cena jG dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 23. junija 1988 8tCV!!iK3 I ) Zasedali zbori občinske skupščine Skakalnice potrjene Čeprav so mnogi pričakovali, da bo o odloku o ureditvenem načrtu Grajskega hriba za območje skakalnic, več razprave, temu na zboru združenega dela ni bilo tako. Delegati so ga potrdili skoraj soglasno, saj sta proti glasovala le dva, dva pa sta se vzdržala. Tudi sicer je bilo delegatom očitno vse jasno, saj ni bilo razprave, delegati Kulturnega centra pa so menili, da je njihovo nadaljnje sodelovanje pri vsebinskem oblikovanju tega dokumenta nesmiselno, seveda pa so se opredelili proti temu dokumentu. Opozorili so tudi. da bo odlok že ob sprejemu kršen, saj na zaletni stezi ne bo zelene plastike tako kot je zahtevano. Predstavnik predlagatelja Jože Mraz je pojasnil, da tej zahtevi res ne ho ugodeno, ker ima investitor plastiko kupljeno, to pa bodo upoštevali v naslednjih letih, ko bodo plastiko menjali. S to obrazložitvijo so delegati soglašali! Druga prav tako zelo pomembna točka dnevnega reda je bil osnutek odloka o lokacijskem načrtu plinovoda Gorenje, ki bo potekal od magistralnega plinovoda (v bližini gostišča Obirc) ob magistralni in Foitovi cesti do Gorenja. Na ta osnutek ni bilo pripomb, saj je usklajen, le v komunalni skupnosti oziroma Ve-kosu pripominjajo, da bo območje ob Foitovi cesti preveč natrpano s komunalnim omrežjem. V osnutku so delegati ta odlok potrdili, v času javne razprave pa seveda še sprejemajo pripombe nanj. Brez razprave in dopolnil so delegati potrdili še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in nagradah občine Velenje ter zaključni račun davkov in prispevkov občanov za lansko leto. Na dnevnem redu so imeli še analizo razmer v komunalno stanovanjskem gospodarstvu. Nanjo je bilo podanih precej pripomb, pobud in mnenj, zato so predlagane ukrepe za racionalizacijo potrdili le v osnutku. Pred dopusti se bodo delegati sešli še enkrat, in sicer predvidoma II. julija. (mz) Zgolj formalnost Ponedeljkovo zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti je bilo lep primer, kaka formalen je lahko delegatski sistem. Tako je očitno menilo 16 delegatov, ki se je udeležilo ponedeljkovega zasedanja kot tudi manjkajočih II. saj so predloga odlokov o ureditvenem načrtu Grajski hrib—območje skakalnic ter spremembah in dopolnitvah Odtoka o priznanjih in nagradah občine Velenje sprejeli brez pripomb. Poglabljali se tudi niso i» suhoparne številke zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za preteklo leto. Analizi razmer v komunalno stanovanjskem gospodarstvu s predlogi ukrepov za racionalizacijo delovanja pa so dodali mnenje, da kaže na preskromne premike na bolje. (tap) 10. odličnjakom značke bratov Ribar V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju so se zbrali prejšnji teden najuspešnejši učenci osmih razredov osnovnih šol tisti, ki so bili odličnja-ki vsa leta. Za prizadevno učenje so kot priznanje prejeli značke bratov Ribar, ki jim jih je izročil predsednik komiteja za družbene dejavnosti Janez Zore in Dušan Dolinar, pomočnik direktorja VIZ, v imenu učiteljev pa jim je čestital in jim spregovoril na pomembni življenjski prelomnici Matjaž Natek. »Ponosni smo na vas, saj vemo, da pošiljamo v življenje 70 mladih ljudi, ki bodo prav gotovo prispevali svoj ustvarjalni delež k napredku družbe, k razvoju lepših odnosov, medsebojnemu razumevanju, spoštovanju, sodelovanju. Prepričan sem, da ste vi mladi odprti za sprejemanje novih spoznanj, za spreminjanje in iskanje novih znanosti. Z odhodom iz osnovne šole stopate v svet odraslosti, pred vami je pot zorenja, priprava na poklic, pred vami so novi življenjski načrti. Čeprav van) življenje ne bo vedno naklonjeno in se bo marsikaj zataknilo — morate vztrajati pri svojih ciljih, pri svojih željah. Vedite, da ima vsaka življenjska pot svoje vzpone in padce, solze in smeh. uspehe in neuspehe. Vendar pri vsem tem boste rastli in zoreli. Zaupajte vase in svoje sposobnosti saj stopate v svet, ki terja veliko poguma in novih hotenj. Visoko si zastavite cilje, skušajte jih doseči, vendar pri tem nikoli ne pozabite tople tovariške odnose, na šolske klopi, ki ste jih drgnili 8 let.« Obrnil se je tudi k staršem, se jim zahvalil za njihovo dobro sodelovanje s šolo in tudi njim čestital za uspeh njihovih otrok. Odličnjakom so prireditev obogatili najboljši učenci glasbene šole, ki so jim pripravili zelo lep kulturni program. (bz) S poletjem so prišle tudi tako dolgo in težko pričakovane počitnice. Naj vam bodo dragi šolarji, čim bolj brezskrbne in lepe. Zbori Sob Mozirje Ugodna ocena referenduma Pričeli poletne prireditve V sredo in četrtek so zasedali zbori občinske skupščine Mozirje. Iz obsežnega dnevnega reda velja omeniti gospodarski položaj v občini, izvajanje davčne politike v lanskem letu, delo upravnih organov in uresničevanje programa dela zborov občinske skupščine, varstvo nepremične naravne in kulturne dediščine, med drugim pa so na ločenih sejah vsi trije zbori obravnavali tudi poročilo o osebnih dohodkih delavcev v zasebnem sektorju v lanskem letu. Poročilo je bilo deležno precejšnje pozornosti, saj je skoraj neverjetno kako nizki so v precejšnjem delu zasebnega sektorja. Vprašljiva je njihova Podelitve značk bratov Ribar se je udeležilo 70 odličnjakov in številni starši. Ob bližnjih praznikih objavljamo danes program prireditev: — na 2. strani: program prireditev ob dnevu borca — na 9. strani: program prireditev ob dnevu rudarjev verodostojnost, če pa so resnični, je vprašanje, kako delavci razmišljajo o svoji prihodnosti. Obravnavali so tudi poročilo o izzidu nedavnega referenduma za uvedbo 4. samoprispevka. Iz-zid so ocenili zelo ugodno, kar seveda ne velja za krajevno skupnost Rečica ob Savinji kjer edino ni uspel. Ker tokrat referendum ni bil občinski, temveč krajevni, bodo potrebne v tej krajevni skupnosti nove aktivnosti, sicer je njen nadaljnji razvoj negotov. j. p. Že četrto leto bomo v Titovem Velenju imeli poletne kulturne prireditve, ki jih prireja Kulturni center Ivan Napotnik. Letošnje se bodo pričele 24. junija in bodo trajale neprekinjeno do 26. avgusta. Med številnimi domačimi izvajalci bo tudi nekaj tujih zaradi česar bodo tudi te prireditve imele mednarodni značaj. S prireditvami bomo pričeli v petek, 24. junija, ob 20.00, z nastopom akrobatsko-umetniškega baleta iz LR Kitajske, za katerega je izredno zanimanje in je na voljo le še nekaj mest. Gledalci bodo prvič v Titovem Velenju doživeli pravi »kitajski cirkus« v najboljšem pomenu te besede. Program poletnih kulturnih prireditev je objavljen na str. 10. Srečanje pionirjev Titovih mest Vse od leta 1983, ko je bil podpisan sporazum o sodelovanju, se srečajo, vedno v drugem kraju, pionirji Titovih mest iz vse Jugoslavije. Črno goro zastopajo pionirji Titograda, Bosno in Hercegovino Titovega Drvarja, Hrvatsko Titove Korenice, Makedonijo Titovega Ve-lesa, Srbijo Titovih Užic. Kosova Titove Mitrovice in Vojvodino Titovega Vrbasa. Letošnje srečanje bo v Titovem Velenju, udeležilo pa se ga bo po 12 pionirjev naštetnih mest. razen Titove Mitrovice, ki seje teh srečanj tudi v preteklosti neredno udeleževala. Velenjčani jim pripravljajo bogat program, gostili pa jih bodo 12 dni. Tokrat se bodo pionirjem Titovih mest Jugoslavije pridružila še skupina devetih pionirjev iz Poljske — iz Krakova. (mz) Mi smo za model IMiEroFi JUGOBANKA JUGOBANKA TITOVO VELENJE TITOVO VELENJE Kersnikova 1 Telefon: 855-915 Na področju razvoja drobnega gospodarstva so nas prehitele številne slovenske občine, ki so se tega procesa lotile smele-je in'odločneje. Čeprav ima občina Velenje glede na veliko gospodarsko aktivnost in velike potrebe tudi z vidika zaposlovanja in prezaposlovanja precejšnje možnosti za pospešeno nastajanje novih gospodarskih enot, pa od sredine sedemdesetih let, ko se je ta proces ustavil, praktično nismo naredili ničesar. Tvorba novih gospodarskih enot pa je eden temeljnih vidikov prestrukturiranja in razvoja gospodarstva. Po kar nekajletnem razpravljanju in premišljevanju ali je drobno gospodarstvo tisto ali ni, ter ob vmesnih ugotovitvah, vsaj enkrat na leto, da je, smo končno tudi v občini Velenje pred tem, da kaj naredimo. Če- NAŠA TEMA prav še brez konkretnih programov, brez kakšne vzorčne enote, brez da bi povsem natančno vedeli kje in kako, so prve aktivnosti pred nami: ustanoviti svetovalno služno, oblikovati sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva in vzpostaviti informacijski center. Znan nam je tudi cilj — vsaj pet gospodarskih enot vsako leto. Vendar pa se pri tem kot kaže, še vedno najbolj bojimo mi-slenosti ljudi, da gre pri razvoju drobnega gospodarstva za družbeno usmerjeno pomoč pri bogatenju ozke skupine ljudi. In če ob drobnem gospodarstvu res pomislimo najprej na to, zanemarimo pa vse po- membnejše, potem tudi tokrat ne bomo prišli daleč. Potem bodo naši cilji pet gospodarskih enot vsako leto spet ostali na papirju, potem bomo tudi še dolgo govorili o tem, kako pomembno lahko drobno gospodarstvo dopolnjuje velikega, mu pomaga pri krčevitem boju za obstanek, pri večji kakovosti, nadomeščanju uvoza, v času, ko napovedujemo tehnološke in ekonomske viške pa tudi o pomembnih možnostih zaposlovanja. Škoda bo, če bomo tudi tokrat vse vedeli, samo lotiti se ne bomo znali. Zato je morda prav v svetovalnih službah pra- vi začetek, če bodo te seveda dovolj usposobljene, da bodo ■■esnično vedele kaj, in kako. Tako se bomo izognili temu, da bi spet iskali in svetovali napa-met. M. Krstič-Planinc - 2. stran * nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 23. junija 1988 CEUSKO OBMOČJE 0 CELJSKO 11. kongres gasilcev v Celju Za množičnost, znanje in napredek Okoli 500 delegatov in gostov se je zbralo na 11. kongresu slovenskih gasilcev v Celju. »Položaj gasilske organizacije, zlasti gasilskih društev, tudi v sedanjem obdobju opredeljujejo njihovo zgodovinsko poslanstvo, varovanje ljudi in premoženja pred ognjem in pred stihijami v raznih nevarnih in drugih nezgodah. Zato je bila in mora biti tudi v bodoče primarna prostovoljna pripravljenost stodesettisoč ljudi, da pomagajo pri nezgodah, čeprav izpostavljajo pri tem celo svoja življenja.« Tako so zapisali v programske usmeritve, ki so jih sprejeli na II. kongresu slovenskih gasilcev v Celju. Kongres je trajal tri dni (od petka do nedelje) udeležilo pa se ga je okoli 500 delegatov in gostov. Med udeleženci so bile tudi delegacije iz avstrijskih, za-hodnonemških in madžarskih gasilskih organizacij, pa tudi vidni predstavniki slovenskih in zveznih družbenopolitičnih organizacij. Že ob prvem plenarnem zasedanju je udeležence pozdravil tudi predsednik gasilske zveze Jugoslavije Božo Tadič. Ob kongresu so v soboto popoldne pripravili v Celju tudi veliko pri- | kazno vajo, kjer so gasilci prikazali gašenje in reševanje, na posebni vaji pa so tudi prikazali gašenje in reševanje v primeru, ko se zgodi nesreča z nevarno snovjo. Moto letošnjega kongresa je bil — za množičnost, znanje in napredek. Zakaj taka usmeritev? — na to je najbolje \ uvodnem referatu odgovoril predsednik slovenske gasilske organizacije Branko Božič. Zanikal je namige nekaterih, da je pri nas že preveč gasilskih organizacij in gasilcev. Čeprav je v gasilskih društvih Slovenije zdaj že skoraj I 10 tisoč članov, jih je še premalo, da bi se lahko dobro upirali požarom in nevarnostim. Posebno še, če želijo, da še bolje opravijo tudi pomembno preventivno nalogo, da pomagajo pri osveščanju ljudi, da bi ravnali bolj previdno. Zdaj namreč pri nas kar 80 odstotkov požarov nastane zaradi malomarnosti ljudi, ali zaradi njihovega nepoznavanja ravnanja s snovmi. Zato sedanjih 108 tisoč gasilcev, ki so združeni v 1467 gasilskih društvih nikakor ni pre- več, ampak je treba za množičnost skrbeti še naprej. Posebno še, ker je veliko predvsem novih in velikih stanovanjskih naselij, kjer ni enote, kaj šele, da bi delovalo gasilsko društvo. Pa vendar bi se še kako morali zavedati, da gasilci še zdaleč več le ne gasijo — njihova dejavnost je izredno pomembna pri mnogih drugih nesrečah. Vzporedno z množičnostjo pa je treba seveda skrbeti tudi za usposabljanje gasilcev. Pri nesrečah se namreč srečujejo z vse zahtevnejšimi nalogami. Novi stroji, novi materiali, hujši učinki — vse to zahteva, da gredo tudi gasilci v korak s časom. Saj le tako bodo kos požarom in nesrečam — pri tem pa bodo laže reševali ljudi, ki so pri tem prizadeti, in tudi sebe. Ob kongresu so v Celju podelili tudi nagrade Matevža Hace-ta, dolgoletnega predsednika slovenske gasilske organizacije. Ki-p^c in listino so letos prejeli: Er-nest Eorv iz Hodoša, Ivan Le-skovec iz Obrežja in Ivan Pasero iz Celja. (-flc) SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA Sprememba dobro dene Zadnjič (no. hib je pred dnevi, ne vem pa. če je bilo zadnjič) sem slišal v Celju zanimivo misel: »Zakaj je Janez ' celjsko zibelko I trenerji ne), pevcem tovar- niških pevskih zborov se občasno vrača tudi glasbenik, ki se je pove-lenjil. . . Očitno je. da nekateri ne morejo spoznati, da sprememba le dobro dene. Spoznati pa v tem konkretnem primeru lega ne morejo zato, ker mnoge še vedno preveva velenjski kompleks. Mnogo manj ga je bilo. ko je tonila največja velenjska delovna organizacija, ko se občasno znajde v težavah energetika. Zaostrijo pa se stvari, ko se ta konec ne odzove na skupna prizadevanja za modernizacijo osrednje regijske bolnišnice ali za kako drugo regijsko reševanje stvari. Pa tako pravijo, da bi tudi pri tem kake pozitivne spremembe dobro dele! Rezervne vojaške starešine Gostje iz Splita navdušeni Od 16. do 19. junija so bili na obisku v občini Velenje rezervni vojaški starešine iz občine Split. Delegacijo so sestavljali člani ZRVS iz splitske ladjedelnice in mestne konference ZRVS. Program obiska je pripravilo predsedstvo občinske organizacije ZRVS in po besedah pohvale Spličanov je bilo v njem zajeto vse, kar se je dalo v tako kratkem času pokazati. Poleg kulturnih, zgodovinskih in turističnih znamenitosti občine Velenje so si gostje ogledali del proizvodnje v Gorenju in na REK-u, nadvse pa so bili navdušeni nad obiskom v šoštanjskih termoelektrarnah in na Postaji milice v Titovem Velenju. Nič manj zanimanja nista vzbudila ogled in obrazložitev boja 14. divizije na Gra-ški gori, kjer so gostje položili venec k spomeniku. Srečali so se tudi s prebivalci krajevne skupnosti Gorica ob prazniku te krajevne skupno- sti. Med drugim so položili venec k spomeniku tovariša Tita, obiskali vzorno urejeno kmetijo Maroltovih v Plešiv-cu in se pogovarjali s predstavniki vseh družbeno-poli-tičnih organizacij občine Velenje in člani predsedstva občinske organizacije ZRVS. Na tem srečanju so izmenjali izkušnje iz dela obeh organizacij ŽRVS. Gostje so bili prijetno presenečeni, ko se je predzadnji večer srečanja z njimi udeležil tudi predsednik skupščine občine Velenje Drago Sulek, ki jim je na kratko orisal dosežke in težave na našem področju. Na tem srečanju je bilo nakazanih nekaj koristnih in spodbudnih misli, ki lahko pripomorejo k razreševanju težav. Sklenjena so bila nova znanstva in prijateljstva, obisk pa je seveda nov kamenček v mozaiku raznolikega in plodnega sodelovanja pobratenih občin Split in Velenje. Gostje so bili prijetno presenečeni nad lepotami in dosežki Šaleške doline VABILO Združenja borcev NOV Podkraj — Kavče, Ravne in Šmartno ob Paki ter Občinski odbor ZZB NOV Velenje vabijo borce, mladino in delovne ljudi ter občane na spominske svečanosti ob odkrivanju spominskih plošč padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. SPOMINSKE SVEČANOSTI BODO: — 2. julija 1988 (sobota) ob 10. uri dopoldne pri domu krajanov v Podkraju, kjer bo odkrita spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja KS Podkraj —Kavče; govornik bo Janko Ževart; — 2. julija 1988 (sobota) ob 17. uri na Škrubovem domu v Ravnah, kjer bo odkrita spominska plošča sedmim članom Škrubove družine — žrtvam fašističnega nasilja; govornika bosta Franc Hudomol, sekretar KO ZB NOV Ravne in Ferdo Kovič, član predsedstva OO ZZB Velenje; — 3. julija 1988 (nedelja) ob 17. uri v Paški vasi, kjer bosta odkriti spominski plošči sedmim članom Irmano-ve družine in petim članom Puncerjeve družine — Žrtvam fašističnega nasilja; govorniki bodo Karel Napotnik, predsednik ZB NOV Šmartno ob Paki, Jože Povše, podpredsednik OO ZZB NOV Velenje in Anton Dvornik. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite teh spominskih svečanosti in s svojo udeležbo počastite spomin na padle borcce in žrtve fašističnega nasilja. Vabijo: ZB NOV Podkraj —Kavče ZB NOV Ravne ZB NOV Šmartno ob Paki OO ZZB NOV Velenje SAMOUPAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA CESTE OBČINE VELENJE VABILO Na osnovi 32. in 42. člena Statuta Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje SKLICUJEM 5. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje, ki bo danes, v ČETRTEK, 23. JUNIJA 1988 OB 12. URI V SEJNI SOBI Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje (IV. nadstropje). DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in določitev dnevnega reda 2. Delegatska vprašanja 3. Pregled zapisnika 4. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine SIS za ceste občine Velenje z dne 10. 2. 1988 in poročilo o realizaciji sklepov 4 Obravnava in sprejem poročila o realizaciji plana SIS za ceste občine Velenje za leto 1987 5. Obravnava ocene realizacije plana SIS za ceste občine Velenje v I. polletju 1988 6. Volitve kandidatov za opravljanje funkcij v samoupravnih or-ganih SIS za ceste občine Velenje 7. Razno Prosimo, da delegacije in konference delegacij zagotovijo udeležbo svojega delegata! Predsednik skupščine TONE TAJNŠEK, L. R. EMONA EKSPRES Dober dan, žalost! Ozračje v našem glavnem mestu je zatohlo in vznemirljivo hkrati. Spominja na neke čudne, daljne čase, ki so jih doživeli naši očetje in dedje v revoluciji za katero pravimo, da je bila »enkrat dovolj«. Po ljubljanskih zidovih čez noč nastajajo parole; ne tisti, večkrat zelo iskrivi in duhoviti grafiti pesniško navdahnjenih pobalinov, mulcev iz sosednje ulice, ki si gredo verbalni seks po naših fasadah — ne, pojavljajo se parole o Janezu Janši, ponavljajo se stare OF-ovske parole, celo visoko na stolpu ljubljanskega gradu je neko jutro zaplapolal velik napis na platnu: Janez Janša. Nekatera okna, vrata in zidovi pa vsaj nekaj ur prenesejo tudi lepak, na katerem so fotografije vseh treh osumljenih in s katerim se poziva mlade, naj volijo za svojega predsednika Janšo. Pri prodajalcih Mladine je moč kupiti bedž, na katerem je narisan Triglav, med njegovimi vrhovi pa dve črki: JJ. Ta simbolična (in seveda politična) dejanja so svojevrstni znak za mnogo več, ne zgolj za »primer treh aretiranih«! Po eni strani so jasen revolt proti dogodku, ki ga zaradi zavitosti v vojaško skrivnost, ne zmoremo razumeti (tudi zaradi njegovega sovpadanja z drugimi dogajanji ne) in je nepošteno od javnosti pričakovati, da ga bo tudi razumela. Po drugi strani gre za najbolj neposreden odgovor vsem tistim konzervativnim silam pri nas, ki iščejo izhod iz sedanjih zagat v preteklosti — v starem, namesto v nečem novem, civilizacijskem, evropskem. Žal, je primer »Janša, Tasič in Borštner« naša prva odločnejša lekcija o pravni državi in pravni kulturi, kajti ob vseh prejšnjih primerih (dachauski procesi. Goli otok, primer Para-ga, sojenje šesterici itd.) je zakonitost nadomestila »pravna« lai-čnost, pravičnost seje preoblekla v maščevalnost, ideologija pa je s proklamiranimi cilji upravičeva-la vsa sredstva — tudi sodne zmote, ki so nekatere stale življenja. Zdaj naši najbolj eminentni pravni strokovnjaki ugotavljajo ne samo, kako konzervativna in nesodobna (nedemokratična?) je naša kazenska zakonodaja, ampak, da sodi tudi v sam svetovni vrh represivnih zakonodaj. To še zlasti velja za zvezni kazenski zakonik (v republiških so večje medsebojne razlike) in za »dvo-domnost« kazenske zakonodaje, ki jo potrjuje obstoj civilnega in vojaškega kazenskega postopka proti civilistom. V večini zahodnih demokracij vojaških sodišč ne poznajo več, civilistom lahko sodijo le civilna sodišča in jih zagovarjajo le civilni odvetniki. Ves tale razcvet sodobnejše pravne misli teorije in prakse — vse to priseganje strokovnjakov, da je vendarle treba marsikaj menjati, se ne pojavlja prvič ob primeru omenjenih aretacij. Pomemben del slovenskih, pa tudi jugoslovanskih pravnikov na vse to opozarja že dolga leta; opozarja na nesmisle v kazenski zakonodaji, na neprecizne opredelitve v posameznih členih, ki omogočajo takšne ali drugačne razlage, s tem pa omogočajo tudi manipulacije in po potrebi politične procese. Bojazen, da bo ne glede na sedanje priseganje ne samo pravnikov, ampak tudi naših političnih forumov, da je treba posodobiti in demokratizirati našo zakonodajo — da bo ne glede na to nemogoče karkoli spremeniti, je upravičena. To nenazadnje kažejo že »ustavni« poskusi centralizacije sodnih pristojnosti na zvezni ravni, prizadevanja po enotnem kazenskem zakoniku, ki naj bi odpravil kazenske zakonike republik in pokrajin itd. Se zlasti pa je »trojni primer« pokazal, kako zelo občutljiva je demokratična javnost na varstvo človekovih pravic, pa tudi to, da smo o njihovem zlorabljanju doslej uradno molčali. Marsikomu pa seveda niti malo ni do tega. Piše: Vinko Vasle da bi to vprašanje postalo javno, kar je pokazala že lanskoletna polemika Jožeta Smoleta z nekaterimi zveznimi organi in funkcionarji, od katerih je zahteval natančno poročilo o razmerah v naših zaporih. Tega še do danes ni dobil. Nesporno ima vsaka država svoj represivni aparat (policijo, sodišča, zapore, vojsko) — ta je konstitutivni element državnosti, pa če se to sliši — še zlasti zdaj — še tako cinično in nesprejemljivo. Ni problem v obstoju tega aparata, problem nastopi takrat, ko se pojavi vprašanje razmerja med državo in posameznimi deli represivnih organov. Država je že po definiciji občanska skupnost na katero državljani prenesejo določene in za čim-boljše funkcioniranje skupnosti pomembne naloge. Zatorej imajo (civilno) demokratično in neodtujljivo pravico, da zahtevajo javno delovanje države, še zlasti pa njenih najbolj občutljivih delov — tudi vojske in policije. Absurdno pa je od državljanov zahtevati, da brezprizivno in vnaprej zaupajo v večno pravičnost in nezmotljivost teh delov družbe. To lahko vodi le v totalitarizem različnih vsebin in oblik, ne pa v demokracijo. Iz naše novejše zgodovine bi za ilustracijo lahko navedli vrsto primerov, ki govorijo o tem, da se je v določenih obdobjih del represivnega aparata ločil od države in se postavil izven nje in nad njo. V času Rankoviča se je to zgodilo z našo policijo, v času . informbiroja seje to potrjevalo s skrajno nehumanim, nečloveškim in zato neopravičljivim ravnanjem z zaporniki na Golem otoku. In cela vrsta primerov je, ko se je kazensko pravo zlorabljalo v politične namene. Na I zadnji seji predsedstva slovenske socialistične zveze, v reakcijah I nekaterih zveznih forumov na pi- j sanje o JLA in v reakcijah najviš- ' jih predstavnikov naše armade , se je pokazalo neizpodbitno dej- 1 stvo: samo majhen korak pripravljenosti in dobre volje s strani JLA bi lahko bistveno prispeval I k zmanjšanju sedanje, večkrat . neznosne napetosti, ki je nastala ] po aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča. Ta korak bi na primer lahko bil v tem, da bi vojaški organ, ki vodi sedanjo preiskavo proti osumljenim, dovolil, da jih obiščejo predstavniki našega Rdečega križa in skupina civilnih zdravnikov. Zakaj to ni mogoče, ostaja popolnoma neraz- j umljivo in seje med ljudmi še dodatne dvome, nezaupanje in napetosti. Generalmajor Ivo To-minc je nedavni izjavi slovenskega zdravniškega društvu in dru- 1 štva pravnikov označil kot nov primer nesprejemljive vmešava- ] nja v JLA in ponovno žalitev ar- | made češ, kako je mogoče, da tudi strokovna javnost na tak način j omalovažuje vojaško pravosodje in zdravstvo. Ampak, to globoko nezaupanje javnosti ne samo v vojaško pravosodje in zdravstvo, ampak še v marsikaj drugega, kar z armado nima zveze, ni nastalo samo ob primeru »Janša, Tasič in Borštner«; to nezaupanje so v .1 nas zasejala dolga leta prema- ] nentne družbene, moralne in go- | spodarske krize, v nas so ga zase- I jali posamezniki, ki so v imenu ljudstva delili pravico in svobo- J do, ki so odločali o vsem in vsakomur. V času, ko rinemo samo še navzdol, ko se marsikdo že otepa z revščino, pa si to ljudstvo zasluži vsaj delček razumevanja in spoštovanja. In dobre volje ter pripravljenosti za civiliziran dialog, brez katerega ni ne občutku svobode, kaj šele svoboda sama. Samo s sedanjim grmenjem izza govorniških in še kakšnih odrov, s hujskaškimi časopisnimi pamfleti v jugo-tisku, bomo še naprej vsako jutro lahko rekli »Dober dan žalost« in se pogovarjali o novih in novih scenarijih o naši prihodnosti. Toda žalost nekega dne preraste v gnev in gnus - I tega pa si (mogoče sem naiven) pri nas vendar nihče ne želi. , »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: od J. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas<. se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 23. junija 1988 •k titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas C3S * L stran 3 Izvršni svet Odpravimo vzrok izgub Delovnim okoljem, kjer se srečujejo z motnjami v poslovanju, so namenili osrednjo pozornost na seji izvršnega sveta prejšnjo sredo. Najbolj temeljit pretres zahteva seveda sanacijski program Tovarne usnja Šoštanj, ki pa še vedno ne daje dovolj jasnega odgovora na zastavljeno vprašanje, kako s tovarno usnja v bodoče. O tem so govorili na včerajšnji seji. Temeljito pa so pregledali program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju Vekosa ter Naravnem zdravilišču Topolšica. Program ukrepov Vekosa temelji na tržnem sistemu, ki so ga v tem delovnem okolju po besedah direktorja Viktorja Podgorška, pripravljeni sprejeti in izpeljati tako kot uporabniki želijo. Povedati pa je treba, da so izkazano tromesečno izgubo pokrili iz sredstev razširjene reprodukcije, kar bodo morali nadomestiti. Torej je bila lahko to le kratkoročna rešitev. Program ukrepov za odpravo % motenj v tem delovnem oko lju je komunalna skupnost potrdila že pred obravnavo na izvršnem svetu, tu pa so poudarili, da je treba mednje vnesti tudi usmeritve, ki .bodo sprejete na občinski skupščini po zaključku javne razprave o tem področju našega delovanja. Posebno vprašanje je tudi Zdravilišče Topolšica, ki smo ga v občini v precejšnji meri še nedograjenega prepustili zaposlenim v tem tozdu in Zdravstvenemu centru. Kakšen odnos do te dejavnosti, kaže tudi to, da so že lep čas brez direktorja, prav tako pa tudi nimajo ustrezno razrešenih drugih pomembnih delovnih mest. Vse to in pa tudi siceršnje težave, ki pestijo naš turizem, so zapeljale ta kolektiv v rdeče številke. Pripravili so sicer temeljit predsanacijski program za odpravo te izgube. To pa seveda še ne bo dolgoročna rešitev za ta kolektiv. Te si brez pomoči širše družbene skupnosti tudi ne znajo predstavljati. (mz) Oživljanje gospodarstva Ko spremljamo rezultate velenjskega gospodarstva smo lahko z gibanjem industrijske proizvodnje kar zadovoljni, še posebej, če .se primerjamo s slovenskim povprečjem, kjer ta že kar zaskrbljujoče pada. Pri nas pa narašča. Pa poglejmo, kako se nam je gibala industrijska proizvodnja v zadnjem obdobju. Najuspešnejši smo bili leta 1985. Naslednje leto nam je upadla za dobrih 6 odstotkov, lani pa še za osem odstotkov. Koncem lanskega leta nam je začela naraščati in takšen trend še vedno beležimo. Tako je bila naša industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 4,6 odstotka višja kot lani v enakem času. Najbolj smo proizvodnjo povečali v takoimenovani skupini »drugo blago« — za 36,6 odstotka, proizvodnja blaga za potrošnjo je bila višja za 25 odstotkov. Najbolj se nam je zmanjšala proizvodnja sredstev za delo — za 23 odstotkov, precej nižja pa je tudi proizvodnja električne energije — za 14 odstotkov. (mz) Rekli so: Andrej Kržič na seji izvršnega sveta ob obravnavi programa varčevanja na področju komunalnih storitev: »Priprava takšnega programa s strani izvajalcu je vsekakor čudna. To seffni zdi tako, kot če bi Gorenje reklamiralo svoje proizvode: Perite na roko, ker so pralni stroji predragi!« Na seji izvršilnega odbora Sa-vinjsko-Saleške gospodarske zbornice, ko so govorili o drobnem gospodarstvu: JOŽE MRAZ, Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja: »Štiri leta sem že na tem komiteju, pa me doslej nobeden od bodočih zasebnikov še ni prišel vprašat, kaj bi v občini Velenje potrebovali.« (mkp) Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Pospešiti razvoj drobnega gospodarstva Na savinjsko-šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju so izdelali delovni osnutek programa drobnega gospodarstva. Možnosti vidijo predvsem v dveh smereh oblikovanj manjših delovnih organizacij in pospeševanju zasebnega sektorja. Na eni strani naj bi postale nosilke ustanavljanja malih enot drobnega gospodarstva razvitejše organizacije združenega dela, na drugi strani pa zasebniki. Slednjim bi bilo potrebno pri tem pomagali v zagotavljani! prostorskih pogojev, pri kreditiranju in investiranju, z davčno politiko, oblikovanjem sklada za razvoj drobnega gospodarstva in s poslovno-informacijskim centrom za drobno gospodarstvo. Na seji izvršilnega odbora so podali vrsto konkretnih predlogov in pobud. Najprej so se zavzeli za to, da je treba opredeliti kaj v občini Velenje pravzaprav želimo imeti, tako bodo znali tudi svetovati. Bodočim zasebnikom je treba ponuditi pogoje, predvsem pa je treba prav pojmovati drobno gospodarstvo. Gre za dopolnilo velikega gospodarstva, da bo to lahko normalno delovalo. Izredno pomemben pa je informacijski poslovni sistem, katerega namen je organizirano in- Velenjska enota območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Presahnila denar in enota Na seji skupščine velenjske enote območne vodne skupnosti Savinja—Sotla so delegati obravnavali in sprejeli sklep o prenosu vseh pravic in obveznosti velenjske enote za komunalno skupnost občine Velenje. Predsednik skupščine dosedanje enote Stane Divjak je to odločitev obrazložil takole: »Glede na zakon o vodah velenjske enota ni imela pogojev za obstoj. Ekonomska upravičenost, delno tudi zakonska, za njeno delovanje je temeljila na dejstvu, da smo zbirali tudi nekaj lastnih sredstev. Po sprejemu novega samoupravnega sporazuma z združenim delom o zbiranju sredstev pa je ta delež odpadel. Ker teh sredstev ni več, obstoj enote ni več smiseln, posebno zato, ker ne moremo biti registrirani pri gospodarskem sodišču kot samostojna enota s svojim žiro računom. Zakon sicer daje možnost za odbor v okviru območne vodne skupnosti in za delno zbiranje sredstev. V nekaterih občinah to ima- jo, v Velenju pa smo se odločili drugače.« Kakšne so torej prednosti prenosa vseh pravic in obveznosti na komunalno skupnost? »Dolgoletna obveza našega združenega dela je izgradnja čistilne naprave in po dolgotrajnem prerekanju in zbiranju sredstev smo se zanjo le odločili. To je seveda komunalni objekt, pri izgradnji bosta zveza vodnih skupnosti in območna vodna skupnost sodelovali s 60 odstotki sredstev, investitor naprave je komunalna skupnost, torej enota ni bila več upravičena. Prvi vzrok za ukinitev je zakonski, drugi pa dejstvo, da dodatne prispevne stopnje 0,4 odstotka v združenem delu nismo uveljavili. S sklepom, ki smo ga sprejeli na skupščini smo v celoti zagotovili stalnost dela, ki temelji tudi na samoupravnem sporazumu z območno vodno skupnostjo, način in organiziranost pa bomo opredelili v bližnji prihodnosti.« Čistilna naprava zagotovo ni edina naloga na tem področju! »To je res. Precej problemov je na vodotokih 3. razreda, kar je pomembno zlasti v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Te vodotoke moramo še naprej urejati in zanje bi bila zares potrebna dodatna sredstva. Vendar ta sredstva lahko zbiramo tudi preko komunalne skupnosti, ki ima široko delegatsko bazo in se bomo lahko dogovarjali tudi o tem.« Kakšna pa bo nadaljnja povezava z območno vodno skupnost- »Člani dosedanje enote bodo še naprej delovali kot delegati v območni vodni skupnosti in v zvezi vodnih skupnosti. Ti delegati bodo skrbeli za uresničevanje investicijskega programa izgradnje čistilne naprave, obenem pa tudi gospodarili z denarjem, ki ga gospodarstvo zbira za urejanje voda. Vsa ta sredstva se bodo tudi poslej pravično razdeljevala. delitev pa bo temeljila na srednjeročnem in dolgoročnem programu.« B. Mugerle m ZELO CEhitT! BELE CLOVEKE IZ lOSfAMJA, OKJf /tlET) TAK.0 ČOOOV/TE' KIAFRAI/E TA Q\QHAL/ZACl7o 1 formiranje in zavezovanje poslovnih stikov med enotami drobnega gospodarstva in z vsemi zainteresiranimi. Nosilec aktivnosti pri vzpostavljanju in razvoju informacijskega poslovnega sistema drobnega gospodarstva je Gospodarska zbornica Slovenije, za področje savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pa naj bi te naloge prevzela ERA. Poslovni prostori za regijski center bi naj bili v novi tehnični blagovnici v Titovem Velenju, kjer bi bili tudi prostori banke namenjene poslovanju z obrtniki, tako bi na enem mestu zbrali ponudbo blaga, informacij in bančnih storitev. Da pa vendarle začnemo, pravijo na SŠGZ-ju, se najprej lotimo prostora, zagotovitve lokacij za obrtne in industrijske cone. oblikovanje sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva, organizacijo za svetovanje pri nastajanju novih delov drobnega gospodrstva, zbornica pa bo skupaj z združenjem obrtnikov prevzela izobraževanje sedanjih in bodočih podjetnikov. (mkp) POD PRHO Torej, od besed k dejanjem »Osvetlimo svojo prihod nost, izkoristimo ponujeno priložnost« je bilo geslo letošnjih prireditev v mesecu mladosti. Z vrsto kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, okroglimi mizami, raznimi srečanji so mladi velenjske občine hoteli občane na vsakem koraku opozoriti nase, na svoje težave. Hkrati pa povedati tudi to, da ima leto dvanajst mesecev, in da si želijo biti deležni enake pozornosti kot v najlepšem mesecu leta, v mesecu mladosti, ljubezni, tudi v preostalih enajstih. V intervjuju s prejšnjim predsednikom občinske konference ZSMS Velenje Bogdanom Gregorinom smo zapisali, da mladi naše občine posebnih razlogov za zadovoljstvo nimajo. Navedli smo tudi nekaj vzrokov za to: od zaostrenega gospodarskega položaja in zapletenih družbenih razmer, do malodušja v lastnih vrstah. Čemu slednje? Pravijo, da imajo toliko lastnih težav, da jim za kaj drugega ne ostaja ne časa, ne volje. Sicer pa, kaj lahko vidijo okoli sebe? Nič svetlega: pogled na sedanji trenutek ni rožnat, da ne govorimo o prihodnosti, v katero stopajo z doto, ki jo ne bi hotel imeti nobeden deklic. Prednje so postavljene predvsem delovne obveznosti. skrb za boljše rezultate gospodarjenja. To pa je tudi skoraj vse. S svojimi eksistenčnimi vprašanji, ki jih poskušajo postaviti ob bok prej omenjenih nalog, ne prodrejo tako kot hočejo in"želijo. Ni stanovanj za mlade družine, štipendijska politika utira svojo pot, tudi pri zaposlovanju je vse težje. Čeprav to niso le vprašanja mlade generacije, ampak — kot ugotavljajo — skupna, je le malo takih, ki bi jim bili pripravljeni prisluhniti, jih razumeti in jim tudi pomagati. Prej nasprotno. Odrasli jih kaj radi opozarjajo le na napake, pri tem pa pozabljajo, da jih delajo tudi sami. Generacija znanja. nove tehnologije, fleksibilne in udarne ekonomije, kar naj bi mladi bili, pa ob občutku nemoči pri odločanju o temeljnih vprašanjih družbenopolitičnega in ekonomskega razvoja naše družbe to res ne morejo biti. Treba pa je pogledati še drugo stran. Na nedavni program-sko-volilni seji so med drugim ugotavljali, da je razkorak med zapisanim, izrečenim in dejanskim prevelik. Odkrito so priznali, da so za to. da bi ga zmanjšali, -tudi sami premalo naredili. Preveč časa in energije so namenili obrobnim stvarem. Tako ne gre več naprej, so bili odločni. Prepisovati sicer že sprejete, vendar neuresničene naloge, ne vodi nikamor. Treba bo misliti s svojo glavo, pustiti manj pomembne zadeve ob strani in več pozornosti nameniti vsebini — v tem trenutku so to sklepi krškega kongresa in odgovor na vprašanje, kdo ima koga — občinska konferenca ZSMS mladince ali obratno. To je tisto pravo, če niso in nočejo biti krizna generacija. Zalo, da bo razkorak med zapisanim in dejanskim manjši, pa bodo morali priti od besed k dejanjem čimprej. In ne le mladi, ampak vsi. Še enkrat »Rekovi samski domovi« Kompromis namesto prepira Neposredni povod za pisanje tega članka — okrogla miza o problematiki samskih domov Rek in nato še skupna seja predstavnikov družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije RLV, poslovodnih delavcev RLV in sozda REK ter aktiva mladincev samskih domov — je časovno že nekoliko odmaknjen, a še kakšno razmišljanje zadevi ob rob ne bo škodilo. Bojim se, da tudi koristilo ne, saj to problematiko brez večjih rezultatov v Reku premlevajo že leta; da, celo že drugo desetletje. Da izboljšanja bivanjskega položaja stanovalcev v samskih domovih ni. je en sam vzrok: težav, ki se v Rekovih samskih domovih pojavljajo že vsa leta njihovega obstajanja in poslovanja, vodilni delavci v upravi samskih domov, delovni skupnosti Rek Družbeni standard in sozdu Rek skupaj s stanovalci v samskih domovih niso sproti razreševali! Seveda so bile težave najprej težavice in bi takšne bile razrešljive v kratkem roku. Danes pa jih je nakopičenih veliko in ene povzročajo druge. Nekaterim nepravilnostim in motnjam se sploh lahko čudimo, da se kažejo kot »večne težave«. Hišni red, na primer. Imeti ga mora vsaka skupnost ljudi, večja ali manjša, ki živi skupaj pod neko streho, napisanega ali nenapisanega, in se ga seveda tudi držati. Je stanovalcem samskih domov treba to dopovedovati že 15 let? Domske izkaznice so drug problem. Vsi ljudje imamo osebne izkaznice, s katerimi se lahko predstavimo, da drugi vedo, kdo smo in kje smo doma. So domske izkaznice kaj drugega in manj samoumevnega? Pa hrana! Sto' ljudem s sto okusi res ni lahko ustreči. A če so ljudje pripravljeni sodelovati pri sestavljanju jedilnikov, kot v samskih domovih so, in povedati, kaj radi jedo — je tej želji tako težko ustreči? In še in še. Na omenjenih srečanjih, ki sta povod za ta članek, so bile izražene tudi dobre ideje za razrešitev spleta vprašanj v samskih do- movih. Vendar je nepristranski opazovalec lahko opazil, da so razpravljalci bolj slabo poslušali drug drugega in predloge »nasprotnega tabora«. Tega nasprotnega tabora namreč pa sploh ne bi smelo biti. Tako stanovalci v samskih domovih vsaj večina od njih — kot tudi poslovodni delavci, ki se ukvarjajo (tudi) s poslovanjem samskih domov, so zaposleni v sestavljeni organizaciji Rek — se pravi sodelavci — in imajo torej verjetno podobne interese glede razmer v samskih domovih. In vsi. ki tako deiajo in živijo vsak dan v sodelovanju drug z drugim se morajo držati recepta, ki tako delo in živjjenje omogoča. To je kompromis, pogovor, dogovor. Ne dopuščali prerekanja in govorjenja drug mimo drugega, obkladanja z nesramnimi besedami, nestrpnimi izjavami in užaljenimi pogledi! Vsak mora postati sprejemljiv za kritiko svojega slabega dela ali obnašanja, upoštevati predloge drugega in popustiti pri svojem »edino pravilnem stališču«! Voz, ki ga vleče vsak v svojo smer, ni še nikoli nikamor speljal .. . Diana Janežič Za pestre počitnice Dnevno taborjenje na Slemenu Dnevno taborjenje je že poznana in priljubljena oblika letovanja velenjskih otrok. Tudi letos jim ga bo občinska zveza prijateljev mladine Velenje omogočila v sodelovanju s taborniškim odredom Pusti grad iz Šoštanja. S taborom pa se bodo premaknili malo višje kot pretekla leta — na Sleme. Tudi na Slemenu bo obilo možnosti za koristno preživetje prostega časa. Gorske jase dajejo neizmerne možnosti za krajše, pa tudi malo daljše izlete. Spoznavali bodo lahko taborniško življenje, pa zdravilne rastline in še marsikaj. Letošnji tabor se bo na Slemenu odprl ta ponedeljek, torej 27. junija. V času praznikov, od 2. do 5. julija ga bodo zaprti, nato pa bo v njem spet živahno do 9. julija. Otroci se bodo vozili v tabor vsak dan ob 9. uri (avtobus odpelje s parkirišča pred Rdečo dvorano) iz Titovega Velenja. Avtobus bo ustavljal še v Pesju in na Glavnem trgu v Šoštanju. Vsi tisti osnovnošolci, ki se na to taborjenje v šoli nista prijavili, lahko kar pridete na omenjena zborna mesta in se priključite skupini. Domov pa se bodo vračali ob 17. uri s Slemena. V taboru bodo seveda poskrbeli za prehrano, za kar bodo morali starši (skupaj s prevozom) prispevati po 3.500 dinarjev dnevno, del stroškov pa bo pokrila občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Torej vsi tisti otroci, ki imate radi zdravo življenje v naravi, pa ste te prve počitniške dni še doma, zapustite betonska dvorišča in preživite nekaj prijetnih dni, s prijatelji, v naravi. Boste videli, imeli se boste lepo. V naravo se boste vedno radi vračali. Naj zaključim ta zapis z mislimi predsednice komisije za letovanja pri občinski zvezi prijateljev mladine Velenje Anice Podlesnik: »V Sloveniji začenjamo s številnimi akcijami, z namenom, da bi ljudje bolj zdravo živeli. Vse večje namreč takšnih, ki se zapirajo med štiri stene, so slabe volje, tarnajo nad težkimi časi — namesto, da bi šli ven, na zrak, v naravo, se razgibali in skušali pozabiti na težave. Ni lepšega občutka kot prijetna utrujenost po takšni sprostitvi v naravi. Starši pridružite se tej humani akciji, privoščite vašim otrokom sonce, zrak, svobodo, morda vsaj za nekaj dni na Slemenu. Betonsko dvorišče jih bo počakalo in še veliko bo možnosti za nabiranje sklepne revme na betonu pred blokom« M. Zakošek 4. stran * OD TU IN TAM titovo velenje -k 23. junija 1988 Novator Jože Bider iz Rečice ob Savinji »Delaj tisto, za kar si sposoben in te veseli!« Jožeta Bidra, naprednega kmetovalca l Dol—Suhe pri Rečici ob Savinji, poznajo mnogi ali skoraj vsi iz Gornje Savinjske doline in še mnogo širše. Poznajo njegovo usmerjeno in uspešno kmetijo, zelo lepo in še lepše urejeno — kar seveda ni povsem njegova zasluga — poznajo ga kot družbeno-poli-tičnega delavca v krajevni skupnosti, občini in na zadružnem področju. Bil je med pobudniki ustanovitve slovenske kmečke zveze, tudi med ustanovitelji kmečke zveze v Gornji Savinjski dolini. Še" bi lahko naštevali, vendar ne tokrat. Beseda bo namreč o prav tako pomembni zadevi, saj ga ludi po njej poznajo širom naokrog. Gre za njegovo bogato dejavnost na področju inovacij in izboljšav kmetijskih strojev in traktorskih priključkov. »V vsem tem času se mi je posrečilo »pogruntuti« in izboljšati precej strojev in naprav. Kako? Razmišljati in delati "pričneš na podlagi vsakdanjih delovnih in življenjskih potreb, zlasti z namenom, da si olajšaš in izboljšaš delo. Moji začetki so bili obetavni in dobil sem veselje. Vse to so videli tudi sosedje in me pričeli spodbujati, ker so želeli izboljšave tudi sami uporabljati.« Tako seje torej začelo in iz tega so se rodili bogati sadovi. Od številnih »malenkosti« Jože lii-der za svoj prvi velik uspeh šteje traktorski mešalec za gnojevko, ki mu je lani dodal še napravo za vbrizgavanje zraka. Oboje je zaščiteno, za kmetovanje še kako koristno in kmetje so zelo zadovoljni z učinki. Druga stvar, koristna in zanimiva, je avtomatski Irosilec sena. To je teleskopski razmeto.valnik, priključen na pu-halnik, ki enakomerno razmetuje seno na prevetrovalne naprave. Veliko (ruda prihrani in znatno cenejši je od tujih podobnih naprav. Naslednji je priključek za traktor, s katerim kar s sedeža. brez napora, varno in hitro pripnemo enoosno prikolico. Na nekaj je Jože še posebej ponosen. Izum mu je vzel precej več časa, pa vendarle. »Gre za pobiralnik sveže krme. ki ga drugače na trgu ni. Uporablja se pri vsakodnevni košnji sveže krme, v nekaj minutah pa ga brez težav priklopimo na samohodno kosilnico BCS 127. Problem je v tem, da ljudje tega stroja ne poznajo in ga prodajamo le tam kjer smo ga predstavili. Njegovo delovanje z veseljem predstavim vsakomur tudi na domu. Še eno napravo bi rad predstavil. To je vijačni cepi 1 ni k drv. Teh je na trgu precej. vendar ne takšnih. Njegova izrazita prednost je, da drv ni treba dvigovati, cepimo jih na tleh in to ne glede na dolžino in debelino. Brez trpljenja, hitro in va rno.« Vsi ti stroji in priključki so na tržišču. Izdelujejo jih obrtniki-kooperanti Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. »Sam se z izdelovanjem ne morem ukvarjati. Niti nisem sposoben, trpela bi kmetijska dejavnost, pa še časa za razvoj novih ne bi imel. Prav razvoj pa mi leži in me veseli, menim pa ludi, da naj ljudje delajo tisto kar jih veseli in za kar so sposobni. Še polno glavo idej imam.« Nova stvar je elektro-agregat na traktorski pogon. Zelo primeren za kmetijstvo, pa tudi za potrebe SLO in drugod. »Agregat lahko priključimo na traktor kot vsak drug stroj, poženemo traktor in imamo elektriko po vsem gospodarskem poslopju in v stanovanju. Seveda je to pomembno pri izpadih električne energije, posebej v perutninarstvu in mlečni proizvodnji. Na (o idejo sem prišel tudi zato, ker se ukvarjam z mlečno proizvodnjo. Ob izpadih električne energije molzni stroj odpove, na roke pa številnih molznic ni mogoče mol-sti. Podobne stroje sicer izdeluje Slovenska kmečka zveza Razdeliti bremena na vse ljudi enako Velika dvorana nazarskega delavskega doma je bila v nedeljo skoraj pretesna, da bi sprejela kmete iz vse Gornje Savinjske doline. V njej so se zbrali zato, da so ustanovili gornjesavinjsko kmečko zvezo in tako podprli delovanje in usmeritve nedavno ustanovljene slovenske zveze. Več kol 300 se jih je nagnetlo v dvorano, kar potrjuje resnično željo in potrebo kmetov po svoji pravi stanovski organizaciji. Triurna razprava je bila vroča in pestra, kmetje so odkritosrčno spregovorili o vsem kar jih teži, jasno so povedali kakšno organizacijo si želijo. Ne potrebujejo »trgovske« zadruge niti »monopola« gozdarjev« želijo in hočejo svojo zvezo, ki bo zagotovila, da bodo gospodarstveniki in politiki upoštevali njihove zahteve po pravičnejši kmetijski politiki, po pravičnejši razdelitvi bremen in dobrin med vse ljudi enako, ki bo imela moč pri spreminjanju zakonov. Združeni v slovenski kmečki zvezi se bodo kmetje trudili za takšne pogoje kmetovanja in gospodarjenja, da kmečki fantje ne bodo ostajali brez nevest in kmetije brez naslednikov, da vsi skupaj ne bomo ostali brez hrane. Posebej so poudarili, da se ne združujejo zato, da bi poviševali cene kmetijskim pridelkom, želijo le uskladiti cene reprodukcijskih materialov in pridelkov, in ludi ne želijo, da bi delavci plačevali predrago hrano. Želijo le enakopravne pogoje. Mnogo ostrih besed je bilo slišati, veliko predlogov in pobud, oblikovali so organiziranost zveze v mozirski občini, se dogovorili za članarino in podobno. Sklenili so tudi, da je bil zbor že ustanovnega značaja. Zato so imenovali devetčlanski odbor in poleg lega še šest krajevnih odborov, ki pokrivajo sleherni kotiček Gornje Savinjske doline. Njihova naloga je najprej nadaljnje vključevanje kmetov v zvezo, saj so si postavili cilj, da naj bo njen član vsak gornjesavinjski kmet. To bo kot kaže uresničljivo, saj se je v zvezo že pred nedeljskim zborom včlanilo preko 500 kmetov, po njem pa so vanjo množično vključili vsi, ki tega doslej še niso storili. Z zbora so poslali tudi pismo odboru za zaščito človekovih pravic v Ljubljani in z njim v celoti podprli njegovo delo in napore. J. P. Utrinki iz razprave — Zveza mora takoj zaživeti, saj se januarsko zadovoljstvo glede usklajevanja cen že danes spreminja v obup — Naša zveza ne sme postati še ena pijavka, ki bo žrla sadove naših žuljev. Nočemo birokracije, sicer bo treba ustanoviti novo zvezo — Našo organizacijo naj vodijo pošteni in strokovno usposobljeni ljudje. Ne poznamo kriterija moralno-politične neoporečnosti, saj večino organizacij v naši družbi vodijo ljudje samo na podlagi tega kriterija, vsi pa vidimo kam so nas pripeljali — Zakon je nepravičen. Kmetu dovoljuje, da lahko redi neomejeno število krav, jih hrani in molze vsak dan, ob nedeljah in praznikih, ko gredo drugi na dopust, o cenah in zaslužku pa odločajo drugi — Gozd in les sta »moja« le tako dolgo, da posekana drevesa spravim do prve ceste. Zakonodajalec se očitno boji, da bi kmet denar, pridobljen s predelavo lesa, vložil v posodabljanje in povečanje kmetijske proizvodnje — Nočemo prizadeti delavcev z visokimi cenami. Ni pa prav, da moramo pridelati in prodati 20 litrov higiensko neoporečnega mleka, da si lahko kupimo eno samo varovalko za mleko tudi Uljanik, vendar so štirikrat dražji, pa še njihovo vzdrževanje je zahtevnejše. Pri tej izboljšavi je pomembno, da mora biti vzdrževan predvsem traktor, takšne pa ima večina kmetov, pri tem znamka traktorja ni pomembna«. Dodajmo še to, da je novo zamisel. V ima na pol izdelan nik silaže v okroglih dar pravi, da bo o povedal prihodnjič, že bolj otipljiva. In bo. ze uresnicu-delavnici že razmetoval-silosih, ven-tem kaj več ko bo stvar to zagotovo j. p. m^mtmmm Pobiralnik sveže krine je pri vsakdanjem napornem delu še kako dobrodošel O novem izdelku, razmetovalniku silaže, bomo kmalu zvedeli kaj več, sedaj je pomembno delo na njem 15. srečanje mladih delavcev Gorenja Spoznavanje drugih delovnih okolij Včasih tradicija postane že kar obvezna, dodatno breme za liste, ki večkrat organizirajo kakšna srečanja. Za srečanja mladih delavcev Gorenja to nikakor ne velja. Prej bi lahko rekli, da so se toliko let obdržala predvsem zaradi potrebe po zbliževanju, spoznavanju in sodelovanju. Poslovni sistem Gorenja je s svojimi tovarnami vraščen v tako različna okolja širom po Jugoslaviji, da je takšno srečanje priložnost, ne le ugotavljati razlike, temveč predvsem spoznavati, zakaj razlike. Te pa so že v samem načinu življenja, v razmišljanju okolja, kjer mladi živijo, v njihovem lastnem razmišljanju in možnostih, ki jih imajo za hitrejši razvoj. Srečanja pa niso le družabna. Že več let na njih načenjajo teme, ki so zanimive za vse. Ponavadi so tudi njihova pričakovanja podobna. Letos so večji poudarek želeli nameniti kadrovski politiki, pa izobraževanju, družbenemu standardu. Odločili so se, da bodo ta vprašanja obravnavali jeseni, na enem rednih sestankov Koordinacijskega sveta. Tokrat pa so več časa na konferenci namenili poročilu o delu v preteklih dveh letih in volitvah novega vodstva. Najprizadevnej-šim mladim samoupravljalcem fz posameznih delovnih organizacij Gorenja pa so ob tej priložnosti podelili posebna priznanja. V času letošnjega srečanja so mladi raioamaterji Gorenja Bira vzpostavili ludi zveze po vsej Jugoslaviji. Z dobrimi željami za delo v prihodnje ter pozdravi njihovi konferenci so se jim javili iz vseh republik. O tem, kaj menijo o vsakoletnih Gorenjevih srečanjih, pa je svoje mnenje povedalo nekaj mladih udeležencev. Zvone Robida, predsednik Koordinacijskega sveta ZSM Gorenje Glin: »Vsekakor ideja o takšnih srečanjih ni slaba. Vsaj enkrat na leto se vidimo, spoznamo. Pogovorimo se o tem, s kakšnimi težavami se srečujemo tako na delovnih mestih, kot izven tovarniških ograj. Vsekakor bi lahko bila povezanost med mladimi delavci Gorenja sozd še tesnejša. Tako pa se pogosteje srečujemo le predsedniki iz posameznih delovnih organizacij, večinoma na sestankih. Tako v lastna delovna okolja le prenašamo sklepe in priporočila, ki jih nato poskušamo uresničevati po najboljših močeh.« Marko Lenošek. predsednik osnovne organizacije ZSM Gorenje Mali Gospodinjski aparati: »Takšna srečanja so potrebna. Na njih se spoznamo med sabo, prav tako pa tudi razmere, v kakršnih delajo mladi drugih to- m varn Gorenja. Tako se veča tudi pripadnost sozdu. Ugotovitve s teh srečanj poskušamo prenašati v svoja okolja, dogovore pa tudi čimbolj dosledno uresničevati. V Gorenju MGA, ki je manjši kolektiv, se mladi laže vključujemo v celotno delo delovne organizacije. Je pa takšna oblika srečanj, ko se tudi pogovorimo o različnih aktualnih temah, boljša. Samo športna srečanja, kot so bila v začetku, niso vec zadovoljevala.« Iztok Krenker. član osnovne organizacije ZSM tozda Pralno-pomivalna tehnika: »Vesel sem, da sem se lahko udeležil tokratnega, že 15. srečanja mladih delavcev Gorenja. Predvsem pa sem ponosen na priznanje, ki sem ga dobil kot predstavnik Gorenja Gospodinjski aparati. Na teh srečanjih se nekoliko pobliže spoznamo, ko si ogledamo proizvodnjo v tovarnan gostiteljicah tudi bolj vidimo, v kakšnih razmerah iii kako delajo. Spoznamo tudi njihovo širše 1 okolje. Menim pa, da so potrebna tako zasnovana srečanja, kjer se lahko tudi marsikaj pogovorimo.« Zvone Koželjnik. predsednik Osnovne organizacije ZSM Gorenje Procesna oprema: »Kot novi predsednik Koordinacijskega sveta ZSM Gorenja sozd se zavedam, da naše delo v prihodnjih dveh letih ne bo lahko, saj je težka splošna situacija. Ža podrobnejše naloge se bomo dogovorili iia prvi seji novega Koordinacijskega sveta. Že zdaj pa vemo, da bo prva pomembnejša naloga organiziranje okrogle mize o kadrovskih vprašanjih. izobraževanju ter druzbe-nerii standardu, ki naj bi io pripravili jeseni. Na njej naj bi oili-prisotni tudi vodilni delavci Gorenja sozd. Prav tako pa nameravamo takšno obliko vsakoletnih srečanj nadaljevati še v prihodnje, saj je to edino srečanje, ki nas poveže v tako velikem številu.« D. Razdevšek T v^fl- | Zvone Robida, Marko Lenošek, Iztok Krenker, Zvone Koželjnik Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P. OD Št. del. OBČINA VELENJE CSŠ TOZD SRŠ dipl. ing. strojništva 722.01 učitelj teoretičnega pouka v ru- darstvu X nč 8 700.000 1 CSŠ TOZD SRŠ dipl. ing. strojništva 722.01 učitelj strokovnoteoretičnega CSŠ TOZD EKŠ pouka v strojništvu (21 ur) X dč 8 350.000 1 dipl. ing. strojništva 722.01 učitelj strokovnoteoretičnega CSŠ TOZD EKŠ pouka v strojništvu X X nč 8 700.000 1 dipl. ing. elektrotehnike 725.01 učitelj strokovnoteoretičnega pouka v elektrotehniki X nč 9 700.000 2 CSŠ TOZD EKŠ dipl. ing. računalništva 726.01 učitelj strokovnoteoretičnih CSŠ TOZD SDŠ predmetov v programu računal. X nč 8 700.000 1 profesor kemije — biologije 780.23 učitelj kemije in biologije X nč 8 700.000 1 CSŠ TOZD SRŠ profesor nemškega jezika 780.22 učitelj nemškega jezika (21 ur) X dč 8 350.000 1 CSŠ TOZD EKŠ profesor nemškega jezika 780.22 učitelj nemškega jezika (21 ur) X nč 8 350.000 1 CSŠ TOZD EKŠ profesor slovenskega jezika 780.22 učitelj slovenskega jezika X dč 8 700.000 1 CSŠ TOZD EKŠ profesor matematike 780.23 profesor matematike X nč 8 700.000 1 CSŠ TOZD SRŠ profesor matematike in fizike 780.23 profesor matematike in fizike X nč 8 700.000 1 CSŠ TOZD EKŠ strojni tehnik 522.01 inštruktor praktičnega pouka za področje strojnega vzdrž. 5 nč 8 500.000 1 DO ESO dipl. ing. strojništva ali ing. 722.01 samostojni projektant za po- VEČ strojništva dročje postrojenj 3 nč 8 806.000 DO ERA ing. lesarstva 611.01 vodenje PE LES, KURIVO, GRADBENI MATERIAL 3 nč 8 620.000 1 DO ERA prometni tehnik 558.01 vodenje PE PREVOZNIŠTVO 3 nč 8 600.000 1 LJUBLJANSKA BANKA ekonomski tehnik 570.01 likvidator 6 m nč 8 450.000 2 PRODAJALNA PLANIKA prodajalec 465.01 prodajalec obutve 1 dč 8 400.000 1 OBČINA MOZIRJE SMREKA GORNJI GRAD lesarski delavec 111.01 lesarski delavec v gradbe- niš. 3 m nč 8 320.000 1 GORENJE GLIN snažilka 199.08 čiščenje X nč 8 270.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ delavcev določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število Smola, da te mine Mimo škarij Po lojtrci gor in dol PROST! STREL 0 PROSTI Hrastovo slovo Na velenjskem sindikalnem svetu so se po vzoru najrazličnejših rang lestvic (nogomet, najlepše noge, uspešni izvozniki, izvajalci disco glasbe) lotili izdelave rang lestvice poprečnih osebnih dohodkov po organizacijah združenega dela v gospodarstvu in negospodarstvu. Pri tem kar so dobili, moti vsaj petnajst stvari. Prva, da so vzeli po dolgem in počez vse, uspešne in neuspešne, petnajsta, če so rang lestvico že izdelali, jo'objavili, zakaj niso nanjo uvrstili tudi družbenopolitičnih organizacij, torej sebe? Takšne rang lestvice, narejene brez ustrezne podlage, brez enotnih kriterijev in meril, brez selekcioniranih posebnosti te ali one ozd pa prej zavajajo kot obveščajo. Sestavljalci lestvice rangiranje poprečnih osebnih dohodkov utemeljujejo z namenom, da želijo sindikalne in strokovne d.:lav V predhodnem sestavku smo opozorili na napake, pomanjkljivosti in možne vzroke za prekomerno porabo goriva, ki bistveno »ropajo« proračun voznika, oz. lastnika vozila. Tokrat pa želimo izpostaviti nekaj vidikov varčne vožnje na NAČIN VOŽNJE. Vožnja z bogatejšo mešanico goriva, ki je potrebna ob začetku vožnje, dokler se ne ogreje motor do delovne temperature, bistveno bolj vpliva na porabo goriva v hladnejšem obdobju. Pri avtomatskem »doziranju« goriva, če je sistem brezhiben, skrbi za racionalnost v tem smislu posebna naprava, vozila, ki imajo čok za mešanico zraka in goriva še za ročno preklapljanje, pa mora imeti občutek za to kar voznik sam. To, pa prenekaterikrat pomeni, da pozabimo na preklop lopute za zrak in tudi ogretemu motorju dovajamo prebogato mešanico, ki povzroča poškodbe sedežev ventilov ter ventilov samih. Zato si nikakor ne moremo Ko sem prečitala ta, sicer na prvi strani Našega časa objavljen članak, me je nekam hladno spreletelo. Bolj hladno mi je postalo kakor v nedeljo, 5. junija, ko smo se pri kmetu Predneku zbrali v dežju in nič kaj toplem vremenu. Tam mi je bilo toplo kljub temu, da smo se zbrali v popolnoma novem gospodarskem poslopju, saj smo ustanavljali telo, ki naj bi pomagalo k čistejšemu okolju v naši dolini. Motilo pa-me je naslednje: zelo, zelo, skopo je bil opisan ta zbor, članek ni imel v sebi nikakršnega učinka, zgolj naštevanje vidnih funkcionarjev iz Ljubljane z opombo recitacij pesmi, ki jih je recitiral sam pesnik Kuntner. V članku pa niso omenjeni ostali sodelavci kulturnega programa (ki pa nam jih tudi tam ni nihče predstavil), kot so moški pevski zbor, recitacije mladine, pevke z glasbenimi instrumenti, citraš in nenazadnje domači pesnik, ki je svoje pesmi recitiral, kakor je sam omenil, bolje po domače, vendar pa učinkovito in doživeto. S tem sem želela pojasniti naslednje: ŠED je društvo, sesta- ce v OZD opozoritj na sklepe predsedstva OS ZSS Velenje. Gre za to, da morajo v okoljih, kjer poprečni netto OD na zaposlenega odstopa v negativno smer za več kot 25 odstotkov, pripraviti programe o načinu dviga poprečnih osebnih dohodkov in tako zagotoviti večjo socialno varnost delavcev. Poprečje se da dvigniti tudi tako, da se zelo poviša najvišjim in malo najnižjim — pa to najbrž ni cilj, ker najvišjega socialno ogroženega zaenkrat še ne poznamo. In ta pogoj - 25 odstotno zaostajanje za poprečjem izpolnjujejo od 35. organizacij združenega dela v gospodarstvu tri, od 2 I. iz negospodarstva pa prav tako tri. Šest od skupaj šestinpetdese-tih. V marsikaterih očeh, ki so to lestvico videli, pa bodo črne ovce prej tisti, ki ne odstopajo, pa čeprav so v naravi te redkejše. (mkp) privoščiti, da ne deluje signalna (običajno oranžna) luč, ki opozarja na vklopljen čok — zaprt dovod zraka. Vožnja po mestu, na krajše razdalje, v prometnih konicah, v koloni ipd., povzroča bistveno, tudi do enkrat večjo porabo goriva. Pogosto pretikanje, dodajanje plina, zaviranje in pospeševanje, prosti tek vozila pred sema-fori in železniškimi zapornicami je obsojeno na »požrešnost vozila«. Nekoliko omilijo takšen režim porabe sodobne elektronske naprave, ki krmilijo vplinjač. Seveda v sodobnih vozilih. K zmanjšanju tovrstne porabe najbolj pripomore vozilo v garaži. Nekoliko tudi zmerna vožnja, zvezno izpeljevanje in blago zaviranje, vožnja »s srednjim pedalom plina« in dosledno ustavljanje motorja pred zapornicami in v križišču s semaforom. ki ima »dolg zaporni signal«. Poraba goriva je v veliki meri odvisna od voznikovih navad pri vljeno iz vrst prebivalcev celotne občine in še dlje, in če se niso zaradi slabega vremena mogli udeležiti Ustanovnega občnega zbora takrat, se jim mora nuditi priložnost, da se včlanijo sedaj. Mislim pa, da bi novinarji morali gledati na take zbore iz svojega prepričanja, člana ŠED, in pisati ODMEV! o vseh ljudeh, tudi o MALEM ČLOVEKU. Dovoli VELIKIH LJUDI imamo že na televiziji, ob njih pa malega človeka sploh ne opazimo. Pa je morda prišel z mnogo večjo zagnanostjo, v želji, da s svojo prisotnostjo pomaga, da se postavljeni cilji lažje uresničijo. Ti mali ljudje so Zavo-denjčani, ki so lani novembra organizirali veličasten zt>or v Titovem Velenju, tak mali človek je tisti, ki je v nedeljo v dežju pešačil v Zavodnje na Ustanovni občni zbor. Prav bi bilo, da bi bili pisci teh člankov seznanjeni s podeželjem še kako drugače, kakor z umiranjem gozdov. Predvsem bi se naj poučili o pomenu Spodnji tekst je bil objavljen v »Slobodni Dalmaciji«, napisal pa ga je Sergej Šelamov, novinar in prijatelj Velenjčanov, predvsem tistih, ki so več kot desetletje skrbeli za izmenjavo stikov in darovanje krvi v sodelovanju pobratenih mest Splita in Titovega Velenja. Da ne bi v celoti pokvarili prispejo* v Našem času o srečanju darovalcev krvi v Splitu, smo le nakazali težave, ki so jih naši občani imeli na potovanju v Dalmacijo in nazaj. Iztirjeni železniški vagoni v Zidanem mostu ter triur- BILJESKA Kad željeznica zaboravlja - vagone Grupa od pedeset dobrovoljnih da-/alaca krvi iz Titova Velenja jučer ujut-■o umalo nije ostala na splitskom že-jezničkom kolodvoru zahvaljujuči neorganiziranosti željeznice i nečijem ne-naru. Kada je, naime, kompozicija vla- WQGOf.fr ! vrtljajev, ki ga nekatera vozila imajo vgrajenega serijsko, nekateri vozniki pa ga dodatno vgradijo. Vendar pa bi naj bil namen prav v funkciji varčevanja in štednje motorja in ne le kot okras armaturne plošče. Če načrtujemo daljše potovanje, moramo napraviti časovni načrt, da bi se izognili prometnim konicam, potovanje pa je pomembno usmerjati tudi z avtokarto, da bi poiskali najkrajšo, oz. najracionalnejšo cestno povezavo. No, ob upoštevanju vseh do sedaj navedenih možnosti varčevanja pa ne smemo pozabiti, da je avtomobil s konstrukcijo pripravljen na čim manjši zračni upor. Zato je vsako dodajanje opreme, prtljažnikov, anten, nevsklajenih spojlerjev, priklopnikov dodatna obremenitev za pogonski motor, ki terja nove dodatne litre goriva. Skozi ceno tega pa nam odhaja vse bolj potreben denar, ki nam bo »krvavo« potreben za prehrano, obleko in v zvezi z vozilom — za vzdrževanje vozila. Če smo v enem izmed prejšnjih sestavkov zapisali, da je brezhibno vozilo varno vozilo, lahko ob zaključku -te teme zaključimo, da je zmerna vožnja s pravilno vzdrževanim vozilom — racionalna vožnja. Jože M1KLAVC nalno ureditev zagotovljeno in pomislite, ko se bodo nekateri stanovalci vselili v nova stanovanja, bodo že lahko gledali kabelsko televizijo! Za tistih nekaj tisočakov, ki še četrtina zneska ni, če si kdo na deželi naroči telefon in nanj čaka leta in leta. Na deželi si mora krajan visoko zavihati rokave in si zgraditi stanovanje, če hoče sploh kje stanovati. S tem je v nenehnem stiku z naravo in jo tudi mnogo bolj spoštuje kakor meščan, ki ga skrbi samo takrat, kadar ga kdo opomni na slab zrak. Da ne bi delala krivice, so tudi izjeme, toda še vedno trdim, da se za meščane brigajo razne službe, da je vse tako kakor je treba, da pa KS zunaj mesta komaj životarijo in so še daleč zadaj. Ustanovni zbor ŠED naj bo tudi v Našem času predstavljen tako kot je potekal. Pri vhodu nas je čakal v peharjih narezan domač kruh in sol, pa tudi med ljudmi so ponujali ta dobri, doma pečen kruh, ki je bil zastonj in so ga prisotni z užitkom jedli. Zato se zahvaljujem kmetiji v Zavodnjah za prisrčno gostoljubje in želim, da bi se prek tega društva začela zaustavljanje škode, ki se v gozdovih zelo pozna, ljudje jo bomo pa tako nesli s seboj v grob. Članica ŠED: Marinka Obu Gorenje 9 a Tudi to se je pravzaprav dogajalo v Hrastovi deželi, deželici v kateri so živeli v veliki slogi in miru hrasti vseh spolov, oblik, starosti, socialnih stanov in obeh spolov. Vsi od najmanjšega do največjega so po cele dneve delali klorofil, kisik in na jesen tudi okusne želode, ki so navadno končali v gobcih merjascev. Hra-šti in merjasci so živeli v sožitju, saj so prvi drugim dajali hrano, senco in streho pred dežjem, drugi pa so rahljali zemljo okoli korenin in jo obilno gnojili (po principu seve, da bolj ga hraniš — bolj bo sral). A navidezno sožitje je trajalo le dotlej, da so se merjasci pretirano odebelili in so njihovi par-klji začeli lomiti korenine, neznanske količine iztrebkov pa dušiti mlado rastje: pošteno je začelo zaudarjati že <;elo v nekatere sosedne dežele, sapica pa je zavela tja do prestolnice. Kupi govna so bili vedno večji in večji, grozila je resna nevarnost, da bodo segli vse do krošenj. Hrastki so še kar veselo mahali s krošnjami po govnu, razmišljajoč (tako kol so jih učili) o ničemer, veseli, da je sonca in vode na pretek; starši so delali cele dneve in noči, vmes malo pokrementirali, da tako ne bo več dolgo šlo, da bo tudi z merjasci nekoč nekdo opravil; stari hrasti, močno grča-stih debel in vej pa so jadikovali, kako je bilo včasih čisto drugače. Le hrastičem, ki so temeljito spoznavali svojo deželo, slutili modro nebo nekje nad krošnjami svojih prednikov, ni bilo čisto vseeno za njihovo usodo. Sodu je prebil dno krut dogodek, ki se je sicer napletal že nekaj časa, a ga hrasti niso zaznali v vsej njegovi globini. Nekega večera, malo po tistem ko je nad obzorjem zašlo sonce in je deželica počivala v zasluženem miru, je star, pohoten merjasec nesramno zlorabil najlepšo in najmlajšo, še deviško hrastovo drevesce, ki so jo od rojstva klicali za Demo Kracijo, varovanko deželnega glavarja Hrasta XIV. Glavarje svojo Demo Kracijo sicer ljubil, toda strah pred merjasci je bil prevelik, da bi jih kaznoval in je šele na ogorčene zahteve hrastičev sklical parlament, kjer naj vsakdo svoje pove in se vsi skupaj odločimo za najboljše. Med zasedanjem so hrastove mamice in babice zdolgočaseno lo-ščile svoje nežne listke, očetje in dedki so se igrali z želodki, v mislih že pri prijetnem popoldanskem počitku. Samo hrastiči, noro zagledani v Demo Kracijo so Tovarišici Obu se je zahotelo, da z enim zamahom postavi stvari na ustrezno mesto. Pa vendar je prav, da njeno mnenje dobi svojo narobno plat, že zato, ker močno enostransko stresa slabo voljo. Ekologiji smo v našem tedniku doslej odmerili veliko prostora, po njenem takoimeno-vanem malim ljudem, še več. Štirim priznanim ekologom, ki so prišli iz Ljubljane na ustanovitev društva, pa zgolj šest vrstic. Sicer pa iz prispevka tovarišice Obu ni povsem jasno, kdo je to mali človek. Če je to Tone Kuntner, ki ga edinega omenja, tega tudi jaz nisem pozabil. Če pa meni, da bi moral naokoli tekati za nastopa- vroče napadali nezaslišano posilstvo, zahtevajoč strogo kazen za pohoto. Hrast XIV. (malo pred začetkom zasedanja so ga merjasci obsuli z zajetnimi kupi govna) je skušal srboritim hrastičem dopovedati, da posilstvo nad njegovo varovanko pač ni posilstvo, če so se pa merjasci o tem prej dogovorili. Med tem, ko je Hrast XIV. to govoril, so ga merjasci ljubeče božali po debelem deblu s svojimi rilci, čekane pa kazali hrastičem, ki jim že omenjena svinjarija z Demo Kracijo pač ni šla v njihove trmaste krošnje. Dopovedovali in dopovedovali so, da v Hrastovi deželi vlada že prava anarhija, da ne more biti govora o kakšni pravni ureditvi, da ne zaupajo nikomur več. Mamice in babice so loščile listke, očetje in dedki so se igrali z želodki. Hrast XIV. pa je čakal, da mu člani parlamenta povedo kakšno je n jegovo lastno mnenje o tej konkretni zadevi. Zasedanje parlamenta se je končalo v splošno zadovoljstvo. Ker stališče hrastičev ni bilo primerno, drugi pa ga niso imeli, je Hrast XIV. prečital mnenje, ki mu ga je napisal eden merjascev. Nezadovoljni hrastiči so se s svojimi vejami zagnali v zadovoljne merjasce, ki so se spretno izmikali ter s svojimi dolgimi čekani upo-gibali mlada drevesa k tlom. V obupu so se obrnili po pomoč k vrstnikom, očetom, mamicam, babicam in dedkom — pomoči, od njih pa ni bilo, saj jim je šlo predvsem za njihove listke in že-iodke. Spoznanje, da so bili v boju čisto osamljeni, da vsakdo misli le na to, da bo njegova korenina vsrkala čimveč hrane, da bo krošnja deležna še več sonca, je hra-stiče pretreslo. Dvignili so krošnje visoko nad govno, ne meneč se za merjasce, ki so se drgnili ob njihova debla. U. Hrast Pripis: Tako kot je bilo že spočetka dogovorjeno, se Hrast po natanko desetih (jubilejnih) spisih poslavlja od prijaznih gostiteljev z Našega časa. Z njimi vred vendarle ni pričakoval, da bodo s Hrastove krošnje padajoči želodi prebudili toliko v hladu in blatu spečih živalic, ki jim Hans Helmut Kirst po domače pravi kar merjasci. Zgodilo se je, da je kdaj katera teh živalic hotela Hrastu vrniti za buške staknjene v hladu — a kaj ko želodov ni metal Hrast, temveč veter. Medtem ko Hrast odhaja — veter ostaja. U. Hrast jočimi in jih spraševati, kako jim je ime, potem se moti. Tega ne bom počel. Pod kozolec pa ste nas povabili vi — ekologi s svojimi vabili. Tako so govorili tudi govorci na »odru« v Zavodnjah in tako je to malce simbolično, a netočno, saj pristava res ni kozolec, romalb tudi v časopis. Čudi vendar, da se za tenkočutno in točno izražanje niste zavzeli že tam, na kraju samem. Sicer pa moj članek ni želel biti literarni esej, ampak poročilo o ustanovitvi društva. Kje je torej bistvo nesporazuma? Morda tu, da nisem omenil vas, tovarišica Obu? Boris Zakošek Eni v naši občini se zapijajo zalo, ker zaslužijo 25 milijonov, drugi verjetno zato, ker jih zaslužijo 354. Drugje po svetu se o ureditvenih načrtih odločajo na osnovi maket, naši vrli odgovorni pa delegatov ne želijo zavajati. Predstavijo jim kar dejansko stanje. Nekateri Zavodenjčani so se tako vnelo lotili varovanja okolja, da so še tabornike pregnali na Sleme. PROMETNI SVETOVALEC Ceneje z dragim gorivom II. Organizirano ekološko gibanje Prehitro v ovinek, slabo zaprta vrata in kruh zleti po cesti. Šofer ga seveda hitro pobere, zloži nazaj — vam pa — dober tek! Pa še kratek prigovor 6. stran * HSS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 23. junija 1988 Krajani Gorice so praznovali »V naši krajevni skupnosti rada živim« Krajani Gorice in Šaleka so za praznovanje izbrali 17. junij. Tega dne se že nekaj let zapovrstjo spominjajo na dogodek iz junijskih dni leta 1944, ko so na Kavčičevem skednju v Šaleku ustanovili krajevni odbor Osvobodilne fronte. KS Gorica danes V zadnjih desetih letih so v krajevni skupnosti Gorica zrasle večnadstropne stanovanjske hiše, v katerih je 1056 zasebnih hiš. Kar pet tisoč prebivalcev šteje ta krajevna skupnost, njeni prebivalci pa so ljudje, ki so prišli širom Jugoslavije. L- V petek popoldan je bilo v krajevni skupnosti Gorica slovesno. Na trgu pred šolo bratov Mravljakov je bilo srečanje krajanov. Pohod ob meji krajevne skupnosti Gorica Naša krajevna skupnost je praznovala svoj praznik. Cel teden smo imeli razne prireditve. V šoli smo pisali spise o krajevni skupnosti, risali na asfalt in imeli očiščevalne akcije. Najlepše mi je bilo v soboto. Ta dan smo se zbrali pred šolo člani obrambnega krožka, borci in drugi krajani. Razdelili smo se v skupine in odšli na pot ob meji krajevne skupnosti. Mi mladi smo hodili prvi. Tako hitro smo korakali, da so nas starejši komaj dohitevali. Proti koncu poti je bilo pripravljeno tekmovanje v streljanju. Tudi jaz sem streljala. Čeprav sem se zelo trudila, mi je metek vedno neslo mirno tarče. Po tekmovanju smo se vrnili v šolo. Tu nas je čakal sendvič in čaj. Nato so razglasili rezultate v streljanju. Prva skupina je dobila knjižne nagrade. Ta pohod mi je bil zelo všeč, saj sem na njem spoznala do kam sega naša krajevna skupnost. Dobro bi bilo, če bi takšnih pohodov bilo še veliko. Rada se jih bom udeležila. Nina Vičar, 2. d OŠ Bratov Mravljakov Krajevna skupnost Podkraj-Kavče Staro šolo rušijo, nove pa še ni Dobra tri desetletja so minila, kar so se Škalčani, Hra-stovčani in nekateri drugi, ki so sodili pod ta šolski okoliš, razveselili sodobnega šolskega poslopja, v katerem so pridobivale znanje številne generacije. Že nekaj let je bilo znano, da se bodo uka željni otroci morali umakniti tudi iz tega šolskega poslopja, ki je vse bolj pokalo. Letošnje šolsko leto je bilo že prenevarno, da bi lahko pouk potekal v tej šoli in umaknili so se v gasilski dom. Vsi pa so seveda upali, da bo novo šolsko poslopje stalo prej, predno bodo staro šolo porušili. Žal, temu ni tako, saj zaradi številnih težav pri pridobivanju potrebnega zemljišča, še vedno niso postavili niti temeljnega kamna. Vsaj še v novem šolskem letu se bodo tamkajšnji otroci torej še vedno šolali v improviziranih učilnicah. (vos) Ob dnevu rudarjev Novo srečanje oktetov Prejšnji teden je v krajevni skupnosti Gorica v Titovem Velenju minil v znamenju praznovanja. Slovesnosti ob krajevnem prazniku, 17. juniju, so se pričele že v nedeljo, 12. junija, s šahovskim turnirjem za pokal krajevne skupnosti Gorica. Nadaljevale pa z risanjem učencev na asfalt, otvoritvijo razstave likovnih in literarnih izdelkov učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Uhingena, Dnevom šole in na sam dan praznovanja dosegle vrh s srečanjem krajanov Gorice na trgu pred osnovno šolo bratov Mravljakov. S tem pa praznovanja še ni bilo konec, v soboto dopoldne so krajani Gorice odšli še na pohod ob meji krajevne skupnosti, popoldan pa so se v šoli bratov Mravljakov srečali še starejši krajani krajevnih skupnosti Gorice in Šaleka. Srečanja krajanov Gorice so se udeležili tudi člani organizacije zveze rezervnih vojaških starešin iz pobratene občine Split, ki so bili v tistih dneh na prijatelj- V tem letu so začeto delo nadaljevali in tako sedaj mimo domačij od številk 143 do 148 vodi Nove hišne Krajani te kraje skupnosti so že dalj časa razmišljali o ureditvi naselja, saj je ugrezanje južnega dela Gaberk, Družmirja, ter nenehno preseljevanje krajanov iz ogroženega območja povzročilo pravi nered. Težave pri iskanju naslovnikov niso imeli le poštarji, ampak tudi inkasanti ter vsi tisti, ki jih je pot zanesla v ta del Šaleške doline. S sprejetjem zazidalnega načrta so krajani ne samo uredili naselje, ampak speljali v prakso določbe odloka o preimenovanju Gabrke v Gaberke, o priključitvi dela Raven k tej krajevni skupnosti, odslej pa se bo tudi krajevna skupnost uradno imenovala le Gaberke in ne Družmirje-Ga-berke. Ker je bilo med 800 prebivalci vsaj 500 takih, ki so morali »vnesti« vse te spremembe v uradne dokumente, so delavci občinskih upravnih organov, geodetske uprave in oddelka za notranje zadeve odšli na teren. Krajanom, ki bi morali po nove osebne izkaznice in hišne številke v Titovo Velenje, niso prihranili le časa, ampak kopico nejevolje, tekanja od vrat do vrat. Svet krajevne skupnosti Gaberke pa bo poskrbel, da bodo imeli v zvezi s spremembami čimmanj poti tudi pri skem obisku v velenjski občini, za slovesnost so poskrbeli člani Rudarske godbe s promenadnim koncertom, za zabavo pa harmonikarji Kulturno umetniškega društva Svoboda iz Šoštanja. Vsem prisotnim je spregovorila predsednica krajevne konference SZDL Gorica Vida Žolnir, Zakaj 17. junij? •pSPc§j sodobna asfaltna cesta. Tudi dograditev kanalizacije do športnega igrišča so v letošnjih spomla- številke urejanju ostalih zadev, kot je PTT, elektro, radiu, upravnih organih, Vekosu in pri nekaterih naročniških hišah. > V dvorani doma družbenopolitičnih oganizacij so lahko krajani ne samo vnesli spremembe v osebne izkaznice, ampak dobili tudi nove hišne številke, na katerih je zapisano novo ime kraja Gaberke ki je najprizadevnejšim krajanom na slovesnosti podelila tudi bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Priznanja so prejeli: Karel Verdnik, Janko Kapfer, Franc Avberšek, Janez Zore, Kari Ju-hart, Karli Kovačič, Branko Ploh in Peter Krepi. Naslednji dan so se s tradicio- nalnim sečanjem spomnili svojih najstarejših sokrajanov. Na prisrčnem srečanju, kjer so jim program pripravili najmlajši — varovanci VVZ na Gorici, učenci osnovne šole bratov Mravljakov, in za zabavo in tudi ples pa je poskrbel (zastonj, za kar so še posebno hvaležni) ansambel Gorski svet, se je marsikomu za-rosilo oko. Ob skupaj petindevetdesetih krajanov starejših od sedemdesetih let, seveda iz obeh krajevnih skupnosti, Šaleka in Gorice, se je srečanja udeležilo šestdeset krajanov. »Nekateri ideali so se sesuli,« jim je v pozdravnem govoru dejala predsednica krajevne konference socialistične zveze, »a zgradili bomo nove,« je obljubila. Seveda ne bi bilo prav, če ob praznovanju ne bi omenili tudi danskih mesecih uspeli zaključiti. Vse aktivnosti članov sveta krajevne skupnosti in tamkajšnjih gasilcev se sedaj vrtijo okrog pridobivanja zemljišča za izgradnjo novega gasilskega doma. Uredili so že izmere, letos pa naj bi za dom pridobili še vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. Prihodnje leto naj bi akcija izgradnje novega gasilskega doma stekla in bila ob koncu leta tudi končana. Na rušnem področju pa poleg gasilnega doma stoji tudi spominsko obeležje, ki naj bi ga prav tako v tem letu premestili. Iz delovnega programa za letos ostaja Gaberča-nom še razširitev PTT omrežja. Nakupili so že nekaj metrov kablov za napeljavo iz velenjske centrale, za katero upajo, da jih bodo v jeseni »spravili v zemljo«. »Naloga je dokaj zahtevna, zato pričakujemo, da stari naročniki ne bodo stali ob strani, am- Skupno do ceste Krajani KS Podkraj-Kavče že nekaj let ne poznajo le del okoli svojih hiš. V krajevni skupnosti imajo začetih, v delu ali pred dokončanjem kar osem investicijskih del, pri katerih bolj ali manj pomagajo finančno in z udarniškim delom tudi krajani. V naselju Podkraj načrtujejo do 3. julija dokončanje vseh del in končni prevzem kanalizacijskega omrežja, do jeseni pa morajo zaključiti tudi vsa dela pri gradnji toplovodnega omrežja in tako omogočiti ogrevanje gospodinjstev. Toda na zadnjem zboru krajanov, minulo nedeljo, 19. junija, so se odločili še za eno prepotrebno investicijo: novo asfaltiranje ceste od odcepa za naselje Podkraj pri Novaku do križišča za Ruperče pri pokopališču Podkraj. Gre za dolžino 2800 metrov krajevne osnovne šole bratov Mravljakov, ki se odzove prav vsaki akciji krajevne skupnosti. Učenci te šole so ob praznovanju pripravili vrsto spremljajočih prireditev, ena od njih je bila Dan šole, ko so učenci likovno in literarno upodabljali »Mojo krajevno skupnost — moj kraj«, risali na asfalt . . . Tanja Grčar iz 4. razreda je zapisala: »V naši krajevni skupnosti rada živim. Upam, da je ne bodo več zazidavaii, da bo ostalo čim več zelenih površin. Krajani morajo bolje skrbeti in vzdrževati našo okolico. Prizadevati si moramo, da bo zaživelo družabno življenje in bolj topli medčloveški odnosi.« Tako je učenka četrtega razreda povedala tisto, kar si tudi vodilni v krajevni skupnosti najbolj želijo — dobrih medsebojnih odnosov, zaupanja, uresničevanja skupnih interesov . . . Eden od poskusov tega pa je bilo tudi praznovanje krajene skupnosti. Milena Krstič — Planine pak se enako zavzeto in vestno lotili razširitve kot tisti, ki na telefonski priključek še čakajo,« pravi predsednik krajevne skupnosti Gaberke Anton Plešnik. Prav tako pa naj bi letos uredili še javno razsvetljavo. »Za vse naše potrebe in želje imamo seveda denarja premalo. Zato bomo posod tam, kjer bomo lahko, naložbe zmanjšali s prostovoljnim delom.« Svet krajevne skupnosti pa se žal ne ubada le s cestami, kanalizacijo, javno razsvetljavo, pridobivanjem denarja. Vsaj v zadnjem času so bile aktualne delegacije, ki svojega dela niso opravljale tako kot bi morale. Sej skupščin sisov gospodarskih dejavnosti so se namreč morali udeleževati kar člani sveta krajevne skupnosti. Temeljit pogovor ter nekatere kadrovske zamenjave pri delegacijah pa naj bi izboljšale delo tudi na tem področju- nove ceste, ki so jo prekopavanja pri gradnji kanalizacije in toplovoda v minulih treh letih in razmeroma gost promet skozi naselje spravila v nemogoče vozno stanje. Hkrati z novo asfaltno prevleko bodo cesto tudi razširili na ozkih odsekih in pri dovozih do hiš, uredili odvodnjavanje in bankine ter namestili robnike. Dela bo opravljalo Cestno podjetje Celje, večino finančnih sredstev pa bo krajevna skupnost dobila iz različnih virov. Po 200 tidoč dinarjev bo prispevalo tudi vsako gospodinjstvo v Podkraju. Ta znesek pa bi lahko bil kar dvakrat večji, če se krajani ne bi odločili, da bodo pri pripravljalnih in zaključnih delih pri gradnji ceste pomagali tudi z udarniškim delom. Tako bodo že poleti omogočili sebi in drugim varnejšo in prijetnejšo vožnjo v to hitro rastočo krajevno skupnost Titovega Velenja. Diana Janežič Tako kot še petkrat doslej, bo tudi ob letošnjem praznovanju 3. julija — dneva rudarjev — že šesto srečanje oktetov pod geslom »OKTETI RUDARJEM«. Prireditelja sta domači Rudarski oktet in Odbor za praznovanje rudarskega praznika, ki sta tokrat povabila v goste 5 oktetov iz bližnje in daljnje okolice velenjske občine. Na srečanju bodo sodelovali: »Ljutomerski oktet« iz Ljutomera, oktet »Tosama« iz Domžal, »Zagorski oktet« iz. Zagorja, oktet »Studenček« iz Celja, »Šaleški oktet« iz Šoštanja in gostitelj »Rudarski oktet« iz Titovega Velenja. Program bo zelo pester, saj bodo okteti prepevali vse zvrsti pesmi, pri čemer bo prevladovala domača, slovenska pesem. Dosedanja srečanja potrjujejo to prireditev, vedno je bil tudi lep obisk. Med pevcci in rudarji pa se bo letos ta vez še utrdila, saj bodo pred koncertom pevci obiskali rudarje v jami. Ob tej priložnosti razodenimo, da Rudarski oktet letos vstopa v deseto leto dela, kar ga obvezuje, da se v tej ali prihodnji sezoni predstavi ljubiteljem petja z obsežnejšim programom. Letošnja prireditev »OKTETI RUDARJEM« bo v petek, 24. junija, ob 20.20, v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. Vabimo ljubitelje lepe pesmi, da ji prisluhnejo. Vstop bo prost. Rudarski oktet ran Najstarejši Gorice in Šaleka. Tega tradicionalnega srečanja se je tudi letos udeležilo veliko krajanov. Krajevna skupnost Gaberke Poleg cest tudi gasilski dom Referendumski programi vaških krajevnih skupnosti so si bolj ali manj podobni. Skoraj v vseh so namreč prednost namenili obnovitvi, posodobitvi, izgradnji cest. Nobena izjema niso krajani Gaberk. Tako so lani posodobili cesto proti cerkvi, mimo Kovača, delno uredili kanalizacijo proti večnamenskemu športnemu igrišču. V grobem so nasuli tudi cesto v Velunjo, ki jo je lanska huda aprilska nevihta skorajda odnesla. Te ceste krajani Gaberk niso predvideli v delovnem programu za preteklo leto. Zaradi nastalih razmer pa se morali lotiti njene ureditve in za to porabili kar sredstva krajevnega »proračuna«. Nekaj denarja jim je ob koncu preteklega leta prinesla že valorizacija referendumskega denarja in cesto v Velunjo so »pripravili« za asfaltno prevleko. SREČANJE 0 SREČANJE ANKETA Počitnice Kaj je pravzaprav sreča? Za nekoga zdravje, za drugega mnogo denarja, zopet za tretje takšne in drugačne dobrine ... Za toliko in toliko bistrih glav pa so v tem trenutku sreča počitnice. Vsaj za dobra dva meseca je konec guljenja, strahu pred kontrolkami, pridno branje učbenikov, pisanja domačih nalog. Namesto vsega tega so sedaj nastopili brezskrbni dnevi, čas za konjičke, prijateljice, znance, obiske starih staršev in še bi lahko naštevali. Mladim idej za pestre počitnice gotovo ne manjka. Proste urice, ki jih bo sedaj na pretek, pa jim bodo poskušale koristno in hkrati prijetno zapolniti tudi dejavnosti, ki jih zanje pripravljajo klubi, društva, organizacije. In kaj pravijo o šolskem letu, ki ga je konec, in o počitnicah, ki so pred njimi, nekateri naši sogovorniki. Januša Jagrič; učenka 3.razreda osnovne šole Veljka Vlahoviča Titovo Velenje: »Čeprav mi šolsko leto, ki je za mano, in učenje ni delalo posebnih preglavic, sem se zadnjega oglašanja šolskega zvonca razveselila. Počitnice bodo zame res prave počitnice, saj sem razred končala z odličnim uspehom. Kako jih bom preživela? Uh! Skupaj s starši bom odšla za nekaj dni na morje, večji del brezskrbnih dni pa bom preživela skupaj s prijateljicami, knjigami, saj jih zelo rada prebiram, na bazenu. Dolg čas mi že ne bo. Sploh, če bo več sončnih kot deževnih dni.« Ig«**". Tanja Majhen; učenka 4. razreda osnovne šole bratov Leto-nje Šmartno ob Paki: »Prehitro je minilo leto, za katerega lahko trdim, da je bilo prej prijetno kot kaj drugega. Da smo se pridno učili in bili sploh priden razred je precej pripomogla naša razredničarka. V petem razredu bo zagotovo drugače. Treba se bo bolj in več učiti. Ne bomo »dobili« le več predmetov, ampak nas bo poskušalo kaj naučiti tudi več tovarišic. Kako bom preživela počitnice, bo precej odvisno od vremena. Že čez nekaj dni grem s starši na morje. Ker sem bila v šoli pridna, bom mogoče lahko nekaj dni počitnic preživala v Ormožu. Sicer pa imam za vroče poletne dni zelo blizu Savinjo, precej prijateljic, tudi konjičkov: igram klavir, rada berem . . . Marko Filipčič, učenec 6. razreda osnovne šole Biba Roeck Šoštanj: »Obiskujem šolo, ki je vse do lanskega leta ohranila celodnevni pouk. Zato se učencem prejšnja leta ni bilo treba doma toliko učiti, kot v šolskem letu, ki je za nami. Sicer pa nanj ne mislim več, saj so vrata naše šole zaklenjena, živ-žav pa namesto v razredih na ulicah in igriščih. Posebnih načrtov za počitniške dni nimam. Največ brezskrbnih dni bom preživel v družbi prijateljev, na šoštanjskem bazenu, nekaj dni na morju skupaj s starši. Uh, pa še si bom kaj našel. Dva meseca dopusta ni niti tako veliko, saj lepi dnevi vedno prehitro minejo.« Irma Kadič, učenka 8. razreda osnovne šole Biba Roeck Šoštanj: »Res so se začele počitnice, ki zame ne bodo tako brezskrbne kot prejšnja leta. Nič več ne bom prestopila praga osnovne šole, nič več slišala osnovnošolskega zvonca. Pred mano so namreč večje predvsem pa zahtevnejše učne obveznosti na srednji družboslovni šoli, kjer bom nadaljevala šolanje. Že leto, ki je za mano, je bilo kar naporno. Treba je bilo doseči čimboljši učni uspeh, veliko pa je bilo tudi drugih obveznosti in skrbi. Razmišljanja koncu šolanja ob Na koncu se sprašujem: sem kaj odnesla iz osnovne šole? Sem, sem. To je vsak. Vsak, ki je vsaj malo prisluhnil besedam učiteljev. Nekateri več, drugi manj. A jaz mislim, da sem kar nekaj. (Dunja) Bliža se slovo od osnovne šole. Sedmošolci nam kar naprej govorijo, kako nam je dobro. Lansko leto sem tako mislil tudi jaz. Takrat še nisem pomislil, kako bo bo slovesu. Čeprav sem vsa ta leta le godrnja! in o šoli slabo mislil, sedaj vendarle mislim, da je na tej šoli marsikaj, kar sem imel rad. (Pero) Mnogokrat tudi premišljujem, da je učenje le dobra lastnost in da znanje potrebujem povsod. V zadnjem letu sem spoznal, da ti znanje pomeni več kakor pa katerakoli stvar. V življenju lahko uspeš le z znanjem. (Boštjan) Bliža se konec šolskega leta. Poslovila se bom od sošolcev, sošolk, razredničarke in vseh tovarišev. Veliko je bilo lepih trenutkov in seveda tudi nekaj slabih. Lepi trenutki mi bodo ostali v trajnem spominu — so nepozabni. (Brigita) Sedim in razmišljam o sebi in o šoli. Najraje bi se razjokal. Šola mi bo ostala v spominu celo življenje. (Robi) Govorimo, kako komaj čakamo, da odidemo s te šole, vendar v srcu ne mislimo tako. Vsaj jaz ne. Tukaj sem prebil osem let in sem doživel poleg slabih, tudi marsikateri lep dogodek. Šola mi je bila. kakor so nam v prvem razredu govorili. moj drugi dom. (Uroš) Lani. morda še tudi letos, sem pravila, naj bo že enkrat konec te brezvezne šole in komaj sem čakala, da bi šla v prvi letnik, da bi po mojem takratnem mišljenju, postala svobodna. Sedaj s tesnobo' v srcu odštevam dneve. Žetim si ostati tukaj, na osnovni šoli. saj me nanjo vežejo nepozabne šolske norčije in lepi dogodki, pa prve ljubezni, prepiri med sošolci, tekmovanja. kdo bo imel več sličic v zvezku za naravo in družbo, športni dnevi, izleti. (Urša) Osnovna šola je pustila v meni premnogo spominov. Ni mi bilo lahko, ko sem prvič stopila v to veliko zgradbo. Spominjam se dne. ko sem bila sprejeta med pionirje. Zame je bil to enkraten dogodek. Svečano sem ponavljala besede, katerih nisem ravno najbolj razumela, a čutila sem. da so to lepe besede. Že prva tovarišica nas je hotela vzgajati, pripraviti na življenje, na odločitve, ki jih bomo morali sprejemati, vesela sem. da me je kljub moji trdoglavosti vzgojila tako, kol si je prizadevala. Hvaležna sem ji. kajti ona je vodila moj korak v svet. o katerem nisem vedela skoraj ničesar. (Katarina) Da. da. res sem te imel rad, šola. Že zdaj, teden pred koncem šolskega leta, mi gre na jok. kajti vse te naše dogodivščine, o katerih bi lahko posnel celodnevni film, so vredne več kot tono zlata. Čeprav smo velikokrat kritizirali šolo. bi stokrat raje ostal še osem let tu. kot pa eno leto v srednji šoli. (Doko) Čas je stekel skozi prste kot puščavski pesek. Med nami je nekaj takih, ki jih je vodila učiteljeva roka. Ta roka je zgradila temelje naše prihodnosti. In ta roka je vsakemu dala toliko, kolikor je sam hotel zajeti z žlico. Vsak je zajeI z žlico toliko, kolikor je hotel in kolikor je mogel. (Mojca) Učenci _8. razreda (c) OŠ Gustav Šilih Titovo Velenje Gornja Savinjska dolina Zaščititi sokola selca, sovo in orla Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so člani med drugim obravnavali program nalog za varstvo okolja, ki ga je pripravila ustrezna komisija pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Delo komisije je bilo na seji deležno velikega priznanja, dokaz njene zavzetosti pa je tudi program nalog za lepše okolje. O tem več prihodnjič, za danes pa zanimiv dodatek k temu gradivu, tudi prispevek omenjene komisije. Področje Gornje Savinjske doline daje med drugim zatočišče še prenekaterim zadnjim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Posebno pomembne so tu redke vrste ujed in sov. Tako so se v divji soteski Lučke bele ohranile tri izredno redke vrste ptic. Predvsem to velja za zadnji znani par sokola selca v Sloveniji. Poleg tega v skalovju gnezdi sova uharica, v gornjem delu soteske pa planinski orel. Vse te tri vrste so izredno redke, tudi v evropskem merilu, zato bi jih morali zavarovati. Življenje teh ptičje v različnih letnih časih različno ogroženo. Posebej to velja za čas svatova-nja, gnezdenja in izpeljave mladičev. Te ptice svatujejo in označujejo svoja področja že v januarju, februarju in marcu, orel pa ob tem gradi tudi gnezdo. Orel vali v začetku marca, konec marca in aprila pa sokol selec in sova uharica. V začetku maja se izvalijo mladiči, v maju in juniju izpeljeta mladiče sokol in sova, julija pa planinski orel. V tem obdobju potrebujejo ptice popoln mir, na ožjem področju gnezdenja pa bi morali mir zagotoviti tudi v ostalem letnem obdobju. Zato komisija predlaga in člani izvršnega sveta SO Mozirje ta predlog v celoti podpirajo, da se soteska Lučke bele proglasi za ornitološki rezervat, ki bi se kasneje vključil v načrtovan Kamni-ško-savinjski krajinski park. Seveda bi v tem primeru morali gozdarji v zaščitenem področju sečnjo, gradnjo gozdnih cest in vlak ter ostala dela opravljati le od julija do decembra, da bi na tem območju prenehali z alpinistično dejavnostjo in športnim plezanjem in tudi z drugimi ukrepi varovali naravno dediščino. Zares upravičen predlog podpirajo tudi republiški zavod za naravno in kulturno dediščino Ljubljana, posamezni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti in mnogi drugi. in kdaj bo odpel zadnji ruSevec? Ob vsem že omenjenem in močno ogroženem bogastvu narave in njene dediščine izumira tudi petelin ruševec. Njihovo število v Gornji upada v Savinjski dolini zadnjih desetih hitro letih. prav kritično pa je bilo stanje lansko pomlad. Vsa ta leta se življenjski prostor ruševca močno krči, nekaj nekdanjih rastišč je že izumrlo, ostala so ogrožena. Povsem so izginili tudi mladi petelini škarjevci, ki sicer neposredno ne vplivajo na rastitev, so pa bistvenega pomena za ohranitev trajnosti rastišča. Domnevajo, da so osnovni vzroki za izumiranje povečan nemir na rastiščih, povečana onesnaženost, poslabšanje vremenskih razmer v času gnezditve in vzreje kebčkov in končno odstrel dominantnega petelina v rastišču. Dolžnost vseh je, da ogrožene živalske vrste zaščitimo in ohranimo. Prva naloga torej je omiliti in odpraviti vse človeške dejavnike. Ker je najbolj dokazljiv dejavnik zmanjševanja števila odstrel, komisija za varstvo okolja predlaga prepoved odstrela ruševca na vseh rastiščih v mozirski občini, pa tudi na sosednjih koroških loviščih, sicer ne bo nobenih učin-kov. j. p Mirko Žirovnik Ljudje počno vse mogoče. Preizkušajo svoje zmogljivosti na najrazličnejših področjih. Z marsikatero idejo in seveda tudi rezultatom so si našli mesto v Gunlesovi knjigi rekordov. Mirko Žirovnik iz Titovega Velenja bi si gotovo zaslužil posebno stran v njej, če ne bi bil tako skromen, in če ne bi menil, da je darovanje krvi odraz človečnosti, najosnovnejša dolžnost vsakega zdravega človeka. »Ljudje, ki delamo na področju krvodajalstva, v mislih imam le darovalce krvi, nimamo večjih zaslug, da bi nas morali predstavljati v vašem tedniku. Zato, da pomagaš človeku v stiski, mu z darovanjem krvi rešiš življenje, je treba le malo volje in čuta solidarnosti. Res pa je, da zna to pomoč, ki ji ni enake in bolj človekoljubne, ceniti najbolj tisti, ki jo je že kdaj sam potreboval. »Tako skromno razmišlja človek, ki je daroval najpomembnejšo življenjsko tekočino 147-krat. Beseda hvala, pa naj si bo še tako iskrena in iz srca, ne odtehta opravljenega dela. Je pravzaprav nepomembna in odveč. Da je dajanje krvi življenjska nuja in dolžnost vsakega zdravega človeka, je Mirko podkrepil z zgodbo o sebi. Ne zato, da bi bralci vedeli, kako težka je bila njegova življenjska pot, ampak v spodbudo tistim, ki iz kakršnegakoli razloga še niso stopili v vrste krvodajalcev. Ljudem, ki oklevajo, da bi postali prijatelji soljudem v pravem pomenu besede. V najlepših mladeniških letih je postal invalid, bil v letih 1942, 43 kar štirikrat ranjen Brez transfuzije krvi ne bi preživel prevoza v zaledje fronte. Ob pogledu na pravo bedo okoli sebe v bunkerju, na podhranjene soborce je sklenil, da bo postal krvodajalec in se vpisal mednje 150-krat. To namero in obljubo zvesto uresničuje in uresničeval bi jo rad vse do konca življenja, pravi. Kljub temu, da mu neprestani in dokaj hudi glavoboli ter nekatere starostne težave njegovo jesen življenja po svoje grenijo. Sicer pa moramo zapisati, da Mirko ni edini krvodajalec v družini. Pridno je po njegovi poti človekoljubja stopala žena, ki je darovala kri 39-krat, pa njuni otroci s svojimi zakon- skimi partnerji. Za vzor je med drugimi bil tudi starejši, komaj polnoletni vnukinji Nataliji, ki je prav tako postala redna da-rovalka krvi. Po poklicu je hidrogradbe-nik in je v 40. letih aktivnosti s svojim znanjem, izkušnjami pomagal pri uspešni izgradnji Mirko Žirovnik mnogih mostov, strug rek, cest, melioracijah, ureditvi kanalizacije, ... Ni bil samo vzoren delavec, ampak tudi človek s čutom skrbi za sočloveka. V mnogih poplavah, nalivih je s skupino reševal poleg hidroobjek-tov v izgradnji tudi ljudi iz deročih voda, neglede na to ali je bil dan, noč, koliko časa je bil na nogah, utrujen, premočen. Pa nam vsega tega ni izdal sogovornik, ampak smo to razbrali iz glasila delovne organizacije Nivo Celje, kjer je bil Mirko do upokojitve, leta 1984, zaposlen. »«Vedno resen, s pridržanim nasmeškom, duhovit, delaven, in natančen, dosleden in skoraj vedno dobro razpoložen, pa naj je bilo dobro ali slabo. Še tako težki problemi, s katerimi se srečujemo na področju vodnega gospodarstva, ga ob delu niso iztirili. Največja odlika zanj pa je bila ta, da ni nikoli obupal. Bil je človek na mestu. Takšni naj bi bili vsi ali mu vsaj podobni.« Besedam preprosto ni kaj dodati, saj je Mirko takšen še danes. Tokrat ne na delovnem mestu, ampak pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih, pri ukvarjanju z vrsto konjičkov, nenazadnje pa tudi na področju krvodajalstva. DPM Šmartno ob Paki Polni zamisli in želja Bomo uspeli ohraniti čudovite živalske vrste? Moramo! Pred dobrim letom smo v našem tedniku pisali o tem, kako ni dobre volje, ne pripravljenosti, niti pravih ljudi za ponovno oživitev dejavnosti društva prijateljev mladine v Šmartnem ob Paki. Pred približno šestimi leti je bilo to eno najprizadevnejših društev ne samo v krajevni skupnosti, ampak tudi v občini. Vse kaže, da prizadevanja vzgojiteljic vrtca Maja in nekaterih krajank, ki so v društvu že pred leti delale, niso bila zaman. Sredi tega meseca jim je namreč uspelo organizirati sejo odbora društva prijateljev mladine, na kateri so se udeleženci dogovorili o smernicah za letos. Tako naj bi že prihodnji mesec in v avgustu pripravili skupaj s šmarškimi taborniki dnevno taborjenje, sprehode v naravo, kopanje, vesele popoldneve, počitniške de- javnosti, ... V jeseni naj bi skupaj s krajani, starši in drugimi društvi ter organizacijami v kraju organizirali otroško veselico, pozimi pa tekmovanje v sankanju in smučanju. Prednostna naloga v tem trenutku je ureditev članskih vrst in dopolnitev odbora društva s člani in članicami iz vaških odborov. Na seji so med drugim izvolili tudi vodstvo društva. Predsedniško dolžnost so zaupali Mojci Založnik, ki je ob koncu seje poudarila: »Udeleženci sestanka se bomo razšli zadovoljni, polni idej in želja, da bi nam začrtano delo uspelo uresničiti, in da društvo ponovno pridobi zaupanje ne samo krajanov, ampak predvsem naših najmlajših. Čas je že bil, da otroci spoznajo, kako so naše največje bogastvo, takrat ko to tudi čutijo.« Pot brez ovir ne vodi nikamor! MILOVAN VITEZOVIČ Genij v provinci — to je več kot genij v metropoli. ARANDELKO ERDEUANIN Vsaka preteklost je bila nekoč prihodnost. BRANA CRNČEVIČ Trda glava venomer sanja o trdi roki! VLADA BULATOVIČ-VIB Mislinja — Spominki najmlajših Misltnjske vzgojiteljice so se domislile lepe in vzgojne metode. Skupaj z malčki so izdelale različne ročne izdelke in jih prejšnji četrtek razstavile in prodajale kot spominke. Na stojnicah, ki so jih postavile v središču Mislinje je bilo kaj videti, saj so bili nekateri izdelki prav mikavni in domiselni, (b. m.) 8. stran ★ HaS C3S KULTURA titovo velenje * 23. junija 1988 Stiskama je tako drobcena, da jo lahko zgrešiš! S tako prenesenim Šalamuno-vim stihovzetjem (»Slovenija je tako drobcena, da jo lahko zgrešiš .. .«) je o minuli petkovi Stiskami povedano že skoraj vse. Pred uglednim občinstvom so se predstavili zanimivi gostje: Tomaž Šalamun, znanilec in utrje-valec slovenske pesniške avantgarde, če ne od šestdesetih let naprej najplodovitejši predstavnik sodobne slovenske in juoslo-vanske poezije; Esad Babačič, pevec nekdanje znamenite punk skupine Viva ofenziva, je predstavil svojo novo pesniško zbirko Malemu boksarju, in Nataša Ribič, kiji v likovnem svetu pripada mesto izvirne in perspektivne slovenske slikarke. Njena samostojna razstava slik in risb bo v Titovem Velenju odprta do 20. junija. — Ribičeva se kot slikarka zavestno zavzema za vsebinsko tradicijo v slikarstvu, otresa se vplivov šole in se giblje ob zelo oddaljenem robu nove podobe. Istočasno vnaša v svoje slike svojevrstne posebnosti in osebno noto, kar je že kar presenetljiva poteza za mlado slikarko. REDNI KINO Četrtek, 23. 6. ob 18. uri PREDPREMIERA IZJAM-NEGA ANGLEŠKEGA ZGODOVINSKEGA FILMA, ZDRUŽENA S SVEČANO OTVORITVIJO ULTRA STEREO OZVOČENJA. »ZADNJI KITAJSKI CESAR« — angleško-italijanski, zgodovinski spektakel. Vloga: John Loun Četrtek, petek in sobota, 23., 24. in 25. 6. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA AMERIŠKA PITA — ameriški, erotični. Vloga: Lysa Thatcher. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Petek, 24. 6. ob 10. uri SUPER N1NJA - hongkon-ški, karate. Vloga: Alexander Lou ob 18. in 20. uri Inovativni korak k drugače zastavljeni kulturni organizaciji je Stiskama doslej zagotovo že storila, v nobenem pogledu pa z izborom dogajanja, kulture ni de-humanizirala ali, po mnenju nekaterih, občinstva celo izbrala. Kulturtregerski imperij velenjske kulture se dogaja v drugih institucijah. Stereotipnost, neizvirnost, nekreativnost, ležernost npr. občinskih slavistov (!); vsa škripava zanesenost »frajtonar-stva«, tj. malodane srčno lilipu-tanstvo — , je več kot očitno. Na tak kult lahko čez noč pozabimo! Lahko, pravim, vendar so v nekaterih (?) korenine matičnosti za toliko prejeklene, da vsega skupaj preprosto pač ne morejo pustiti in protestno vztrajajo v in proti (čeravno tudi oni želijo zgraditi hišo in si kupiti avto. Toda korupcija je »za vikanje« stara, zato tokrat brez nje). Kulture še zaradi dinarja sa-. mega ne bo zmanjkalo, vendar nas ljudi stanejo dolgoročni plani (študijska knjižnica, profesionalno gledališče, založba in končno Revija). In veliko načrtov se HERKULES - italijanski, zgodovin, spektakel. Vloga: Lou Ferrihno Sobota in nedelja, 25. in 26. 6. ob 18. in 20. uri SUPER NINJA - hongkon-ški. karate. Vloga: Alexander Lou Ponedeljek, 27. 6. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 28. 6. ob 18. in 20. uri NORI BOLNIČAR - ameriški, komedija. Vloga: Thefat Bo- ys Sreda, 29. 6. ob 10., 18. in 20. uri SMRTONOSNI PLEN ameriški, akcijski. Vloga: Came-ron Mitchell KINO DOM KULTURE Četrtek, 23. 6. ob 20. uri ZADNJI KITAJSKI CESAR — angleško-italijanski, zgodovinski spektakel Film je novi epski spektakel je v obstoju Stiskarne skresalo prav v tej »cukrarniški kleti«. »Umetnikov ne moremo narediti! Lahko samo vlagamo v tisto, kar imamo« (R. Slane, O umetnikih in kulturi. DK, 10. junija). Nikakor ne dvomim v materin- Sobota je bila za krajane Šoštanja oziroma tamkajšnje Ijubi- Bernarda Bertoluccija. Izredno razkošna podoba Kitajske 20. stoletja, tesno prepletena z osebno dramo cesarja, ki je celo svoje življenje preživel kot ujetnik — najprej cesarskega dvora, zatem Japoncev in nazadnje komunistov — in ki naposled najde svoj mir in svobodo v vsakdanjem življenju. O kvaliteti samega dela in filmske ekipe kot take pričajo tudi res številne nagrade in priznanja, ki jih je prejel ali bil zanje nominiran ta film. (Nominacija za 9 Oscarjev "8). KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 6. ob 18. uri HERKULES — italijanski, zgodovin, spektakel ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA -AMERIŠKA PITA - ameriški, erotični Nedelja, 26. 6. ob 18. in 20. uri LEDENI PEKEL - ameriški, . avanturistični Ponedeljek, 27. 6. ob 20. uri SUPER NINJA — hongkon-ški, karate stvo in očetovstvo (trenutnih kulturnih delavcev), toda za našo kutluro je verjetno res nastopil čas, da se, kot pravi naš narod, »promeni način i život i žilet«! Tudi v Stiskami. — siv — telje pisane besede majhen praznik. V prostorih nekdanje pošte Sreda, 29. 6. ob 20. uri NORI BOLNIČAR - ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 6. ob 20. uri NORI BOLNIČAR - ameriški, komedija Torek, 28. 6. ob 20. uri SMRTONOSNI PLEN — ameriški, akcijski V nedeljo, 26. 6. ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA - AMERIŠKA PITA ameriški, erotični. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Kinotečni program KINA 16 FRANCOSKI NOVI VAL Torek, 28. junija, ob 20. uri: NEŽNA KOZA. režija: Francois Truffaut. Predstava bo v STISKARNI. so namreč predali svojemu namenu nove prostore knjižnice kulturnega centra Ivana Napo-tnika iz Titovega Velenja. Kot je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek je ta dogodek toliko pomembnejši, ker med drugim napoveduje obnavljanje oziroma vračanje življenja v hiše, ki so v lasti Rudnika lignita Velenje. Knjižnica, čeprav zelo utesnjena, je že doslej uspešno opravljala svoje kulturno poslanstvo, zato se ni treba nikomur bati, da ga ne bi tudi v prihodnje. Otvoritev novih knjižničnih Za uvod v letošnjo turistično sezono bodo v Šoštanju na vrtu Kajuhovega doma nastopili godbeniki iz sosednje Avstrije in tudi godbeniki domače Zarje. Delavska godba Zarja ima že dolgoletne prijateljske stike z godbo na pihala iz obmejnega avstrijskega mesta Strass. Meseca aprila so imeli naši godbeniki zelo uspel koncert v tem mestu, kjer so jih zelo lepo, predvsem pa gostoljubno sprejeli, saj je bila tamkajšnja dvorana nabito polna. To nedeljo, 26. junija bodo torej godbeniki iz Strassa vrnili obisk in prišli v Šoštanj že v ju- prostorov v Šoštanju pa ni bil le majhen praznik za krajane, ampak tudi delavce kulturnega centra. Kljub nenaklonjenim časom za še tako majhne naložbe so slednjo uspeli uresničiti. S to pridobitvijo pa so se vključili tudi v praznovanje 100-letnice rojstva Ivana Napotnika. Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, ki so prebrali svoje spise in pesmi. Prvi član nove knjižnice pa je postal Jože Svetina, ki ji je podaril eno svojih slikarskih del. tranjih urah. Koncert bodo pripravili ob 10. uri na vrtu Kajuhovega doma. Hkrati bodo nastopili tudi domači godbeniki. Ker pa so naštudirali nekaj skupnih skladb, bodo nastopili tudi skupaj — torej kar okoli 100 godbenikov hkrati. Vsekakor se za uvod v letošnjo turistično sezono obeta na vrtu Kajuhovega doma pod mogočnimi kostanji lep in nevsakdanji kulturni dogodek, saj godbenikov iz sosednje Avstrije res ne slišimo tako pogosto. Še zlasti pa ne, da bi igrali skupaj z našimi priznanimi muzikanti. V. Kojc I M.Mol 1111 Šoštanj Odprli nove prostore knjižnice V novih prostorih šoštanjske knjižnice je zbranih okrog 13.500 knjig. 1500 vpisanih bralcev si jih bo lahko izposojevalo vsak ponedeljek in sredo od 13. do 16. ure, v petkih pa od 10. do 13. Samostojni koncert Ob zaključku svojega šolanja na Glasbeni šoli Frana Koruna-Koželjskega se bosta s samostojnim koncertom predstavili pianistki, bodoči študentki Akademije za glasbo Jelka VEBER in Darinka KOMPAN. Sta večkratni dobitnici republiških in zveznih nagrad na tekmovanjih ' mladih glasbenikov. Koncert bo v koncertni dvorani glasbene šole v ponedeljek, 27. 6. 1988, ob 20.00 uri. PROGRAM: Bach. Beethoven, Moszkovvski, Chopin, De-bussy, Ukmar, Šivič. Vstopnice po 2.000.— din za odrasle in 1.000.— din za mladino lahko kupite v Glasbeni šoli vsak dan v dopoldanskem času in uro pred koncertom. Jelka Veber mM-. Darinka Kompan Koncert godbenikov iz Avstrije KOLEDAR Petek, 24. junija, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje KITAJSKI AKROBATSKI BALET XINJ1AN Akrobatski balet Xinjian je bil ustanovljen leta 1961 in je večnacionalnega sestava, različnih stilov akrobatike, kombinirane s folkloro lokalnih barv. Zelo uspešni so bili na turneji po Kitajski, Evropi in severni Afriki in veliko so prispevali k ugledu in napredku akrobatike v svetu. Delujejo pod umetniškim vodstvom Yu Tianyonga. Vstopnice 6.000 din. V pred-prodaji (do 23. 6.) 5.000 din. Sobota, 25. junija, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje MLADINSKI KOMORNI ORKESTER IZ MELBOURNA dirigent: Brian Finlayson solist: Igor Ozim Mladi umetniki z južne poloble bodo izvedli Concerto grosso T. Albionija, Divertimento v D-duru Wolfganga A. Mozarta in Štiri letne čase A. Vivaldija. Vstopnice 4.000 din. Šolska mladina 2.000 din. Torek, 5. julija, ob 20.30 velenjski grad Tomaž LORENZ. violina Jerko NOVAK, kitara Eva NOVŠAK-HOUŠKOVA, mezzosopran V ciklusu kitarskih večerov, ki so organizirani v okviru Tedna kitare, se bosta najprej predstavila vsakoletna gosta na teh koncertih T. Lorenz in J. Novak s so-pranistko Evo Novšak Houško-vo, kar bo prijetna dopolnitev v programu. Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. Četrtek, 7. julija, ob 20.00 velenjski grad otvoritev razstave slik NEBOJŠE JANKOVIČA akademski slikar V poletnih mesecih bo razstava slik sarajevskega umetnika prijetno popestrila ogled znamenitosti na velenjskem gradu. Četrtek, 7. julija, ob 20.30 velenjski grad ISTVAN ROMER kitarski recital Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. Sobota, 9. julija, ob 18.00 in 20.00 Kardeljev trg — vrt Delavskega kluba celjski plesno-zabavni ansambel ŽABE dirigent: Edvard Goršič solist: Jože Završnik Program: Glenn Miller, Stan Canton. Jože Privšek, Beatlesi Vstop prost! Nedelja, 10. julij, ob 19.30 cerkev sv. Mihaela v Šoštanju EMA ZAPUŠEK orgle Program: Bohm, Bach, Men-delsohn, Reger, Allain, Vremšak. Ema Zapušek iz Šoštanja zaključuje študij orgel na glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Hubertu Bergantu. Predstavila se nam bo s programom diplomskega koncerta, ki ga bo imela 6. julija 1988 v Cankarjevem domu. Vstopnina 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. Ponedeljek, 11. julija, ob 20.30 velenjski grad Tomaž RAJTERIČ kitarski recital Subtilni zvok kitare mladega kitarista Tomaža Rajteriča bo razvedril vse ljubitelje španskega glasbenega izročila. Rajterič je lani na velikem mednarodnem tekmovanju v Riu de Janeiru prejel 3. nagrado in doslej z velikimi uspehi gostoval v Italiji, Švici, Franciji in Braziliji. Vstopnice 3.00 din. Šolska mladina 1.500 din. Ponedeljek, 11. in torek 12. julija Glasbena šola Titovo Velenje GLASBENA DELAVNICA V Tednu kitare bo mojster Hotko razstavljal ročno izdelane kitare in demonstriral izdelavo in konstrukcijo klasične kitare. Obiskovalci bodo lahko razstavljene instrumente tudi preskusili. Vstop prost! Četrtek, 14. julija, ob 20.00 velenjski grad zaključni koncert udeležencev TEDNA KITARE Z nastopom najboljših udeležencev Tedna kitare se bo končal letošnji kitarski festival v Titovem Velenju. Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. Četrtek, 14. julija, ob 20.30 obisk v poletnem gledališču Križanke v Ljubljani HAIR Broadway Musical Company New York musical Glasba: Galt McDermot Režija: Levvis Robinson Dirigent: Noel Stevens Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Povratek skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Cena aranžmaja 25.000 din. Sobota, 16. julija, ob 20.00 vrt Delavskega kluba MIRJANA BOHANEC, sopran MARJA MLINAR, harfa Program: Gershvvin, Salzedo, Grieg, Schubert, Capry, Kent, Tiardovič Sreda, 20. julija, ob'20.00 dom Kulture Titovo Velenje KANG SUN YOUNG južnokorejski folklorni ansambel Prvič bo pri nas gostoval folklorni ansambel iz Južne Koreje, ki oživlja večtisočletno tradicijo ljudskih običajev, verskih obredov in plesov severovzhodne Azije. Vstopnice 4.000 din. Popustov ni! Sobota, £3. julija, ob 20.00 vrt Delavskega kluba »SVE JE U REDU« Drago Mlinarec z ovation kitaro Drago Mlinarec, izkušeni pop ročk šansonjer iz Zagreba, že 20 let zadovoljuje staro in mlado, nastopa samostojno in je doslej izdal že 10 LP plošč. Nekateri se ga spominjajo še iz skupine 220 .. . Sreda, 27. julija, ob 12.00 vrt Delavskega kluba SAN FRANCISCO BAY AREA CHOIR Komorni zbor Dirigent: Harry Carter Program: Mendelsohn, de Pres, Martin, Bach, Parker, Ives, Wax-man, Chihara, Berbet, Foster Leta 1978 ustanovljeni ameriški zbor si je z nastopom na veliki prireditvi leta 1982 v Luzernu odprl vrata evropskih koncertnih in festivalskih odrov. Vstop prost. Petek, 29. julija, ob 20.00 vrt Delavskega kluba MARTIN LUMBAR sitar Nekje v sredini poletnih dni in dopustov, bo naš glasbenik, ki se je odločil za indijsko glasbo, poskrbel za eksotično razpoloženje na velenjskih ulicah. Sobota, 6. avgusta, ob 19.30 cerkev sv. Marije pod velenjskim gradom SLOVENSKI MADRIGALISTI dirigent: Janez Bole Program: Gallus, Archadelt, Jan-nequin, Palestrina, da Venosa, Schtitz, Hassler, di Lasso, Mon-teverdi, Bach, Mokranjac V ansamblu Slovenski modrigali-sti se glasbena zrelost in tradicija naše vokalne kulture združujeta v umetniško celoto. Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. Petek, 12. avgusta, ob 20.00 vrt Delavskega kluba Jaka Čop: RAJ POD TRIGLAVOM diapozitivi in glasba Znani gornik in fotograf Jaka Čop bo pokazal najnovejše diapozitive sveta med vrhovi, ki ga neprestano obiskuje in fotografira. Vstop prost! Sobota, 13. avgusta, ob 20.00 vrt Delavskega kluba Andres VALDES Jana KOVAČ večer pantomime Naš najznamenitejši pantomimik Andres Valdes, sicer po rodu Kubanec, bo predstavil program pantomime, ki mu je prinesel mednarodno uveljavitev. Spremljala ga bo Velenjčanka Jana Kovač, ena njegovih najsposobnejših učenk. Petek, 19. avgusta, ob 20.00 rampa za kulturnim domom Gledališče Ane Monro CIRKUS KANSKY Eksperimentalno gledališče Ane Monro je reden gost na naših poletnih prireditvah. Tokrat se bo predstavilo z najnovejšim delom. Vstop prost! Petek, 26. avgusta, ob 19.30 velenjski grad otvoritev razstave slikarsko-kiparske kolonije JOŽETA SV ETINE Naš znani slikar in ilustrator Jože Svetina je v zasebni iniciativi povabil v goste v Zavodnje svoje prijatelje kiparje in slikarje Ivana Lackoviča, Jožeta Tisnikarja, Jožeta Peternelja, Franca Boštjana, Petra Jovanoviča, Janka Dolenca in druge. Petek, 26. avgusta, ob 20.00 velenjski grad A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE igra Polona Vetrih Režija Boris Kobal Vstopnice 4.000 din. Dopisujte v nas Vestnik Športniki imajo besedo Calvin Smith Olimpiada v Seulu je blizu in športniki Sirom sveta se pripravljajo nanjo. Lden izmed njih se je pred kratkim mudil tudi v naši bližini. Calvin Smith, olimpijski zmagovalec v štafeti 4 x 100 metrov, dvakratni svetovni prvak na 200 metrov in nekdanji svetovni rekorder na 100 metrov. V krajšem pogovoru v Celju mi je povedal naslednje. Kaj pričakujete od olimpiade v Seulu? »Najprej bi se rad uvrstil v olimpijsko moštvo ZDA, rad bi osvojil vsaj eno medaljo \ posamični konkurenci, želim si seveda zmagati v obeh, pa še v štafeti.« Ben Johnson je zrušil vaš svetovni rekord na 100 metrov, rekordi v zadnjih letih padajo bolj pogosto . .. »Vedno je dosti dobrih tekačev. Res je, da je Johnson zrušil moj rekord, toda rekordi so zato, da se rušijo in menim, da bo tudi njegov padel.« Kaj vas je pripeljalo v Celje, kakšen je razlog? »Glavni razlog je v tem, da pri vas še nikoli nisem bil, zanimalo nie je kako je, pa tudi steza v Celju je hitra.« Kaj menite o mestu, o ljudeh? »Ljudje so tukaj zelo prijazni, zelo lepo so nas sprejeli in prav dobro se počutimo pri vas. Mesto je polno zelenja, imate reko in zelo lep park. Všeč mi je.« Kakšno vrsto glasbe poslušate? »Ne navdušujem se za kakšno posebno zvrst. Všeč mi je Michael Jackson in vse kar se mi dopade.« Tomi Matič Nogomet Velenjski pionirji najboljši V okviru šolskih športnih društev že vrsto let poteka republiško prvenstvo pionirjev v nogometu. Najbolj obetavne pionirje seveda združijo v nogometnih klubih, letos pa so /. njimi najbolje delali v Črnomlju, Novi Gorici, Slovenskih Konjicah in \ Titovem Velenju. Sklepni del prvenstva je bil v Slovenskih Konjicah, končal pa se je z zmagoslavjem mladih Velenjčanov. Mladi velenjski nogometaši so prikazali odlično igro zlasti v polfinal-nein srečanju, ko so premagali Novo Gorico š 5:1 (1:1). f inalno srečanje z domačo Dravinjo ni bilo tako dobro, po neodločenem rezultatu v rednem deiu tekme, pa so po streljanju enajstmetrovk slavili nogometaši iz Titovega Velenja. Lovoriko nogometne zveze Slovenije jim je predal vodja strokovnega dela pri zvezi Mahmut Ka-pidžič. Velenjski starejši pionorji so nastopili v naslednji postavi: Nermin Osmanovič, Zoran Mikulec, Nenad Pašič. Robert Kotnik. Tomaž Jurčec, Igor Fenko. Dejan Javornik, Matej Burger, Andrej Meža. Amir Karič in Robi Potočnik. Ekipo sta vodila Ne-venko Kopina in Franc Nežmah. Mrazova in Suhadolnik državna prvaka V Mariboru in Varaždinu sta bili v soboto in nedeljo državni prvenstvi za mlajše in starejše mladinke in mladince. Maribor je gostil 350 mlajših in velenjska ekipa se je vrnila domov z več vidnimi uvrstitvami. Najbolj se je izkazala Mrazova z naslovom državne prvakinje v teku na 1.000 metrov, odličen pa je bil tudi Pohar z drugim mestom v teku na 3.000 metrov. Najboljši slovenski mladinci so takoj po tekmovanju odpotovali v italijanski Trento, kjer so se \ torek in sredo pomerili na tekmovanju 14 dežel za pokal Alpe-Jadran. V vodstvu reprezentance je bil tudi velenjski trener Popetru. Na prvenstvu starejših mladincev v Varaždinu je Grega Suhadolnik upravičil vlogo favorita in prepričljivo zmagal v teku na 1.500 metrov. S tem se je uvrstil v državno reprezentanco za dvoboj z Madžarsko in za nastop na balkanskih igrah. B. Šalamon Program prireditev Praznovanje delavcev Reka ČETRTEK, 30. junija — ob 15.00 uri SOBOTA, 2. julija — ob 18.00 uri NEDELJA, 3. julija — ob 8.00 uri — ob 9.00 uri svečana podelitev priznanj članom jamske reševalne čete v kavarni REK v Titovem Velenju slavnostna seja delavskega sveta SOZD REK v glasbeni šoli v Titovem Velenju zbor udeležencev parade na Titovem trgu osrednja slovesna prireditev ob dnevu rudarjev na kotalkališču v Titovem Velenju KULTURNE, ŠPORTNE IN ZABAVNE PRIREDITVE 55 let gasilskega društva Šalek Gasilci Šaleka bodo to nedeljo proslavili častitljiv jubilej 55-le-tnico obstoja društva. Ob tem bodo organizirali tradicionalno tekmovanje za Šaleški pokal, ki bo tokrat že devetnajstič po vrsti. Te prireditve se vsako leto udeležuje okoli 100 gasilskih desetin iz vse Slovenije in tudi za to nedeljo jih je zaenkrat prijavljenih približno toliko. Ta velika gasilska manifestacija bo v novem naselju Šalek in bo sovpadala s krajevnim praznikom le krajevne skupnosti. Program, ki se bo začel v dopoldanskih urah, bo izredno zanimiv, zato gasilci Šaleka vabijo občane, da pridejo bodrit naše gasilske desetine v, kar največjem številu. Še posebej prijetno pa bo v popoldanskih urah, ko se bosta zvrstili parada in zabava. Cooperjev test Zveza telesno-kultumih organizacij občine Velenje bo danes, v četrtek, in jutri, v petek, pripravila Cooperjev test. Svojo vzdržljivost boste lahko na stadionu ob Jezeru preverili oba dneva od 18. do 19. ure. Elektra:Rudar 77:67 - Košarkarji Elektre so dosegli lep uspeh. Z zmago nad trboveljskim Rudarjem s 77:67 so se uvrstili v četrt finale pokalnega tekmovanja na področju Slovenije. V tem tekmovanju so poleg Rudarja premagali še ekipo Zlatoroga v Laškem, doma pa še ekipi Zalezarja in Šentjurja. Kljub slabšemu treningu, na voljo je med drugim le osem igralcev, so prikazali odlično igro, zlasti v drugem polčasu. Smučarski skoki Zadnje tri dni prejšnjega tedna je bilo v Ljubljani veliko tekmovanje skakalcev treh držav, ki so merili moči na skakalni reviji »Mostec 88«. Pri mlajših mladincih je bil Triplat v močni konkurenci drugi in Č epelnik četrti. četrti je bil tudi Pogorelčnik pri starejših mladincih, pri članih pa je Golob za Matjažem Zupanom osvojil drugo mesto in premagal vrsto znanih domačih in t u j i H skakalcev. Plesni klub Velenje Po životarjenju velik uspeh Tudi člani plesnega kluba Velenje so se konec prejšnjega tedna zbrali na letnem občnem zboru in ugotovili, da je bilo njihovo delo v minulem obdobju zelo uspešno. Pretekli sta namreč dve leti, odkar je klub po nekaj letih životarjenja spet začel načrtno in organizirano delati z otroki in na tej osnovi z mladinskimi ter pionirskimi tekmovalnimi pari. Kakovost se je zaradi načrtnega dela dvignila tako v latinsko ameriških kot standardnih plesih. Plesni klub Velenje je trenutno po množičnosti in kakovosti drugi v Jugoslaviji, takoj za ljubljansko Kazino. Takšno delo jim je prineslo kar 17 prvih mest na različnih tekmovanjih v minuli sezoni. Najbolj so se izkazali Miro Škorjanc—Katja Klep, ki sta med mladinci osvojila naslov državnega prvaka v latinsko-ameri-ških plesih za letos, Peter Uplaz-nik—Mirjam Šulek sta pionirska državna prvaka v latinsko-ameri-ških plesih. Prva mesta v kategoriji mladincev 2 so dosegli tudi pari Miha Rabič— Nataša Ževart v LA in ST plesih, Matej Sagmei-ster—Petra Bajramovič v LA plesih, Rok Poles—Barbara Hudournik v ST plesih, Aljoša Oštir— Petra Žist v ST plesih, itd. Skratka, za tako kratek čas so dosegli, kot so posebej poudarili na zboru, vidne oziroma celo izredne rezultate. Vključenih imajo veliko število otrok, ki so vzljubili plesni šport in so zanj pripravljeni vlagati prosti čas, ure. Za njimi pa seveda stojijo starši, ki vidijo v tem športu ne le tekmovalne, ampak vzgojne, kulturne in druge vrednote. Seveda zastavljeno delo narekuje, da bodo morali vzporedno dograjevati strokovne, prostorske, organizacijske in finančne pogoje za delo. V prihodnje bodo še večjo pozornost namenili selektivnemu pristopu treningov na podlagi doseženih rezultatov, perspektivnosti parov ter njihovi zavzetosti za trdo in vestno delo, kar zahteva ta šport. Organizirali naj bi sekcije v Šmartnem ob Paki, Šoštanju, Mislinji, Slovenj Gradcu, Celju; v Titovem Velenju pa bodo nadaljevali delo s pionirskimi in mladinskimi ter tudi članskimi tekmovalci po konceptu, ki bo omogočal ohranjanje množičnosti, obenem pa nadaljnjo rast kakovosti. Podobno kot lani bodo tudi letos organizirali poletno šolo športnega plesa, več skrbi namenili družabni plesni vzgoji, zlasti tečajem za odrasle, pri financiranju bodo poleg sredstev ZKO in ZTKO skušali dobiti sredstva tudi od stalnih pokroviteljev v združenem delu. Razmišljati pa bodo morali še o drugih prostorih, saj je vprašanje, kako dolgo bodo še lahko »gostovali« v hotelu Paka. Skratka, pred novim upravnim odborom (novi predsednik je Štefan Oštir) je pomembna naloga, nadaljevanje poti množičnosti in kakovosti. V klubu si prizadevajo, da bi nazaj v svoje vrste pridobili vse igralce, ki prihajajo od vojakov, čeprav imajo pri tem nekaj težav, pa še kakšnega novega kakovostnega igralca. S tem bi se lahko naslednjo sezono končno uvrstili v višje tekmovanje. Proti Rudarju so igrali: Leskovšek 17, Pašič 15. Kugonič, Bogataj 6, Mackovšek 13, Mrzel 2, Brešar 10 in Tomic 14. 24., 25. in 26. junija 24. in 25. junija PETEK. 24. junija ob 19.00 uri — ob 20.00 uri SOBOTA, 25. junija — ob 18.00 uri ČETRTEK. 30. junija — -ob 18.00 uri PETEK, 1. julija — ob 16.00 uri — ob 16.00 uri — ob 18.00 uri SOBOTA. 2. julija — ob 9.00 uri — ob 18.00 uri — ob 21.00 uri 2. in 3. julija NEDELJA, 3. julija — ob 7.00 uri — ob 8.00 uri — ob 9.00 uri — ob 9.30 uri — ob 15.00 uri tekmovanje v umetnostnem kotalka-nju za pokal prijateljstva — rudarsko svetilko na kotalkališču v Titovem Velenju kolesarski maraton po rudarskih mestih Slovenije s startom 24. 6. ob 7.00 uri pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju odprto prvenstvo v tenisu za rudarsko svetilko s pričetkom ob 9.00 uri na teniških igriščih ob jezeru v Titovem Velenju odprtje razstave del 9 rudarske likovne kolonije v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju nastop pevskih oktetov v glasbeni šoli v Titovem Velenju rokometna tekma ženskih ekip ŽRK Šmartno ob Paki strelsko tekmovanje z zračno puško, ki ga prireja krajevna skupnost Šmartno na strelišču strelske družine MROŽ v Titovem Velenju med ekipami KS Šmartno in RLV ekipni šahovski turnir v hotelu Paka v Titovem Velenju košarkarski turnir moških ekip v Rdeči dvorani v Titovem Velenju tekma v malem nogometu na igrišču na Konovem med ekipama KS Šmartno in RLV tekmovanje šolanih psov v organizaciji kinološkega društva Velenje na stadionu v Titovem Velenju šahovski turnir v organizaciji krajevne skupnosti Šmartno v Domu krajanov nočni smučarski skoki na *55-metrski plastični skakalnici v Titovem Velenju mednarodno tekmovanje modelarjev v razredu FSR daljinsko vodenje modelov — čolnov pri restavraciji Jezero v Titovem Velenju s pričetkom ob 8.00 uri tekmovanje v ribolovu za rudarsko svetilko na škalskem jezeru v Titovem Velenju balinarski turnir za rudarsko svetilko na balinišču pod bazenom v Titovem Velenju turnir v malem nogometu v Ravnah pri Šoštanju slovesen sprejem atletskih maratoncev iz Trbovelj in Mežice na kotalkališču v Titovem Velenju slovesna otvoritev nove 75-metrske plastične skakalnice v Titovem Velenju in skoki Smočarski klub Velenje Rezultati za organiziranostjo na celotnem celjskem območju pokazati še večje zanimanje, predvsem turistične, pa tudi druge organizacije, saj gre tu za pomembno turistično propagandno prireditev. Z novo tekmovalno sezono bo klub stopil v 20-leto tekmovanja. In tudi za to jubilejno leto so si zadali veliko dela. Med drugim naj bi skupaj z RTC Golte in ostalimi dokončali poligon na Golteh; kot je povedal predstavnik tega smučarskega središča, naj bi odprli novo sezono z novo dvosedežnico. V klubu bodo nadaljevali prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo svojega doma na Golteh. Smučarski klub Velenje sodi med enega najbolje organiziranih klubov in društev v občini, pa verjetno tudi daleč naokrog. Vendar pa uspehi njegovih tekmovalcev ne gredo vštric z njo. Lanska sezona je bila sploh ena najslabših doslej, so povedali na letnem občnem zboru v Šentilju, kjer uspešno deluje njihova tekaška sekcija. Oboji so občutili pomanjkanje snega zaradi česar so med drugim morali odpovedati tudi alpsko šolo na bližnjih smučiščih — otroke so vozili na Golte. To pa je vplivalo, da je bil priliv mladih smučarjev v klub manjši od načrtovanega in pričakovanega, kar se bo v naslednji sezoni seveda poznalo. Zaradi pomanjkanja snega so odpadle tudi mnoge tekme, kar so še posebej občutili predvsem cicibani in mlajši pionirji, ki niso bili člani republiških sekcij, saj skoraj dva meseca niso imeli nobene tekme. Bo pa potrebno v prihodnje — kot je dejal Jože Silovšek, predsednik tekmovalnega odbora za alpske discipline — več sodelovanja med klubi, da se ne bo dogajalo tako kot letos, ko orga-nizatorj rajši ni odstopil tekme drugemu klubu, da ne bi ta s prevzemom tekme kaj pridobil. To je bil gotovo tudi razlog, da so se na občnem zboru dogovorili, da bodo začeli pobudo, da bi sedež celjske tekmovalne skup- nosti prenesli v Titovo Velenje. Med tekmovalci je edino Miran Ravter, kot je poročal Jože Silovšek, s konstantno formo potrdil svoje kvalitete in se na koncu uvrstil v mladinsko A reprezentanco. Sicer pa je ob pomanjkanju snega klub že vse od pripravljalnega obdobja naprej spremljala smola. V septembru jih je zapustil prvi trener, prišel je drugi, pa se ni mogel navaditi na novo okolje in aprila je tudi ta odšel. Na treningu smuka se je decembra hudo poškodoval najbolj nadarjeni tekmovalec Jani Živ-ko, več mesecev je bil »privezan« na posteljo. V soboto pa je bil že med njimi, seveda s pomočjo podpornic in vsi so mu zaželeli kar najhitrejše okrevanje. Kljub temu pa so v danih možnostih vendarle lahko uspešno trenirali na Golteh po zaslugi delavcev RTC Golte, skupaj z njimi so uredili novi poligon na Medvedjaku. Sploh so ocenili sodelovanje s tem kolektivom kot zelo dobro, tako pri pripravi prog, kot tudi pri organizaciji Evropskega pokala, o katerem je bilo tu in tam slišati, da ga ne bi bilo več, pa so se v en glas zavzeli, da njegovo organizacijo ne smejo opustiti. Samo spomnimo naj, da so ob letošnjem petem bili vsi, predvsem pa tehnični delegat, navdušeni nad organizacijo in celo menili, da bi bil lahko na Golteh tudi svetovni pokal za ženske. Seveda pa bi zanj morali Dela bo, skratka, veliko, zato se je vsak član obvezal, da bo opravil 30 prostovoljnih ur. V tej sezoni bodo začeli tudi smučarsko šolo in ker je tudi za njihovo dejavnost vse manj denarja, bo potrebno storiti vse, po besedah dosedanjega in novega predsednika Igorja Simončiča, da bo materialna osnova kluba, če ne že boljša, vsaj takšna kot je bila doslej. »Smo amaterski delavci, delamo za otroke. Hvala vsem članom, združenemu delu, družbenopolitičnim organizacijam, vsem, ki so nam finančno ali kakorkoli drugače pomagali,« so bile besede zahvale novega predsednika. (vos) 10 stran ★ H9S C35 OBJAVE titovo velenje * 23. junija 1988 OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE Na podlagi sklepa o ustanovitvi in Pravilnika o podeljevanju priznanj — Odbor za podeljevanje priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Velenje RAZPISUJE NATEČAJ za podelitev priznanj Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1988 I. PRIZNANJA: 1. Šilihovo priznanje 2. Šilihova značka 3. Šilihova plaketa in nagrada 4. Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Priznanja se podeljujejo posameznikom samoupravnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in društvom za posebne zasluge pri razvoju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje. II. RAZPISNI POGOJI: ŠILIHOVO PRIZNANJE se podeljuje za posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Velenje. ŠILIHOVA ZNAČKA se podeljuje za večletno prizadeVno in posebno uspešno vzgoj-noizobraževalno delo pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Velenje. ŠILIHOVA PLAKETA IN NAGRADA se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Velenje. PRIZNANJE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI VELENJE se podeljuje za posebne uspehe pri razvijanju vzgojnoizobraže-valne dejavnosti v občini Velenje in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja, posameznikom, samoupravnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in društvom. Predloge na podlagi tega razpisa lahko dajejo posamezniki, delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti in društva. Utemeljene pisne predloge za podelitev priznanj za leto 1988 pošljite Občinski izobraževalni skupnosti Velenje. Efenkova 61. p. p. 1, najpozneje do 7. septembra 1988. PREDSEDNIK ODBORA ZA PRIZNANJA Andrej CENTRIH, I: r. MALI OGLAS! TRI MESECE STARE RJAVE IN BELE JARKICE PRODAMO. Vsako soboto pri K. Z. KRO VELENJE. RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO in vrtno motorno kosilnico prodam. Telefon 858-573. FIČKA- 76 PRODAM ZA REZERVNE DELE ter pletilni stroj in električni radiator. Telefon 856-692 popoldan. ZASTAVO 101 GTL 5 vrat, staro 4 leta, registrirano do 5. I. 1989 prodam. Telefon 856-808. BARVNI TV GORENJE, star 5 let prodam. Telefon popoldne 854-702. KUPIM LITOŽELEZNO PEČ za centralno ogrevanje. Naslov v uredništvu. STANOVANJE 50 m! na Gorici v Titovem Velenju prodam. Preurejeno in opremljeno za poslovni prostor. Telefon 853-930. NOVO OKNO IN VRATA, lito-železno kad 120 cm in komplet spalnico prodam. Cesta na vrtače 3, Vera Stojanovič, Titovo Velenje. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure. COLOUR VIDEO CAMERO JVC G X 88E, Special za 1.500.000 din prodam. Franc Po-lak, Cesta XIV. divizije 9, Titovo Velenje ali telefon 853-088. 110 litrsko zamrzovalno omaro ugodno prodam. Ovčar Franjo, Prešernova 14, Titovo Velenje. RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO IN VRTNO MOTORNO KOSILNICO PRODAM. Telefon 858-573. GOLF DISEL, star 2 leti, garaži-ran prodam. Telefon 858-251. KOLO PONNY UGODNO PRODAM. Jenkova 19, Vil. nadstropje, stanovanje 67, Titovo Velenje. ROLETE PLASTIČNE IN LESENE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. KRAVO SIMENTALKO PRODAM, 3. tele, 3 mesece breja, cena po dogovoru. Telefon 779-190. KOMPLET VRATA ZA JUCO 45 prodam. Telefon 882-731. 200 m' NIZKOVALNE TEM-NORJAVE SALONITKE, skupaj s strešniki, ugodno prodam. Telefon 854-580. SURF POLARIS IN TV BARVNI PRODAM. Telefon 856-127. NOV STEREO KASETOFON PHILIPS na 2 kaseti ugodno prodam. Informacije na naslovu Ivan Kresnik, Šalek 89, V. nadstropje, stanovanje 49, Titovo Velenje. PRIKOLICO ZA MANJŠI TRAKTOR, ter suh hrastov les za sode prodam. Telefon 882-824. NUJNO PRODAM FIAT 126 P. letnik 1979, 180 SM. Telefon 858-218 od 9. do 12. ure. JADRNICO ELAN 375S, s prikolico prodam. Telefon 855-371, od 8. do 9. ure. PRODAM DV ANO 6, letnik 1977, popolnom obnovljeno, registrirano do 10. 6. 1989. Informacije po telefonu 881-016. vsak delovnik od 6. do 13. ure. OSEBNI AVTO JUGO 45 A, star 19 mesecev, prodam. Telefon 853-337. ZASTAVA 101 GTL, 5 vrat. staro 4 leta, prodam. Registrirano do 5. 1. 1989. Telefon 856-808, Vlado Berke, Stantetova 32. UGODNO PRODAM B I V EPM z daljinskim upravljanjem. Telefon 858-420. TRAKTOR TIP 5211 ZETOR, star I leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-994, Albin Volk, Plešivec 38, Titovo Velenje. DOBER AVTO ZAMENJAM za starejšo hišo, z nekaj zemlje, v okolici Titovega Velenja. Naslov je v uredništvu. "ZASTAVA 101. letnik 1984. prodam. Telefon 858-027 zvečer. BTV GORENJE prodam. Telefon 856-005. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, večjo, s cerado. prodam. Telefon 854-285, do 14. ure. ZASTAVO 101 GTL 55, staro 2 leti ugodno prodam. Telefon 853-648 ali 858-881. ŠPORTNO KOLO na 5 prestav prodam za 10 SM in fotoaparat ZENIT nov s teleobjektivom za 30 SM. Partizanska 68 ali telefon 857-323. NOV KAVČ, RAZTEGLJIV, UGODNO PRODAM. Telefon 854-480, popoldne. 30 KOMADOV NOVIH KHIH GIPS PLOŠČ, peč Central 17 K in termoakumulacijsko peč 3.5 KW prodam, cena po dogovoru. Telefon 882-811. ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE, 76 m', za dva manjša. Naslov je v uredništvu časopisa. NOVA OKNA KLI Logatec 2 kom 140 x 140 l kom 180 x 140 in dvojna vrata 80 x 230, z žaluzijami, ugodno prodam. Telefon 857-707. KUPIM STAREJŠO HIŠO ali vzamem starejšo osebo v oskrbo. Naslov v urendištvu. INVALIDSKI VOZIČEK -MOPED PRODAM. Telefon 854-032. ZA OBČASNO POMOČ PRI GRADNJI iščem starejšega upokojenca. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro »Dober honorar«. Sodobna vzgoja voznikov motornih vozil novih Ko se na tem in onem sestanku pogovarjamo o cestno prometni varnosti, ne moremo mimo dejstva, da je pomemben delež cestno prometne varnosti prav v vzgoji in usposabljanju občanov za voznike motornih vozil. Resda dokončno preverjanje opravi posebna izpitna komisija pri SO Velenje, kot na dlani pa je, da bo voznik vozil tako, kot se je vzgajal in kot se je pred izpitom tudi naučil. V naši občini pripravljata za vožnjo motornih vozil kandidate dve avto šoli, pri AMD ter pri Združenju šoferjev in avto-mehanikov. O vsebini in novostih pri Avto šoli ZSAM Titovo Velenje smo se pogovarjali z njenim vodjo Janezom Puklom. Problematika prometne varnosti v občini Velenje je povezana tudi s pripravo bodočih voznikov motornih vozil. Avto šola pri Združenju šoferjev in avtomeha-nikov Velenje s svojim sedežem v prostorih Delavske univerze Velenje prav gotovo upošteva vse elemente, ki naj bi vplivali na to, da bodo novi vozniki motornih vozil tudi dobri vozniki motornih vozil. V okviru svojega programa namreč usposablja voznike vseh kategorij od kolesarjev, do voznikov avtobusov in najtežjih tovornih vozil. Izvaja pa tudi praktičen del programa za poklicne voznike. Kandidati se pripravljajo najprej na področju teoretičnega znanja, v ustrezno opremljeni učilnici v prostorih Delavske univerze Titovo Velenje, kjer opravijo tudi tečaj prve pomoči v prometu kot tudi druge potrebne formalnosti za opravljanje izpita za voznika motornih vozil. Na takšen način je v letu 1988 pridobilo ustrezno teoretično znanje že preko 200 kandidatov. Po opravljenem preizkusu znanja iz znanja cestno prometnih predpisov pa kandidati pristopijo k praktičnemu usposabljanju za vožnio motornega vozila, ki ga izvajajo štirje redno zaposleni inštruktorji ter dvanajst inštruktorjev, ki to delo opravljajo poleg svojega rednega dela. Še posebej pa se pri Avto šoli ZŠAM Velenje trudijo omogočiti kandidatu optimalne pogoje pri pridobivanju praktičnega znanja za vožnjo motornega vozila. Tu so daleč pred drugimi avto šolami, saj imajo kandidati na razpolago res varna in moderna motorna vozila, kar pa je pri tem delu še lako potrebno. Že zdavnaj so se odrekli manj kvalitetnih in mani varnih vozil in danes se praktični pouk vožnje opravlja z dvema novima avtomobiloma RENAULT II GTD. tremi avtomobili GOLK D, novejšim tovornim motornim vozilom s prikolico in avtobusom, ki ima 46 sedežev in omogoča tudi druge prevozne storitve. Vse to pa vpliva tudi na to, da je v letu 1988 opravilo izpit za voznika motornih vozil do 15. VI 88 že 140 kandidatov vseh kategorij.« Pri Avto šoli ZŠAM Velenje obljubljajo, da bodo enako zavzeto skrbeli za varno vožnjo kandidatov tudi v prihodnje. j ^ RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE Program Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca. Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. ure in od II. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu 855-450. PETEK, 24. junija; 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo ; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 26. junija: 11.00 Začetek sporeda; I 1.15 Od Hude luknje do Rinke; I 1.25 Kdaj, kje. kaj; j 1.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (v tej oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda na takšna, na katera jih sami niste uspeli dobi- ti. V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo po telefonu 855-963 sprejemali ob 12.30); 12.30 konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 27. junija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila: 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA. 29. junija: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (oddaja v živo. Glede na to, da v oddaji o socialni politiki zaradi izpada električnega toka, nismo mogli odgovoriti na vsa vaša vprašanja, smo to temo ponovno uvrstili v naš program. Tudi tokrat boste lahko spraševali naše goste na to temo po telefonu 855-963). Oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi. 1979, prevoženih prodam. Telefon 4,5 TO- Telefon R 4 letnik 90.000 km, 858-458. MOTOR ZA ČOLN MOS PRODAM. 857-416. MLAD ZAKONSKI PAR NUJNO IŠČE SOBO ZA 6 mesecev, (predplačilo). Telefon 857-682. DOBRO OHRANJEN ŠTEDILNIK (2 plin 2 elektrika) ugodno prodam. Cena 350.000, telefon 857-453, popoldan. PRODAM JOGI POSTELJO 200 x 160. Telefon 857-588, Vr-njačke Banje 5/66-VI1I, popoldan. 120 kg TEŽKE PRAŠIČE in pse, mešance, srednje, ugodno prodam. Telefon 856-159, od 13. do 15. ure. KDOR IŠČE — TA NAJDE UGODNA PONUDBA — DOBER NAKUP! V Blagovnici GORICA Titovo Velenje oddelek DISCONT Vino, pecivo, mineralne vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo povrtnino, čokolado, pralna in čistilna sredstva, proizvode Paloma in še kaj dobite v večjih količinah s POPUSTOM VEČJI NAKUP — VEČJI PRIHRANEK niCtfOMT ISI H Si MERX POTROŠNIK CELJE Življenje enkratno ŽIVLJENJE JE ENKRATNO! JE NEPONOVLJIVO! Bodimo super absolutni optimisti in sreča pride sama po sebi. Nekdo trka na vrata . . .? PREDŽENITNA PONUDBA: Najdi pot iz sveta svojega. Najdi pot do srca mojega. Slutim, da je v načrtu svetu, da ti bom preko oglasa osvojil srce, dekle črnih las, ki ljubiš resnico, mistiko. Imam tri dokaze. Če je to pot do tebe, lahko kupim vse časopise. Čeprav si ti malo užaljena, oglasi — ženitvene posredovalnice in še zdaj vsaka čast. društvo optimistov. Vse to nam je tudi v korist. V bistvu nič nam ni v škodo, če gledamo s super intiligentnega nivoja. V Areni je lepo pisalo, našla sva se preko oglasa srečna. Stvarnik sveta je točno vedel: ta dva bosta taka in taka. Na ta način (napr. oglas) prideta skupaj. Drugje bi se lahko iskala 1000 let. Isto je, če ni človeku usojeno: tudi 1000 let ne bo preko oglasa dobil sorodne duše. Žalostno je, da se tisti, ki bi se lahko našli, premalo trudimo, oziroma, da kdo sploh ne išče. Kaj se ve, mogoče je pa v zvezdah zapisano? Ni važno kakšen sem. zmeraj sem še toliko vreden, kot kdorkoli drug. Če enega med nami ne bi bilo. bi se začel vsemir rušiti. Zato pravijo svete knjige, ne se podcenjevati, trudite se, da se prenehamo (da počasi ugaša) sovražiti med seboj. Kar ste drugemu naredili, to ste sebi . . . Upam, da mi ne zameriš, ko ti tako rentgensko odkrivam dušo. Zaključek: kmalu ženitna ponudba pod šifro HUMOR, GLASBA, SOLZE, NESKONČNA SREČA... ABSOLUTNI ZAKLJUČEK: Slične usode imava, tuhtaš: »Oh, samo životarim, življenje pa beži, kot ptica. Kje je tisti fant, ki mora enkrat priti da me reši?« Jaz sem tukaj in tudi živim. V trpljenju na kvadrat. Boš videla, drug drugemu bova pomagala, da zaživiva, kot je zapisano, zasanjano v zvezdah, da bo za vse prav. SUPER ABSOLUTNI ZAKLJUČEK: Kje si, te bom sploh našel? V tem življenju? Sicer pa, če se malo potrudimo, si lahko upanje pretopimo v ekstazo. Oglas je skoraj nelahek. Komu je namenjen, me bo najbolj razumel, drugi lepo prosim, si ne ženite vse preveč k srcu. Vsak izmed nas je drugačen in enkraten. Nezamenljiv, edinstven. S svojim bivanjem naredi v življenju kar največ more, vsi pa kdaj pa kdaj pademo. Nato se spet poberemo, bolj močni, mirni, bliže resnici. Nikdar ne moremo toliko pasti, da ne bi mogli vstati. Postopoma bomo popolnoma vzljubili sami sebe in vse okoli nas. ŽENITVENA PONUDBA: Ure tečejo, sezone minevajo. Življenje se končuje. Midva pa se še nisva našla. Brez upanja bi srce počilo. Vse imam. manjka mi še dobrota duše v tvojih očeh. Fant, 31/168/68, delavec, moto življenja: ni dovolj samo misliti o svoji usodi, treba jo je občutiti . . . Moram znati jokati nad njo. Moram znati jokati, mogoče je to najvišja modrost. »Unamuno« trenutno črnogled: Včasih, že skoraj pogosto nedober, nesamo-zavesten, s strahom pred ljudmi, življenjem, srečo. Pot v pre- krasno bodočnost pelje na žalost čez sedanjost. Želim spoznati dekle, črnih las, brez obveznosti. ljubiteljico joge, meditacije, zadnje resnice. Zaže-Ijena je slika, in da si rak, riba ali škorpijon, ni pa pogoj. Na ponudbe brez polnega naslovu ne bom odgovoril. Javi se pisno v Naš čas s šifro: »HUMOR, GLASBA, SOLZE, NESKONČNA SREČA.« Nešteto je načinov, da se spoznata sorodni duši, jaz te bom tako, je zapisano v zvezdah. Jutri.. . čez 10 let, to sploh ni več važno. Vse je prav, vse je dobro, vse je zlato. Vidiva se, ko bova imela dovolj strti srci, čaka naju nova življenjska pot posuta bolj s trnjem, kot z rožami. Trnja sva že tako vajeni. Brez njega ne bi bila več srečna. Vsako sekundo je upanje bolj sladko. ZAKLJUČEK: Ne vem od kod toliko poguma, da grem v svet ljubezni. Moški-ženska. ko bi lahko bil lepo sam. Mogoče, kot piše v krasni knjigi: 14. način. kako spoznati dekle preko oglasa. Na ta dan imam god. 14 + 14 je 28, imam rojstni dan, letnica tudi »štima«. Naravno, če se bova našla in tudi zdaj, ko so se že nekateri, ki jim je to bilo tako usojeno. Večna hvala domovini, oglasni agenciji. Nekaj trenutkov sem že.imel predokus kaj se dogaja med ljubljenima. Bo kar der-žalo, kar se prepeva in bere v ljubezenskih zgodbah. Če sem jaz tak, skoraj nepopoln, potem je lahko kje še eden. Zato že sanjam, da bi napisal knjižico, kako priti v središče zemeljskega življenja. Hvala, vse večnosti ljubljenemu Bogu. Živi- mo v miru in imamo vse pogoje, da začnemo z notranjim izgrajevanjem. Ko se bomo malo potrudili, bomo tudi to delali z užitkom. Ali je kaj bolj blaženega, kot si čistiti prah s srca in zraven uživati? ABSOLUTNI ZAKIJU-ČEK: Javi, če je padlo dovolj zvezd. Prej, ko se bo svet mogel stopiti v eno, se morata dve duši stopiti v eno. Moramo se naučiti človeške ljubezni, predno se naučimo božanske ljubezni. SUPER ABSOLUTNI ZAKLJUČEK: Neskončno umirjen sem, enkrat morava priti skupaj. Čez milijon let, še več? To nama ne more preprečiti ves svet. Ravno obratno. Ves svet bo nama, oziroma drugim pomagal, da se najdemo. Nekje sem prebral: Igrajoči smo se spustili na zemljo, ko se bomo naigrali, se vrnemo v raj, tam bo pravo špilanje, smeh. Okušamo že tukaj: Ko odpuščamo, in ko se trudimo zmanjševati grehe v mislih, besedah in dejanjih, povedano z eno besedo, ko ljubimo. NESKONČNO SUPER ABSOLUTNI ZAKLJUČEK: Slu tim, da ne dobrota (čeprav neskončno prepočasi) do drugih vseeno ugaša, nekaj se dogaja z mano. Mogoče zato, ker sem upanje pripravil do te točke, da je umrlo in se je rodila absolutna sigurnost. Včasih je svetloba tako čudna — rastline čisto drugačne . . . Sem v pravljici, lahko te čakam vse večnosti. SUPER ABSOLUTNA OPOMBA: Nič ni mojega, vse je od sveta, moje je, da bežim od njega — samega sebe. Vsi sanjamo tudi svet bo dosanjal, da bomo povezani vsi s srcem. 23. junija 1988 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC it stran 11 Koledar četrtek, 23. junija - KRESNICA PETEK, 24. junija - JANEZ SOBOTA, 25. junija - VILJEM NEDELJA, 26. junija -HELENA PONEDELJEK, 27. junija - D. SAMOUPRAV. TOREK, 28. junija — LEON SREDA, 29. junija - PETER AVTO ŠOLA ZŠAM TITOVO VELENJE ORGANIZIRA S PRIČETKOM V ČETRTEK, 23. 6. 1988, ob 17. uri v učilnici CPP NA DELAVSKI UNIVERZI VELENJE, Titov trg 2, INTENZIVNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A in B. INTERESENTI NAJ SE PRIJAVIJO V PISARNI AVTO ŠOLE ali po telefonu 854-928. RISALNI BIRO & GRAFIKA Pravaljc Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELENJE Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 23. junija — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Zupančič Petek, 24. junija — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Mijin Sobota, 25. junija in nedelja, 26. junija — glavni dežurni dr. Žuber, notranji dežurni dr. Šolar Ponedeljek, 27. junija — dnevni dežurni dr. Dragan Popov, nočni dežurni dr. Silvana Popov DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 25. junija in 26. junija dr. Ivana Jevšek, od 8. — 12. ure v zobni ambulanti DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 24. junija do l. julija je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, telefon: 891 — 166. GIBANJE P POROKE: Ivan Pleifer, roj. 1944, livar iz Rudarjevega in Ana Ozimic. roj. 1950, šivilja iz Rudarjevega, Stanislav Glinšek, roj. 1964, inženir strojništva iz Laz in Marija Šalo-ven, roj. 1964, predmetna učiteljica in knjižničarka iz Titovega Velenja, SMRTI: Alojz Hojnik, kmetovalec iz Ločice ob Savinji 2, roj. 1909. Kari Močivnik, upokojenec iz Zabukovice 90, roj. 1912, Franc Višček, upokojenec iz Titovega Velenja, Bračičeva 2, roj. 1928, Ana Plešnik, upokojenka iz Šmartna ob Paki 137, roj. 1909, Marija Plesec, upokojenka iz Ljubnega ob Savinji šl. 3, roj. 1909. r. i M| i L Hovo »M*« V komisijski prodajalni »M4«, vam nudimo pestro izbiro kvalitetnih poceni HI-FI naprav, glasbil (tudi citre), bele tehnike, otroških vozičkov in koles vseh vrst, opremo za kempiranje (šotori, brako prikolice .. .). V soboto, 25. 6. 1988 pfičenjamo z izposojanjem video kaset posnetki bodo kvalitetni, filmi zanimivi in najnovejši. Oglasite se \ »M4« vsak dan itd 13,- 19. ure. naš telefon je 856-083. Se priporočamo! n m in | I i J < f f » f f t *_t • P P g. 9 » Zagrebški butik »MISTER X« vabi na otvoritev dne 25. 6. ob 10h na Kardeljev trg 9 ■ • • • » 9 m f Rudarsko elektroenergetski CZ Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje 7 kombinat gl03 Delavski svet sestavljene organizacije razpisuje na osnovi sklepa 11. redne seje z dne 16. 6. 1988. naslednja dela in naloge: ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA RAZVOJNO-TEHNIČNO PODROČJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba, — 5 let delovnih izkušenj, — znanje enega tujega jezika, — moralnopolitična primernost. Mandat člana poslovodnega odbora za razvojno-tehnično področje traja 4 leta. Zaradi predčasne razrešitve člana poslovodnega odbora za razvojno-tehnično področje bo trajal mandat do 1. 7. 1992, kot to velja za predsednika in ostala člana poslovodnega odbora. Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Rudarska 6, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po imenovanju na delavskem svetu SOZD REK. DO HPH v likvidaciji, Žarova 19, Titovo Velenje OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO spodaj navedenih sredstev, ki bodo v sredo dne 29. 6. 1988 ob 12. uri v mehanični delavnici na Koroški c. 48 v T. Velenju. Tek. mer. Izklicna št. Opis sredstva enota cena za enoto 1. Pomično merilo — globinsko kom 1 125.000 2. Pomično merilo — strugarsko kom 1 95.000 3. Sirena ročna kom 1 70.000 4. Zaboj za orodje — terenski kom 1 40.000 5. Zaboj za orodje — terenski kom 1 45.000 6. Mazalica ročna — stoječa kom 1 40.000 7. Mazalica pnevmatska kom 1 95.000 8. Semaforska signalizacija — brezžična par 1 600.000 9. Radiator električni — EMO kom 1 45.000 10. Radiator električni — EMO kom 1 55.000 11. Elektro agregat — Bencinski kom 1 250.000 12. Garderobne omare — kovinske 4 del. kom 1 100.000 13. Garderovne omare — kovinske 4 del. kom 1 100.000 14. Garderobne omare kovinske 3 delne kom 1 75.000 15. Garderobne omare kovinske 3 delne kom 1 70.000 16. Garderobne omare kovinske 3 delne kom 1 60.000 17 Elektro omara tip Prog 100/5 Inštalacija Škofja Loka — novo kom 1 1,800.000 18. Elektro omara tip Prog 100/5 Inštalacija Škofja Loka — novo kom 1 1,800.000 19. Voziček za orodje »Unior« kom 1 250.000 20. Voziček za orodje »Unior« kom 1 25.000 21. Voziček za kleparsko orodje kom 1 100.000 22. Vibracijska plošča »Progres« kom 1 200.000 23. Verižno dvigalo (Hubzug) 3.5 t kom 1 250.000 24, Verižno dvigalo (Hubzug) 3,5 t kom 1 250.000 25, Potezno dvigalo kom 1 150.000 26. Verižno dvigalo 2,5 t Eko — Novo kom 1 500.000 27. Verižno dvigalo 2.5 t Eko — Novo kom 1 500.000 28. Verižno dvigalo 2.5 t Eko — Novo kom 1 500.000 29. Varilni agregat Varus 410 A + kabel kom 1 750.000 30. Škarje za ra^'ez pločevine — ročne kom 1 150.000 31. Voziček za jeklenke kom 1 40.000 32. Rezalni stroj električni »Tajfun« kom 1 450.000 33. Brusilni stroj električni kom 1 120.000 34. Pnevmatsko kladivo »Železarna Ravne« kom 1 150.000 35. Črpalka bencinska Tomos — sesalne cevi kom 1 150.000 36. Črpalka bencinska Tomos — sesalne cevi kom 1 150.000 37. Črpalka bencinska Tomos — sesalne cevi kom 1 150.000 38. Črpalka bencinska Tomos — nekompletna kom 1 50.000 39. Dvigalo konzolno hidravlično tip EG »Univerzal« Banja Luka kom 1 550.000 40. Kompresor za zrak tip 4 VNK 2010 Trudbenik Doboj — inštaliran kom 1 2,800.000 41. Potopna črpalka 380 V kom 1 150.000 42. Potopna črpalka 380 V kom 1 150.000 43. Potopna črpalka tip VCG 525, 380 V Elektrokovina Maribor kom 1 750.000 44. Brusilni stroj — kotni veliki kom 1 80.000 45. Brusilni stroj — kotni veliki kom 1 100.000 46. Brusilni stroj — kotni veliki kom 1 90.000 47. Brusilni stroj — kotni veliki kom 1 70.000 48. Brusilni stroj — kotni mali kom 1 80.000 49. Vrtalni stroj — Iskra kom 1 30.000 50. Povrtalo za sedeže ventilov kom 1 150.000 51. Ključi natikalni gedore od 32—72 mm kom 1 250.000 52. Ključi momentni Matador kom 1 250.000 53. Ključi momentni Manoskop kom 1 80.000 54. Tlačna črpalka tip VTP25 Mio Standard Osijek kom 1 300.000 55. Tlačna črpalka tip-25 Mio Standard Osijek kom 1 300.000 56. Tlačna črpalka VTP-25 Mio Standard Osijek kom 1 300.000 57. Daljinska regulacija s kablom kom 1 80.000 58. Daljinska regulacija brez kabla kom 1 50.000 59. Aparat za krivljenje železa kom 1 15.000 60. Termo posode za čaj 10 1 kom 1 20.000 61. Termo posode za čaj 10 I kom 1 20.000 62. Volt amper meter kom 1 25.000 63. Sveder vidia dolž. 50 cm 0 30 mm kom 1 30.000 64. Matkalni ključi gedore gar 1 35.000 65. Sveder za kompresor 4 m — novo kom 1 100.000 66. Sveder za kompresor 4 m — novo kom 1 100.000 67. Sveder za kompresor 1,5 mm kom 1 25.000 68. Varilni kabel kom 3 30.000 69. Priključne cevi za vibrator igle kom 13 15.000 70. Priključne veci za vibrator igle s kablom kom 1 45.000 71. Dvigalo ročno — vinta kom 1 15.000 72. plinska peč kom 1 5.000 73. Reflektor 220 V, brez stekla kom 1 2.500 74. Kabel podaljšek 380 V — rola kom 1 30.000 75. Kabel podaljšek 380 V — rola kom 1 25.000 76. Kabel podaljšek 380 V — rola kom 1 35.000 77. Kabel podaljšek 380 v kom 5 15.000 78. Varilna garnitura — nekompletna gar 3 25.000 79. Varilne cevi + manometra kom 1 60.000 80. Varilne cevi -f manometer kom 1 70.000 81. Hidrantni priključek — enostranski kom 1 15.000 82. Hidrantna omarica + 15 m trevira cev ročnik in zasun s priključkom »Metal-elektro« Donja Zelina — novo kom 1 250.000 83. Sekač za asfalt »Bosh« — novo kom 1 50.000 84. Sekač za asfalt kom 3 20.000 85. Nabijač 0 100 mm kom 3 35.000 86. Igle vibrator 0 25 mm — novo kom 4 45.000 87. Natkalni ključi Imbus 14 kom gar 1 25.000 88. Natkalni ključi Imbus 14 kom gar 1 25.000 89. Verižni ključ kom 1 20.000 90. Naprava za spajanje alkaten cevi od 0 50 do 110 mm gar 1 200.000 Ogled sredstev je možen na dan dražbe od 9. do 11. ure na me- stu dražbe. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe enakopravno. Varščino v višini 20 % od izklicne cene bodo inte- resenti lahko položili na istem mestu do 11. ure. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, varščino zavarujejo z obračunskim čekom. Prodaja bo potekala po sistemu »Videno—kupljeno«, zato kasnejšihreklamacij ne bo možnno uveljavljati. Na dražbi uspešno kupljena sredstva je treba plačati v petih dneh po dražbi, sicer varščina zapade. Kupec bo sred- stva lahko prevzel po dokončno izvršenem plačilu. Davčne ob- veznosti poravna kupec. Demontažo in nakladanje kupljenih sredstev opravi kupec v breme svojih stroškov. Najnižji znesek višanja za predmete do izklicne cene 100.000 din je 1.000 (tisoč) din, za prednjete do izklicne cene 500-000 din je 5.000 din, za ostale predmete pa 10.000 din. RESTAVRACIJA JEZERO vabi na zabavni večer z NOVIMI FOSILI v soboto, 25. 6. ob 20. uri na vrtni terasi. VABLJENI! Restavracija Jezero in Restavracija Delavski klub nudita veliko izbiro sadnih kup in sladoleda pripravljenih po receptih največjih mojstrov teh dobrot Za vas in vse, ki imajo to nadvse radi, ponujamo SLADKO HLADNO ZADOVOLJSTVO in vas vabimo v goste. .Cj^s^/fti/ff/ #/tS