je tokrat s pomočjo računalnika izžrebala gospa Justi Ljubič.
NAGRAJENCI
1.	nagrada: Najvišjo nagrado v vrednosti 27.000,00 SIT, ki jo prispeva Optika OPTIKUS iz Zagorja, je prejel Tone Kavar iz Kranja. Potrdilo, s katerim bo nagrado lahko prevzel, je prejel po pošti.
2.	nagrada:	Prispeva jo
Kamnolom Borovnik iz Kisovca, prejel jo je Alojzij Mlakar iz Trbovelj, vredna pa je kar 18.000,00 SIT.
3.	nagrada: Drago Ostanek iz Kotredeža je ob našem obisku pravkar prišel z morja. V prihodnjih dneh pa se bo lahko odpeljal na izlet, saj mu Juvan Rent - a car kot nagrado nudi kombi prevoze v vrednosti 18.000,00 SIT.
6. nagrada: Aleš Maček z Izlak bo obiskal Video Zalokar vTrbovl-jah in pri njih prevzel nagrado v vrednosti 13.500,00 SIT.
4.	nagrada: Jože Jan iz Trbovelj je prejel vrednostni bon Zdravstvenega podjetja Vitasan d.o.o. z Izlak v višini 18.000,00 SIT . Potrdilo o prejeti nagradi ga je čakalo v nabiralniku.
5.	nagrada: Trgovina Tapi iz Kisovca podarja svoje izdelke v vrednosti 18.000,00 SIT Erni Žerko iz Zagorja, s pomočjo njih pa bo lahko polepšala stanovanje.
7.	nagrada: EUROTRADE iz Zagorja podarja Janezu Krajncu iz Ljubljane montažo avtoakustike v vrednosti 9.000,00 SIT.
8.	nagrada: Drago Polc iz Zagorja namerava v prihodnjih dneh prehoditi nekaj slovenskih gora, pred odpravo pa bo lahko izkoristil 5 tretmajev REIKI v vrednosti 9.000,00 SIT, kar prispeva TEC POINT iz Kisovca.
9.	nagrada: Družina Vlada Podlogarja iz Zagorja bo svoje pričeske lahko polepšala pri Frizerstvu Zapotnik iz Zagorja v vrednosti 9.000,00 SIT, kdo vse bo prišel na vrsto, pa bo stvar dogovora.
10.	nagrada: Anja Drugovič iz Hrastnika lahko svojo zakladnico nakita poveča še z nagrado v vrednosti 9.000,00 SIT, ki jo prispeva zlatar Vladimir Novak iz Zagorja.
11.	nagrada: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000,00 SIT, ki ju prispeva delniška družba SINET iz Hrastnika je dobila Jolanda Kokole z Izlak, ki sprva ni verjela, da je nagrada "ta prava".
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom
Pdw KOLANDER
1420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: 0601 30 640 fax: 0601 30 641
Ob prazniku Onem državnosti čestitamo vsem bralkam in bralcem.
(/al/ko & ag/odn&m
PODJETJE ZA GRADBENO DEJAVNOST d.o.o. Dolska cesta 9. 1430 HRASTNIK
Vsem v občini Hrastnik,
našim prijateljem in sosedom
voščimo ob Dnevu državnosti.
Kolektiv GD Hrastnik
|3f
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE p.o. SAVINJSKA C. 31, TRBOVLJE Telefon: 0601/27-485, 27-052
Nism ioLdavczm, otjdanom in jioslovnim fiaTtnzij&m čestitamo oIj cUžavrnzm jiiaznilzu.
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA, d.d.
1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 Telefon: 0601/64 244, fax: 0601/64 284 Telefon prodaja: 0601/64 446, fax: 0601/64 023
Ob Dnevu državnosti čestitamo vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem in prebivalcem Zasavja.
1410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
Ob
Dnevu
državnosti
iskrene
čestitke.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
V
Čestitamo vam ob Dnevu državnosti ter vam
želimo prijetno praznovanje.
Mladinska knjiga - trgovina, d.d. knjigarna papirnica in OR prodajalna l dl 0 Zagorje od Savi, Cesta zmage 27 tel. 0601/64 261 tel. 0601/64 748 fax 0601/64 039
O/izin jioitcnmitn jiaitnsijzm Ui tjialczm čaiojiUa jZaiCLve ČEititamo olj dižcumzm jnazniliu.
^INTEGRAL
INTEGRAL
^.INTEGRAL
INTEGRAL
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
VAŠ VODNIK VAM PRIPOROČA DNEVE NAKUPOV
PLIBERK
LENTI
Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom.
Pokličite 060164 443
►
1VU03J.NI ^
'1VUD3JLNI 'V’
TVU93XNI
BORUT PAHOR V ZAGORJU
Na povabilo združene liste socialnih demokratov je prišel pred štirinajstimi dnevi v njihovo sredino predsednik stranke Borut Pahor. Razložil je svoje poglede na trenutno politično dogajanje, na odnose pozicija-opozicija in hotenja stranke, ki, da teži k preoblikovanju v moderno srednjeevropsko socialdemokratsko stranko. Najprej je ugotavljal, da je njihova pobuda za referendum o gozdovih doživela farso, saj je prav smešno, da ustavni sodniki o neki dovolj podkrepljeni pobudi odločajo kot na nogometni tekmi... Očitno politikantstvo sega tudi v take kroge. Dotaknil se je tudi razprav okrog spremembe ustave in poudaril, da je po njegovem španski kompromis katastrofalen, vendar je v tej situaciji potrebno vse sile združiti in napisati take zaščitne zakone, da bodo zavarovali slovensko zemljo. Zato meni, daje dobro, da so v opoziciji, in da ne bodo pustili vladajoči koaliciji kar tako spustiti skozi parlament kakšne preveč ohlapne zakone. Mnenja je, da je zemlja ključnega pomena tudi za Evropo, sicer nam ne bi postavljali takšnih pogojev za vstop v evropske asociacije. Pričakuje, da nam bo Evropa v kratkem postavila še kakšne pogoje za vstop, vendar meni, da bomo Slovenci morali enkrat tej uglajeni gospe reči odločen ne, da bo začela na nas gledati kot na partnerja.
Eden ciljev stranke v prihodnjosti bo razvijanje podeželja tako, da bodo ljudje lahko živeli, in to dobro živeli. Evropa namenja za ohranjanje ljudi na podeželju 60% proračunskega denarja!
Velik pomen daje stranka izobraževanju slovenskega prebivalstva, vendar pa je pri rezanju proračunskega kolača vedno tako, da nek resor dobi več na račun drugega... Zato so potrebni dogovori in kompromisi, tega pa sedanja koalicija enostavno ne zmore, saj ima vsak svojo vizijo. Žal pa zaradi tega trpi celotna družba.
Pahor pravi, da seje državni aparat vse preveč povečal, začenši pri občinah, pa do ministrstev, ki jih je odločno preveč. Uprava je poleg številčnosti tudi nesposobna. Pri nas bi morali vzgajati t.i.pozitivne uradnike, razgledane in izobražene.
V zadnjem času se pojavlja revščina v najhujšem pomenu besede , ki pa jo nihče noče opaziti, ali pa celo stopiti do obubožanih, saj to praviloma niso volilci...
MM
ČOLNIŠKI GASILCI IMAJO NOVO VOZILO
Župan Matjaž Švagan je v soboto 21.junija na slovesnosti v Čolniščah predal prvo vozilo od štirih, ki jih je v tem letu sofinancirala občina Zagorje.
Krajani Čolnišč so s svojim podmladkom ob tej priliki pripravili prijetno kulturno prireditev, poveljnik gasilske zveze Zagorje Janez Groboljšek je prevzel raport častne gasilske čete, župan pa je predal ključe novega avtomobila gasilcem. Prejeli so tudi novo radijsko postajo za povezavo s štabom in drugimi gasilskimi enotami.
tektst in foto: MM •
Novosti poklicnega izobraževanja
V torek, 24. junija, je GZS Območna zbornica Zasavje sklicala iniciativni sestanek regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Na dnevnem redu je bilo predlaganih šest točk, ki so zajemale oblikovanje Regionalnega sveta za poklicno izobraževanje in usposabljanje, pomenkovali so se o značilnostih in trendih gospodarskega razvoja, trga delovne sile ter spregovorili o pomembnosti socialnega partnerstva v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Sestanka, ki ga je vodil predsednik Območne zbornice Zasavje, Rado Perger, se je udeležila tudi Veronika Šlander, samostojna svetovalka za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. V razpravi so poudarili, da je upravljanje s človeškimi potenciali skrb družbe, kjer so pomembni interesi. Vsekakor družbene skupine v povezanosti lahko doprinesejo k boljšim rezultatom. Glede na rezultate in izkušnje Phare programa za poklicno in strokovno izobraževanje v tujini, pa se kaže, da bi bili takšni programi zanimivi tudi v slovenskem merilu. Zato je potrebno pristopiti k tovrstnim regionalnim programom. Kot je dejala Veronika Šlander, se poklicno in strokovno izobraževanje tako v Sloveniji srečujeta z novostmi v smislu pridobivanja bolj kompleksnejšega znanja, ki obsega tudi vključevanje v problematiko socializacije v okoliščinah modernih družb. "Partnerstvo se pojavlja tudi na področju izobraževanja in dela," je še dejala. Kar bo pridobitev za poklicno in strokovno izobraževanje, saj gre za boljše sodelovanje gospodarstva in izobraževanja, skratka, šol, lokalnih skupnosti, sindikatov in delodajalcev. Med drugim bodo vsako šolsko leto oblikovali razpis učnih mest za vse zainteresirane panoge. Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenija pa bosta skrbeli tudi za opravljanje vajenske dobe ter opravljanje mojstrskih, delovodskih in poslovodskih izpitov. Kot novost šolska zakonodaja uvaja socialno partnerstvo.
Glede ustanovitve regionalnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, pa so prisotni izrazili željo, da bi nastopali enotno in bi lahko s skupnimi močmi prispevali k izvajanju Phare programa tudi v regionalnem merilu. Vsekakor sta pri tem pomembni dobra organiziranost in podpora delodajalcev, na kar pa tudi upajo.
ER.
NA OBISKU PRI PRIPADNIKIH 1.BATALJONA 82. BRIGADE SLOVENSKE VOJSKE ZAHODNO ŠTAJERSKE POKRAJINE
Bataljon letos šteje pet let, od kar so ga ustanovili, sedež pa ima v vojašnici Celje. Poveljnik bataljona major Ivan Zore nam je povedal, da nimajo svojega poligona, zato pač imajo terenska usposabljanja na področju Zahodnoštajerske pokrajine.
Letos so prišli na področje Šentlamberta, Senožeti in Tirne. Zanimivo, da je to prva enota od drugje, ki si je zbrala ta teren za svoje urjenje, ni pa to naključje, saj je zelo razgiban in daje nešteto možnosti. Bataljon je imel vse kar je potrebno za delovanje in življenje s seboj, tudi drva in vodo.
Usposabljajo se vsi, od oddelka pa do poveljstva, tako kot bi bili v dolgotrajni vojni. Na zelo visokem organizacijskem in strokovnem nivoju so protiletalska enota (ima nedeljena priznanja madžarskih strokovnjakov), izvidniška enota in sanitetna enota z odločnim poveljnikom (med drugimi je kandidat za v mednarodno sestavo OZN enot) ter opremo, ki je popolnoma kompatibilna z opremo NATO enot.
tekst in foto MM
TEST
Mazda je z modelom P zapolnila vrzel med kupejem in sedanom in tako ponuja eno najbolj popolnih družin v spodnjem srednjem avtomobilskem razredu.
P pri mazdi pomeni praktičnost, ki se je pri našem testu tudi pokazala. Mazda 323 P je sodobno in kompaktno oblikovan avto. Notranjost razveseljuje s prostornostjo, tako voznik kot sovoznik pa bosta znala ceniti poljubno nastavitev sedežev, kar se še kako pozna pri daljših vožnjah. Armaturna plošča je pregledna in kakovostno izdelana. Pohvalna je praktična namestitev stikala za varnostne utripalke.
Sama vožnja in upravljanje sta lahkotna. V pomoč - za nežnejši spol - je servovolan. Avto se dobro drži ceste, pri prehitevanju pa vam bo v pomoč 1.500 ccm motor 16 V, ki odlično opravlja svojo nalogo, odlikujeta pa ga tudi tiho delovanje ter nizka poraba goriva.
Seveda pa ne smemo pozabiti na varnostne dodatke, ki jih ima mazda 323 P 1,5 i serijsko vgrajene - bočne ojačitve, dve zračni blazini, elektronsko zategovanje varnostnih pasov, posebnost pa je F1MS mehanski sistem, ki pri morebitnem trčenju kompleten motor in menjalnik potisne pod vozilo in tako zavaruje potnike v potniškem prostoru.
Če vzamemo v zakup bogato serijsko opremo, videz avtomobila, zanesljivost, lahkotno upravljanje ter vozne lastnosti, se ni bati za tržno prihodnost mazde 323 P.
GLASUJEM ZA _______________________  |
IME IN PRIIMEK______________________ |
NASLOV ____________
OBČINA_______________________________ I
fotokopij ne upoštevamo
?0?AJ
Tehnični podatki:
Kombilimuzina, 3 vrata, 5 sedežev, štirivaljni, štiritaktni, vrstni motor, nameščen spredaj prečno, elektronski večtočkovni vbrizg goriva, 4 ventili na valj, dve odmični gredi v glavi motorja, gibna prostornina 1485 ccm, naj večja moč 88 KM pri 5500/min, naj večji navor 132 Nm pri 4000/min.
Mere:
Dolžina 4040 mm, širina 1710 mm, višina 1405 mm, medosna razdalja 2550 mm, teža praznega vozila 1030 kg, maksimalna dovoljena obremenjenost 1540 kg, prostornina prtljažnika 310 -9101.
Zmogljivosti:
Naj večja hitrost 173 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 11,8 sekunde, poraba goriva po ECE 9,7/6,3/7,5 1 neosvinčenega bencina.
Poraba na testu: 6,2 litra.
Cena:
26.990 DEM
Avtohiša Kržišnik, Selo 65 Zagorje, tel.: 0601/64-729


TRGOVINA, ZASTOPANE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudorsko 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00
Športna obutev CONVERSE, ALL STAR, ADIDAS,
NIKE,
REBOOK,
PUMA,
ELLESSE,
PILA
ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev.
m
TURISTIČNO DRUŠTVO MLINŠE VABI NA 10. OHCET PO STARIH ŠEGAH IN NAVADAH
PRIREDITEV BO V SOBOTO,
28. JUNIJA 1997
Program prireditve:
-	ob 11. uri, ZAGORJE: Sprevod poročnih parov, narodnih noš, mažoretk in godbe na pihala iz Avstrije od KOP-a do ploščadi pri spomeniku
-	ob 14. uri, Kandrše: Sprevod in sprejem poročnih parov, narodnih noš, mažoretk ter godbe na pihala SVEA iz Zagorja na ploščadi pred Gostilno “Pri Vidrgarju” v Kandaršah. Podelitev priznanj Turistične zveze Slovenije.
-	ob 16.00 uri: Družabni večer z ansamblom “VESELE ŠTAJERKE”
-	ob 23.00 uri: Ognjemet
Prireditev bosta vodila BETKA ŠUHELJ in JANEZ DOLINAR
PRIREDITEV SO OMOGOČILI:

r
Gostišče s prenočišči
spri SBtfcrijariu
Žibert Jože in Andreja
Ui
TRGOVINA IZLAKE
OBČINA ZAGORJE
NISSAN servis in prodaja vozil Milan Krulc s.p. Moravče, LJUBLJANSKE MLEKARNE d.o.o. Ljubljana, TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNJA d.d. Zagorje, INTEGRAL Avtobusni promet in turizem d.o.o. Zagorje, IGM Zagorje, GOSTINSKO PODJETJE TROJANE d.o.o., ASTRA TEHNIČNA TRGOVINA p. o., Ljubljana, SIPOREX Zagorje, LEDAS d.o.o. Celje, AGENCIJA ZA RAZVOJ Zagorje, SLOVENSKE NOVICE Ljubljana, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, ZASAVC d.o.o. Zagorje, POP TV Ljubljana, LB ZASAVJE d.d. Trbovlje, OAZA Kisovec, MLADINSKA KNJIGA Poslovalnica Zagorje, STENKO d.o.o. Trzin, FARMA IHAN d.o.o., EUROSTVLE d.o.o. Brestanica, KZ Izlake, ELEKTROPROM Izlake, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OE Trbovlje, ZAVAROVALNICA TRIGLAVd.d. OE Ljubljana, ELEKTRO LJUBLJANA p.o. Ljubljana, PAVILJONČEK TROJANČEK IN BIFE GASILČEK Trojane, ELESET d.o.o. Medija, SAOP d.o.o. Nova Gorica, TRGOVINA EVA Kisovec
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o.
Grajska 2 141 0 Zagorje tel.: 0601/64-100
VSE ZAPOSLENE V PODJETJU RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK IN RUDNIKA ZAGORJE V ZAPIRANJU, UPOKOJENCE IN SVOJCE ZAPOSLENIH
VABIMO
3. julija 1997 ob 11. uri ob rudarskem prazniku
NA PROSLAVO OB OTVORITVI NOVEGA VHODNEGA OBJEKTA RTH, OBRATA RUDNIKA HRASTNIK
Po proslavi bo družabno srečanje ob rudarskem prazniku na rokometnem igrišču na Logu v Hrastniku. Za udeležence iz področja Zagorja bo organiziran avtobusni prevoz ob 9.30 in 10.15 uri, ki bo ustavljal na avtobusnih postajah Kolodvor - Izlake
Vabimo Vas, da se v čimvečjem številu udeležite proslave!
Vodstvi RTH d.o.o. in RZVZ d.o.o.
________________________________________

"N
R€NTR CRR KOMBI PR€VOZI VL6ČNR SLUŽBR p* FOTOKOPIRRNJ6
SPIRRLNR V€ZRVR
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
V

KLUB JADRALNIH PADALCEV KAVKA KISOVEC
SE OPRAVIČUJE SPONZORJEM, PRIREDITVE
SLOVENSKI POKAL V JADRALNEM PADALSTVU -LIPA TRADE d.o.o. Hrastnik, SEX SHOP Zagorje in BIFE SLAVI IVNIK Kisovec,
KATERIH IMENA V 12. ŠTEVILKI ZASAVCA POMOTOMA NISO BILA OBJAVLJENA

Zagorski mladi gorniki v Julijcih
Mladi gorniki iz Izlak, Kisovca in Zagorja (25 nas je bilo, spremljalo pa nas je 10 odraslih) smo se 7. junija z avtobusom odpeljali do Planice. Že med potjo nam je sonce postreglo z
lepim razgledom na "ta prave gore". V Planici smo nekateri pomalicali, drugi pa so se zagnali na vrh letalnice velikanke.
Nadaljevali smo peš proti Tamarju, kjer smo se najprej povzpeli do izvira reke Nadiže in se napili najboljše vode. Po kratkem počitku v lepi dolini pod
Naša beseda je glasilo OŠ Litija. Ponaša se z izjemno lepimi ilustracijami, pa tudi prispevki so zelo duhoviti -na primer Iz kamnitega dnevnika. Lotili so se radijske igre, objavljajo pa tudi sestavke v angleškem jeziku. Mentoricam JANI ŠTOJS, MARJANI BERLOŽNIK, VERI TARADI IN MARIJI BREGAR iskreno čestitamo in jim želimo, da ohranijo veselje do dela s šolskim glasilom, ki je težko, vendar pomembno. Naslovnico je oblikovala Irena Jurič iz 5. a.
Če boste v počitnicah tudi vi časopisno razpoloženi, se lotite "dvoriščnega" glasila s prispevki vaših prijateljev. Pa čeprav ne boste poslali na Mišmaš.
Zunaj je votel, znotraj ga pa nič ni, vendar se ga bojimo vsi
Nekega večera sem bil sam doma. Pri meni je bil tudi sosed Miha.
Gledala sva televizijo. Kar naenkrat pa je v spalnici nekaj zaropotalo. Z Miho sva se ustrašila, da sva šla v kuhinjo in vzela kuhalnico. Potihoma sva se splazila do vrat in prisluhnila, če bo še kaj ropotalo. Počasi sva odprla vrata, pa ni bilo nikogar v sobi. Miha je prižgal luč in videla sva, da se je podrla polica. Zelo
sva si oddahnila.
Če sedaj kaj v stanovanju zaropota, se ne ustrašim več tako, ker ne pomislim takoj na vlomilca, ampak na kakšno polico, na kateo sem položila preveč šolskih knjig.
Tadeja Loka; 4. r lilija
Nekega poznega popoldneva sem bila sama doma. Zunaj se je bliskalo in grmelo.
Odpravila sem se spat. Nekaj časa nisem mogla zatisniti očesa, saj meje motilo grmenje. Čez čas me je premagal spanec. Ko sem
Jalovcem smo nadaljevali našo pot proti Slemenu in Slemenovi špici, kije visoka kar 1911 m. Pot je bila dokaj strma, ponekod so bile na poti še zaplate snega. Na Slemenovi špici smo krstili vse tiste, ki tako visoko v gorah še niso bili. Vsakemu smo izbrali planinsko ime. Po malo daljšem počitku, ko smo se uživali v razgledu in se spoprijateljili z ovco, ki se je pasla pod vrhom, smo se "sprehodili" še do Vršiča - našega cilja, kjer nas je čakal avtobus. Pot ni bila več strma. Na Vršiču smo si lahko ogledali Ajdovsko deklico v steni Prisojnika in bližnje gore. Po cesti, ki sojo zgradili ruski vojni ujetniki iz 1. svetovne vojne, smo se mimo Kranjske Gore odpeljali proti domu.
Izlet nama je bil zelo všeč in upava, da bo še več celodnevnih in tako zabavnih izletov.
Za mladinski odsek PD Zagorje Mojca Podrenik in Mojca Amon
Alpinistične novice
Člani PD Trbovlje Silvo Oberčkal, Sebastijan Jančič in Tom Frdbe so v sredo, 11. junija plezali v Julijcih. Lotili so se plezanja Jugove grape v Dovškem križu. S turo so pričeli pri Bivaku 3 Za Akom v Martuljkovi skupini, kamor so prispeli že prejšnji večer. Zgodaj zjutraj so vstopili v steno in se lotili plezanja. Dolžina smeri je 500 m z naklonom 45°. Snežne razmere v grapi so bile razmeroma dobre, le izstop iz nje je bil zaradi skalnega skoka nekoliko težji. Nato so stopili še na vrh Dovškega križa - 2542 m. Sestopili so mimo Bivaka 2 v •dolino Vrat. Vreme je bilo primerno za vzpon.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
spala, se mi je sanjalo tole:
Padla sem na pajčevinasto mrežo in na moje začudenje sem videla vse učence in učiteljico Rosano Belko, kako so se mučili z reševanjem iz mreže. Ko sem se nekaj časa mučila tudi sama, sem videla, da sta se k meni napotila dva velika pajka. Tadva pajka sta imela glave podobne očetu in materi. Začela sem se zvijati in zvijati. Ravno takrat sta me zbudila starša vsa prestrašena. Vprašala sta me, kaj je z mano. Odgovorila sem jima, da so bile le čudne sanje. Od takrat naprej ne maram več pajkov!
Mojca Matoz, 4. b Litija
Prstan
Že od nekdaj sem si želela imeti zlat prstan. Sama si ga nisem mogla kupiti, zato sem upala, da ga bom dobila za rojstni dan. V soboto zjutraj, na moj rojstni dan, sem vstala dobre volje. Ko sem vstopila v kuhinjo, me je na mizi čakalo darilo.
Mami, ati in brat so mi voščili vse najboljše, jaz pa sem komaj čakala, da odprem darilo. Z veseljem sem ga odprla. Na čokoladi je bila zavita mala škatlica. Takoj sem jo odprla in v njej zagledala zlat prstan. Nataknila sem si ga na prst. Bil
je kot po meri. Tisti dan sem mamico ubogala kot še nikoli.
Seveda sem se razveselila še drugih daril, ki so mi jih prinesli ostali. Tako smo popoldne v veseli družbi praznovali moj rojstni dan, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Vesna Gorjup, 4. b Dol
Intervju s pesnico Simono Paternoster
Manca: Simona, kdaj si začela pisati pesmi?
Simona: V petem razredu. Nekega dne smo morali napisati spis, pa se mi sploh ni dalo in sem se usedla za mizo. Zunaj pod mojim oknom je vrba in začela sem jo v mislih spraševati, kaj na napišem. Tako je nastala moja prva "dobra" pesem.
Manca: Katere pesmi si pisala na začetku?
Simona:	Mhm... Take bolj
otroške, kjer je bilo važno le, da se rimajo.
Manca: Kdaj pa si 'presedlala' na bolj izpovedne pesmi
Simona: Nekje v šestem razredu, ko mi j umrl moj papagaj Koki.
Manca: Katere pesmi pa raje pišeš?
Simona: Ne vem, jaz jih samo
mi«
V soboto, 14. junija pa so se člani istega društva Sebastijan Jančič, Bojan Dragar in Zlatko Drnovšek lotili plezanja v SV steni Velike Kalške gore - 2058 m. V lepem sončnem vremenu so preplezali smer Najlon - kratka z oceno 1V/III dolžine 145 m.
IL.
Letna skupščina Društva izgnancev Slovenije 1941 • 1945
14. junija je imelo Društvo izgnancev Slovenije v Škofji Loki pregled svojega dela za preteklo leto. Poročilo o delu je podal predsednik Društva Vlado Deržič. Sprejeli so program dela za letos, oziroma do naslednje skupščine. Sprejetje novega statuta po novem zakonu o društvih se je raztegnilo zaradi raznih predlogov sprememb, ki so jih predlagali udeleženci
skupščine.
Podani so bili v nadaljevanju skupščine predlogi za bodoče delo. Med drugim je predlagana intenzivnejša mednarodna dejavnost, udeležba na svečanostih in seminarjih v tujini, povezovanje društev, krepitev dejavnosti doma ter muzej v Brestanici postopoma spremeniti v mednarodni muzej.
Letos je bilo tudi volilno leto, volilo se je nov izvršni, nadzorni odbor in častno razsodišče.
Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Vlado Deržič.
Ljudmila lolar
To moramo sprejeti in razumeti In po času se je boste zavedali mogočne, ponosne in lepe.
Simona S, Utija
MIS MAS MIS MAS MIS MAS
napišem.
Manca: Kdaj pišeš po naročilu? Simona: Nikoli, to je najbolj butasto.
Manca: Kako napišeš pesem? Simona: Saj se mi bodo smejali - usedem se za računalnik in pišem, ha, ha, ha.
Manca: Kateri pesniki te navdušujejo
Simona: Prešeren, Kette,...
Iz glasila NAŠA BESEDA
Drobna rastlina
Drobna rastlina, ki stopi v življenje negotova, zaspana.
In se v trudu nekaj mesecev in let prebije do prvega konca.
Ko se zbudi in res zaživi z novim življenjem pred seboj, bo stopila na tisočkrat prehojeno, zaznamovano pot, in našla napoj bistva.
Zagotovo bi rastlina nekoč odšla.
Gorsko kolo
Bilo je konec šolskega leta. Nekaj dni po tem sta se oče in mama odpeljala v Italijo. Bilo je lepo vreme. Ko sta se vrnila, sem pritekla k avtu in pomagala odnesti stvari, ki sta jih nakupila.
Vse sem znosila v hišo in odšla na teraso.
Čez nekaj časa pa sta me mama in oče poklicala. Hitro sem pritekla in iz prtljažnika sta vzela gorsko kolo, ki sta mi ga kupila. Tako sem bila srečna, ker ga nisem pričakovala. Oba sem objela in se zahvalila. Kolo je bilo zelo lepo obarvano. Oče ga je sestavilo in vozila sem se lahko do večera.
Gorsko kolo sem si želela že več let.
Tina, 4. b Dol
a
i	~7
Vsakoletno srečanje na Vrheh
Na Vrheh, 905 m visoki, priljubljeni planinski postojanki se pri znameniti brunarici že preko 30 let srečujejo člani aktiva borcev NOB Strojne tovarne Trbovlje. Borci in aktivisti z mlajšimi pridruženimi člani ohranjajo tradicijo NOB in skrbijo za vsakoletno snidenje. Tako je bilo tudi v soboto, 7. junija.
Zapeljivo dišeč golaž ob prihodu nam je obudil spomin na partizanskega, ki pa je imel s sobotnim skupno le ime... Navzoče je pozdravil predsednik aktiva, Jovo Novak in vsem zaželel prijetno počutje. Pevski zbor pod vodstvom ing. Alberta Ivančiča je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Za dobro razpoloženje pa sta skrbela harmonikarja Lojze in Franci.
Dan je minil v prijetnem vzdušju. Srečali smo se stari znanci, prijatelji, ki v srcu dobro
mislimo /po Prešernu/, nekdanji sodelavci OF in borci ter skupaj obujali spomine. Žal se naše vrste redčijo. Organizatorjem in sodelavcem, prizadevnim mlajšim članom - iskreno hvala! Lepo je bilo. Naslednje leto se zopet vidimo pri brunarici!
Mija Filač
Tekmovanje v znanju iz kemije
V znanju kemije so se tudi letos v aprilu preizkusili učenci na šolskih tekmovanjih. V maju je bilo v Trbovljah tekmovanje Zasavsko-Dolenjske regije, 23. maja pa so se najboljši udeležili tekmovanja za Preglovo priznanje.
Zlato priznanje so osvojili: Ana Perpar iz OŠ Ivana Cankarja med osmošolci ter Primož Vozelj iz OŠ Trbovlje in Žiga Sotler iz OŠ Tončke Čeč med sedmošolci.
Čestitamo!
žiVjtf
PRJJATELUIM P^JATLUICL!
No, pa smo dočakali čisto pravi konec in spričevala, nekateri manj, drugi bolj pohvale vredna. Konec koncev pa je važno, da ste "prerinili" skozi še eno mučno leto. Malo težje pa je bilo maturantom, saj so jim lep čas "prali" možgane z maturo, Mi smo zanje držali pestim upam, da seje splačalo. Saj veste, matura ni le ena lažjih kontrolk za katero sc učiš dva dni, ampak ključ do izobrazbe, za katerega se je vredno potruditi,: sesti /a knjige, zvezke ali pa fotokopije kakšnih pridnih sošolcev. Še dobro, da obstajajo fotokopirnice! Le kaj bi brez njih?
Večina vas prav gotovo že: pošteno žurira. Eden prvih žurov je bil v petek v
Mesečini. Me sva se ga udeležili in
' :
moram vam priznati, da Jasmin ni od muh. Kaj več o tem si preberite v poslednjem članku.
V prejšnji številki je prišlo do neljube napake, zato niste nikoli izvedeli, kako je potekala predaja ključa. Zato se vam opravičujemo in tokrat objavljamo cel članek.
Da pa vam ne bo med počitnicami dolgčas, bomo Petra, Eva in moja malenkost poskrbele za najbolj vroče članke.
'Mejte se!
Špela
PAPAJA
Ključa
Tako. Zaključilo se bo še eno šolsko leto. Še eno leto mučenja, učenja, pa tudi veselja in zabave bo za nami. Vendar morate priznati, da so bili tile zadnji dnevi in tedni (vsaj za večino) prav zabavni. Predvsem za maturante,
ki so nam z veseljem postavljali pogoje za "suho bivanje" na naši šoli. V večini smo jih upoštevali, drugače pa...Sploh pa je do zadnjega dne vse potekalo v najlepšem redu. Ko govorim o zadnjem dnevu imam v mislih predajo ključa, ki smo ga tretješolci ne dobili, ampak kupili ( 200 Maxov, pa še prireditev) in s tem tudi uradno postali vladarji na Gimnaziji Trbovlje.
Torej, da smo ključ dobili, smo morali našim, takrat še nadrejenim, pripraviti prireditev v obliki tekmovanja. Zabavne igrice, kot izpovedovanje ljubezni (istemu spolu), operno petje, igranje odbojke z vodnimi baloni ipd., so bolje rešili četrtošolci, ki so zmagali v skupnem seštevku. Da pa se dijaki na naši šoli prav dobro razumemo, smo dokazali, ko smo skupaj zaplesali kan - kan.
Da pa je prireditev res uspela je pokazala pohvala profesorjev.
Rekla pa sem, da so zadnji dan maturantje malo pokvarili, saj smo neglede na barvo oblačila, s ključem vred, vsi tretješolci prireditev zapustili mokri. Vendar jim nismo preveč zamerili, saj je bil to njihov dan. Zdaj pa se vsi pripravljajo na maturo in upam, da jim bo uspelo rešiti kar največ. Mi jim držimo pesti! .
Patra
JA5MIN
5TAV^5
JASMIN STAVROS je ekstravaganten moški hrvaške estrade, znan po nenormalno dobrih žurih. Tak žur mu je tokrat (že tretjič) uspel tudi v Mesečini. Pa čeprav je bil petek, trinajstega. To ga ni nič motilo, nas pa tudi ne. Pravi, da so za dober žur potrebne dobre pesmi in energija, "jedan dobar feeling" in spontana atmosfera brez kompleksov. "Na svojih žurih dam vse od sebe, zato tudi je tako dobra zabava. Nikoli ne kalkuliram koliko in kaj bom zapel. Kakor pride. To ljudje tudi začutijo in se sprostijo z mano," je povedal Jasmin. Nastopa po Hrvaški, Nemčiji, Švici, najboljše pa se počuti pri nas. "Slovenska publika se odlično zabava, čeprav ji je Hrvaška zadnjih šest mesecev zelo blizu. Do sedaj so bili zaradi vojne situacije zelo "smotani", zdaj pa spet dobro funkcionirajo," pravi Stavros, ki je svojo kariero začel v Splitu, kot bobnar pri skupini More. Poleg
bobnev, ki se jih je učil igrati na neki Jazz Akademiji v Ameriki, igra še klavir in kontrabas, nekaj časa pa je profesionalno treniral tudi svoj glas. Pravi, da se s čim drugim kot glasbo tudi ne bi mogel ukvarjati saj sta tako oče kot mati glasbenika.
Izdal je 7 CD - jev, zadnji ZRAK, ZEMLJA, ZRAK nosi ime po pesmi, ki jo poje v duetu zALKO VUICO. "Naredila sva dobro pesem. Skladba je interesantna, spota še nisva naredila, ker sva oba zelo zaposlena. Z Alko sva dobra prijatelja, skupaj se druživa, 20. 06. pa bova imela tudi skupen koncert v Life - u," je o tem projektu dejal Stavros in nadaljeval:" Rad pa bi naredil duet z nekim slovenskim glasbenikom. Pred kakšnim letom in pol sem razmišljal, da bi naredil projekt s Heleno Blagne. Ona mi je zelo všeč." Ja, mogoče bomo pa poslušali pesmi para Blagne - Stavros.
"Zdaj imam še petnajst nastopov, po tem grem na Korčulo in ker je tam veliko Slovencev, bom mogoče naredil kakšno dobro "fešto". Tako, za dušo. Drugače pa se bom kopal, lovil ribe in počival. Nekje v septembru pa bom začel razmišljati o novih pesmih in zopet nastopal," je za konec dejal Jasmin Stavros.
Kot sem že uvodoma dejala, je bil to eden boljših žurov v Mesečini. Podobnih pa s poletjem sigurno ne bo manjkalo. Se vidimo. Čao.
Petra & Špela
PčAVtE DAttoi V P^LNLM 6U5U
Točno pred letom dni je uzšla prva zgoščenka plesno - vokalne skupine Povver dancers, ki jo sestavljajo štiri simpatične Mariborčanke. Te temperamentne plesalke so na prigovarjanje popularnih hrvaških pevcev (Sandi, Tony Cetinski, ET,....) s katerimi so večkrat skupaj nastopile v TV oddajah: Poglej in zadeni, Bravo, Sedma noč,... posnele šest dance skladb. Čisto vse so se znašle na raznih slovenskih lestvicah in upravičile supen naziv CD plošče "Have funor die". Leto dni so redno nastopale po vseh slovenskih diskotekah, raznih TV oddajah, postale dance skupina št. 1 in bile nominirane za najvišjo glasbeno nagrado ZLATI PETELIN v kategoriji debitantov.
Zaradi velikega povpraševanja po njihovih skladbah so pred nekaj meseci pri založbi MEGATON izdale single CD z naslovom BOMBA, na katerem je bila istoimenska skladba v dveh verzijah.
Sedaj pa je pred nami nova zgoščenka, z zelo vročekrvnim naslovom "V ŠUSU". Še bolj ritmične skladbe in prepoznavnejše ter kvalitetnejše petje štirih plesalk so prva ugotovitev za ta predrzno nori glasbeni izdelek. Če naštejemo le nekaj avtorjev: ALEŠ ČADEŽ, MZ HECTOR, MARTIN LESJAK in CVETANA ROZMAN, ugotavljamo, daje to poleg simpatičnih in odličnih plesalk POVVER DANCERS zagotovilo, da bo CD "V ŠUSU" še večji uspeh kot prejšnji. To kažejo že uvrstitve na glasbenih lestvicah s skladbami: Bomba, Ne želi si me in Prava cifra, ki sojo posnele z "vrtnarjem" SASHEM. Na plošči pa je skupno sedem skladb in uvodni intro.
Power dancerke se bodo na svojih koncertih predstavile tudi z novo
koreografijo, ki so jo sestavile v sodelovanju z Liso Kellogg iz Amerike. Mi pa upamo, da jih bomo lahko kmalu slišali in videli tudi pri nas.
Saša Grcbljar
ZALJU&LJELhll c;AM5l
Pred kratkim so se v Zasavju, natančneje v Kisovcu "Pri Slavi" ustavili člani skupine GAMSI in poskrbeli za nori večerna akterem so se zabavali mladi in stari. In kaj je novega pri Gamsih?
Fantje se pripravlajajo na poletje, saj se bodo sedaj pričeli nastopi, ki bodo trajali skozi celo poletno sezono in tako si bodo morali dopust privoščiti šele oktobra. Poleg tega bodo fantje do konca leta posneli tudi novo kaseto, kasneje pa bodo posneli tudi tri video spote. Sedaj pa se bodo trudili, da bi se njihova zadnja kaseta čimbolje prodajala, to jim določa tudi pogodba z Helidonom, če pa jim bo čas dopuščal bodo za kakšen dan odšli nastopat tudi v tujino.
In kaj počne šef Gamsov Marko? " Celo življenje že rad pojem in igram, rad tudi dobro jem (kar se mi vidi) in pijem. Rad imam svoj ansambel, brata, ki jima pomagam - starejšemu pri gradnji hiše in mlajšemu Tonetu pri pripravah na ohcet. Poleg tega se rad ukvarjam s hčerko Saro, ko imam čas pa tudi kaj
spesnim in nabiram ideje za nove komade."
S. G.
POSEBNO OBVESTILO
Vse zgaga rock obiskovalce moramo obvestiti, da vlaki ne bodo ustavljali v Pogoniku, tako kot smo prvotno mislili, vsi rockerji boste morali iztopiti na železniški postaji v Kresnicah, tam pa bo vse imetnike vstopnic čakal brezplačen avtobusni prevoz do Pogonika.
Posredujemo pa tudi novico, ki bo verjetno najbolj razveseljiva za Damjana Jagra, ki stanuje na Prečni poti 5 v Zagorju in za Manco Fritz iz Izlak 5. To sta naša nagrajenca, ki bosta brezplačno prejela vsak svojo dvodnevno vstopnico za festival, ki bo 27. in 28. junija. Vsi ste še enkrat vljudno vabljeni.
S.G.
ŽIVLJENJE JE EN VELIK HEC!
Vrh nad Mlinšami!
Srečanje pohodnikov iz petih DU na kmetiji Ocepek
DU Moravče, pohodniška sekcija je nedavno organizirala srečanje upokojencev -pohodnikov iz DU Zagorje ob Savi, Kamnik, Motnik-Špitalič in Komenda. Srečanja na kmetiji odprtih vrat - Ocepek na Vrhu nad Mlinšami seje udeležilo 26 pohodnikov.
Predstavnik DU Moravče Jože Novak je pozdravil vse prisotne in jim zaželel prijetno druženje. Zatem je podal poročilo o dejavnosti društva za leto 1996 in program dela za letos. Tudi predstavniki ostalih DU so predstavili svoja društva in lepo pozdravili navzoče. Vsi so izrazili željo za ponovno srečanje. Ivan Kolenc, predstavnik DU Zagorje je povedal, da deluje pri njih Delavska samopomoč, to je finančna pomoč ob smrti člana - upokojenca. V ta sklad se prijavljajo in vanj vplačujejo tudi tisti, ki so na čakanju na delo. Ob smrti svojca prejmejo, to velja za letos, 80.000 tolarjev. Novak seje zahvalil za predstavitev in povedal, da seje DU Moravče v zadnjih letih že petkrat srečalo z upokojenci DU Zagorje. Želja pa je, da se srečajo večkrat na leto.
Nato je Ladislav Ocepek iz DU Moravče povedal malo zgodovine edinega ohranjenega gradu v moravški dolini, to je grad Tustanj, ki spada pod spomeniško varstvo Kranj. Preko leta se v njem odvijajo kulturne dejavnosti. Lastnik gradu je Peter Pirnat - potomec graščakov. V gradu je shranjenih veliko dragocenih listin, tudi iz časov Valvazorja. Škoda, da ni odprt za javnost.
Po topli malici so se nekateri ob zvokih harmonike tudi zavrteli. Kmalu pa se je bilo treba posloviti, saj so mnogi na srečanje prišli peš. Obljubili so si, da se bodo naslednjič srečali
v večjem številu. Sprejeli so poročilo Jožeta Novaka in program srečanj, pohodov in izletov. Tako bo konec julija srečanje na Zasavski Sveti gori z udeležbo upokojencev iz DU Bukovica - Šinkov turn, Moravče in Zagorje, konec leta pa naj se organizira srečanje na Pšenku.
Jože Novak
Izlet upokojencev na Lubnik
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je 25. junija na Dan državnosti organizirala skupinski planinski izlet na Lubnik. Ta vrh z višino 1.025 m je med najvišjimi v škofjeloškem pogorju. Z vrha, kjer so škofjeloški planinci postavili planinsko kočo, je lep razgled. Do vznožja so se pripeljali z avtobusom.
tl.
Srečanje upokojencev v Celju
V četrtek, 19. junija se je več kot tisoč slovenskih upokojencev iz domala vseh društev zbralo na svojem 19. srečanju v Celju. Srečanje je potekalo na prostoru celjskega sejma Golovec. DU Celje in ZDUS, glavna organizatorja sta pripravila zanimiv in pester program. V osrednjem programu srečanja so nastopili pihalna godba, recitatorji, govorniki pa so bili predsednik ZDUS-a Vinko Gobec, predsednik RS Milan Kučan ter predsednik DU Celje E. Pepelnak. V kulturnem delu pa so nastopile številne skupine upokojencev kulturnikov - pevci, folklora, godbeniki, recitatorji in drugi. Program je povezoval Borut Alujevič iz SLG Celje.
Udeleženci, precej jih je bilo tudi iz Zasavja, so si lahko ogledali razstavo "Sejem za zdravo
življenje '91". Tu je bilo možno videti prehrambene izdelke ter razne pripomočke in zdravila. Marsikaj je bilo možno tudi kupiti. Zanimiv je bil tudi hobi program, literatura in še kaj. Za dobro voljo na srečanju pa je skrbel ansambel Hmeljarji.
IL.
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Hrastnik
Na letni skupščini Združenja borcev in udeležencev NOB, ki je bila 18. junija 1997, smo ogorčeno zavrnili predlog skupine poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije o ukinitvi državnega praznika, ki ga RS praznuje 27. aprila kot Dan upora proti okupatorju.
Strinjamo pa se, naj postane tudi datum priključitve Primorske k Socialistični republiki Sloveniji leta 1947 državni praznik, kar bi le potrdilo zgodovinski pomen OF in oboroženega upora proti okupatorju in slovenskim kolaboracionistom.
Predsednik Daniel Babič
UPOKOJENCI LETOVALI V RABCU
Komisija za letovanje in izlete pri DU Trbovlje je organizirala letovanje za upokojence v pred sezoni. Od 31.maja do lO.junija so bivali v hotelu Mimoza.
Podobno letovanje bodo organizirali v poseženi od 15.-25. septembra v istem hotelu za 270 DEM, za deset dni. Prijave že sprejemajo, ob hkratnem vplačilu akontacije, v uradnih urah, na DU Trbovlje.
IL
INTERNET V ZASAVJU
Povezava preko klicne linije - fizične osebe
*	samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe
*	samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si
World Wide Wed
Izdelava in objava vaših strani
Izdelava On-line prodaje preko Interneta
Podjetje za svetovanje, Inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL.
Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
INTERNET V ZASAVJU
PONUDBA SKB banke
Xove obrestne mere pri kreditih za občane
SKB banka Je za poletne mesece pripravila ugodnejše obrestne mere za kratkoročne, dolgoročne In stanovanjske kredite. Določajo se glede na boniteto stranke In dobo vračanja kredita. Prepričani smo, da se vsak lahko prepozna v eni Izmed njih.
Boniteto 1 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo z SKB banko nad 36 mesecev (prejemajo plačo preko SKB banke), namensko varčujejo nad 36 mesecev ali študenti, ki imajo odprt študentski tekoči račun (najamejo lahko posojilo z dobo vračanja do 6 mesecev).
Boniteto 2 dosežejo tisti, ki z SKB banko poslovno sodelujejo ali namensko varčujejo nad 12 do 36 mesecev.
Boniteto 3 imajo tisti, ki poslovno sodelujejo z SKB banko nad 3 do 12 mesecev ali so imetniki Eurocard kartice SKB banke in nimajo drugega sodelovanja z banko, ali tisti, ki so v času najema posojila depozitarji banke z depozitom nad 2 milijona SIT za najmanj 91 dni.
Boniteto 4 si pridobijo tisti, ki pričnejo s poslovnim sodelovanjem ob najemu kredita. Pod boniteto 5 pa uvrščamo tiste, ki z banko nimajo nobenega poslovnega sodelovanja.
Kratkoročni krediti
Boniteta	do 3 mes.	nad 3 do 6 mes.	nad 6 do 12 mes.		
1	7,5%	8%	8,5%		
2	8%	8,5%	9%		
3	8,5%	9%	9,5%		
4	9%	9,5%	10%		
5	11,5%	12%	12,5%		
Dolgoročni krediti					
	krediti z dobo vračanja		krediti na osnovi 10 %		
	do 36 mesecev oz. krediti		depozita		
	za nakup avtomobila do				
	60 mesecev brez depozita				
Boniteta	od 12 do 36	)d 36 do 60	od 36 do 60	od 60 do 120	
	mes.	mes.	mes.	mes.	
1	9,5%	10%	9%	9,5%	
2	10%	10,5 %	9,5%	10%	
3	10,5%	11%	10%	10,5%	
4	11%	11,5%	10,5%	11%	
5	13,5%	-	-	-	
Vse podrobnosti o najemanju posojil in obrestnih merah vam bomo z veseljem posredovali v Agenciji Zagorje ali na Zelenem telefonu 080 15 15.
m
SKB BANKA P.B.
AGENCIJA ZAGORJE Cesta zmage 1, 1410 Zagorje Tel.: 0601 64 790 Faks: 0601 64 699
Za Danes. In za Jutri.
EUti§?RADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVTOAKUSTIKA KENVVOOD, S0NY, PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY, PANASONIC, PHILIPS HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY, MARANTZ, AKAI, DENON... GLASBENI INSTRUMENTI ROLAND, YAMAHA...
CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA)
UGODNI KREDITNI POGOJI
Delovni čas: 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00; sobota: 9.00 - 13.00
KSEFTI
INFORMACIJE 64-250, 64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
UNI-AVTO
SERVIS POGLAJEN
NAR0F4
IZLAKE
tel./fax:0601-73-529
mobitel:0609-647-854
Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna.
NOVO! Panoramski poleti z letalom. AVT0J0LY	KONKURENČNE CENE!
Roglič Bojan s.p.	avtoservis - avtokleparstvo
Jevšnikova26a prodaja in montaža pnevmatik MICHELIN 14l2Kisovec	izpušni lonci za vsa osebna vozila
tel.:0601/71-130 brezplačna menjava olja SHELL ležaji SKF
delovni čas: 8.00 do 16.00
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica po uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h
NOVO! Največja izbira sortnih vin. Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji!
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Itg revolucije 8b, Trbovlje,GSM 041 670 554
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi natri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure.
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!
RORCd.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
Dušan Hauptman
Kar nekaj časa je minilo od konca letošnjega državnega prvenstva. Ker ni skrivnost, lahko zapišemo, še enkrat več je letos naslov osvojila Smelt Olimpija, ki je osvojila tudi pokal, predvsem pa seveda Slovenijo častno zastopala v Evropi, kjer je celo osvojila 3.mesto. Kapetan te ekipe je 37 letni Lilijan. Dušan Hauptman, ki je član Olimpije že dobrih 15 let in ima v njeni zgodovini od letošnje sezone tudi največ nastopov, tako v Evropi, kot tudi na domačem parketu širom Slovenije. Zato in seveda zaradi Vas, bralcev Zasavca, je nastal sledeči intervju.
Dušan, prvo vprašanje bo verjetno najlažje; si že na dopustu?
Ja, in to se zelo dobro vidi pri meni. Počnem stvari, ki trenutno nimajo prav nobene zveze s košarko.
Lahko bi dejal, da ste si igralci skrajšali dopust za nekaj dni, glede na to, da ste morali odigrati štiri srečanja s Polzelo?
Četrta tekma je bila neplanirana. Nekako smo igralci mislili, da bomo prosti že po tretji tekmi, čeprav smo vedeli, da Polzelani niso naivna ekipa. V finalu so igrali z velikim motivom, toda mi smo v četrti tekmi stisnili zobe, dali vse od sebe in lahko rečem, da nas Polzelani ne bi premagali, četudi bi igrali tri dni.
Ko si vstopil v tisti tretji tekmi na parket, so bili komentarji na tribunah nekako takšni:"Sedaj bo pa šlo. Dve, tri trojke in ušli jim bomo." Toda ko si zgrešil dve zaporedni trojki, ni nihče kritiziral tebe, ampak Sagadina, ker te je potegnil z igre. Je tvoje ime v Tivoliju že legenda, spoštovanje gledalcev do tebe ali kaj tretjega?
Lahko bi rekel, da so gledalci z mojim prihodom v igro pričakovali več, mogoče našo zmago. Statistika v klubu kaže, da sem igral ponavadi zadnjih deset minut prvega ali drugega polčasa in ponavadi se je rezultat res spremenil v našo korist. Kar pa se tiče vprašanja, me v Ljubljani res že kličejo legenda, ker sem v Olimpiji že 15 let in takole v "narekovajih" mi že
pripravljajo postavitev spomenika pred dvorano, vendar se jaz še ne dam. Košarko imam rad in jo igram z veseljem.
Ali mogoče veš, koliko srečanj ste odigrali v prvenstvu?
Doma smo odigrali 34 tekem, v pokalu še štiri, v Evropi pa 24 tekem. Z vsemi ostalimi pripravljalnimi preko 80 in to je ogromno. Vendar se moramo zavedati, da gledalci želijo čim več tekem in vodilni možje evropske košarke v Munchnu že razmišljajo o spremembah, ki bi naredile košarko še zanimivejšo. Nenazadnje, ker se tako radi oziramo čez obalo, v NBA moštva igrajo čez 80 tekem. Je pa res, da lahko tak ritem v Sloveniji sledi samo Olimpija.
Dušan Hauptman z enim od letošnjih pokalov
Kako pa bi ocenil letošnje prvenstvo?
S strani Olimpije je bilo prvenstvo uspešno, ne pa zelo uspešno (poraz na Polzeli). Pravzaprav nas nihče razen Polzele v Ljubljani ni nadigral, niti v Evropi ne. Sicer pa bi s takim kadrom morali zmagati na vseh tekmah doma. Olimpija je nekako vrh piramide v Sloveniji. Obeta pa se novo, tim. Bosmanovo pravilo (ki za Slovenijo v novi sezoni neuradno še ne bo veljal) in dobre mlade igralce bo težko zadržati.
Nekaj je bili slišati, da naj bi se pojavilo novo ime kluba namesto Smelt Olimpije. Je kaj več znanega o tem?
Ni skrivnost, saj o tem pišejo že mediji. Dosedanji sponzor Smelt je z nami zaključil, bili smo že na poslovilnem kosilu. Moramo pa reči, da nam je Smelt stal ob strani, tudi ko nam je bilo težko, in ostal je tudi letos, ko ni bil naš glavni sponzor. Klub se pogovarja s Pivovarno Union in mislim, da bo to novi sponzor kluba. Proračun kluba je ogromen, okoli 4.500.000 DEM in
v novi sezoni bo še večji.
Trener Sagadin ima precej ponudb s šestimi ničlami in sicer iz Francije, Italije, Španije in Grčije. Misliš, da bo ostal?
Zmago bo letos vsaj eno sezono še ostal, tako je zatrdil meni in klubu. Vsekakor pa ima veliko ponudb, z delom se je dokazal. Tako velike številke pa ti zmešajo glavo. Mislim, da bo letos resnično ostal, za drugo leto pa ga bo težko obdržati.
Na TV ekranih je dostikrat videti, da pomočnik Sagadina, Tomo Mahorič sugerira Sagadinu. Kakšna je vloga pomočnika?
Vsekakor je Tomo velik strokovnjak predvsem pri analizi nasprotnika, nenazadnje ga je Zmago pripeljal v klub in mislim, da ga bo tudi vzel s sabo v drugi klub, ko bo odšel. Je glavni pripravljalec strategije in snemalec nasprotnikov.
Sedaj je na vrsti reprezentanca in evropsko prvenstvo v Španiji!
Res je, moji kolegi iz Olimpije pravega počitka ne bodo imeli. Le dober teden dni je za regeneracijo z dolgo sezono iztrošenega telesa premalo.
Je mogoče pripraviti presenečenje in poseči po kolajni?
Možno je vse. Osebno menim, da bi bili lahko med prvimi petimi, kajti reprezentanca je dovolj kvalitetna. Potrebno pa je dodati, da tako Zdovc kot Alibegovič še nimata kluba za naslednjo sezono in to bo priložnost za njiju, da se dobro "prodata".
Je bil klub za tretje mesto v Evropi nagrajen s strani Evropske košarkarske zveze?
Evropska zveza bo klub nagradila z okrog 100.000 DEM, kar je v času pomanjkanja denarja in finančne krize za nekatere veliko, za druge premalo.
Če je že govora o športu, kaj pa meniš o litijskem?
Moram priznati, da sem zelo malo v Litiji. Dobro je, da sta oba kolektivna športa ostala v ligah, kljub finančnim težavam, ki jih imata. Me pa zelo veseli, da so igralci Assaloni Cosmosa osvojili naslov državnih prvakov in izkoriščam to priložnost, da jim od srca čestitam.
Dolgo časa si v športu. Si dosegel vse?
Ne!!! Saj, zato pa še vztrajam. Vsaj evropsko prvenstvo bi rad še osvojil. Klub mi je dal proste roke, da se odločim o svoji nadaljni karieri. Ponujeno mi je delo v upravi, vsekakor pa bom v košarki ostal tako ali tako.
Tekst: Stane Kokalj Foto:Arhiv
r,T> r»r
n
Intervju z Filipom Mendašem, bivšim trenerjem NK Zagorja
Filip Mendaš je priznano trenersko ime. Treniral je že veliko prvoligašev in tudi nekaj nižjeligašev, tako, da skorajda ni nogometnega navdušenca, ki ne bi slišal za njega. Z njim smo se pogovarjali po zadnji tekmi sezone v Šmartnem.
Gospod Mendaš, kako ocenjujete končano sezono oz. polsezono, kolikor časa ste bili trener Zagorja?
Takoj po končani zadnji tekmi takole iz glave težko ocenjujem doseženo. Navsezadnje, če pogledamo vse težave, ki smo jih imeli, in da smo osvojili manj točk kot jeseni, moramo biti z doseženim kar zadovoljni. Začeli smo slabo, nato smo imeli serijo neodločenih izidov, ki bi jih z več sreče lahko rešili tudi v svojo korist. Potem smo imeli serijo po Piranu, v katero so bili vključeni vsi liderji prvenstva, ki smo jih dokaj uspešno absolirali, nato pa je prišlo do drastičnega padca v Domžalah. Kakorkoli gledamo, moram biti z doseženim zadovoljen, čeprav nisem človek, ki se zadovoljuje z majhnim.
Ali so SET Vevče zasluženo v prvi ligi?
Vsekakor. Na Vevčah je skupina ljudi, ki živi za ekipo, jo pravilno vodi, ki se niso zaleteli in hoteli narediti rezultata čez noč. Vztrajali so na času, ki jim bo pomagal v prihodnosti. Sigurno pa je, da bodo morali ekipo okrepiti in tako jim ne bo treba skrbeti za obstanek v ligi.
Kam vas pot vodi sedaj?
Jasno je, da v Zagorju ne bom ostal. Pogodbo sem imel le za pol leta in jo ne mislim podaljševati. Zakaj? Vajen sem, da me ljudje spremljajo, tega v Zagorju ni bilo, tako, da sem kar razočaran. Lahko pa izvzamem svojega najožjega sodelavca Andželka Petrušiča st. in mogoče dveh ljudi, sicer pa sem se počutil zapuščenega.
Kaj po vašem mnenju manjka Zagorju, da bi postalo moštvo, ki bi se borilo za l.ligo?
Sami ekipi ne manjka dosti, mogoče nekaj kakovostnih igralcev, toda to je težko, če nimaš zagotovljenega denarja. V bazi se, po mojem mnenju, slabo dela z mladino, čeprav ne poznam dela, ki ga z mladimi opravljajo v Kisovcu. Saj pravim, samo Zasavje bo moralo stopiti skupaj, tako Zagorje, kot Trbovlje, priti bodo morali do medsebojnega dogovora in razmisliti o skupni opciji. Prepričan sem, da če bi prišlo do združitve obeh klubov, bi nastala ekipa, ki bi dostojno zastopala Zasavje v l.ligi.
Teks in fotot: Peter Motnikar
Intervju - Simon Šink, nogometaš NK Rudarja
Njegov prestop iz Zagorja k trboveljskemu Rudarju je pred pol leta dvignil veliko prahu, predvsem zaradi odškodnine. V Zagorju so ga označili kot "odpadnika", v Trbovljah pa je bil eden najboljših nogometašev spomladanskega dela prvenstva.
Simon, za začetek pogovora je najbolj, da pojasniš, zakaj si odšel iz Zagorja?
Lahko bi rekel, da sem se z Zagorjem razšel zaradi problemov z disciplino in zaradi nekaterih oseb, ki so vodile klub.
Kaj so na te tvoje težave rekli sedaj že tvoji bivši soigralci?
Z soigralci ni bilo nobenih težav, prav tako ne z trenerjem. Toda obstajajo ljudje, ki so bili in še zdaj niso sposobni voditi tega kluba.
Glede na to, da te poznamo kot nogometaša, ki prejme veliko kartonov, mogoče vodiš evidenco le teh?
No, evidence kartonov ne vodim, vem pa, da je bilo veliko rumenih, okoli
trije rdeči in pa ena prijava sodnika. Glavni razlogi so trije in sicer prevelika vnema, borbenost in živčnost. Več ali manj pa je to predvsem živčnost.
Ampak to se da urediti. To si navsezadnje dokazal pri Rudarju, ko v 10-tih tekmah nisi prejel niti enega kartona. Kako to?
Ja, res je. Pri Rudarju je sistem igre povsem drugačen (4-4-2) in imam drugačne naloge. Poleg tega kot novinec v ekipi nisem smel tvegati z incidentom ali nedisciplino.
Prva štiri kola tega dela prvenstva si moral počivati. Kako si se takrat počutil?
Iz Zagorja sem prinesel štiri tekme kazni neigranja, nisem pa pogrešal nobene izmed tekem, razen derbija z Zagorjem. Na tej tekmi bi lahko dokazal zagorski upravi, da so naredili napako, in to ne samo z mano, ampak tudi z Antonom Buovskim.
-TL.—
Okrog tvojega prestopa je bilo veliko zapletov. Kako si vse to videl ti?
Odškodnina za moj odhod je najprej znašala 1000 DEM, potem pa, ko sva jaz in g.Ceglar prišla plačati, so se v Zagorju kar naenkrat spomnili, da je odškodnina 3500 DEM. Na koncu smo šli z pogodbo na arbitražno komisijo in bil sem prost brez odškodnine.
Trener Edin Osmanovič te zelo ceni, kaj pa ti meniš o njem?
Ni kaj, g.Osmanovič je eden največjih strokovnjakov v Sloveniji. Če bo šlo še tako naprej, bo v prihodnosti eden glavnih kandidatov za mesto selektorja slovenske reprezentance.
No, vrniva se k tebi. Ali že veš, kje boš nadaljeval kariero?
Trenutno še ne vem, sem pa v razgovorih z Rudarjem in bi rad tu tudi ostal.
Tekst: Peter Motnikar Foto: Jože Ranzinger jr.
REZULTATI
Nogomet: Litija (člani) - Litija (veterani) 2:2 (0:1) strelci: Žust in Južnik za veterane, Barbek 2 za člane. Karate: Uvrstitve trboveljskih karateistov na ekipnem DP: St.dečki (Simerl,Herman,Filipič in Ružnič) 1.mesto.
Ml.mladinci (Kovačič,Simerl,Kresnik,Rašljič) S.mesto Člani (Vodišek,Salkič,Vučilovski,Naraglav) 3.mesto Lokostrelstvo: Ravne na Koroškem (Arrotvhead turnir):
6.	Savšek, 9.Pavlovič, ll.Sušič.
Solčava (3D);
3.Pavlovič, 6.Savšek (oba sta se uvrstila v reprezentanco)
Košarka - Mladinci Rudarja prvi v Salzburgu
Trbovlje - Mladinci KK Rudarja so bili povabljeni na mednarodni turnir v Salzburg, kjer je imel domači klub UBB C 45-letnico delovanja. Mladincem Rudarja je bd nastop na turnirju nagrada za uspešno sezono, kjer so se ponovno uvrstili v l.A-SKL.
Na turnirju je poleg Rudarja sodeloval še domačin UBB C Salzburg, ASV in nemški TV Neuotting. Trboveljčani so bili prvi brez poraza. Za KK Rudar so koše dosegli naslednji igralci: Knaus 50, Škoberne 43,Brečko 27,Vidergar 26,Sribar 23, Grgič 19,Kovačič 13, Čop 12 in Pišek 4.
a.e
Igor Čarman, dolgoletni kapetan državnih prvakov
Pravzaprav sem bil ponovno prisiljen na hitro napisati in še prej najti Igorja, kajti odgovorni urednik mi naloge nalaga v zadnjih urah. Poleg tega sem Vam moral predstaviti že dva člana litijskega kluba (Vrhovec, Fele) in pravzaprav že vse veste. No, v preteklem mesecu ste izbrali še enega igralca izmed letošnjih državnih prvakov, kapetana Igorja Čarmana. Kaj napisati o njem, ko vem skoraj vse? Mogoče začeti z besedami vodje litijskega kluba Toneta Vrhovca: Če bi imel klub vsaj pet Čarmanov, bi bil vsako leto povsem v vrhu, če ne celo vedno na vrhu. In kaj krasi Igorja? Predvsem mirnost, treznost in realnost, brez posebnih besedičenj, pripravljenega na vse in za vse skoraj brez besed, zato ni čudno, daje polnih 10 let kapetan ekipe, kar je prav gotovo redkost v vseh športnih panogah v Sloveniji. 33 letni nogometaš je svojo športno pot začel s 7 leti v NK Litiji in bil član s prekinitvami tja do leta 1992, ko je pravzaprav s kompletno malonogometno ekipo takrat Inženiring Šarbka poskušal ponovno vrniti Litijo v pravo tirnico.
Kdaj si pričel z malim nogometom?
Ja, prav na začetku delovanja kluba, leta 1985, pa vse do danes, leta 1987 sem prenehal z velikim nogometom, se nato za eno leto vrnil, pa potem dokončno končal z velikim nogometom, sedaj sem le še pri malem nogometu.
Ti je bilo kdaj žal za ta korak, za ločitev od velikega k malemu nogometu?
To pa nikoli. V tem času smo z ekipo imeli enkratno rezultate, doživeli marsikaj lepega, z ekipo smo se ves čas odlično razumeli in bili smo res prava klapa.
Bi te lahko premamila kakšna ponudba od drugod?
Mislim, da se ne bi mogel odločiti za kak drug klub, vsaj v teh letih ne, kot sem sedaj. Mogoče kakšno leto nazaj, vendar bi morala biti ta ponudba resnično strašna, vsaj dvakrat boljša od litijske, pa še takrat bi premislil, preden bi se odločil, kajti v tem klubu je kolegijalnost na visokem nivoju in dokler gre tako, mislim pa, da gre do sedaj vse v redu, bi se težko odločil za kak drug klub.
V dolgoletni karieri si velikokrat dvigoval pokale kot nagrade za uvrstitve, kateri uspeh je tvoj uspeh kariere?
Nor™”,s«“iov p",tov in '“k*	p*"-
Do kdaj boš vztrajal, so sploh še ambicije za kaj?
Mogoče osvojiti oba naslova v eni sezoni. Vsaj zaenkrat pa mislim igrati še eno sezono, potem pa bomo videli, kako bo.
Si imel kdaj vzornika?
V malem nogometu bi rekel, da ne. V NK Litija pa mi je bil všeč Miro Videmšek (igra z levo nogo, tako kot Igor).
Kako bi ti ocenil kvaliteto malega nogometa?
Kvaliteta se dviguje, to je nesporno. Mislim, da imamo tudi kvalitetno reprezentanco, za sredino evropske lestvice in mislim, da se lahko še dvigujemo.
Si zadovoljen z nastopi v letošnji sezoni?
Na sploh ja. Ne pa z vsemi svojimi nastopi v sezoni, več ali manj pa sem odigral, vsaj po moje, dobro.
Najtežja tekma kariere?
Mogoče lanskoletno zadnje kolo, ko smo v zadnji sekundi izgubili tretje mesto v državi. Prejeli smo zadetek tik pred koncem, potem, ko sem nesrečno odbil žogoO na noge nasprotnemu igralcu, kije streljal, naš vratarje prvi strel sicer ubranil, drugega pa ne več in tako je šlo po zlu tretje mesto v državi.
S kom se najbolje zastopiš v ekipi?
Nedvomno je to Darko Fele, s katerim igram skupaj že 12 let v isti ekipi.
Mu zaupaš?
Ja, seveda, pravzaprav vem, kaj bo naredil v določenem trenutku, upam, da tudi on meni zaupa.
Tu naj dodam kot zanimivost, da je Dare poročna priča Igorju, ta pa je to "Dolžnost" vrnil Daretu?
Ko smo že pri porokah. Imaš dve hčeri (dvojčici), stari 10 let. Kako gleda na tvojo odsotnost družina?
Mislim, da so žena, tako kot tudi hčerki, že navadile.
Če bi izbirali naj malonogometaša Slovenije, komu bi dal ti svoj glas?
Nedvomno vsem našim petim reprezentantom (FELE, MAJCEN VRHOVEC, TESKO IN TANKO), pa potem še Simenunovič in morda Dolenc.
Litijski šport, tvoja ocena?
Zelo slab, mislim da vsaj kolektivni šport drsi navzdol, razen seveda nas. Resda ne vem, kako je v mlajših kategorijah, vendar pri članih je žal tako.
Se beseda, dve o trenerjih v klubu?
Lahko bi rekel, da sem bil zelo zadovoljen z Razborškom, kot tudi z Jamnikom. Nič slabega ne morem reči niti o sedanjem trenerju Tišlerju, le vidi se mu, daje bil dolgo časa v velikem nogometu in bo moral še kaj dodati, da bo še uspešnejši v malem.
Potrebujete kakšno okrepitev v novi sezoni?
Mislim, da ne. Z enim resnim delom in odnosom mislim, da smo lahko še vedno v vrhu, če ne celo ponovno povsem na vrhu.
Toliko o kapetanu državnih prvakov kluba malega nogometa Assaloni Cosmows, ki ga poznajo ljubitelji nogometa v Zasavju, saj je ničkolikokrat dvignil pokal za najboljšo ekipo v Zasavju. In ni čudno, da ga je "KOSA" predlagal za športnika meseca maja v Zasavcu. Kapetan, ki bi ga želel vsak klub, ki je že razmišljal o odhodu, a se je premislil, potem, ko je videl, da bo vsa ekipa, ki je osvojila prvo mesto v državi, ostala v klubu, kar je bila njegova največja želja, to isto ekipo kot kapetan popeljal na priprave za novo sezono in bil na čelu, ko jih bo čakal prvi nasprotnik novega prvenstva. Kot zanimivost čisto za konec naj zapišem, daje v dolgoletni karieri Igor prejel samo en rdeč karton, leta 1992 v velikem nogometu in sicer v srečanju proti Mengšu, daje v dveh sezonah pod okriljem NZS malega nogometa odigral vsa prvenstvena srečanja (36) za litijski klub in da ni prejel niti enega samega kartona v teh nastopih. Kapetan za vzgled marsikomu.
Stone Kokalj
Mali nogomet
Končni vrstni red tekmovalne sezone 1996/1997 v malem nogometu -1. liga:
1. Magros Domadenik, 2. KZ Izlake, 3. ŠD Mlinše, 4. KM N Malo po malo, 5. KMNAmaco Painkiher, 6. RTV Trbovlje, 7. Izlake 2, 8. Elektrostroj, 9. ŠD Čolnišče, 10. KMN Lmuhy, 11. Optika Jazbec, 12. Inženiring Šarbek-’izstop iz lige
Najboljši strelci: Guna 30 (Elektrostroj), Fejzič 29 (Amaco)
Končni vrstni red tekmovalne sezone 1996/1997 v malem nogometu - 2. liga:
L Šentlambert, 2. Linne Ford Hribar, 3. Ni - da-ni, 4. KMN Vače, 5. KMN Juventus, 6. Buldožer, 7. ŠD Mlinše 2, 8. Trgovina Čop, 9. Šport plus, 10. TE-VE Varnost, 11. ŠD Prapreče 1, 12. Antimon.
Najboljši strelci: Gregor Baš 34, Mars 28 (oba Šentlambert), Barič (Linne).
Sponzor strani: PETROL
Piše: Primož Kostajnšek
PRAZNA GUMA ODNESU ZMAGO
Slovensko rally prvenstvo se je nadaljevalo s Castrol Krappfeld Rallyjem na avstrijskem Koroškem. Na raznolikih in precej poškodovanih cestah so se najbolje znašli domačini, saj jih najdemo kar na prvih petih mestih.
Slovenci so sicer začeli precej odločno, nekateri kar preveč. Tako je že na l.HP "udaril" Popovič. Avto sicer ni bil preveč poškodovan, a je obstal kar precej pod cesto in je bila zanj dirka tako končana. 2.HP je bila usodna za Vojka Hočevarja, za katerega je to prva ničla letos. Najhitreje od naših je začel Trček, ki je suvereno obvladoval položaj v slovenskem prvenstvu. Pred zadnjo HP je že kazalo na njegovo gladko zmago. "Že nekaj sto metrov po štartu zadnje HP seje začel avto čudno obnašati.Takoj sem vedel, spustila je guma. Kmalu je povsem odletela in na cilj sem se pripeljal po samem
platišču," je svojo smolo razlagal na cilju. Tako je zmagal Jemc, ki mu je po smoli na zadnjih dveh dirkah zmaga prišla še kako prav. Odličen drugi je bil na cilju Vojko Podobnik s protonom wiro skupine N, tretji pa Jani Trček. Četrtouvrščeni Tone Grum je sicer vozil najhitreje od naših, a ga je prav tako prazna guma stala boljše uvrstitve. Edini od Slovencev, ki se je po slogu vožnje lahko primerjal z Avstrijci, je bil Borut Smrdelj z lado samaro, ki je dosegal neverjetne čase. A konkurentje se niso preveč ozirali nanj, češ, lahko je hiter, a do cilja tako ne bo prišel. Imeli so skoraj prav, saj je na 7.HP lado kar precej obtolkel, a se na zadnjem mestu vseeno pripeljal v cilj.
Zagorska matadorja Turk in Razboršek sta osvojila v svojem razredu še eno odlično tretje mesto. S pametno, zanesljivo in hitro vožnjo sta prišla do novih izredno pomembnih točk. K temu jima je nekoliko pomagal tudi Rok Černjavski, ki je kljub veliki prednosti in praktično zanesljivi zmagi na zadnji HP svojega clia postavil na streho in odstopil. Tako je zmagal že drugič zapored Črnivec pred Vidicem in našima.
V PRESTOLNICI ŠTAJERSKE
Peter Adam, ki ga poznamo kot bivšega odličnega dirkača, je s svojim Adam racing teamom organiziral turistični rally v Mariboru 14. junija, ki se gaje udeležilo tudi nekaj posadk iz Zasavja. Prireditev sicer ni štela za prvenstvo Treh dolin, a je bila udeležba kljub temu selo solidna.
Zmagal je Celjan Jurak z odlično pripravljenim yugom, od naših predstavnikov pa se je najvišje uvrstila posadka Kropivšek-Vičič z renaultom 5 GTX in sicer na 4.mesto. Na T.mesto sta se uvrstila Turk in Javornik z renaultom 5 campus, na 9.mesto pa Razboršek in Grabnarjeva z izposojeno zastavo 101. Za slednja velja, da bi končala vsaj nekaj mest višje, če jima v enem izmed zavojev avtomobil ne bi ugasnil.
DOMŽALE SO NASE
Na 3. preizkušnji za prvenstvo treh dolin, Rallyju Sahara 97, so naši predstavniki odnesli več kot polovico prvih mest. Med 45 posadkami sta se najbolje odrezala Primož in Alenka Kostajnšek, ki sta zmagala v generalni razvrstitvi rallyja in v svojem razredu do 1500 ccm. Prav tako je zmagala ekipa, za katero sta vozila, Max šport, za kar imata velike zasluge tudi ostali dve posadki Danilovič-Juvan in Polc-Kostanjevec. Tretjo zmago sta odnesli Nataša in Mateja Žnidar v ženskem razredu. Obe zmagoviti posadki tudi vodita v svojih razredih v prvenstvu.
phq;on
miom oua novih dimeniij.
PROMET
Trbovlje, 19. junija ob 11.44 uri je na Trgu svobode prišlo zaradi izsiljevanja prednosti do prometne nesreče, v kateri je ena izmed oseb dobila lažje poškodbe.
Trbovlje, 20. junija je Policijska postaja Trbovlje opravila poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizničnih sposobnostih voznikov. Ugotovili so 15 kršitev. 9 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola in so jih prijavili sodniku za prekrške. Ob tem so še šestim voznikom izrekli mandatne kazni.
Trbovlje, 21. junija je ob 17.25 uri voznik osebnega avtomobila K.F. vozil iz Gabrskega proti centru. Na zaznamovanem prometnem prehodu je prečkala cesto deklica, ki jo je K.F. zaradi prekomerne hitrosti zbil po cestišču, tako daje dobila sled poškodbe.
Trbovlje, 22. junija ob 13.30 uri seje izven naselja Gabersko pripetila nesreča zaradi vožnje po sredini ceste. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila B.M. je vozil po regionalni cesti iz Knezdola proti Trbovljam. D.R., ki mu je pripeljal nasproti, se je sicer umikal skrajno desno, a sta vozili s prednjima levima deloma vseeno trčili. Materialno škodo ocenjujejo na 800.000 SIT, D.R. pa je dobil hude telesne poškodbe.
Zagorje, 9. junija ob 13.15 uri je ob savskem mostu na magistralni cesti krožno obračal voznik osebnega avtomobila F.O. Pri tem je vanj trčil A.P, ki je pravilno pripeljal po svojem voznem pasu. Nastalaje materialna škoda najmanj 500.000 SIT.
Zagorje, 14. junija ob 16.40 uri je na policijsko postajo prišlo obvestilo, da se je na križišču Grčar voznik neregistrirane zastave 750 prevrnil na bok, nato vozilo postavil nazaj na kolesa in se odpeljal naprej. Policisti so ga že čez nekaj minut izsledili. Ugotovili so, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
Zagorje, 16. junija je ob 13.30 uri I.J. na Brišah iz neznanega vzroka zapeljal s ceste in se prevrnil. Zaradi hujših poškodb je ostal na zdravljenju v Bolnici Trbovlje.
Zagorje, 18. junija se je na Podkumu pri odcepu za Jazbine pripetila prometna nesreča. F.K. je z osebnim avtomobilom zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozeči avtomobil voznice M.B., ki seje pri tem huje poškodovala. F.K. je vozil pod vplivom alkohola (1.48 promile)
Hrastnik, 17. junij - Ob 18.15 uri je M.D. vozila tovorni avtomobil škoda pick up od Rudnika proti Železniški postaji v Hrastniku za voznikom osebnega vozila Vugo O.H. Ko sta pripeljala do do zaznamovanega prehoda za pešce pri Steklarni, je O.H. pred prehodom ustavil, voznica za njim pa ni imela primerne razdalje in je trčila v zadnji del njegovega vozila. Nastalaje materialna škoda, zoper M.D. pa je bil podan predlog SR
Hrastnik, 17. junij - Ob 13.00 uri je K.J. vozil osebni avto Z lada po regionalni cesti iz
smeri Riklovega mostu proti Rudniku. V križišču naTrgu Franca Kozarjaje zavijal levo proti Logu v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal V.A. iz smeri Rudnika z motornim kolesom Vamaha in s prednjim kolesom trčil v blatnik njegovega avtomobila. Motorist je ob trčenju z čelado zadel v vetrobransko steklo in streho, nato pa padel po cesti in pri tem dobil lahke poškodbe. Proti K.J., kije izsilil prednost motoristu, je bil podan predlog SP.
Hrastnik, 18. junij - Ob 13.00 uri je A.O. na parkirnem prostoru pred blagovnico STP v Hrastniku premikal osebno vozilo R 5 in pri tem trčil v parkiran osebni avtomobil Y, last B.Š. Nastalaje materialna škoda, zoper A.O. pa so policisti podali predlo SP.
Hrastnik, 18. junij - Ob 19. uri je P.J. vozil neregistriran osebni avtomobil Z 128 po mestni ulici proti C. 1. maja v Hrastniku, kjer so ga ustavili policisti in ugotovili, da je na vozilo namenstil 2 drugi različni registrski tablici in da še nima vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so policisti zanj odredili alkotest, ki pa gaje zavrnil. Registrske tablice so policisti odvzeli in mu hkrati prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa P.J. ni upošteval, saj je bil že čez nekaj minut ponovno ustavljen na regionalni cesti v Hrastniku. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, je bil pridržan v prostorih za pridržanje na PP Trbovlje. Zoper njega je bil podan predlog SP.
Hrastnik, 20. junij - Ob 18.00 uri je B.A.
vzvratno premikal osebno vozilo Z 126 na parkirišču na Cesti 3. julija 13 v Hrastniku in
pri tem trčil v parkiran osebni avtomobil R 19, last M.V. ter povzročil za najmanj 35.000,00 SIT materialne škode. Policisti so ugotovili, da B.A. kaže znake alkoholiziranosti. Preizkus alkotesta je zavrnil, zoper njega pa je bil podan predlog SP.
Hrastnik, 21. junij - Ob 04.25 seje močno pijan M.I. iz Breznega zglasil na PO Hrastnik, kjer se je hotel pogovarjati s policisti. Ti so ugotovili, da je M.I. že pred tem kontrolirala patrulja in mu zaradi vožnje osebnega vozila pod vplivom alkohola odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo. M.I. pa njihovega ukrepa ni upošteval, temveč je med postopkom fizično napadel občana nato pa z vožnjo nadaljeval. Policisti so mu svetovali naj zapusti njihove prostore in naj se na razgovor zglasi naslednji dan. M.I. seje pričel nato razburjati in z rokama in nogama razbijal po vratih. Ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bo očitno pijan M.I. s kršitvijo nadaljeval, je bil pridržan v prostoru za pridržanje na PP Trbovlje. Zoper njega je bil podan predlog SP.
Hrastnik, 22. junij - Ob 13.50 uri je N .M.
vozil osebni avtomobil opel astra po lokalni cesti iz smeri Radeč proti Hrastniku. Ko je pripeljal v Podkraj v bližino stanovanjske hiše št. 32, mu je nasproti z osebnim avtomobilom Y pripeljala L.F. Oba sta pričela zavirati, a sta z vozili kljub temu čelno trčila. Nastalaje materialna škoda 130.000,00 SIT, policisti pa so za oba podali predlog SP zaradi neprilagojene hitrosti.
AUFBIKS
13.6. nista bila všeč drug drugemu soseda iz Žabjeka R.A. in TV.
Najprej sta malce razgrajala, nato pa je R.A. lopnil soseda po glavi z litersko steklenico.
Tudi v zagorskem zdravstvenem domu jim ni bilo dolgčas. A.K. je prišel k zdravnici "v rožicah" in zahteval zdravila. Ker jih ni dobil, jih je začel zahtevati po celem zdravstvenem domu zeloooo na glas. Utišali so ga zdravniki druge vrste.
Prebivalce Okrogarjeve kolonije je "zabaval" pijani F.Z., kije razgrajal in žalil narodno pripadnost občanov. Vzroka za svoje početje ni vedel.
22. junija zvečer je stari kršitelj pod vplivom alkohola grozil policijski patrulji, ker se ni mogel umiriti, so ga naložili v kiblo in odpeljali v hladne prostore.
Litija, 18. junij - Zvečer je D.B. prijavil, da gaje naCKS nekdo pretepel. Patrulja je ugotovila, daje to bil Ž.S., ki je D.B. večkrat udaril, za kar se bo zagovarjal pri SP.
Isti dan nekoliko kasneje sta se S.E. in K.G., nekoč prijatelja, sprla zaradi denarja in še stepla. Srečala se bosta pri SP.
22. junij - Ob 8.30 je H.M. sporočil, da so v Šmartnem na avtobusni postaji razbili kupole. Verjetno iz objestnosti... Storilce iščejo.
22. junija ob 22.30 je mož grozil ženi, dajo bo ustrelil, nakar mu je ona puško vzela in skrila ter prinesla na policijo. Mož se bo zagovarjal pri SP.
Litija, 15. junij -Na litijsko smetišče ob Savi so popoldan prišli Romi in hoteli nabirat baker. Čuvaj jim tega ni dovolil, nakar so ga pretepli. Sledi predlog SP.
Ribče, 17. junij - V ožini je R.J. zaradi prevelike hitrosti na morki cesti zapeljal levo in čelno trčil v tovornjak. Poleg škode se bo zagovarjal pri SP.
Isti dan - predori pri Renkah. Z
mercedesom je neznan voznik peljal iz Litije proti Zagorju. Na mokri cesti ga je zaneslo, nekaj časa je vozil po bregu, nato treščil v ograjo, ki gaje zdržala in ni pristal v Savi.
Hotič, 22. junij - Z.M. je prijavil, da mu je na magistralki v Hotiču nekdo prehiteval v škarje, je zavozil na skrajni rob bankine in se prevrnil. Neznanega voznika iščejo.
KRADEJO KOT SRAKE
Trbovlje: 15.6. je neznanec vlomil v zastavo 750, parkirano na Opekarni, in iztočil 20 litrov bencina. Istega dne je bilo odtujeno žensko gorsko kolo Rog izpred letnega kopališča.
Hrastnik, 20. junij - Varnostnik podjetja SINET je obvestil policiste PO Hrastnik, da seje na odprto gradbišče pri Rudniku pripeljal voznik osebnega avtomobila subaru in vanj naložil radiator ter ga odpeljal v neznano. Policisti so ugotovili, daje kaznivega dejanja osumljen M.V in da je radiator ukradel za nekega znanca. Radiatorje sicer vrnil, kljub
temu pa bodo policisti z kazensko ovadbo o kaznivem dejanju obvestili tožilca.
Litija, 16. junij - Iz vozila, parkiranega pred Občino je neznanec ukradel jakno. Ga iščejo.
Isti dan ob 9.56 je član cirkusa Roma prijavil tatvino avtoradia, ki ga je pustil v odklenjenem avtomobilu.
USPEH KRIMINALISTOV
Trboveljski kriminalisti so razkrinkali skupino, ki je v zadnjem česu izvedla več tatvin in ropov. 12.6. so opravili hišne preiskave pri štirih osumljencih zaradi utemeljenega suma vlomov, preprodaje mamil, tatvin in ropov. Zadevo so nadaljevali 17.6..
Pri tem so odvzeli prostost Š.B. in ga naslednji dan s kazensko ovadbo izročili sodniku. Ugotovili so, da so Š.B., Č.M. in A. A. utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja ropa, ki so ga izvršili 5.5. popoldne v Zagorju. Š.B. je sam vlomil 26.5. v zgodnjih jutranjih urah v zabojnik za časopise na Polju in ukradel večje število časopisov ter revij. Del so našli takoj po vlomu, nekaj pa so jih zasegli še sedaj. Š.B. v noči na 25.2.je vlomil tudi v klet na Cesti 9.avgusta 8 in vzel vrtalni stroj, radiokasetofon in baterijsko svetilko. Skupaj s Č.M. sta 27.5. izvršila tatvino, ko sta poskušala vlomiti v kiosk Urška pri cerkvi, a
soju prepodili. Š.B. je v noči na 22.5. splezal čez balkon v srednjo šolo in iz kuhinje ukradel nekaj salame, sira in buteljk vina. V noči na 29.5. je vlomil v kletne prostore Avto KBM v Zagorju ter ukradel 8 gum in 4 aluminijasta platišča, reflektor in nekaj avtomobilskih delov. Š.B. in Č.M. sta med 3. in 17.6. iz trgovine Lucifer ukradla več oblačil, ko sta izkoristila nepazljivost prodajalke.
Pri hišnih preiskavah so zasegli del robe, ki se nahaja na policijski postaji in jo okradenci ob predložitvi dokazov o lastništvu lahko dobijo nazaj.
OPOZORILO "Vsako poletje se ob bazenih pojavljajo tatvine koles in mopedov, zato policisti lastnike opozarjajo, naj jih skrbno zaklepajo. Prav tako opozarjajo voznike, ki parkirajo na bližnjih zelenicah, da bodo opravljali poostren nadzor in striktno kaznovali vse kršitelje.
d.o.o. TRBOVLJE
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tei.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje J priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST! ZA CAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM,
PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH!
r--------------— -----------------------------------------------------------------n
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ * poslati na naslov UredništvaZasavca/Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo ' | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
■	jeponudnik iz druge omrežne skupine,ne iz0601.
STANOVANJA. PARCELE
PRODAM hišo z zemljiščem, v Šentjanžu na Dolenjskem, tel.: 21-850
PRODAM lastno hišo, urejeno ali menjam za lastno stanovanje, tel.: 65-201
PRODAM 2 in ‘/z sobno stanovanje na Logu v Hrastniku, tel.: 41-218 in 66-224
PRODAM parcelo na Golovcu v Trbovljah, 1.200 m2, tel.: 21-841 PRODAM dvosobno stanovanje v Zagorju, tel.: 64-491
ZAZIDALNE parcele v Zagorju, prodam, tel.: 66-281
PRODAM parcelo 1.300 m2, tel.: 23-180
PRIJETEN prostor za piknik z žarom, kotličkom za peko, oddajamo, prostora za 12 oseb, tel.: 061/885-093
PRODAM ali oddam večje mansardno stanovanje, tel.: 42-202 PRODAM montažno ALU garažo, tel.: 61-397, popoldan
AVTOMOBILI. DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332
PRODAM Z 101 ali menjam za puhalnik, tel.: 82-062
PRODAM Y 55 1. '90, reg. do 6/ '98, rdeče barve, tel.: 73-641 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM 126 P, 1. '89, reg. do 11/'97, rumene barve, prev. 68.000 km, cena po dogovoru, tel.: 61-901 ali 39-161
UGODNO prodam Y 45, obnovljen, 1. '89, cena po dogovoru, tel.: 22-938
PRODAM čoln maestral 18 S, in motor Tomos 4,5, kratka os, rabljeno 10 dni, ugodno, tel.: 26-616, po
15. uri
PRODAM FIAT UNO 60 S, 1. '93, prev. 48.000 km, dodatna oprema, lita platišča, zimske gume, avtoradio, tel.: 26-616, po 15. uri
PRODAM deško kolo na 5 prestav, cena 8.000 SIT, tel.: 66-099, po 16. uri
PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82, reg. do 4/'98, cena 8.500 DEM, tel.: 21-841
PRODAM kosilnico GORENJE UNIVERZAL, 127 cm, tel.: 75-323
RAZNO
PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tel.: 77-184
PRODAM 3 knjige računalniške priročnike: COREL 5, WORD 6, PROGRAMIRANJE V WINDOWSIH, kupim priročnik za EXCEL, tel.: 64-166 ali 64-250, dopoldan
UGODNO prodam trosed, raztegljiv v posteljo, tel.: 44-038, dopoldan
PRODAM eno leto staro spalnico, tel.: 29-831
PRODAM učbenike za L letnik trgovske šole, tel.: 64-250
PRODAM sestavljiv program za dnevno sobo - 2 fotelja, postelja in klubska mizica, tel.: 64-175
ODDAM nogomet, pikado, biljard, fliper,... v najem, tel.: 63-315
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.: 44-332
PRODAM zmrzovalno skrinjo LTH ŠKOFJA LOKA, cena po dogovoru, tel.: 25-638
PRODAM rabljen hladilnik 170 1 za 5.000,00 SIT, tel.: 26-370, do 11.00 ure
PRODAM stole, cena 3.000,00 SIT/kos, tel.: 64-353
PRODAM pletilni stroj BROTHER, dvoredni, na kartice, z dodatki, tel.: 43-076
UGODNO prodam skoraj nov kuhinjski bojler, cena 6.000,00 SIT, Branko Hohkraut, Podkraj 93, Hrastnik
SEDEŽNO garnituro, 2 x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.: 24-965 PRODAM kombiniran otroški voziček in dva otroška stola, tel.: 29-569
PRODAM otroška oblačila - 6 -12 mesecev, sedež "lupinico" in kengurujčka, tel.: 21-396
PRODAM otroški avtosedež in stajico, tel.: 75-130, popoldne
ŽIVALI
PRODAM nemške ovčarje, tel.:
73-641
ODDAM pse mešance, stare 6 tednov, tel.: 75-280
ODDAMO mlade muce mešance, navajene čistoče, tel.: 64-732
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 29-390
STORITVE
STAVBNO KLEPARSKA dela, polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tel.: 27-885
POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tel: 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
IMATE poln disk, bi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tel.: 29-390
SMREKOV opaž L kvalitete, cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po 1.100,00 SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, tel.: 063/762-986
DELO - IŠČE
IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.: 43-
565
DELO ■ NUDI
NISTE ZADOVOLJNI Z DELOM, vam šef določa plačo in delovni čas, želite finančno neodvisnost, pokličite tel.: 62-128, od 14.00 do 21.00 ure
IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tel.: 27-386
Honorarno delo, tel.: 64-166, 64-250
s
ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735
s_______________________________>
DELNICE. CERTIFIKATI
SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tel.: 062/836-904 od 8.00
-	20.00 ure, 062/631-164 od 16.00
-	20.00 ure, pridemo tudi na dom ODKUP DELNIC Mercata,
Dadas, Maxima, delnic serije B in G, certifikatov in ostankov, za gotovino, pridemo tudi na dom, tel.: 25-830
ODKUP delnic Petrola, Pivovarne Union in Laško, Save, Colorja, Gorenja in ostalih za gotovino, pridemo na dom, tel.: 041/669-221
>t- }*>U±L/SU«-fe* F-KishCs
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, omice in sestre
KRISTINE ZALETEL iz Hrastnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku ter pevcem in godbi za izvajane žalostinke. Vsem iskreno hvala!
ŽALUJOČE HČERKE
LIDIJA, KRISTA IN MARINKA Z DRUŽINAMI
PODJETJA, OBRTNIKI, ORGANIZACIJE
Bliža se poletje, čas dopustov in s tem odsotnosti z dela velikega števila vaših redno zaposlenih delavcev. Zakpj si ne bi pomagali s študenti ali dijaki
B88
in jih začasno zaposlili tako za fizična kot za zahtevna umska dela ?
j:f v/
Študentski Servis Študentski Servis
LITIJA
Cankarjeva 1, pri železniški postaji, f	Kidričeva 3, pri lekarni,
tel.: 883-165	tel.: 0601/68-090
\ X f? 1.	/ /
Hllii Ma študentskem servisu v Litiji in Zagorju imamo zelo obsežno bazo študentov in dijakov ter bazo prijavljenih za počitniško delo, kar nam omogoča hitro napotitev na delo dijakov ht študentov z najrazličnejšimi znanji in sposobnostmi.
E rili STAV m IJ Zaposlovanje samo je zelo preprosto, dovolj je napotniCafki jo prinese dijak oz. študent ali pa vam
jo pošljemo po pošti. Na podlagi teinapotnice vam po opžairljenem delu izstavimo račun študentskega servisa.
II Mih t Mr Mm če potrebujete dijaka ali študeritaza delo, lahko to sporočite osebno, po telefonu in faxu vsak dan


ZAGORJE
V Času uradnih ur Od 9h do 16h, V SfedO do 17h. Izven omenjenih uradnih ur pa sporočilo pustite
na telefonskem odzivniku.
.ix
xsr

lieUaMa. N.	nmlil	k» Hal« ni obdavčeno.
Račun študentskega servisa Litija In Zagorje je vaš 100% strošek!!!
Že piri lahke delap pri ¥a$ tnladl, per&pltitml dlfaRr ali štedeetp, M dado mtjrda nekoč vaši redna zaposleni delava!. S tesp ka pd vapesllto, jm pomagata do deoarja m propotrečnik Ižkošanl, ki pm jili šola ali mmmm m more dati.
Obiščite nas ali pokličite, prepričani smo, da boste z veseljem sodelovali z nami.
GOTOVINA
TAKOJ!
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE:
čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji nepremičnine premičnine avtomobili, ...
POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI:
nakupa ali prodaji najemu ali oddaji - nepremičnin
- poslovnih prostorov - lokalov - stanovanj in hiš - posesti
V ZASAVJU PRODAMO VEČ STANOVANJ IN HIŠ
IKAR TRADE d.o.o.
poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM")
ZAGORJE
tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779
r	1
VSEM SPONZOR/EM, KI STE NAM KAKORKOLI
PRIPOMOGLI PRI IZVEDBI KONČNEGA IZLETA,
$£ TOPLO ZAHVAL/UIEMO.
UČENCI 8. A IN 8.6 RAZREDA OSNOVNE ŠOLE IVANA KAVČIČA IZLAKE
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije
Z zanosom praznujemo z Vami šesto obletnico osamosvojitve in Dan slovenske državnosti!
Socialdemokrati Zagorja
Sponzor: Studio Maga Kirka d.o.o., Ljubljana
I	0		ii		KRATICA JA GEOMERMO SREDISCE SLOVENIJE	JEŽA V GALOPU	ANGLEŠKI GLASBENIK (PRIIMEK IN IME)	DIFERENCIALNI RAČUN	DAN V TEDNU	SEŽANA BREZ SAMOGLASNIKOV	ŽIDjJVSKA DRŽAVA V JUGOZAHODNI AZIJI (TELAVIV) ZA POL TONA ZVIŠANA NOTA A	INJE, SREZ	ZNAMENJE	ROBERT 0WEN	UP	PLESNA FIGURA , PRI ČETVORKI	KIP PODOBA
	i	1			(BLIZU VAQ DUŠAN SENČAR												
					►												
					►									POTREBA PO JEDI UGODNO NAKLJUČJE			
					LESENO OGRODJE SITA					SPOLNOST, EROTIKA					MESTO V ZAHODNI ROMUNUI	IME PREBIVALCA PO KRAJU	BRITANSKI TEKAČ, REKORDER (SEBASTIAN)
					PIŠČALKA Z DREVESNEGA LUBJA					KAMNINA SIVO RDEČE BARVE	CEPINOV ČEKAN	NASTANEK ŽIVLJENJA	KRAJ V MAKEDONIJI RUBIDIJ				
					RIMSKA DVOJKA			STAVBNA STENA	MESTO V J. ITALIJI								
					PLEMIŠKI NASLOV				MESTO V KONGU								
					►												
USTVARJALEC VEUfASTNIH, NENAVADNIH OBLAČIL (AlAN)													JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA PTICA PEVKA				METUU SOVKA
ITALIJANSKI SATIRIČNI PISATEU (PIETRO)																	
ZASKOČNI NOŽ																	
ŽIVČNI BOJNI STRUP							OBLASTNIK, VLADAR							URADNI SPIS EFEKT, USPEH			
METROPOLA GORENJSKE							AVTOR: KARU DREMEL	MILANO VOTLA Mf RA ZA TEKOČINE			GRŠKA ČRKA				GRŠKI OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA	ROMUNIJA	
											SNEŽNI ZAMET					ATLET, STEKIC	
KRAJ PRI BLEDU							R0KQV- NJASCINA BRANE OBLAK										
NEMŠKI ORGANIST (KASPAR)					GRŠKA BOGINJA NESREČE	BIZMUT SLOVENSKI MATEMATIK (MILAN)			DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE	ODDIH PO DELU DEL CELOTE							
ZBIRKA SLIK IN KIPOV												SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI					
SMUČARKA WACHTER							PEVEC RAMAZZOTTI					IZ SLAME SPLETENA TORBA					
MAIHEN . COK							ORGANSKO VEČANJE					GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE				<	GLAVNO MESTO BANGLADEŠA
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 9.7. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo.
Nanrarte. ki vas čakalo:
1.	nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
2.	nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
3.	nagrada: Knjiga Maručini kristali svetujejo
Izžrebanci nagradne križanke 1 i/'97. nagrade prispeva
VIDEO ZALOKAR.
Šuštarjeva 3. Trbovlje, tel.: 30-6001:
1.	: praktična nagrada v vrednosti 4.500,00 SIT
Ines Arh, Novi dom 32 a, Trbovlje
2.	: praktična nagrada v vrednosti 3.000,00 SIT
Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje
3.	: praktična nagrada v vrednosti 2.500,00 SIT
Filip Šmid, Ribnik 3,Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 10. 7. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 11/'97:
OSEIN, POŠTAR, PRAZNIK OBČINE TRBOVLJE, IRAN, Pl, ATO, ETAPA, TERCA, EKOLOG, DAN, RIVAL, RAKAVINA.ANI, ERIČA, SPA, AM, KAJ, NIKI, PETINKA, TRUMAN, JARC, RENI, NA, GVANO, DOVEN, OL1NTOS, AF, EB, MAJDA, ATLE, RIGEL, AB, RJ, DRISKA, REA, KORINT, AZORI, ORS, ADULAR, KARIN, GOT
Jasnovidka Maruča svetuje
Kaj vas zanima?
vaš datum rojstva
Šifra
Kupon z vprašanjem pošljite na: Zasavc d.o.o., Cesta 20. juija 2c, Zagorje, do 19. junija '97.
■hrnlnr.Tins*


22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Zabavni boste in polni domišljije ter dobrodošli v vsaki družbi. Čep rav
znate trezno razmišljati boste tokrat padli pod vpliv čustev in nekatere reakcije kasneje obžalovali. Št.: 7.
Poskušali se boste izogniti vsa-k r š n e m u izzivu, saj vas bo strah posledic. Veliko boste zaslužili, čeprav pri delu ne boste ravno najbolj zbrani. Št.: 5.
Polni boste novih načrtov, ki jih boste želeli razkriti vsem znancem. Tudi s partnerjem se boste končno začeli odkrito pogovarjati o problemih. Št.: 13.
Soočiti se boste morali z različnimi problemi, ki so se nakopičili. Pazite da se tud odnos s part nerjem ne poslabša, saj mu včasih niste pripravljeni dovol zaupati. Št.: 22.
Zvezde so vam na klonjene zla sti v denarni! zadevah in n ljubezenskem področju, partnerjem bosta velik in v vse situacijah vas bo pripravlje podpreti. Št.: 14.
Občutljivi bo ste, včasih ka preveč. Zapo slovali se boste malenkostmi i skušali pozabi na resnične pro bleme. Tudi odnosu s partnerjem bo male "zaškripalo". Št.: 29.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
komunicirala
24.8.-23.9.
V trboveljski porodnišnici so od 14. do 24. iuniia rodile:
14. 6: Anica Lipovšek, Izlake, hči Pia Brigita Završnik, Celje, sin Denis,
13. 6.: Marinka Strmljan, Mlinše, sin Sergej 17. 6.: Zekira Hodžič, Hrastnik, hči Elshrpen Ikibala
Andreja Sršen, Zagorje, hči Julija, Monika Vidrgar, Kandrše, hči Patricija, Sanja Zupan, Celje, hči Tjaša,
Irena Prašnikar, Trbovlje, hči Tia
18.	6.: Klavdija Muhar, Sevnica, hči Tjaša
Mojca Povše, Radeče, hči Ana
19.	6.: Tatjana Kajdič, Trbovlje, sin Urban Dr. Irena Jurca, Dol pri Ljubljani, sin Matej
Marjana Prnaver, Trbovlje, sin Tomaž Helena Kukoviča, Izlake, hči Petra in sin Damjan
Slavi Lavrin, Zagorje, hči Ajda Vlasta Šviga, Zagorje, sin Nejc Lidija Jakopič, Hrastnik, hči Nives 21. 6.: Magda Odlazek, Trbovlje, sin Blaž Cvetka Breznikar, Radeče, hči Leja Barbara Matek, Hrastnik, hči Klara 24. 6.: Breda Ribič Kupšek, Trbovlje, hči Ariana
Milena Suhec, Zagorje, sin Tadej
LITIJI
ŽAGO UJE
TRBOVLJE
HRASTNIK
RADEČE
24.9.-23.10.
Poskušali boste reševati probleme iz preteklosti, zato boste najraje sami s seboj. Posvetite se nadaljnjemu izobraževanju, saj vam zvezde stojijo ob strani. Št.: 18.
Pretirano se smilite sami sebi in gledate na probleme samo s temne plati, namesto da bi se skušali iz njih kaj naučiti. S partnerjem se bosta zbližala. Št.: 12.
24.10.-22.11.
'Ti
23.11.-22.12.
Obeta se vam resnično uspešen teden. Komuni k a t i v n i boste in zadovoljni sami s sabo. Tudi na delovnem področju se boste z uspehom lotili novih izzivov.
Št.: 30.
Ne obupujte in ne odlašajte z reševanjem problemov, saj se vam bo z optimizmom uspelo izvleči iz krize. Zavedajte se, da nimate vedno prav, zato poslušajte tudi partnerja. Št.:l.
Sodelavci
vam bodo pomagali pri realizaciji vaših idej. Kljub temu se ne postavljate pretirano pred drugimi, saj jim lahko začnete presedati.
Št.: 19.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
olf
C'3

Prijatelji vam bodo skušali pomagati in stati ob strani tudi v neprijetnih situacijah. Vendar pazite, da jim ne boste vsiljivali svojega mnenja za vsako ceno. Št.: 2.
f
20.2.-21.3.
KINO HRASTNIK
26. 6. - 29. 6.: DANTEJEV VRH (akc.), čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 27. 6. - 29. 6.: JEDUEVA VRNITEV (ZF), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 30. 6. in 1. 7.: NI KINO PREDSTAVE; 2. 7. - 6. 7.: EKSPRESS, EKSPRESS (slov.), tor. in sre. ob 20.00, čet. in sob. ob 18.00; 4. 7. - 6. 7.: ZA VSAKO CENO (thriller). čet. in sob. 20.00; 7.7. in 8.7.: NI KINO PREDSTAV; 9.7.: KAKO SEJE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom.), sre. ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
28. 6.: DANTEJEV VRH
(akc.), sob. ob 19.00; 5.7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom ), sre. ob 20.00
KINO TRBOVLJE
26. 6.: ANGLEŠKI PA-CIENT, čet. ob 20.00; 27.6. - 30. 6.: NEVARNO TVEGANJE (akc.), pet. in pon. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 1. 7. -3. 7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (kom.), tor. in čet., ob 18.00 in 20. sre. ob 20.00; 4. 7. - 7. 7.: METRO, (akc. thriller), pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 8. 7. in 9. 7.: LJUDSTVO PROTI LARRV FLVNTU (drama), tor. ob 18.00 in 20.15, sre. ob 20.00
KINO ZAGORJE
26. 6. - 29.6.: ZA VSAKO
CENO (thriller), čet. ob 19.00, pet., sob. in ned. ob 20.00; 27.6. -1.7.: ZVERINE (kom.), pet., sob. in ned. ob 20.00. pon. in tor. ob 19.00; 2. 7. - 6. 7.: MISIJA NEMOGOČE (akc.), čet. ob 19.00, sob. ob 18.00, ned. ob 18.00 in 20.00; 4. 7. - 8. 7.: LJUDSTVO PROTI LARRVU FLVNTU (drama), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. ob 20.00; 9.7.: KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (drama), sre. ob 19.00;
KINO IZLAKE
29.6.: ZVERINE (kom.), ned. ob 20.15
RADIO Trbovlje
Četrtek, 26.6. in 3.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.0« - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 27.6. in 4.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sobota, 28.6. in 5.7.1997
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna,
10.00	Gost na radiu, 10.45 EPP. 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila in EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL Komentira in obvešča,
16.15	Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Sobotno dopoldne,
19.00	Nočni program.
Nedelja, 29.6. in 6.7.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak,
10.45	Obvestila in EPP, 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne,
19.00	Nočni program
Petek, 27.6.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Dingo Bongo -otroški kviz, 19.50 Video spot, 20.00 TV prodaja. 20.05 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Vlak brez voznega reda - nočni program, Film tedna -pornografija
Sobota, 28.6. 1997
9.00	Video strani, 9.30 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Napoved sporeda,
9.35	Video spot, 9.40 Risanke, 10.00 Kviz za mlade, 10.50 Mini 5 - otroška glasbena lestvica, 11.20 Sobotni glasbeni gost, 12.10 Video boom 40 - p, 13.00 Video strani
Nedelja, 29.6. 1997
12.30	Video strani, 13.00 Pesem domača - narodno zabavna glasba, 13.35 Predstavitev knjige Anke Kužnik, 14.00 Z vami nocoj, 14.40 Večer z Albinom - p, 15.45 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki - p, 17.15 Kontaktna oddaja, 17,45 Izbor lepotice Slovenije '97, 18.25 Dingo Bongo - p, 19.20 Film - slovenski
Ponedeljek, 30.6.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost -Cherie band, 19.50 Preludij - videospot Delavske godbe Trbovlje, 20.00 TV prodaja, 20.05 EPP, 20.10 Mladinska oddaja, 21.00 Pesem domača - narodno zabavna glasba,
21.35	Obvestila
Torek, 1.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Pesem domača - p,
20.10	EPP, 20.15 Predstavitev studia M v diskoteki Babilon, 21.15 Borut prerokuje -razvedrilna oddaja, 22.20 Obvestila
Sreda, 2. 7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Borut prerokuje -p, 20.10 EPP, 20.15 Izbor lepotice Slovenije, 21.50 Video spoti - domača glasba, 22.10 Obvestila
Ponedeljek, 30.6. in 7.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 1.7. in 8.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport,
18.45	Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 2.7. in 9.7.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
KANAL 10 TV Trbovlje
Četrtek, 26.6.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
18.30	TV prodaja, 18.35 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki - p, 20.00 TV prodaja, 20.05 EPP, 20.10 Kontaktna oddaja, 20.50 Izbor za lepotico Slovenije '97,21.30 Video boom 40-glasbena lestvica slovenskih izvajalcev, 22.25 Obvestila
Četrtek, 3.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Bombastičnih 7 -glasbena oddaja, 20.0 EPP, 20.05 Kontaktna oddaja - taborniki, 20.40 Kuhajmo zdravo -oddaja o prehrani, 21.20 Video spoti, 22.00 Obvestila
Petek, 4.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Bingo Bongo -otroški kviz, 20.00 EPP, 20.05 Video spot,
20.15	Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Film tedna - izbor gledalcev, 22.40 Nočni program
Sobota, 5.7.1997
9.00	Video strani, 9.30 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Napoved sporeda, Video spot, 9.35 Risanka, 9.50 Kviz za mlade, 10.40 Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 11.35 Sobotni glasbeni gost - Anika Horvat, 12.10 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, 13.00 Video strani
Nedelja, 6.7.1997
13.00	Pesem domača - narodno zabavna glasba, 13.30 Mladinska oddaja, 14.30 Borut prerokuje - p, 15.35 Kontaktna oddaja -taborniki - p, 16.25 Kuhajmo zdravo - zdrava prehrana, 17.00 Žebljički - p, 18.35 Film tedna
Ponedeljek, 7.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost -Čuki, 20.10 EPP, 20.15 Poletni Miš Maš,
21.15	Pesem domača - narodno zabavna glasba, 21.45 Obvestila
Torek, 8.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Poletni Miš Maš -p, 20.00 EPP, 20.05 Z vami nocoj, 20.45 Video spoti, 21.00 Večni krog z Rožo Kačič - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila
Sreda, 9.7.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Večni krog z Rožo Kačič - p, 20.05 EPP, 20.10 EPP, 20.10 Predstavitev studia M v diskoteki Babilon, 21.40 Video spoti - p
Progam ETV ZASAVJE
Četrtek, 26.6.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo - Franc Vidergar (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP,
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Petek, 27.6.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite, 18.15 Videobum 40 (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik - oddaja o okolju, 19.30 Video strani,
20.00	Film tedna 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p), 22.00 Pozor snemamo, 22.15 Ne zamudite
Sobota, 28.6.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu).
15.55	EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje (p),
18.00	Film tedna (p), 19.30 Ne zamudite
Nedelja, 29.6.1997
9.00	Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite,
11.10	EPP, 11.15Tu smo, vaši smo (p), 11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano 13.40 Prosta sredal4.15 Oddaja LTV Slovenija, 14.45 Ne zamudite
Ponedeljek, 30.6.1997
9.30	Videostrani, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani,
20.00	3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p) 21.40 EPP,
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 1.7.1997
9.30	Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p),
18.00	Ne zamudite, 18.10 Rezervirano (p),
18.55	Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje - Pihalna godba Svea (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenija,
22.30	Ne zamudite
Sreda, 2.7.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik, 19.30 Videostrani,20.00 Izbor viže tedna (vodi Andreja Čamernik),
20.35	Ne zamudite, 20.40 Prosta sreda, 21.25
: L Tl TL 3 h r, T ?,
Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40 22.50 Ne zamudite
Četrtek, 3.7.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna (p), 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p). 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik. 19.30 VS, 20.00TV nadaljevanka. 20.30 Ne zamudite. 20.40 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Petek, 4.7.1997
9.30	Videostrani, 17.30 TV nadaljevanka (p), 18.10 Ne zamudite, 18.20 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik - Naše ogledalo, 19.30 Video strani. 20.0(1 Film tedna, 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p), 22.00 Pozor snemamo, 22.00 Ne zamudite
Sobota, 5.7.1997
9.30	Videostrani. 15.00Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP. 16.00 Viža tedna. 16.05 Pozor, snemamo (p). 16.20 Spot tedna. 16.25 Ne zamudite,
16.30	Karmen in njeni gostje. 18.00 Film tedna, 19.00 Ne zamudite
Nedelja, 6.7.1997
9.00	Mini pet (p), 9.25 Viža tedna, 9.30 ETV Mozaik (tedenski izbor) (p), 10.45 Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p), 11.55 Spot tedna. 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano 13.40 Produkcija lokalnih TV 14.15 Oddaja LTV Slovenija, 14.45 Ne zamudite
Ponedeljek, 7.7.1997
9.30	Videostrani. 17.55 ŠKL. 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano, 21.25 Zasavje danes (p) 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 8.7.1997
9.30	Videostrani. 17.30 3-2-1 start (p), 18.00 Ne zamudite,
18.10	Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani. 20.00 Karmen in njeni gostje - mozaik. 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p), 21.45 ETV mozaik (p),
22.00	Oddaja LTV Slovenije. 22.30 Ne zamudite
Sreda, 9.7.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani. 20.00 Izbor viže tedna (vodi Andreja Čamernik). 20.35 Ne zamudite. 20.40 Prosta sreda, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Videobum 40, 22.50 Ne zamudite
KRAJEVNA SKUPNOST IN LOVSKA DRUŽINA VAČE
VABITA
na odprtje fosilne morske obale na Vačah v nedeljo, 29. junija ob 11.00 uri
Predvideni program:
1.	Pozdravni govor predsednice KS Vače gospe Vide Pograjc
2.	Dr. Stanko Buser bo z geološkega vidika predstavil kamnine na Vačah in okolici
3.	Kulturni program bodo izvedli pevci KUD Lipa Vače in Modra kronika
Po končanem kulturnem delu bo odprtje in ogled fosilne morske obale s strokovno razlago gospoda Blaža Zarnika.
Pošta Slovenije bo ob tej priložnosti izdala
poštni žig, fondacija Villa Litta klub Litija pa priložnostno ovojnico. Oboje bo predstavil gospod Martin Brilej.
Poleg ansambla Cvet bo k dobremu razpoloženju pripomogel znanec iz Modre kronike gospod Slavko Podboj.
VABILO
Pokrajinski odbor združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, Občinska združenja slovenskih častnikov in župani občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje vabijo vse prebivalce Zasavja, da se udeležijo slovesnosti v počastitev Dneva državnosti in šeste obletnice obrambe Oddajnega centra Kum, ki bo v soboto, 28. junija s pričetkom ob 11.00 uri pri spominskem bojnem znaku "KUM - 91”.
V svečanem in zabavnem delu prireditve bo sodelovala tudi skupina ORLEK.
Turistično društvo Golce vas v nedeljo, 29. junija ob 11.00 uri po sveti maši vabi na tradicionalno žegnanje na Golčali.
Za zabavo in dobro počutje bosta poskrbela TD Golce in ansambel Duo M & M.
Gasilci se bodo družili
Šentlambert - V soboto, 5. julija, bo na gasilskem poligonu v Šentlambertu že tradicionalno tekmovanje za memorial Jožeta Vrtačnika. Začelo se bo ob 16. uri, gasilske ekipe pa se bodo pomerile v kombinaciji dvojnega napada in raznoterosti. Merjenju moči in spretnosti bo sledilo srečanje pred tukajšnjim gasilskim domom, ki se bo prevesilo v veselico z ansamblom Slapovi.
B.G.
ZA PROSTOR POD SONCEM DAN POTEM ALI PRVI GLAS DRUŠTVA PSORIATIKOV SLOVENIJE PODRUŽNICE ZA ZASAVJE	'
BILAJESREDA, 18.06.1997 IN JE BILZA NAS V ZASAVJU .POSEBNO PA ZA NAS BOLNIKE PSORIATIKE PRAV POSEBEN DAN, SAJ SMO USTANAVLJALI SVOJO PODRUŽNICO DRUŠTVA PSORIATIKOV ZA ZASAVJE. PODRUŽNICA ZA ZASAVJE JE ŠESTA REGIJSKA PODRUŽNICA NA OBMOČJU SLOVENIJE. NA USTANOVNEM SESTANKU JE BILO IZVOLJENO VODSTVO PODRUŽNICE. ZA PREDSEDNIKA PODRUŽNICE JE BILA IZVOLJENA GOSPA STANKA POLJŠAK. ZA NAMESTNIKA GOSPA JOLANDA KUNST1Č. IN TRIJE ČLANI. DULAR MARJAN, ALMA ŠKOFIČ IN MARJAN VODIŠEK. S SVOJIM REDNIM DELOM BOMO PRIČELI V MESECU SEPTEMBRU. OBVESTILO BO SLEDILO V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA. INFORMACIJE O DO SEDAJ ZNANEM LAHKO DOBITE NA NASLOVU: STANKA POLJŠAK 43 126 ALI JOLANDA KUNST1Č45 017.MED NAS STE VLJUDNO VABLJENI VSI KI BOLUJETEZA LUSKAVICO ALI ŽELITEV DRUŠTVU HUMANITARNO DELOVATI.
NA POMOČ
Predsednik GD Čemšenik Anton Rozman
Gasilsko društvo Čemšenik je lansko leto praznovalo 65 letnico obstoja in delovanja. Ta jubilej smo proslavili z nabavo novega gasilskega avtomobila. Ker je to za društvo in celotno KS pomemben dogodek, želimo to tudi proslaviti.
Slovesen prevzem avtomobila bo v soboto, 28. junija ob 19.00 uri na igrišču nad OŠ v Čemšeniku. Zbor gasilcev bo ob 18.30 uri pri župnišču v Čemšeniku.
Vabimo vas, da se nam pri praznovanju pridružite.
Veselimo se Vašega obiska!
Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor
Od 23. junija do 25. julija 1997 bo v prostorih KS F. Farčnik in v avli upravne zgradbe občine Zagorje potekala javna razgrnitev Zazidalnega načrta "Potoška vas - šola in levi breg Kotredeščiee v Zagorju ob Savi.
Javna obravnava bo v sredo, 23. julija 1997 ob 16.00 uri v prostorih občine Zagorje ob Savi. Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjeni prostorski izvedbeni akt ogledajo in se udeležijo tudi javne obravnave ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjigo pripomb in predlogov.
Samostojni fotograf in oblikovalec Branko Klančar iz Dola pri Hrastniku je v sejni sobi Delavskega doma v Hrastniku pripravil razstavo slik. Otvoritev razstave je bila 24. junija ob 20. uri, odprta pa bo vse do 6. julija in sicer od 17.00 do 20.00 ure.
Občina Trbovlje
Občinski svet ObčineTrbovlje je 22. aprila 1996 sprejel sklep o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov. Svet se je sestal dvakrat. Na zadnji seji je bil sprejet sklep, da se seznani javnost z nalogami, kijih opravlja svet, in sicer na način, da se posreduje obvestilo z naštetimi nalogami Sveta za varstvo pravic najemnikov po stanovanjskih objektih. Svet meni, da se bodo najemniki odzvali obvestilu, ker je na področju urejanja medsebojnih obveznosti lastnikov in najemnikov v zvezi z uporabo stanovanj ter skupnih prostorov, objektov in naprav, pobiranjem oziroma plačevanjem najemnine, same določene višine najemnine ter vseh ostalih obveznosti skladno z določbami stanovanjskega zakona še dovolj odprtih in nerešenih vprašanj. Svet bo sprejemal pisne zahtevke, kijih najemniki lahko naslovijo na naslov ObčinaTrbovlje, Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, Leninov trg 4.
.s_______________________________________
IZREK
POLITIKI DELAJO VSE TAKO, DA BI POD KRINKO DOBRODELNEŽEV IN POD KRINKO DOBREGA, OSTALI IZZA DOBREGA IN ZLA - V SVETU MOČI IN DENARJA.
UROŠ MAČEK
ŠKARJE BRUSIJO
LITIJSKO OBČINO SO ZNOTRAJ V ZADNJIH DVEH LETIH TOLIKOKRAT PREUREDILI, DA ŠE SAMI KOMAJ VEDO, KJE JE KDO.
ŠOLARJI V ENOTI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM PA MORAJO ŠE KAR NAPREJ BIVATI IN SE UČITI V VLAŽNIH KLETNIH PROSTORIH PRASTARE SODNIJE..	(BAŠ JIH
BRIGA-RADI BI GA ZAMENJALI- NISO VOLILCI HORUK...)
TRNJULČICA
PRODAJALI SO BISER TOPLIŠKI, PA GA SPET NIHČE MARAL NI...
(PRINCA PA NI HORUK)
Na stebrih litijske občine ne sme viseti noben plakat. Vse strgajo.
19.in 20.junija pa so lahko viseli plakati za "CIRKUS ROMA” .
Menda so pristojni na občini mislili, da reklamirajo cerkev...
(KUD ZGAGA PLAKATE PA REDNO TRGAJO HORUK)
UGASNITE TELEVIZOR IN POSLUŠAJTE RADIO TRBOVLJE
I
BB
"KŠEFTI"
ZNANA FIRMA V DOLINI JE ODPRLA DODATNO DEJAVNOST
(slej-ko(prej) selitve horuk)
POTROŠNJA TROSI - KRUHA PA NIMA
Radi bi imeli prvovrstno pivnico v originalnem okolju, pa ne zmorejo v soboto niti v dežurni trgovini kruha ponuditi ob 12.00 uri!
(zaspali potrošnik 21.6.97 ob 12.uri horuk)
lasduim we>oc\a\\zac\\5h avtogola
Naslednje vrstice toplo priporočam poklicnim, nedeljskim in voznikom s precejšnjim številom prevoženih kilometrov. Torej, drage voznice in vozniki, v Trbovljah obstaja (predvsem za neživeče v Dobovcu) krivično križišče. Peljete se po cesti iz Trbovelj, mimo Cementarne in po mostu naprej v Hrastnik.
Ste na mostu, vključite levi smerokaz, se zvrstite na levo stran (morda celo pogledate v vzvratno ogledalo), se prepričate, da ni nikogar z zagorske ter hrastniške strani in speljete. BUM, KREŠ (zvoki bližnjega srečanja tretje vrste). Pa kdo hudiča se je zaletel vame? Osel iz DOBOVCA! (po možnosti še ženska). Odtrgate svoja vrata, poletite do osebe, katera se je zaletela v Vas. Izgubljate živce, glas in zavest (saj vam srce z zadnjimi močmi pritiska kri v zabuhla, modro-vijolična, zaripla lica).
Epilog: Pridejo možje v modrem in zadevo "organsko" sanirajo. Pri branju policijskega zapisnika zasledimo krivca (v zasavski Šprahi): "Ja, pa kaku ma lahku un iz DOBOVCA prednost!? Dragi moji, če se želite takšni nesojeni, neslani in dragi "zabavi" izogniti, pustite
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
TUDI ČUDEŽI 5E DOGAJAJO
Letos seje zgodil čudež, saj je bivši direktor HIT-a in državni svetnik D. Kovačič po skoraj štirih letih parlamentarni komisiji, ki "bedi" nad premoženjem državnih uslužbencev, posredoval podatke o svojem premoženjskem stanju.
Volilci državnega svetnika Sandija Češka iz Zagorja na podoben čudež še čakajo.
ČUDEŽI SE NE DOGAJAJO
Gospodje Drnovšek, Thaler, Turnšek, Podobnik... so v prvih stotih dneh vladanja domala prečesali svetovne prestolnice " po dolgem in počez". Če se ne motim so iskali podporo za vstop v EZ in Nato. Domov so se vračali (le obrnit) polni optimizma in žal brez rezultatov, razen tega, da nas sedaj Zahod vse bolj primerja in "meče v koš" z Romunijo. Še nekaj "uspešnih" obiskov naših vrlih "diplomatov" po širnem svetu pa se nam obeta Albanija?!
TO BI PA BIL ČUDEŽ
Če bi tudi v Sloveniji sprejeli lustracijske zakone, kot so jih npr. v nekdanjih komunističnih državah (Češka, Poljska, Madžarska), bi marsikateri postkomunistični predsednik ali minister izgubil svoj dobro plačani stolček. To za državljane niti ne bi bilo slabo.
ČUDEŽ
Končno je zmago dosegla tudi občinska svetnica D. Jazbec iz Zagorja. Njen protest o odpravi plačila 10.000 SIT za vpogled in dokumentacijo o rudniških viških na Agenciji za razvoj je bi! uslišan.
Podjetniki, ki ste že vplačali omenjeno vsoto, zahtevajte denar nazaj!
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
Vsak ima svoj_____... "Spet nov faktor?"
prednost vozilu iz smeri DOBOVEC (če-ne drugače, ima po zakonu prednost).
fns
Zavarovalnica Triglav d.d., območna enota Trbovlje, čestita svojim zavarovancem in vsem občanom Hrastnika, Trbovelj in Zagorja.
OBČINA HRASTNIK
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI HRASTNIKA!
OB T. JULIJU
PRAZNIKU OBČINE HRASTNIK Vam čestItava In žeUva pRijETNo praznovanJe.
V POČASTITEV pRAZNiliA jE ORqANiziRANih VEČ kullURNili, ŠpORTNih In ZAbAVNih pRiREdilEV Z NAMENOM, dA SE jih V ČiMVEČjEM ŠTEVilu udEUžiMO. UpAVA, dA boMO Z USpEŠNiM SodsloVANjEM NAS VSEh dAli svoj pRispEVEk k Upši skupNi pRihodNosii naše občiNE!
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK
Marjan Dolanc
ŽUPAN
OBČINE HRASTNIK
Leopold Grošelj
m
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAGORJE,
Ob Dnevu državnosti vsem čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
DU ZAGORJE
v	________i_____J
STANOVANJSKO PODJETJE ZAGORJE d.o.o.
Cesta Zmage 16 b, Zagorje
Občanom in občankam Zagorja čestitamo ob Dnevu državnosti in želimo prijetno praznovanje!
Gostišče s prenočišči
Žibert Jože in Andreja
KANORŠE 31,141117LAK£,
Ob Dnevu državnosti čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
Pokoj nina
po vasi men
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je pni produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
zavarovalnica triglav
/O ljubljanska k
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
Banka Zasavje d.d., Trbovlj 5000004414,13
COBISS o
~\Tf ^	A ^	^
tej mm im pito«
n O
slM) a us® «|«m
ift w s®!®



°9
m
L
Isiffisst (tai ii®sgii)®la ffiti®»i
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas