i in nje o o kat ik« le- izi' ^c- pfl| bo1 pa ni' em jo eni Ijt- so mi| jo- jel ivi- la- iza jiJ rOO eni Pogajalski skupini delodajalcev in delojemalcev sta ta teden pripravili besedilo normativnega dela splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V četrtek pa bosta začeli pogajanja o novi tarifni prilogi. O novi pogodbi bodo morali zdaj odločiti organi vseh njenih podpisnikov. Za prihodnji četrtek je sklicana konferenca ZSSS, ki bo, sodeč po razpoloženju v sindikatih dejavnosti, pogodbo potrdila. Bolj zapleten položaj je pri nekaterih drugih sindikalnih centralah.Tako je Pergam že predlagal odlog za deset dni, da bi v tem času uskladili tudi tarifno prilogo. Pri tej bo ZSSS po besedah Dušana Semoliča skušala doseči zlasti povečanje izhodiščnih plač za prve hi tarifne razrede, saj zdaj zaostajajo za minimalno plačo. POGODBA POD STREHO, SOCIALNI SPORAZUM V ZRAKU Se manj pregleden je položaj pri pogajanjih o socialnem sporazumu. V tem tednu pogajalci niso mogli najti skupnega jezika zlasti glede nove višine minimalne plače. Sindikati so zagovarjali najmanj 61.000 tolarjev bruto, vlada pa je bila pripravljena pristati le na 58.600. Različna so tudi mnenja o stopnji inflacije (pragu), pri kateri se Plače morajo uskladiti za vnaprej določen del inflacije. Sindikati predlagajo prag pri petih odstotkih inflacije, vlada pa pri šestih. Pogajanja o socialnem sporazumu ovira tudi zahteva nekaterih sindikatov, damorabiti najprej Podpisana nova splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Tudi železničarska stavka bi bila lahko razlog, a bo socialni sporazum ostal le pobožna želja vlade. ŽELEZNIČARSKA STAVKA STAVKI ŠE NI VIDETI KONCA EKTORJA MESA, KI STA Sl JEILA VELIKO PREVEC (stran 2) Tržaški občinski svet je svojo dvorano za dve uri odstopil sindikatom evropski dan dela Pravila0mSkafkonfederaci^a sindikatov jot0 sredo po vsej EU pri- pridobitve socialne države. Po-i Centraie an | Stacije v P°častitev Evropskega dneva dela. Deželne vedali so, da ta pot ni prava, da 'liske ]< V. treh naivečjih italijanskih sindikatov Furlanije-Ju- zgolj zmanjšanje stroškov dela -—— ranj tamiJ‘ae S° dcIj’!no manifestacijo pripravile v Trstu, v dvo- ne povečuje konkurenčnosti gospodarstva, saj joje mogoče poveča ' btavnike° ,CI, ega sveta- Nanj° so povabile tudi pre- tudi na druge načine. Prav zato bo Evropska konfederacija sit draške „ Kom ederac'je 90 m Zveze samostojnih sindikatov dikatov predlagala medvladni konferenci EU oživitev socialne listin ■J, beset0PrrJCr1StVa^ u-, , • PoleS enotne valute naJ bi EvroPa imela tudi enotno politiko d jT'5 Maža h n .'rnikov’ m.ed aJimi Sta bila tudi Rajko Lesjak in Bo- delojemalcev. Ena od osrednjih nalog sindikatov je zaščita deli , v ^Pitala Tn ^ “P™10’ da "’,°ra EU 0m0g0č|ti sožitje dela in vnih mest, ki naj bi bila sestavina nove ekonomske strategije. 1 S Nikati p Pa ianko dosežejo le dobro organizirani in povezani bodo skušali vsiliti vladam in delodajalcem po vsej Evropi. Rajk jf opozoril plasti na množična odpuščanja delavcev, zar; s°deluif»irv - T ‘ JI Tf“ 1‘icu se- uesjaK je opozoril ziasti na množična odpuščanja delavcev, zar: mejo h vVC ^ i 'Zaradl zasf.lte de|avcev, ki hodijo na delo di česar bi Evropa lahko dobila še novih 15 milijonov brezpose Pevala n,h: sodeIovanJc.se bolJ razvdlj K temu bo verjetno nih. Sindikalne organizacije v Evropi tega ne smejo nemo spremljal l ''jim zaIedjcm°Va 'Stralegl-,a drsta' kl se zeh ponovno spojiti s Brezposelnost bi lahko omilile tudi nove oblike zaposlovanja. Priprat Več govorr,.'!1 ■ r-,T ■ , ... Slovenije za vstop v Evropo ne smojo biti argument za zmanjševan kt>akurpni“i, ,'■ / (menilo, daje EU na razpotju, ko naj bi žara- pravic delavcev, je zaključil Lesjak. / . 0110511 (tekmovalnosti) gospodarstva začela zmanjševati r, Revoz - Gospodje, nikar tako! ZSSS in Skei protestirata zaradi Garbovega pretepanja ® Bukev - jubilejne nagrade v naturalni obliki Z IZOBRAŽEVANJEM DO ZAPOSLITVE Znanje oziroma ustrezna izobrazba je pomemben dejavnik pri ohranitvi delovnega mesta ali novem zaposlovanju. To vse bolj spoznavajo slovenski podjetniki in tudi zaposleni. Zlasti v velikih podjetjih, ki so pretežni izvozniki, pa tudi v malih, kjer so lastniki visoko izobraženi, namenjajo izobraževanju zaposlenih veliko pozornosti. Kako to počno v Krki in malem družinskem podjetju Črtalič, preberite na strani 12. (Na sliki: Bojan Črtalič ob rehabilitacijskem aparatu, izvoznem artiklu njegovega podjetja.) SKlIMIVSINDIKlIl lili 29. maja 1997 Alplesovi delavci protestirali pred skladom Prešnji četrtek so delavci Alplesa Pohištva, ki so gledali Dnevnik TV Slovenije, prvič slišali, da jih sklad za razvoj - njihov večinski lastnik - pošilja v stečaj. Zaradi tega so naslednje jutro sklicali zbor delavcev in nanj povabili tudi Valterja Nemca, direktorja sklada. Ker ta v Železnike ni prišel, so se pripeljali v Ljubljano, pred Smeltovo poslovno stavbo, kjer je sedež sklada. Po treh urah čakanja se je njihova delegacija z njim le lahko pogovorila. Z vsebino odgovorov delavci niso bili zadovoljni, vendar so se vrnili v Železnike. Ta teden nadaljujejo delo, saj želijo dokončati naročila. Čeprav imajo naročil še več, pa bodo takoj zatem obstali, saj jim bo zmanjkalo materiala. Alplesovi delavci, opremljeni s transparenti, so prišli le do vrat Smeltove palače. V V moženja, tudi odvisnih družb, je bil Tršan dvakratni direktor. To je obema omogočilo, da sta si izplačevala toliko, kot sta znala in upala izračunati. Tršan je leta 1994 tako zaslužil neto 13 milijonov tolarjev, leta 1995 21, letos pa do odstavitve že skoraj 10 milijonov, skupaj 44 milijonov. Janžekovič pa je v zadnjih treh letih skupaj prejel nekoliko manj, le 30 milijonov. Sebi sta plačevala že petega v mesecu, delavcem, šele ko seje nateklo dovolj denarja. Ker je gotovine pogosto zmanjkalo, so delavci v povprečju prejeli pol plače v bonih. Za nameček sta po razrešitvi z direktorskih uspela olastniniti. Do sedaj srno govorili zlasti o tem, daje sk lad z veliko državno pomočj® odpuščal delavce. Zdaj vemo Uiu1 za okoriščanje njegovih direktorjev. Upamo, da bo ravnanj Tršana in Janžekoviča sprožil® nadzor nad drugimi direktorji mendajih je 200, ki bi prav tak®: lahko imeli roke obrnjene k sebi Ko sem Lojzeta Jelenca, člaffl izvršnega odbora Sinlesa vAIplesi" ki zdaj koordinira delo zaposlenih, vprašal, kako sta oba direktorja lahko tako dolgo goljufala pra' vse, je povedal, da bo pravo slik®: dala revizija, ki naj bi bilakončan® sredi prihodnjega meseca. Sam j® KDO VSE JE ŠČITIL DIREKTORJA, KI STA Sl JEMALA VELIKO PREVEC V Smeltovo marmorno palačo delavci niso mogli, saj sojo varnostniki nepredušno zaprli. Da ne bi mirni delavci prodrli v poslopje, so čez pol ure prišli še policisti, nekaj časa jih je bilo kar osem. Varnostna služba je v stavbo najprej spustila le tri predstavnike delavcev: Mileno Sitar, Lojzeta Jelenca in Venclja Šturma. Marija Strniša, predstavnica sklada, jim je po polurnem čakanju povedala, da jeValterNemec pri ministru Metodu Dragonji in da ima še nekaj drugih obveznosti. Z njim se bodo torej lahko pogovarjali kasneje. Delavci so se ga odločili počakati. Strniševajim je še povedala, da se Nemec ne bo pogovarjal z vsemi, ampak le z desetimi delavci. Alplesovci so jih hitro izbrali izmed članov izvršnega odbora sindikata in sveta delavcev. Stmiševi so še povedali, da sc bodo pogovarjali le v navzočnosti novinarjev. Novinarji in predstavniki delavcev smo se za tem premestili v lepo Smeltovo avlo, kjer so nam postregli s sokom. Čakali smo in čakali. Strniševa nam je skušala celo kaj razložiti. Ko je Nemec po treh urah le prišel, pa novinarjev organizatorji niso spustili v sejno dvorano. Obljubili so nam le, da bo po pogovoru z delavci Nemec dal izjavo in odgovarjal na naša vprašanja. Predstavniki delavcev so nam po enournem pogovoru povedali, da niso izvedeli skoraj nič novega. Predstavnik lastnikajimje zagotovil le zainteresiranost sklada za zagon in poslovanje nove firme, ki naj bi prevzela del delavcev, ki bodo zaradi stečaja izgubili zaposlitev. Valter Nemec je to potrdil. Povedal je tudi, da so ga zaprosili za pomoč pri reševanju številnih drugih problemov. Glede stečaja sklad ni imel nobene izbire. Na vprašanje, zakaj delavcem Alplesa ni niti odgovoril, da se ne bo odzval njihovemu vabilu, je povedal, daje glede tega Glavni krivci so več kot očitni: Marko (Janžekovič), Dare (Tršan) j11 Tone Jurjevčič. Botrov in drugih zaščitnikov pa transparenti razkrili. Med štiriurnim čakanjem na milost Valterja Nemca so nekateri počivali ob bližnji fontani. položajev odAlplesa zahtevala še nadomestilo izgubljenega zaslužka in predlagala nekakšen pobot. Če sklad ni bil implicitno opozorjen na nepravilnosti in lažno prikazovanje položajaAl-plesa, bi bil dolžan nadzirati vsaj plače tistih, ki jih je sam postavil. Skladje zdaj lastnik še 20 podjetij, ki jih je prevzel pred leti, ko mu je država naložila njihovo reševanje. Kasneje je prevzel še več deset podjetij, ki se niso opazil zlasti izstavljanje lažnil1 * faktur prek holdinga. Na takšn® ^ možne nepravilnosti je pred dv^: q ma letoma opozoril direktor A‘1 . plesa Lesni program Franc Zn' ' panc, ki so ga zaradi tega skoraJ| 1 odgnali iz podjetja. Opozarjal J®! v tudi Sinles, edini Alplesovsindikjf'1 v katerega so se zadnje dni vkljub,! P prav vsi delavci. Sinlesje nanirej P začel pripravljati izračun terjat6'! zaposlenih do Alplesa. nastal nesporazum. Do sestanka je vseeno prišlo, po Nemčevih besedah je bil koristen. Na nepravilnosti in škodo, ki naj bi jih naredilo že odstavljeno vodstvo Alplesa, sklad ni bil implicitno opozorjen. Dobili so le »anonimko«, ki pa sojo vseeno preverili. Zoper bivše poslovodstvo bo več ovadb, nekaj je že oddanih, postopki pa ne bodo kazenski, ampak civilni.Tako Nemec. Delavci, s katerimi smo se pogovarjali med čakanjem na' Nemca, so nam povedali še marsikaj. Omenjali so zlasti izjemno visoke rdeče številke, saj naj bi bile kar trikrat večje od vrednosti podjetja. Šlo naj bi kar za milijardo tolarjev, od tega naj bi Alples Pohištvo dolgoval kar 315 milijonov davkov in prispevkov, h katerim je treba prišteti še 258 milijonov obresti. Precej naj bi dolgoval tudi Krekovi banki, ki je bivšemu poslovodstvu očitno pomagala v svojo škodo.To navezanost je mogoče pojasniti z barvo bivših loških krajevnih Bi jii oblastnikov. Bivši prvi mož loške občine zdaj^greje klopi v državnem zboru. Ščit finančniku Darku Janžekoviču, ki je menda znal prepričati prav vsakega, naj bi držal tudi bivši loški načelnik za gospodarstvo. Odgovorna sta tudi skladova člana nadzornega sveta Jurjevčič in Kljun. Politika je torej zaslužna, da se je bivše poslovodstvo Alplesa Pohištva štiri leta javno hvalilo, da v podjetju poteka uspešna sanacija. Prav politika jc najbrž zaprla tudi usta državnih uradnikov, ki niso zagnali preplaha, čeprav podjetje z 250 zaposlenimi od leta 1992 ni plačevalo davkov in prispevkov. Po transparentih, ki sojih alplesovci prinesli pred Smelt, pa jejasno, da za svojo usodo daleč najbolj obdolžujejo bivše vodstvo - direktorja Marka Tršana in finančnika Darka Janžekoviča. Pravijo, da sta jim vseskozi lagala. Poleg tega, da sta jih spravila na zavod, jima zamerijo zlasti osebno okoriščanje. Ker je bil Alples holding lastnik vsega pre- 13. kongres CISL NAJVECJA NEVARNOST JE NEOLIBERALIZEM V Rimu je prejšnji teden potekal 13. kongres druge naj večje italijanske sindikalne konfederacije - Italijanske konfederacije delavskih sindikatov - CISL. Štiridnevni kongres, ki se ga je udeležilo 1250 delegatov ter prek 120 gostov iz tujine, je potekal pod geslom “Pogajajmo se za prihodnost”. '•-'1 tc ' pl lili ■ii Illtlli NAROČILNICA Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: s ■■mat < Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja SvetZSSS, Dalmatinova4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel.310-760 • V.d.odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posameznaštevilka stane 170 tolarjev • Žiro račun | 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. Po uvodnih pozdravih, med katerimi je bil še posebej toplo sprejet nagovor kardinala Ersilija Toninija izVatikana, je govoril generalni sekretar CISL-a Ser-gio D’Antoni. V svojem skoraj dveurnem ognjevitem govoru je predstavil odnos sindikata do vseh pomembnih gospodarskih, razvojnih in socialnih vprašanj. Poudaril je, da se bo CISL odločno boril proti neoliberalizmu, ki je največja nevarnost za socialno blaginjo. “CISL ima argumentiran odnos do vseh pomembnih vprašanj in zanj ni nobena vlada prijateljska,” je ob bučni podpori dejal D’Antoni (predsednik italijanske vlade Romano Prodi, ki seje kongresa udeležil naslednji dan, pa mu je odgovoril, daje to pravilno ugotovil, saj “če vladaš, ne moreš biti prijatelj z nobenim. Lahko imaš samo prijateljski pristop do partnerjev!”). D’Antoni seje zavzel tudi za takšne ukrepe gospodarske politike, ki bodo vplivali tako, da bo inflacija še naprej nizka, “saj je z inflacijo tako kot z zobno pasto: ko jo enkrat spraviš ven, jo težko stlačiš nazaj”. V uvodnem govoru seje dotaknil tudi reforme socialne države in še posebej reforme pokojninskega sistema. Dejal je, da so bile pokojnine deležne reforme leta 1995 in daje treba spoštovati tedaj doseženi sporazum med vlado in sindikati, na podlagi katerega bo mogoče nove popravke vnesti v pokojninski sistem šele v letu 1998. Zavzel seje za prenehanje pavšalnih zahtev po spremembi pokojninskega sistema in dejal, da če ima vlada kaj predlagati, naj predlaga. CISL je pripravljen na argumente odgovarjati z argumenti. Sicer pa je po mnenju D’Antonija glavni problem zaposlovanje oziroma učinkovita politika o delu, ne pa polemika o upravičenosti sedanjih pokojnin. Posebno mesto je D’Antoni v svojem govoru namenil združitvi treh italijanskih sindikalnih central: CGIL, CISL in UIL v enoten sindikat. Dejal je, da bo čez dve leti zapustil CISL in daje njegova življenjska želja, da bi še pred tem prišlo do združitve. Predlagal je, da bi sindikalne zveze takoj sklicale skupščino, ki naj bi v letu 1998 napisala statut za novi enotni sindikat, saj se “tak statut ne da napisati čez noč, predlagati ga morajo ljudje, ki vedo, kaj hočejo, in ki vedo, kakšen postopek bo sledil temu”, je dejal. Po njegovem mnenju bi novi, enoten sindikat vsekakor nl0 ral biti od političnih strank n6 odvisen subjekt, s katerim ^ morala vlada usklajevati vse p membnejše ukrepe na družbe^ gospodarskem področju.V p°, krepitev njegovega predlog^ di 8i d, di ju6': sl združitvi sindikatov je na: stnik generalnega sekretar V; CISL Raffael Morezza dal ^ slednjo prispodobo: “Sm°d ■ geli CISL s samo eno petU” „j di Letimo lahko samo, če s' ji objeti!” J k D’Amoni jev predlog oe,'i,.i| h nem sindikatu seveda ni m^f mimo mnenja generalnih sek d d: vi konfederacije Italijanske m’! ^ dela - UIL Pietro Larizza je P'(i|,| te tarjev drugih dveh sindikati konfederacij. Sekretar najman j njegovemu predlogu, gene Jii ni sekretar največje c^n d Generalne konfederacije 0 J Italije - CGIL Sergio ti paje novinarjem dejal, d®1 ^|) J predlog proučili. “Če borno P J ^ skupaj glede združitve, P° J bo imel CGIL leta 200« zadnji kongres,” je poudaj ,, Številni delegati so se v pravah lotili tudi Bossijevegm e dlogao federalizaciji fta'k J ^ ga odločno odklanjali, ^Hč'! 1 ozadj u tega predloga odcep J < severnega dela Italije. ZadeJ kongresa so delegati generalni svet, ki bo žage *(,( nega sekretarja CISL (s° j| L' številu glasov, ki jih jed0 .fl član sveta) zagotovo p° lili'! dc ^ st, Ječj st Pr izvolil Sergia D’AntonU^,,/ A Pavle E EL 29. maja 1997 nj Zakon o jamstvenem skladu VLADA Sl JE S SPREJEMOM ZAKONA UMILA ROKE, DELAVCI PA BODO IMELI OD NJEGA BORE MALO ik« lili Kakor smo v Delavski enotnosti že poročali, je pričel 10. maja letos veljati zakon o jam-nj£ stvenem skladu. Sklad, v katerem se bodo zbirala sredstva delodajalcev in države, bo zagota-v!jal določene pravice delavcem, ki jim bo prenehalo delovno razmerje zaradi ncsolventnosti delodajalca (nesolventen je delodajalec, ki ni sposoben poravnavati svojih obveznosti). Hkrati Pa sta s sprejemom zakona o jamstvenem skladu želela po lastnih zagotovilih vlada in držav-li zbor popraviti tudi krivice delavcem, ki so izgubili delo pri nesolventnih delodajalcih v času I °d 2. januarja 1994 do 10. maja 1997. Vendar pa vse kaže, da bo z njegovo realizacijo v praksi Precej težav, saj posamezni členi zakona niso dovolj jasni in nedvoumni. Poleg tega pa je zakon Jako zapleteno napisan, da številni delavci ne bodo znali uveljaviti pravic, ki jim jih daje. Na | morajo biti še zlasti pozorni, ko bodo uveljavljali te svoje pravice, smo povprašali sekretarko območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslavo Krašovec. Izvedbenih predpisov še ni “Čeprav zakon že velja, ga v praksi še ni-Mogoče izvajati,” pravi Krašovčeva. “Obrazec, na katerem bodo delavci vlagali svoje zahte-vke, mora minister za delo predpisati do 9. ju-]J'ja letos. Šele iz tega obrazca bo mogoče zelo konkretno razbrati, kaj vse mora delavec navesti v svojem zahtevku. Sicer pa je mogoče realno Pričakovati, da bo glede na zakonska določila 2ačel sklad poslovati šeleokoli 15. junija ali pa Celo še kasneje. Tisti delavci, ki so doslej izpiti! Subili delo pri nesolventnem delodajalcu, bodo šnc Potemtakem lahko vlagali zahtevke za uvelja-ivej vitev svojih pravic verjetno tam nekje do 15. Al' °ktobra letos. Delavci, ki so že ali pa še bodo W. J?gubili delo po 10. maju letos, pa bodo mora-jriij h svoje zahtevke vložiti mesec dni prej. Dela- I > Vci, ki bodo izgubili delo po 10. maju letos, bodo kJj: rnorali istočasno s prijavo terjatev v stečajnem iL\ Postopku vložiti tudi zahtevo za uveljavitev svojih ![c\; ^rav'c pri jamstvenem skladu.” Kdo vse so upravičenci do sredstev iz sklada? :K “Upravičenci do sredstev iz sklada so dela- '•J ClTTa so ali bodo izgubili delo zaradi stečaja Ozi-H r°,Tia likvidacije pri fizični ali pravni osebi ter so pravočasno prijavili svoje terjatve v stečajnem Postopku. Ni pa jasno, ali so med upravičenci udi delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje | Pri zasebniku zaradi ukinitve dejavnosti. Prav tako ni jasno, ali so upravičenci delavci, ki jim je prevohalo delovno razmerje zaradi prenehanja de-| °vanja družb po skrajšanem postopku. Zakon i aamreč navezuje predvsem na izgubo zapo-Uve p0 zat;0nu 0 prisilni poravnavi, stečaju in J r *vidaciji, ne pa tudi na prenehanje delovnega zmerja po Zakonu o gospodarskih družbah ter T>°’ } °brtnem zakonu, pojasnjuje Krašovčeva. II j Kolizija zakonov? Krašovčeva prav tako opozarja, da zakon ni j'c^cn v zvezi s pravicami delavcev, ki so iz- „ o pi d v 111 u^iavv^v^v, t su i /~ i dejo v postopku prisilne poravnave. Za te 'iaJ ci^ta.Vce Je P° zakonu predvideno, da lahko pri-’ sj.j j0 svoje pravice po zakonu o jamstvenem v l|du, če so v zakonsko določenih rokih zahtevali stVo svojih pravic. “Iz tega ni možno ugoto-(j !’kaj vse naj bi ti delavci zahtevali: možnoje, 1 lahko uveljavljali tudi odpravnino in različne n»' aii' S3 s Wl*’ MI \ 1 —pinT pvyiiiv^/» ] j' (m aSala terjatev za odpravnine, ker delavci po rpK |?n-l' zakonodaji do njih niso bili upravičeni.” j tj D koje s pravicami delavcev, ki v stečajnem ,r« \,stopku niso vložili terjatev? ■■ znašli tudi ^ uvcijavijan iuui uupiaviuiie 1111 apnene Je 8e pravice za presežne delavce (ustavno sodišče lQ ^mreč od državnega zbora že zdavnaj terja-n0)! jž’ a z zakonom določi pravice delavcev, ki so Pij /L . Jali delo v prisilni poravnavi, česar državni kr||, (ju ,ri!c ni storil). Ocenjujem, da ni realnih možnosti, ln vi J ,delavci terjali odpravnino, če medtem niso ZorV * to^^e v zvezi s tem. Pri tem moram opo-pi ''i v/,’da za nlane ZSSS naša služba pravne pomoči y Nal'"''1'' jSi 1(1 y vitrini icrjuit: y. de]a Ze'° nehvaležni situaciji so se ifišj svojm’’ k’ so izgubili delo v stečaju, vendar pa ’ delj' terJatcv niso prijavili, ker so natanko ve-''Pnik a dovol-i stečajne mase za poplačilo •hož °V' ^akonje v tej zvezi nejasen, saj nakazuje (0[ dC|;iaost’ Ja bi dobili poplačilo dela terjatev tudi p1^ vendch ki niso vložili svojih zahtev v stečaju, if 't ža n0Jr,0v.P08°ju’ Ja stečajna masa ni zadoščala 'f t bis^'ačil°. Navedeno zakonsko določilo bo v ''I f sl°DkU Za*ltcvalo preveribo vseh stečajnih poti' O'r^St' dc'avc'’ ki so izgubili delo v stečajnem ' il ^bip - 'n niso prijavili terjatev, bodo potemtakem stVe‘ Seeno možnost, da prijavijo terjatve jam-skladu,” pravi Krašovčeva. ‘a ^tve' av'^nči do vseh pravic po zakonu o jam-' Ptene^ S^*adu so samo delavci, ki so bili pred Secev anJem delovnega razmerja vsaj šest me-Prekinjeno v delovnem razmerju z ne- solventnim delodajalcem. “Zaradi tega bomo morali ponovno preveriti vse podatke o delavcih, ki so izgubili delo v stečajnih postopkih, ne glede na to, ali so vložili terjatve ali ne.” Pri vlaganju zahtevkov bodo delavci potrebovali strokovno pomoč Kako pa naj delavci vložijo zahtevek? “Zahtevek mora delavec vložiti na enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, kjer ima podjetje svoj sedež. Vendar pa ni logično pričakovati, da bodo delavci znali izpolniti podatke za vložitev zahtevka. Zato bodo naši člani verjetno poiskali pomoč pri službi pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS. Pri tem se postavlja vprašanje, ali sodi to delo v okvir brezplačne pravne pomoči. O tem se bomo morali dogovoriti znotraj Zveze svobodnih sindikatov. Zavedati se moramo, da bo zaradi preverjanja podatkov za nazaj in zaradi zapletenosti postopkov vložitev zahtevka terjala veliko stroškov in časa. Pravne službe območnih organizacij ZSSS pa bodo morale za takšno prijavo pridobiti od delavca tudi novo pooblastilo, saj ne gre za sodni, temveč za upravni postopek in za novo vsebino zahtevka. Menim, daje popolnoma nelogično, da mora delavec vlagati zahtevek še enkrat, čeprav je v stečajnem postopku že prijavil terjatve. Ali ne bi bilo bolj logično, če bi skladu podatke o upravičencih posredovali stečajni upravitelji oziroma pristojna sodišča?” se sprašuje Krašovčeva. Množica potrdil “Velik problem bodo tudi potrdila, ki jih bo moral delavec priložiti svojemu zahtevku,” opozarja Vekoslava Krašovec. “Delavci bodo morali predložiti sklep o prenehanju delovnega razmerja. Tisti delavci, ki so izgubili delo v prisilni poravnavi, bodo poleg tega morali priložiti še potrdilo, da so uveljavljali varstvo svojih pravic. Istočasno pa bo moral stečajni upravitelj oziroma delodajalec dostaviti skladu podatke o izplačilih, ki so bila izvršena. Do problemov bo prišlo zlasti v primerih, ko so stečajni postopki že zaključeni in ni več stečajih upraviteljev. Prav tako bodo imeli delavci velike probleme s pridobivanjem potrebnih podatkov iz podjetij, ki so prenehala poslovati.” Kako bo v primeru, ko spor o terjatvah v rednem postopku še ni končan? O zahtevah delavcev bodo odločali pristojni organi sklada v upravnem postopku. Za delavce, ki so izgubili delo pri nesolventnem delodajalcu, bo moral sklad odločiti o upravičenosti njihovega zahtevka v šestih mesecih od vložitve zahtevka. “Odprto pa ostaja vprašanje, kako bo sklad odločil v primerih, ko spori o terjatvah zaradi dolgotrajnosti postopkov še niso končani. Menim, da v takšnih primerih delavci ne bodo prejeli poplačila svojih terjatev,” pravi Krašovčeva. Vekoslava Krašovec: Delavci bodo pri uveljavljanju svojih pravic po zakonu o jamstvenem skladu potrebovali strokovno pomoč, zaradi česar se bo strokovnim službam pri območnih organizacijah ZSSS bistveno povečal obseg dela in stroškov če ga že sicer niso dobili v ustrezni višini. Ker se po zakonu zahtevki ne bodo valorizirali, je vprašanje, do kakšnih sredstev bodo upravičeni delavci,” opozarja Krašovčeva. “Vzemimo primer: Če je delavec izgubil delo denimo 5. 1. 1994 ter v stečajnem postopku prijavil terjatev iz naslova neizplačane plače za december 1993, mu je po novem zakonu sklad dolžan izplačati zajamčeno plačo za ta mesec. V stečajnem postopku pa je bilo denimo izvršeno poplačilo terjatve iz leta 1993, vključno z obrestmi, na primer v višini 13 odstotkov zajamčene plače. Z obrestmi vred je lahko leta 1993 poplačilo terjatev v višini 13 odstotkov znašalo toliko, kot znašajo danes zahtevki za izplačilo zajamčenih plač.” Veliko dilem je tudi v zvezi z izplačili sredstev iz sklada. “Za delavce, ki so izgubili delo ob začetku stečajnih postopkov leta 1990, smo prijavljali terjatve za neizrabljen letni dopust. V Zakon ne predvideva valorizacije terjatev “Delavci, ki so izgubili delo od začetka leta 1994 do začetka veljavnosti zakona o vzajemnem skladu, bodo prejeli poplačilo le, DELAVKE IN DELAVCI MARIBORSKE MERINKE SO STAVKALI ZA PLAČE PO KOLEKTIVNIH POGODBAH . 'tfn ",vaT Mcrk“; doslej direktorica ene od Mennk.n.h družb. Nova direktorica je delavcem obljubila, da bo podjetje začelo plače po kolek..- jzpzss-zatstsssz iis]iicr|cni]i tekstilnih lova,,, pr, nas. Vpclstm Mertttkn jc »la-d<>/c večkrat opozorili), da so p,>g<>j|aosptxlarjcn|a/a tavti/m, usmerjena in delovno intenzivna industrijska podjetja zelo neugodni, vendar vlada doslej v zvezi s tem še ni ustrezno ukrepala. ..-........... SFJtRMDNIV.SINDIKATIH skoraj vseh primerih so stečajni upravitelji terjatve prerekali, ker tudi v sodni praksi ni priznana odškodnina za neizkoriščen letni dopust. Popolnoma nejasno je, ali zakon delavcem priznava to pravico naknadno ali pa te pravice zaradi prerekane terjatve ne bo možno uveljaviti. Lažja je odločitev za naprej: delavci bodo lahko uveljavljali terjatve iz tega naslova,” pravi Vekoslava Krašovec. Kako in kaj ho s terjatvami trajno presežnih delavcev? “Vrsta dilem obstaja tudi pri terjatvah, ki pripadajo trajno presežnim delavcem. Delavcem, ki so izgubili delo v stečaju, odpravnina doslej ni pripadala. Prav tako delavci niso uveljavljali odpravnine, če so delo izgubili v prisilni poravnavi, saj doslej te pravice niso imeli. Vprašanje za nazaj je, kdo je upravičen do odpravnine? Da bi se izognili negativnim posledicam, bodo morali v bodoče prijaviti teijatve za odpravnino vsi delavci: tisti, ki so izgubili delo v prisilni poravnavi, in tisti, ki so ostali brez dela zaradi stečaja.” Vprašljiva višina odškodnin Zakon določa, da lahko iz jamstvenega sklada delavci prejmejo za neizplačane plače in nadomestila sredstva do višine treh zajamčenih oziroma minimalnih plač, za neizrabljen letni dopust do polovice zajamčene ali minimalne plače in za odpravnino do ene zajamčene ali minimalne plače. Vsa izplačila so navedena v neto znesku po odbitku davkov in prispevkov. “V zakonu pa ni jasno definirano, ali se izplačajo delavcem neto zneski, ki so veljali v obdobju, na katerega se pravica nanaša, ali v neto znesku na dan izplačila. Ker ima vsak delavec različne davčne olajšave, bo treba za vsakega delavca posebej izračunavati višino neto izplačila,” opozarja Krašovčeva. “To bo vlaganje zahtevkov še dodatno otežilo.” Kaj prinaša novi zakon delavcem - upanje ali denar? Kaj potemtakem novi zakon o jamstvenem skladu prinaša prizadetim delavcem? “V prvi vrsti prinaša zakon delavcem novo upanje in pričakovanja. Vendar pa je cela vrsta postopkov nedorečenih, zato danes še ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kaj ta zakon resnično prinaša delavcem v finančnem smislu. Zdi se, da bodo lahko delavci svoje pravice po tem zakonu uveljavili samo v dolgotrajnih postopkih, kijih bo zavirala tudi vrsta administrativnih odločitev. Poleg tega pa bo poplačilo terjatev za nazaj po tem zakonu relativno majhno,” meni Krašovčeva. “Tudi za naprej bodo izplačila delavcem po omenjenem zakonu relativno nizka. Obstaja pa tudi bojazen, da bodo delodajalci zaradi novega zakona pred stečajem še bolj zavlačevali z izplačilom plač.” Nove naloge in stroški za sindikat? Sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju opozarja, daje sprejetje novega zakona postavilo številne dileme tudi pred sindikate. “Nobenega dvoma ni, da bodo naši člani pri vlaganju zahtev po tem zakonu potrebovali strokovno pomoč. To bo zelo povečalo obseg dela in stroške za delovanje služb pravne pomoči pri našem sindikatu. V vseh bodočih prisilnih poravnavah, stečajih in likvidacijah bo denimo potrebno vlagali zahtevke za izplačilo tudi na jamstveni sklad. Če upoštevamo, da smo denimo samo v stečajnem postopku zaTam odnesli na pristojno sodišče okoli 3800 terjatev v štirih velikih kartonskih paketih, potem si ni težko predstavljati, kako obsežno dodatno delo čaka naše strokovne službe. Se veliko več dela pa čaka naše strokovne službe v naslednjih mesecih. Do konca avgusta letos bomo morali samo v naši območni organizaciji preveriti ali je do poplačila po novem zakonu upravičenih preko 15.000 delavcev, ki jih zastopamo v stečajnih postopkih. Kakšne dodatne stroške bo sprejem omenjenega zakona prinesel sindikatom, ta trenutek ni mogoče niti približno izračunati. Bodo pa ogromni.” Delavci bodo imeli od novega zakona bore malo Kaj torej reči o novem zakonu o jamstvenem skladu, ki so ga politiki delavcem že tako dolgo obljubljali? “Glede na to, da sta zakon državnemu zboru predlagala tako rekoč ista vlada in isti resorni minister za delo, ki sta na tem področju “vedrila in oblačila” že doslej, bi lahko rekli, da si želita s tem zakonom vlada in minister oprati roke in obraz za vse krivice, ki stajih povzročila delavcem v nesolventnih podjetjih v minulih letih. Samo spomnimo se, koliko delavcev pred stečajem podjetja ni dobivalo plač. Vlada in ministrstvo ter državni zbor so s prejemom tega zakona dosegli določen politični efekt, kaj bodo imeli od tega prizadeti delavci, pa ostaja veliko vprašanje. Kakor vse kaže, bore malo!” pravi Vekoslava Krašovec. T. K. Stavki železničarjev še ni videti konca Kot je pokazala ponedeljkova seja ekonomsko-socialnega sveta, sta sprti strani tako daleč narazen, da sta pripravljeni še na nova zaostrovanja, kot je dejal Slavko Kmetič, predsednik sindikata strojevodij in stavkovnega odbora. Nasprotna stran, ki jo je poosebljal Slavko Hanžel, državni sekretar v ministrstvu za promet, je bila v besedah za spoznanje nežnejša. Koga kriviti za stopnjevanje spora, ki povzroča veliko škodo vsemu gospodarstvu, dolgoročno pa ogroža zlasti Luko Koper? Najprej vlado, ki v sporu nastopa ne le kot delodajalec, ampak tudi kot lastnik podržavljenih železnic. Če se že ni bila pripravljena pogovarjati s sindikati, za katere je morala vedeti, da delujejo pod vodstvom stranke, ki sindikalnega foruma ni ustanovila slučajno, bi morala sindikatom vzeti žezlo iz rok na kak drug način. Ker tega ni naredila, ji je Slavko Kmetič z lahkoto dokazal, da ga podpira vsaj bojevitojedro članstva.Temu se je zamerila zlasti z nepremišljenimi suspenzi, ki jih je skušal uveljaviti direktor železnic, potem ko stavkovni odbor ni hotel ubogati sklepa vlade o tem, katere vlake morajo voziti.Tako kot sklepi vlade so se izjalovili tudi suspenzi in predlogi disciplinskih obravnav. Stavkovni odbor je kljub temu, da so bili njegovi člani suspendirani, dokazal svojo moč.Vozili so le vlaki, katerih vožnjo je dovolil. Men-daje ostal gluh celo za ponudbo direktorja Luke Koper, da jim plača razliko do zahtevanega poviška regresa. Stavkovni odbor seje tudi zaradi politične podpore SDS čutil kot država v državi. Čeprav je bilo vsakomur jasno, da cilja na destabilizacijo nove vladajoče koalicije, gaje menda podprla celo ZLSD, ki si tega verjetno ne želi. Lahko bi mislili, da gre le za narobe svet. Dejansko pa gre za premišljeno igro, ki škoduje naši mladi in majhni državi. Ob neresnosti ali vsaj nerodnosti prometnega ministrstva in vlade v celoti moramo izpostaviti premočrtnost razdrobljenih železničarskih sindikatov, ki jih je Kmetič, ki so ga po neslavni poslanski karieri poklicni kolegi že odpisa-h, združil le, ker je za njim Janša. Čeprav je stavkovni odbor politično zanikal vsako povezavo, so ga udeleženci torkovega zborovanja na ljubljanski železniški postaji, s skandiranjem Janši, postavili na laž. Dušan Rebolj, Boris Mazalin in Dušan Semolič so suspenz stavkovnega odbora železničaijev odločno obsodili, saj bi uveljavitev izločanja nasprotnikov, kar suspenz res je, pomenila nepopravljivo klofuto sindikatom. Napako delodajalske strani paje FranceTomšič, ki prav zdaj predseduje ekonomsko-socialnemu svetu, skušal vnovčiti za promocijo svoje sindikalne centrale. Čeprav imajo po uradnih podatkih le nekateri železničarski sindikati pogodbo s KNSS-Neodvi-snostjo, vanjo pa naj bi bil včlanjen le eden od manjših sindikatov na železnici, je vjavnosti skušal ustvariti vtis, da gre za novo krivico njegovi sindikalni centrali. Sejo ekonomsko-socialnega svetajeTomšič sklical zaradi tega, ker se sprti strani nista sposobni sporazumeti o rešitvi, ki bi koristila državi, gospodarstvu in prebivalstvu. Zavzel seje za dialog in načelno so bili zanj tudi predstavniki vlade, delodajalcev in kolegi iz drugih sindikatov. Poziv v tej smeri je ekonomsko-socialni svet sprejel skoraj brez pomislekov. Drugi kamen spotike je bila in je zahteva za preklic suspenzov in disciplinskih obravnav zoper člane stavkovnega odbora in druge stavkajoče, menda jih je kar 78. Da naj bi ESS to zahteval, je Tomšič skušal postaviti celo kot pogoj za začetek pogajanj. Da to ne bo šlo, mu je dokazoval zlasti minister za delo Tone Rop, češ da stavkajoči niso spoštovali sklepov vlade, za katere je ustavno sodišče dejalo, da jih je treba spoštovati, čeprav o njihovi zakonitosti in ustavnosti še ni razsodilo. Mogoče je položaj ob stavki najbolje ocenil Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ko je vprašal, ali so delodajalci v državi, kjer je stavka ogrozila vse gospodarstvo, lahko sploh še socialni partner. Dodal je, da nerešenih vprašanj ni mogoče rešiti zgolj z izsiljevanjem. Kolaps gospodarstva ni sestavina odnosov med socialnimi partnerji. Stavko je označil za burko, ki se mora nehati. Minister za delo Tone Rop je skušal stavkajoče prepričati, da pred sprejetjem proračuna, ob upoštevanju izgube železnic in realnih možnosti gospodarstva, stavkovnim zahtevam železničarjev ni mogoče ustreči. Slavko Kmetič paje dokazoval, da so plače na železnici ra-stle počasneje kot drugje, tudi regres je nižji. Slovenske železnice se po njegovih besedah približujejo kolapsu, kmalu lahko obstanejo tudi iztrošene lokomotive. Sindikati niso krivi, da je organizacija železniškega sistem3 zastarela in da mora država kri- ti njegove prevelike stroške Kritiziral je tudi zakon o železnicah, češ da pristojnosti države določa zelo nejasno. Pritožil se je tudi zaradi odpuščanja želeZ-l ničarjev v preteklih letih, ker s(t nekatere službe zaradi tega preobremenjene. Železničarji nočejo biti več drugorazredni državljani: je zaključil. Vladin odlok o vlakih, ki morali voziti kljub stavki, je Šol P naprej velik kamen spotike, saj v je nadomestil nepopularno delovno obveznost. Sindikalna stran je menila, da ni sprejemljiv, ken ^ bi morali voziti skoraj vsi vlaki! vladna stran paje dokazovala, d3! ^ bi jih moralo voziti le dve tretjini Dokazovala je še, da zgolj vožnj3 Te dni vozijo le vsi potniški vlaki, katerih vožnjo država izdatno subvencionira. Večina tovornih vlakov, ki vozijo za gospodarstvo, pa stoji. S kom so železničarski sindikati torej v sporu? natovorjenih vlakov, ob tem ko prazni stojijo, kmalu ustavi p ra' vse kompozicije. v V ponedeljek zvečer sta se obe Jt sprti strani prvič pogovarjali o ir začetku pogajanj. Ker sta sedli; 9 za mizo, je stavkovni odbof tt popustil toliko, da je dovolil Cl vožnjo vseh potniških in 15 to j jj vornih vlakov. Za mizo so se- 1; deli tudi naslednji večer, venda^ |( napredka ni bilo, saj nobena strafl | tt še ni popustila. i n Prava pogajanja se bodo težko začela, saj po nepotrebnem za' ostrovanju nobena stran nim3 v možnosti popuščanja, možna b1 jr bila le vezana trgovina. Rešitev ^ bi lažje našle sveže glave, neo- ^ bremenjene z dosedanjimi sp°' ^ padi.Tupaje vlada v veliki pre' dnosti. Nepriljubljenega direk" P! torja železnic lahko zamenja, # le hoče. Sindikalni voditeljisP a težje zamenljivi, sajjihbočlan' 0' stvo podpiralo vsaj tako dolg0'! dokler jim bo verjelo, da se Pi bojujejo za drobtinice z bog3'! te to obložene mize, in ne pljuvaj3 v železničarsko skledo. ^ Franček KnvČJ‘ Vsem članom, sindikalnim zaupnikom F in predsednikom sindikatov Pred nami je čas, ko bomo morali obnoviti prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila. Upamo si trditi, da je cena teh zavarovanj v Sloveniji relativno nizka prav po zaslugi Adriatica, ki si je leta 1993 kot edina od takratnih zavarovalnic upal stopiti na področje zdravstvenih zavarovanj. Dovolite, da Vam predstavimo dejstva, zaradi katerih je ponudba zavarovalne družbe Adriatic najugodnejša in varna. Zakaj zdravstveno zavarovanje pri Adriaticu? Zato, ker je ponudba kot celota in cena tega zavarovanja pri Adriaticu vsa leta doslej in bo tudi vnaprej cenovno najugodnejša. Mesečna premija znaša 1.423,00 SIT. Pri plačilu letne premije pa nudimo dodaten 7% popust, tako da letna premija znaša 15.881,00 SIT. Zato, ker krvodajalcem, ki so 10-krat darovali kri, že vse od leta 1993 nudimo dodaten 5% popust. Zato, ker pri plačilu letne premije nudimo torej dodatni 7% popust. Zato, ker je vrsta panožnih sindikatov preučila ponudbe vseh zavarovalnic. Ugotovili so, da je Adriaticova najugodnejša in podpisali z Adriaticom tudi pogodbe o sklepanju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila. Zato, ker samo Adriatic ponuja za malenkost višjo ceno poleg zdravstvenega zavarovanja tudi nezgodno zavarovanje. Mesečna premija obeh zavarovanj skupaj znaša 1.449,00 SIT. Pri plačilu letne premije pa priznavamo 7% popust na PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA in tako letna premija znaša 16.193,00 SIT. Zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja v tej ponudbi znašajo: 200.000,00 SIT za invalidnost ter 100.000,00 SIT za primer smrti zaradi nezgode. Ponudbo nezgodnega zavarovanja lahko seveda prilagodimo željam in potrebam Vaših članov. Zato, ker tudi v tem primeru cenjenim krvodajalcem nudimo 5% popust. Zato, ker Adriatic vsem, ki se odločijo za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, povrne razliko, ki bi nastala zaradi takojšnjega znižanja premije do konca leta 1997 v primeru takojšnjega podaljšanja zavarovanja s konkurenčno zavarovalnico za naslednje petletno obdobje. Zato, ker delavci, ki izgubijo delo in so na Zavodu za zaposlovanje, ohranijo vse ugodnosti in popuste, ki so jih pridobili. Zato, ker lahko k zavarovanju za doplačila ali pa zavarovanju za doplačila z nezgodnim zavarovanjem priključite Vaše družinske člane. Zato, ker Adriatic temeljito spremlja škodne rezultate teh zavarovanj in zato ne sledi povišanju cen teh zavarovanj, ko to stori konkurenca. Zato, ker Adriatic jamči pravice iz zdravstvenega zavarovanja za celotno zavarovalno obdobje in ne uveljavlja poračunov v primeru slabega škodnega rezultata, kar je značilno za vzajemne zavarovalnice. Adriatic prevzema tovrstno tveganje nase. Zato, ker si z zdravstvenim zavarovanjem pri Adriaticu poleg konkurenčne cene zagotovite še vrsto drugih ugodnosti. Vsi Adriaticovi zdravstveni zavarovanci, ki se zavarujejo kolektivno v okviru svojega podjetja ali pa individualno, so deležni ugodnosti ne le pri nadstandardnih zdravstvenih zavarovanjih, temveč tudi pri drugih pomembnih zavarovanjih. S prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pridobite še 11% popust pri zavarovanju vozila (za kasko, tatvino, požar), 10% popusta pri požarnem in 5% popusta pri stanovanjskem zavarovanju. Vse to lahko zdravstvenim zavarovancem v tem trenutku zagotovi le zavarovalna družba Adriatic. Prepričani smo, da je naša ponudba zdravstvenih zavarovanj, ki Vam jo predstavljamo, kakovostna in in varna tudi zaradi naslednjih dejstev: • zaupa nam preko 165.000 zavarovancev; • pogodbe imamo sklenjene z domala vsemi izvajalci zdravstvenih storitev; • plačevanje računov izvajalcem za opravljene storitve iz naslova zavarovanj vseh doplačil k stroškom zdravstvenih storitev poteka v dogovorjenih rokih; • poslovanje v skladu z “Zakonom o zavarovalnicah” zagotavlja dolgoročno varnost in stabilnost sklenjenih zavarovanj; ne glede na način plačevanja (mesečno, letn° plačevanje premije) zavarovanec ni obvez611 j do poračuna za pretekla zavarovalna obdobji; tekoči mesečni obrok premije je moč poravna v tekočem mesecu (ob izplačilu plače); izpopolnjena računalniška podpo1^ zagotavlja popoln nadzor nad izvajanj611 j zavarovanj; ,ei*. s sklenjenim zavarovanjem za doplačila , d ugodnosti tudi pri morebitni skleni „ nadstandardnih zdravstvenih zavarov^1'1 k (npr. zavarovanje zdravil B05); • v zastavljamo na temelju obojestran: zadovoljstva in zaupanja. Zato ne ‘'i( ponudbi. Za vse dodatne informacije Vam je n g. Lucijan Andrioli (tel. št. 066/ 43-186) ali p najbližja Adriaticova poslovna enota. Ul N br Mn kr & er Ul fe Adriatic : zavarovalna družba d-0. 29. maja 1997 SOriAlNA POLITIKA Kako sodna pr zvezi s trajnimi ajje spre v lelavcev m mag. Aleksej Cvetko Glavno merilo ugotavljanja presežnih delavcev je delovna uspešnost, vsa druga merila so le korekcijska. Poleg meril, kijih določa zakon, i bi| je mogoče uporabljati še druge. Ti so lahko določeni v kolektivni . Še Pogodbi in splošnem aktu delodajalca. Bistveno pa je, da jih med postopkom ugota-saJ v*janja presežnih delavcev in zaradi njega ni mogoče spreminjati. de- traJl kcf| Sodna praksa obravnava največ primerov iz iki' . c člena zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni dnj bolniškega staleža, rešitve pa so podobne tudi lini v drugih primerih. injflj Z osnovnim namenom zakonske določbe se i ko popademo že pri vprašanju, kaj v primeru, če ira' 'Ha delavec pravico do dela s skrajšanim delo-vnim časom na podlagi ustreznega zdravniškega obe "menja (33. člen zakona o zdravstvenem varstvu 'm o1 z^ravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. f . ^2 in 13/93) oziroma če izkorišča zaradi ma-bof terin ljH 'nstva oziroma nege in varstva otroka pravi-0 c° do dela s polovičnim delovnim časom (80., sc- i' ’ S4. in 85. člen). Osebno menim, da tudi deda" iaVcu al' delavki, ki izrblja tovrstne pravice, dc-T3it Ovno razmerje ne more prenehati in jim tudi ne ^ore pričeti teči odpovedni rok, vse dokler se žk° ,n;idelo ne vrnejo s polnim delovnim časom. Samo za- '^a razlaga omogoča zakonsko zaščito pred prepoj ^banjem delovnega razmerja delavcu, ki iz zdra-abi stVenih razlogov ali zaradi nosečnosti, poroda itev 'n nage in varstva otroka dejansko ni sposoben, cO' Ua bi iskal novo zaposlitev oziroma se poleg zdra-po- Vstvenih težav ubadal še z večplastnim probleme- ^oin brezposelnosti. Je pa treba opozoriti, da sodna ek-1 Praksa, ki ni povsem enotna, bolj stoji na stališču, ; Č£ ^a delo s polovičnim delovnim časom, na pod-i s" agi mnenja pristojnega zdravnika, ne pomeni več a" 1 sotnosti z dela oziroma začasne nezmožnosti ® j a delo zaradi bolezni, to pa pomeni možnost t3- r,enehanJa delovnega razmerja oziroma pričetek S. j eka odpovednega roka. '"j1 . Glede na to, daje delavcu možno tudi v času, So podane okoliščine iz 36. c člena, vročiti sklep o razvrstitvi med trajno presežne delavce in posledično o prenehaju delovnega razmerja, je zavzeto stališče, da morajo okoliščine iz 36. c člena obstajati že v času vročitve odločbe o prenehanju delovnega razmerja.To pomeni, da v primeru, ko je delavec v času vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka z dela odsoten zaradi razlogov,naštetih v tem členu, ne more pričeti teči odpovedni rok, dokler se delavec ne vrne na delo (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, Pdp 928/96 z dne 12. 6. 1996). Ce pride pri delavcu do začasne nezmožnosti za delo, mu lahko, ne glede na potek odpovednega roka, delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu preneha šele, ko se po zaključenem bolniškem staležu vrne nazaj nadelo (sodba VDSS, Pdp 148/95 z dne 3. 7. 1996). To pa pomeni, da bolniški stalež oziroma odsotnost zaradi začasne nezmožnosti za delo ne povzroči prekinitve odpovednega roka, kije pred odsotnostjo zaradi začasne nezmožnosti za delo že pričel teči. Določbe 36. d člena dajejo posebno zaščito delavcem invalidom, starejšim delavcem, delavcem z manj kot enim letom delovne dobe, zakoncema, zaposlenima pri isti organizaciji oziroma pri istem delodajacu, delavcu, katerega zakonec je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, in de-lavcu-delavki samohranilki. Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delo le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem Reforma pokojninskega zavarovanja XIII. jJ iz),za°krožini predstavitev vladinih ati reforme pokojninskega in invalidskega pri;frovanja' Konec februarja sem v prvem ra zapisala, da izhodišča za tako poli’ jik k° reformo>kot ie pokojninska, terjajo, ren .n bralcem Delavske enotnosti na prime-Za oh1 razumij'v način,predstavimo. In ker gre da s Sezen tekst z mnogimi predlogi sprememb, i dih C Ve,ja dela lotiti postopno po posamez-11 lU( dnja seje dvignila s 390 na ktfr11 avtomobilov. Tako so v prvimi rih mesecih letošnjega leta 'pl lali 31.120 avtomobilov, odfgc samo v aprilu 9996! Todaka|an za to niso dobili »nobeneg^ot vega plačila«. Od delavca, ki i:jS|( delati od 14. do 23. ure, smj |( primer izvedeli, da dobi za ni ro od 22. do 23. ure pičlih 401 »Ukrep, da novinarjev niso pustili v tovarno, je posledica ocene vodstva, da sindikati nismo sposobni izpeljati stavke. A smo jo vseeno, in to po vseh pravilih,« je povedal Jože Miklič, sekretar Območne organizacije ZSSS Dolenjske. »Naj bo to dovolj veliko opozorilo, daje treba stavkovne zahteve začeti takoj reševati.« larjev neto, pa še te mu »izplikf11 v - bonih! Olje na ogenj ne/' v — uvjiiiii; wijv_. ua vjgv^uj , voljstva pa priliva še dejst'W morajo več in dlje od dogovotM ur nemalokrat delati brez pre1e 4 dnih napovedi; v nasprotnefltin bi jim grozili z odpuščanje111^ celo zaprtjem tovarne! Zaradi takšnega šikanirat! Revozovim delavcem v pon© torej prekipelo. Kolikokratjt" še moralo? se It M Ite fad ile Z MRKlMk[ OBRAZI Lj. NAZAJ S\> DELO: Deiuva JL Revoza s0,, f po opozoii^ stavki vrfft. tekoče vendar Z i)tt( grožnjo «4bi stopnjev‘4' pritiska,1 bo uredd11 razmer. "SJb (S: || Garb »nagarbal« kolega iz SKEI! Ko je bilo v petek opoldne že jasno, da seje stavka ravenskih jeklolivarjev v režiji Neodvisnosti-KNSS končala s porazom, je njen koroški »lider« Miroslav Garb še zadnjič napel svoje mišice in udaril. Pa ne po kakšnem od delodajalcev, da ne bo pomote, temveč po svojem »konkurenčnem« kolegu - sindikalnem zaupniku SKEI Miranu Rogeljšku! »Ko smo se vrnili s pogajanj, sem v obratu .croning li- | varna’ dal Garbu zapis dopoldanskega dogovora s stavkov- s nim odborom, na katerem je bilo v petih kratkih točkah za- £ pisano: da bodo delavci začeli proizvodnjo, ko bo vodstvo GARBOVI ŽRTVI - Nasilno vedenje sekretarja Neodt># A 1 Jeklolivarne zagotovilo izplačilo 90-odstotnih plač za april; Miroslava Garba sta na svoji koži občutila Miran Rogel} k da se z začetkom proizvodnje sprosti tudi dobava jekloliti- Franc Orter, sindikalna zaupnika SKEI. , H ne za Armature...; in da sindikatNeodvisnost razmer v prihodnjih 60 dneh ne bo zaostroval, če bodo vsi ti dogovori uresničeni,« pripoveduje Miran Rogeljšek. »Ko sem vse to povedal tudi delavcem, je Garb začel vpiti name in mi groziti, nato pa meje oklofutal. Če ga drugi delavci ne bi obstopili in potegnili nazaj, bi bilo zagotovo še bolj ostro...« Ob tem velja spomniti, da SKEI vse od napovedi naprej ni nasprotoval le stavki, temveč je še pred njenim začetkom z vodstvom sklenil dogovore izplačilu 90-odstotnih plač in o tem, da se razlika poravna z bom. Neodvisnost-KNSS se kije po pogovoru s sekretarjem SKEI Jankom Dežmanom dogodek najprej prijavil pristojnim organom, nato pa vložil še tožbo zoper Garbm Podobnega mnenja je bil tudi drugi sindikalni zaupnik SKEI Franc Orter, kije Garbovo nasilje občutil še pred tem incidentom... pričakujem, da bodo pns.ojne službe uscežno ukrepale.,. sindikat kovinske In elektroindustrije Slovenije _^4er K j Dalmmtlnovm 4, 1000 Ljubt/arm “kB Tf' IZJAVA ZA JAVNOST Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije najostreje 0^s0’fe6^ J/11' sekretarja Neodvisnosti - KNSS Miroslava Garba, ki se je močjo argumenta z argumentom moči lotil prepričevanja na*e9a • ____r-,____1x1________.:_________,j„ i— .. ____•, k Mirana Rogelška in pričakujemo, da bo v zvezi z incidentom ukrepala tudi Neodvisnost - KNSS. |.fe| dobrobit delavcev na Ravnah bi bilo sodelovanje obeh i4in smotrnejše, za kar si v SKEI Slovenije že vse obdobje s'nd^j ^ pluralizma prizadevamo. Omenjeno ravnanje škoduje v sindikatu kot interesni organizaciji in posledično vsem nasprotnika pa velja iskati ne v lastnih vrstah, pač pa drugod. ivenije Hi 'e Slovenija zares vrača v obdobje zgodnjega kapitalizma? KAJ DELAJO av'no v teh dneh, ko slovenski politiki največ govorijo Približevanju Slovenije razvitim evropskih državam in |> Je vodstvo podjetja Bukev v Lovrencu na Pohorju vUo stari način izplačevanja jubilejnih nagrad delavcem, h kateremu so se delavci borili že v zgodnjem kapitalu. V tem podjetju so jubilejne nagrade namreč izplačali uelki oziroma v naturalijah, na kar je pristalo tudi vo-' v° sindikata. Sindikalna zaupnica Zdenka Divjak je po rSovoru z vodstvom Sinlesa na seminarju v Bohinju so-> aycem sicer predlagala, da jubilejnih nagrad v izdelkih i dvignili, vendar pa so se delavci raje odločili za vrab-# i,V0ki k°t za goloba na strehi. Tako se je izplačevanje ^oilejnih nagrad z izdelki lahko nemoteno začelo. V republiških odborih tfOV^dstvo podjetja je dela- I.-, puujLija je ucm- il1 P°nucl>'0 v podpis »Po-rvi.! boo naturalnem poplačilu ta ij ilejne nagrade«. Prvi člen [°ka) ^olooa, da pogodbeni 1 a ;in^ nesporno in nepreklicno kiMuta, da Bukev d.o.o. iz siffjin jubilejne nagrade za n| et dela dolguje jubilantu ;an i 1 oeia dolguje jubilantu ^9,80 tolarja. V drugem )lalfnu Pa piše: “Stranki iz te ^dbe se sporazumeta in ^J^ata, da se jubilejna na- ■i iz nrvpan plpnn tp nr\an- rilvi.’ aa se j udi lej na na-"V a ,z prvega člena te pogo-P J Poravna - plača upniku v odliki, to je s proizvodi javnosti dolžnika. Proizvo-raii ,Se obračunavajo po uvelja-ie(jJenem ceniku Bukve d.o.o. itjij^ji člen govori o tem, da dvignili paket proizvodov svoje tovarne. In s čim jih je za 20-letno delo obdarila tovarna? Vsak delavec je dobil dve kosi, dva srpa, dve veliki vrtni lopati, sekiro, škarje za usnje, škarje za papir, krojaške škarje, škarje za profesionalno uporabo, škarje za vezenje, škarje cik-cak in še nekaj podobnih proizvodov. Za nameček paje delavec dobil še dobropis za razrez kubičnega metra buko- vega lesa in kubičnega metra smrekovega lesa. Če seštejemo cene po dobavnici skupaj s prometnim davkom (52.889,40 SIT) in vrednost dobropisa za žaganje lesa (8.290,40 SIT), dobimo natanko vrednostjubilejne nagrade (61.179,80 SIT). To pa pomeni, da so bili delavci del svoje jubilejne nagrade prisiljeni nameniti tudi za plačilo prometnega davka. Ker se z izplačevanjem jubilejnih nagrad v naturalni obliki polni tudi državna blagajna, je kaj malo verjetno, da bi zoper tako nezakonito obliko poplačevanja delavskih pravic nastopila inšpekcija za delo. Delavci podjetja Bukev so pravzaprav lahko srečni, da v njihovem podjetju ne proizvajajo žganih alkoholnih pijač. V tem primeru bi ob prevzemu naturalne jubilejne nagrade plačali v državno blagaj- no več kot polovico svoje jubilejne nagrade. Kaj bodo delavci podjetja Bukev počeli z vsemi kosami, srpi, lopatami in specialnimi škarjami, ki sojih dobili za 20-letno delo, ni znano. Mordajih bodo nekateri skupaj s Poljaki, Ukrajinci in Rusi prisiljeni prodajati pred mariborsko tržnico. Samo presneto pazljivi bodo morali biti. Če bi jih pri prodaji kos in lopat “na črno” zalotila naša tržna inšpekcija, bi morali namreč plačati visoko kazen. Tako je pač to v pravnih državah!?? Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Tudi tekstilci se morajo vključiti v svetovne procese Samo upamo lahko, da v podjetju Bukev in v drugih slovenskih podjetjih delodajalci ne bodo začeli v naturalijah izplačevati še regresov in morda še celo plač. Potem se bomo dokončno vrnili v obdobje zgodnjega kapitalizma. T. K. j, 'J1 '-•en govori o tem, da k elavec s podpisom pogo-e odpoveduje pravici do ^Javljanja kakršnihkoli te-Pev v Zvezi z jubilejno na-ji .°-Terjatev iz naslova ju-Jae nagrade delavec po L.". “agiaue ueiavec po lMk\ ^lSu Pogodbe ne sme vložiti j J Primeru, če bi se podjetje znašlo v stečajnem ^ tuasi ilr\°^ku ari v postopku pri-| Poravnave. Sestavni del 'Jo«(„i, ravnave- Sestavni del 's^i (L "oje tudi cenik izdelkov rJk prevzetih proizvo- r/i*T)v rJk r /V0 so delavci podpisali to h/^i^So o naturalnem plačilu i 1 eJne nagrade, so lahko V Portu na Portugalskem je od 21. do 23. maja potekal 2. kongres Evropskih sindikatov tekstilne, oblačilne in usnjarske dejavnosti (TCL), sicer članov ETUC (European Trade Union Com-mittee). Kot polnopravni člani te organizacije so na kongresu sodelovali delegati izAvstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Italije, Malte, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Velike Britanije, Slovaške, Švedske in Turčije. Kot opazovalci pa predstavniki sindikatov iz Albanije, Kosova, Litve, Romunije in Slovenije. Prvi dan kongresa je bil v znamenju pozdravnih govorov in volitev novega vodstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen predsednik Sindikata tekstila in oblačil (GTB) iz NemčijeWilli Arens. Udeleženci kongresa so največ govorili o: industrijski in zaposlovalni politiki, socialnem dialogu in tarifnih pogajanjih, evropskih svetih delavcev in globalizaciji. Pri vseh temah so sodelovali tudi evropski parlamentarci različnih političnih frakcij, predstavniki EUROTEX-a (Združenje EU delodajalcev), znani profesorji z Univerze Manchester, novinarji časopisov Le Figaro, The Financial Times, Le Soir, Unita in tudi predstavniki Biroja Human Rights Watch in ILO - sektor obutve, tekstila in oblačil. Kongres je sprejel dokument »Akcijski program ETUC:TCL za 1997-2001«, ki določa smernice o osrednjih vprašanjih delovanja sindikatov. Kongres je sprejel še tri deklaracije, s katerimi se je pridružil zahtevam portugalskih delavcev za uveljavitev 40-urnega delavnika, obsodil izkoriščanje dela otrok (zlasti na Haitiju, v Indoneziji, na Kitajskem in v Vietnamu) in kršenju človekovih pravic ter oviranje sindikalnega dela v Srbiji in na Kosovem. Kot opazovalca sva bila iz Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije na kongresu predsednikAnton Rozman in sekretarka Branka Novak. Prepričala sva se, da je tekstilna in usnjarskopredelovalna industrije tudi v Evropi in v svetu v izred-, no velikih težavah, medsebojno prepletenih in podobnih našim domačim. Pravice in zaslužki delavcev, brez upoštevanja nacionalnih ekonomij in zakonodaje, niso primerljivi, se pa povsod poslabšujejo. Največji problem ni v različni razvitosti severnih in južnih dežel, temveč razlike med južnimi. Procesu, ki poteka v Evropi in v svetu, se država Slovenija in njena tekstilna in usnjarskopredelovalna industrija in sindikati ne bomo mogli izogniti, ampak se mu bomo morala pridružiti. Ni vprašanje volje, pač pa le vprašanje časa. V Sindikatu tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije nas glede tega čaka še veliko dela. Najprej se bomo morali odločiti o vstopu v evropske in svetovne sindikalne centrale za področje tekstila, oblačil in obutve. V svetovnem merilu obstajata dve takšni centrali s podobnima programoma, različnim članstvom, metodami dela in drugačnimi političnimi opcijami. ■ itill Lf. 0tJa> da se nismo začeli takole zbirati že pred kakšnimi |žil lrni leti,« nam je na celjskem letališču v Levcu »po-frigi j.ei?a *zrned skoraj 600 udeleženk sobotnega »srečanja ti; (. 'rjey MDB«, posvečenega 50. obletnici gradnje cele L e Je~Sempeter. »Tako bi najbrž prepoznala še koga, 4Tq :ene saine...« A bolje pozno kot nikoli, jo potolažimo. » lflt)rav-^a-rSs,<< je PrIkimala in si obrisala rosno oko, Icujoč« se: »Saj je prav ganljivo...« j*.. °J Po koncu druge sve-"e so sc mladi v okvim a brigad udarniško 'itiovip V ?':,novo porušene govoru in prisrčnemu kulturnemu programu, paje preneka-tero omizje zaploskalo tudi nekdanjemu graditelju ceste Celje-Sempeter, zdaj pa predsedniku Sindikata upokojencev Slovenije Ivanu Kramarju za »neizpodbitno« ugotovitev: Hov P^slavj:^ °Venijiin P° celi Ju ti^Peter j11, ?rav cesta Celje- gmiriazijsKiii leun kol Koman-stoletji 'aPrecl okroglega dant vodil delovno brigado iz “Vnimi TJ^d največjimi de- Pomurja: zaradi »neodložlji- o6’ delali in gradili so nozborski poslanec Jože Zimšek, je pohvalil njihovo delo in obljubil, da bo ostalo cenjeno tudi v prihodnje. Aplavz je požel tudi predsednik republike Milan Kučan, ki je v svojih ^Peterin, Prav cesta Celje- gimnazijskih letih kot koman ^ijami na Sloven- Aadi? ad‘l0 -i0 Ie kar 'f/ >iBrir,JC,r ln brigadirk! vih državniških dolžnosti« ga *t'!>3'1n[addoJ0.Je kar 1298 v Levec sicer ni bilo, a seje ^SaSkip0ZdraVPana- (j,,. tudi udeležencem dru- ,947 i^muiu- 7 l°Vni*J akcij v davnem a; Vt>u^elinio, da danes ■ o^° Pr°slavljate svojo irnr,„ a»CO gradnie nrn$>p. udeležencev spomnil z brzojavko »z najboljšimi željami«. Med »veselico«, ki je sledila »Če bi pobarvali vse, kar smo zgradili, bi bilo vse - rdeče!« N. J. KTK.0 gradnje proge Nskem araJev0, cest na Do-iflu /ia,!’ tovarneTitan v Kam- ^ ,tu lie 1‘tan v Kam- fto :}'''rtt>ih!,Kad,ruznil1 domov, 28 ^%ov in QJektov’5 planinskih Frpr,,.. J zdravstvenih nostai regnlT - zdravstvenih postaj lfekin!C!jhadoumika Goriški n_ | '“^''uiiuNavjoriSKl ,C' rh‘'(v;; • e Penice,« je zbra-i?„ c.' zaklical predsednik 'on'r ske®a odbora srečanja ;,rti()s'’kVarinJ° pozval: »Obu- SmE?nnapreteklostinna ‘niadc-^ 1^'otn^vSt u23^0’da smo N Zgodo, °Jlh r?.k tudi mi pi-na^m otrokom!« Mnem Stv' 8ovorniknaso- ili^nr srečaniu hri Ha-°' »MI GRADIMO CESTE, PROGE...« - Na letališču v Levcu, le * ’ celjski gauirjev streljaj od nekdanjega delovišča ceste Celje-Šempeter, je po petde- a T upan in držav- setih letih spet zadonela brigadirska pesem. 9 »PRAPORŠČAKI, NAPREJ!« - Za temi, zdaj že zgodovinskimi zastavami, je nič koliko spominov. Mnogo so jih v soboto spet obudili... (zgoraj) »OLDTIMER« -Med otroki in vnuki, ki so jih udeleženci prvih mladinskih delovnih akcij pripeljali s seboj, je bil v središču pozornosti predvsem tale parni valjar, za katerega Anton Cizej iz Griž še vedno skrbi »kot za punčico svojega očesa«... (levo) 8 29. maja 1997 Plastdispenser iz Ormoža izvozi vsaki mesec 3,5 milijona pez figuric Podjetje Plastdispenser iz Ormoža, ki se je v samostojno podjetje razvilo iz nekdanjega obrata za proizvodnjo plastičnih izdelkov tovarne Jože Kerenčič, je že nekaj časa v stoodstotni lasti tujega podjetja. Da bi kaj več izvedeli, v kakšnih razmerah delajo delavci v tej tovarni in kako uresničujejo svoje pravice, smo jih obiskali. Pogovarjali smo se s podpredsednico sindikata delavcev kemijske, nekovinske in gumarske industrije v podjetju Nado Skoliber, s članom republiškega odbora in članom izvršnega odbora omenjenega sindikata v podjetju Željkom Lukačkom ter s članico izvršnega odbora sindikata KNG v tem podjetju Vesno Muravec. Pez figurice sestavlja tudi vratarka Človek že ob vstopu v tovarno spozna, daje Plastdispenser vključen v neusmiljeno bitko za čim večjo produktivnost in kakovost dela, ki danes poteka na svetovnem trgu. “Naša tovarna celotno proizvodnjo izvozi v Združene države Amerike. Če si ne bi nenehno prizadevali za čim večjo produktivnost dela na svetovnem trgu ne bi mogli ostati konkurenčni,” nam je povedala Nada Skoliber. Kakšen odnos imajo v tovarni do produktivnosti dela, se vidi že v vratarnici. Tam nas je vljudno in poslovno sprejela vratarka, ki je med tem kar v vratarnici spretno sestavljala pez figurice. Ko smo jo povprašali, kako to, da opravlja proizvodno delo, je vljudno odgovorila: “Veste, v vratarnici ni dovolj dela za zaposlitev s polnim delovnim časom. Zato mi podjetje prizna za vratarsko službo dnevno tri ure, vsak dan pa moram poleg tega v vratarnici sestavifi še toliko pez figuric, da dosežem normo za pet ur.” Če bi imeli takšen odnos do produktivnosti dela tudi v nekaterih drugih naših podjetjih, naše gospodar-sto ne bi imelo takšnih problemov s konkurenčnostjo na tujih trgih. Skoraj 40-letna tradicija Pomemben dejavnik, ki vpliva na produktivnost in kakovost dela v vsakem podjetju, je tudi tradicija. Kdaj so v Ormožu začeli proizvajati plastične izdelke? “V začetku šestdesetih let so v Ormožu ustanovili invalidski center Jože Kerenčič, kije postopno prerasel v tovarno z istim imenom.Tovarna je proizvajala različne kovinske in plastične izdelke. Konec šestdesetih let paje tovarna začela med drugim proizvajati tudi figurice iz plastike za Pez program, kijih v Plastdispenserju izdelujemo še danes,” je povedal Željko Lukaček, ki dobro pozna zgodovino podjetja. Leta 1990 sta se iz nekdanjega podjetja izločila dve novi podjetji: Plastdispenser in Optiplast. Petinsedemdesetodstotni lastnik Plastdispenserja je bilo podjetje Jože Kerenčič, 25 odstotkov tega podjetja paje kupilo podjetje Ethas iz Lienza v Avstriji. “Konec leta 1995 seje v Plastdispenserju končalo lastninsko preoblikovanje. Stoodstotni lastnik podjetja je postalo že omenjeno podjetje Ethas iz Lienza,” je dejal Lukaček. Dela je dovolj V Plastdispenserju dela trenutno 260 delavcev in delavk, podjetje pa zagotavlja vsaj delno socialno varnost še okoli 1000 kooperantom, ki opravljajo delo doma. “Naše podjetje trenutno izdeluje samo in izključno figurice za Pez, kijih 100-odstotno izvažamo. Mesečno proizvedemo od 3 do 3,5 milijona pezfiguric. Naša tovarna proizvede toliko pez figuric, da bi vsak mesec vsak Slovenec lahko dobil dve,”jesmeiepojasnilaNada Skoliber. PROIZVODNJA PEZ FIGURIC ZA IZVOZ ZAGOTAVLJA SOCIALNO VARNOST 260 DELAVCEM IN 1000 KOOPERANTOM Nada Skoliber (prva z leve), Željko Lukaček in Vesna Muravec: Delavci Plastdispenserja prejemamo plače po kolektivni pogodbi, že tri leta zapored pa smo prejeli tudi 13. plačo. vpliva na višino plač le dodatek za štiriizmensko delo.” Kljub temu, da si sindikat prizadeva za to, da bi več delavcev vključili v višje tarifne razrede, pa delavci Plastdispenserja niso nezadovoljni s plačami, saj so že na lastni koži izkusili, kaj je zares hudo. Grenki spomini “V začetku devetdesetih let so bile razmere v našem podjetju naravnost katastrofalne. Tedanja solastnika se nista mogla dogovori ti, kako bi jih rešila. Takrat je bil Plastdispenser v rdečih številkah, delavci smo prejemali 80-odstotne plače, regresa za letni dopust in prehrano na delu nismo dobivali, prav tako pa nam podjetje ni vračalo stroškov za prevoz na delo. Kri- žaje trajala do leta 1993. Sindikat seje boril za pravice delavcev, kolikor je bilo to v njegovi moči. Organizirali smo tudi dve opozorilni stavki. Ko je prevzela krmilo podjetja v roke nova direktorica, smo se z njo dogovorili, da bomo v našem podjetju spoštovali kolektivno pogodbo. Takrat so se stvari začele obračati na bolje,” je pojasnil Lukaček. “Z direktorico podjetja sindikat dobro in korekno sodeluje. Reči moram, da se direktorica, če se le da, potegne za pravice delavcev, saj se zaveda, da lahko samo zadovoljen delavec da vse od sebe,” je dejala Skolibrova. “V preteklosti smo imeli delavci tudi prikolice in garsonjere za letni dopust. Za njihov nakup smo “Vse materialne in idejne načrte za pez figurice dobimo od avstrijskega partnerja oziroma naročnika. Nato v naši tovarni, ki i ma dobro razvito orodjarno, izdelamo izvedbene načrte in pripravimo orodja za izdelovanje figuric. Posamezne dele figuric nato vlivamo iz plastike, barvamo, lepimo in sestavljamo. Proizvajamo več kot 100 različnih modelov pez figuric, ki jih Američani nato polnijo z različnimi bonboni, kockami za juhe in podobnimi proizvodi,” je dodal Lukaček. “Delo v naši tovarni je zelo zahtevno in natančno. Kontrola v proizvodnji je 100-odstotna.To pomeni, da vsako pez figurico posebej še enkrat prekontrolira-mo, ali je dobro narejena in sestavljena, šele potem je primerna za izvoz,” je povedala Vesna Muravec. Kako morajo biti delavci pri delu umi, spretni in zbrani, najbolj zgovorno pove podatek, da morajo v osmih urah po normi sestaviti 6500 pez figuric. Za sestavljanje Pez figuric pa Plastdispenser angažira tudi kooperante. Le-ti prihajajo trikrat na teden v tovarno po sestavne dele, figurice pa sestavljajo doma. V Plastdispenserju spoštujejo kolektivne pogodbe in zakone Kako pa podjetje, kije v stoodstotni lasti tujega partnerja, spoštuje delavske pravice? “Reči moram, da v Plastdispenserju s spoštovanjem pravic delavcev nimamo težav. Plače prejemamo po kolektivni pogodbi. Prav tako smo lani dobili regres po kolektivni pogodbi v višini 102.000 tolarjev bruto. Letos bomo dobili regres v enaki višini. Prvi obrok v neto višini 49.000 tolarjev smo že prejeli. Pri nas je že tradicija, da dobimo prvi del regresa pred prvomajskimi prazniki. Regres indmgeprejemke prejemamo vedno v gotovini in nikoli v bonih,” je pojasnila podpredsednica sindikata KNG v podjetju Nada Skoliber. “Največji problem je v tem, daje več kot70 odstotkov zaposlenih razporejenih v prvi tarifni razred. Zato so tudi plače v povprečju niso visoke. Naš sindikat si prizadeva, da bi več delavk in delavcev razporedili v višje tarifne razrede.” Željko Lukaček je to ilustriral s številkami. “V prvi tarifni razred je razporejenih 70 odstotkov zaposlenih, v tretjem tarifnem razredu je 8,5 odstotka delavcev, v četrtem tarifnem razredu je 10 odstotkov delavcev, v petem tarifnem razredu jih je 10 odstotkov, v sedmem tarifnem razredu paje 1,5 odstotka zaposlenih. Temu primerne so tudi plače. Nekoliko Vsaka delavka dnevno sestavi 6500 pez figuric. Delovno besedilo zakona o delovnih razmerjih PRAVNIKI ZSSS SE ZAVZEMAJO ZA POPOLN ZAKON (2) Prejšnji teden smo prikazali načelne ugotovitve in predloge pravnikov ZSSS, Gregorja Mik-1 iča, Ane Križanič, Lidije Jerkič i n VanjeVizjak, k predlogu zakona o delovnih razmerjih. Tokrat dodajamo nekaj pripomb in predlogov k posameznim neustreznim rešitvam. * Predlog zakona je pomanjkljiv, ker ne definira pomemb-■ nejših pojmov. Takšen primer so poslovodni delavci, zakon jih označuje za: člane uprav, poslovodje, vodilne delavce in pooblaščence družbe. Podobno nedosledno se v zakonu uporablja tudi pojem delodajalec. Pravniki ZSSS menijo, da zakon delodajalcem ne sme omogočati, da bi s kolektivnimi pogodbami določili nižjo raven pravic zaposlenih, kot so zakonske. Če bi to dovolili, bi ogrozili celoten sistem kolektivnih pogodb. Predlog zakona je nejasen glede pravice delavcev, da se odpovedo nečemu, kar jim gre po zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Pravniki ZSSS menijo, da bi zakon moral to prepovedovati. Enaka prepoved naj bi veljala tudi za pogodbe o zaposlitvi. Po predlogu zakona delodajalci ne bodo več potrebovali organizacijskega predpisa (akta o sistemizaciji), ki bi določal delovna mesta in pogoje za njihovo zase-dbo.Takšno določilo bo povzročilo veliko pravno praznino, ki bo za delavce zelo neugodna. Pravniki ZSSS še opozarjajo, da so pogoji zaposlitve bistven element do- ločanja plače. Če j ih zakon ne bo več določal, bo delavce mogoče prerazporejati tako, da bodo pri plači zelo oškodovani. Neobstoj akta o sistemizaciji bi posegel v pravice, ki so jih delavci pridobili s šolanjem ali na drug način. V zvezi s tem bodo morali sestavljale! zakona razmejiti pojma delo in delovno mesto, kiju zdaj mešajo. Pravniki ZSSS zato predlagajo, naj akt o sistemizaciji ostane tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih. Sprejemal naj bi se kot splošni akt, torej po postopku, ki ga določa zakon o soupravljanju. Predlog zakona bi moral določiti način spreminjanja in dopolnjevanja pogodb o zaposlitvi. Formulacijo iz predlaganega 82. člena je mogoče razumeti tako, da se lahko pogodba o zaposlitvi le odpove in namesto nje ponudi nova. Takšna ureditev bi število delovnih sporov zelo povečala, oškodovana bi bila tudi država. Huda pomanjkljivost predloga zakona je, da nima določb o prerazporejanju delavcev. Pra- vniki ZSSS iz tega sklepajo, da bodo po novi ureditvi predvidena le delovna razmerja za določen čas, sedanjih razmerij za nedoločen čas torej ne bo več. Pravniki ZSSS predlagajo, naj novi zakon glede tega vprašanja ohrani sedanjo ureditev. Delavci bi smeli biti razporejeni le k tistim delom, za katera izpolnjujejo posebne pogoje. Predlog zakona izpušča postopek pomirjanja, arbitražo in zu-najsodno poravnavo. To bo treba vanj vgraditi ali pa urediti s posebnim zakonom. Tako bi delavcem in delodajalcem omogočili, da delovne spore rešijo že pred izdajo sodne odločbe. Pravniki ZSSS se načelno strinjajo z ukinitvijo dvostopenjskega odločanja o pravicah iz delovnega razmerja pri delodajalcu, saje po njihovem mnenju sedanji sistem le po nepotrebnem podaljševal rok za uveljavitev pravic oškodovanih delavcev. V zvezi s tem bi morali v podjetjih okrepiti položaj sindikata in sveta delavcev. Sindikat naj bi zastopal posamezne delavce, svet delavcev pa naj bi deloval zlasti za interese vseh zaposlenih. Pravniki ZSSS tudi menijo, da sedaj veljavna določba, po kateri o pravici delavca načelno soodloča svet delavcev, če tega ni, pa sindikat, ni dobra. Menijo namreč, da sindikatu onemogoča uresničevanje ene od temeljnih funkcij. Če bi to določilo v novem zakonu ostalo, bi bilo verjetno uporabljeno za popolno izrinjenje sindikata iz podjetij. delali ob sobotah. V času krize pa! \ nam jo podjetje Jože Kerenčič vse to razprodalo,” je dodal Lukaček. Trinajsta plača Da si tuji delodajalec in vodstvo Plastdispenserja zares prizadevata, da bi bili delavci zadovolj; ni, priča tudi podatek, da delavci v tem podjetju prejemajo tudi trinajsto plačo. “Že tri leta zapored 1 smo prejeli konec leta trinajsto plačo,” je dejala Nada Skoliber. “Podjetje korektno plačuje tudi svoje kooperante. Pridni kooperanti lahko mesečno zaslužijo toliko, kolikor znaša zelo solidna delavska plača. Zato ima Plastdispenser svoje kooperante tudi j iz Maribora, Murske Sobote in celo ; iz Celja. Vsi kooperanti skupaj opravijo mesečno toliko dela, kot bi ga v tovarni opravilo 90 redno zaposlenih delavcev. Naša tovarna s proizvodnjo pez figuric ne zagotavlja socialne varnosti samo 260 delavcem in njihovim družinam, temveč še 1000 kooperantom iz celotne severovzhodne Slovenije.” ; vedno zaposluje,” je pouda ril Željko Lukaček. “Proizvodnja pri nas se še vedno povečuje, zato j tovarna zaposluje delavce za , določen čas. Ugotavljanja traj- j no presežnih delavcev pa v našem podjetju ne poznamo.” “Delavci Plastdispenzerja si seveda želimo, da bi nam šlo Še boljše in dabi imeli še boljše plače-Hkrati pa si želimo, da bi ostalo vsaj tako, kakor je. Samo slabše naj ne bo,” je na koncu pogovo-radejalaNadaSkoliber. “Cečlovek gleda, kaj se dogaja v nekateri!1 drugih podjetjih na Štajerske!"; ko delavci za pridno delo vec mesecev ne dobijo niti plač, jc lahko resnično zaskrbljen.” T. K- Podjetje ima perspektivo “Sicer pa za pridne delavce ni problemov, saj jih naša tovarna i I Temeljna funkcija sindikatov | e varovanje in izboljševanje pra' ric delavcev, torej tudi posamični!1 iravic. Svet delavcev naj bi v"' oval le tiste zaposlene, ki nis° lani nobenega sindikata. Predlog zakonaje pomanjkljiv udi pri določbah o varovanj11 tarejših delavcev in invalidoV; 'ravniki ZSSS menijo, da tj1 noral zakon prepovedovati o"' uščanje starejših: moških nad 5 in žensk nad 50 let. Zaščiti11 j bi bili tudi zaposleni, ki ima)0 i let delovne dobe pri delodajal' ali 25 let skupne delovne dob6’ iposleni, katerih delovna spm bnost je zmanjšana žara" >ešanosti ali nevarnosti Iravje, naj bi ohranili pravic0 i razporeditve na drugo ustrezi »delovno mesto, delodajaj0 i torej ne bi smeli odpušča Delavcev, ki so postali mva li zaradi nezgode na delovn611 :stu ali poklicne bolezni.66 lajalci ne bi sme smeli o6 iščati. Delodajalce, ki so oč )vorni za invalidnost, naj ikon zavezoval, da invalm posobijo za aktivno delo, nj ib0’ ) delovno mesto pa prilagodil 'osebnostim invalida. ■„ Čeprav predlog zakona ur6J dovni čas veliko podrob"6^ >t sedanja zakonodaja, P°s,, ezni pojmi niso zadovolj1 :finirani. Odprto je naprif11 ^ trašanje, kaj vse se Štej6 laaaujc, Kaj vse - ni' lovni čas. Ali je to čas PrlS1|j sti v prostorih delodajalca ‘ • • • " • • o dd , ................... p »■?! “norma delovni čas ravljene normirane ure. N6^ i delodajalci od delavcej^fl i te vaj o, naj pridejo na ' :d začetkom delovnega e bi se za delo pripravili- ‘u iki ZSSS menijo, da zakon. '““■•i ir finicij ne sme prepust1 dljivosti delodajalcev, s - 29. maja 1997 GOSPODA RIF.N.IF, Začelo se je usklajevanje letošnje proračunske porabe APETITI BISTVENO VEČJI OD MOŽNOSTI V ministrstvu za finance se je začelo usklajevanje zahtev Posameznih proračunskih porabnikov in ministrstev po finan-Clranju iz letošnjega proračuna. Čeprav se minister za finan-Ce Mitja Gaspari zelo zavzema, da letošnji proračunski odhodki r J16 bi presegli prihodkov za več kot odstotek, vse kaže, da bo udi letošnji proračun obarvan predvsem porabniško. V njem i U' zaznati (kljub drugačnemu prepričanju ministra za finan-■ Cc) sledi varčevalne usmerjenosti v korist gospodarskega razvoja i »i odpiranja novih delovnih mest. Ker je ni videti in ker vla-a vseeno napoveduje, da bo posvečala več pozornosti razvoju ; -U odpiranju novih delovnih mest kot ohranjanju trdnosti to-1 arja, je jasno, da bo to lahko storila samo z večjim zadolževanjem. | Nekateri v gospodarstvu, kije z vladino gospodarsko in še po-| Sebej proračunsko politiko nadvse ;' [Zadovoljno, se boje, da bo zato i etos proračunski primanjkljaj i ,Tl0čno presegel po Gaspariju še - Znosni en odstotek domačega bmto - Pr°izvoda. Vprašanje seveda je, ! a'' bi tako pridobljena dodatna ^cdstvazares izkoristili zagospo-1 farsko rast in odpiranje novih de-i °vnih mest in ali ne bi bila ko-i r*st od državnega primanjkljaja ■ tanjša kot škoda, ki bi jo pov-1 j Zr°čila višja infiacija. i V Gospodarski zbornici Slovenije so ogorčenje nad proračunskim osnutkom izlili v javno sporočilo, v katerem pravijo, da je predvidena proračunska poraba usmerjena proti razvoju Slovenije. Zelo neusklajena z resničnimi možnostmi vzbuja prevelike apetite pri vseh drugih oblikah porabe. Gospodarstvoje najbolj zbodlo neskladje v rasti proračunske in druge javne porabe v primerjavi z rastjo domačega bruto proizvoda. Predvidena rast domačega proizvoda je štiriodstotna, proračunska poraba pa naj bi se po predlogu finančnega ministrstva povečala za 27 odstotkov, po zahtevah uporabnikov pa naj bi bila kar za 47 odstotkov večja kot lani, navaja zbornica. In dodaja zahtevo vladi, naj zagotovi zaostajanje rasti proračunske porabe za realno rastjo domačega bruto proizvoda. Zahtevo utemeljuje z dosežki gospodarstva v zadnjih dveh letih, ki so slabi, saj je bila rast domačega bruto proizvoda manjša od štirih odstotkov letno, skupna izguba v gospodarstvu pa še vedno večja od skupnega dobička; naložbenega denarja ni, zaposlenost se zmanjšuje; obrestne mere so višje kot pri konkurenci, domači stroški vztrajno naraščajo. Skratka, proračunski apetiti so popolno nasprotje napovedovanega, a doslej še nevidenega vladinega razvoj no varčeval nega programa. Ministrstvo za finance ima te dni težko nalogo. Mitja Gaspari meni, daje najvišja možna raven proračunske porabe letos blizu 760 milijard tolarjev, vendar pa bi ta morala znašati kvečjemu 730 milijard, če bi hoteli imeti le enoodstoten proračunski primanjkljaj. Porabniki so skupaj predstavili za 875 milijard tolarjev načrtov in želja. Lani so proračunski porabniki potrošili skoraj 597 milijard tolarjev. Zanimiveje, daje letos od vseh proračunskih porabnikov samo eden, in sicer urad predsednika republike, predlagal manjše povečanje svojega budžeta, kot ga je predvidel sicer varčni finančni minister. Realizem ali leto, v katerem volimo predsednika republike? Med večjimi porabniki proračunskih sredstev so najvišje zahtevke postavili v ministrstvu za gospodarske dejavnosti (povečanje za več kot trikrat (Gaspari predlaga povečanje za 39 odstotkov), v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (trikratno povečanje, ministrstvo predlaga 41-odstotno), in v ministrstvu za zdravstvo, za dvakrat (odobreno največ za 17 odstotkov). Skoraj dvakrat večjo porabo kot lani so predvideli tudi v ministrstvu za kmetijstvo; Gaspari pa bi jim dal dobro petino več kot so porabili lani. Relativno največje apetite je pokazalo računsko sodišče, ki bi ho- Mitja Gaspari: Požrešne bo težko pripraviti k zmernosti. telo imeti 2,82-krat več sredstev kot lani, ministrstvo za finance pa mu je namenilo le za 28 odstotkov več denarja. Je pa računsko sodišče med manjšimi porabniki proračunskih sredstev. Absolutno največje povečanje sredstev je zahteval aAgencija za revidiranje, več kot štirikrat več kot lani. Gaspari je razumel in poznal utemeljenost razlogov, vendar je odobril le 3,86-kratno povečanje. Zelo resno se zastavlja vpra- šanje, kje vzeti sredstva za pokrivanje apetitov proračunskih porabnikov. Poznavalci trdijo, da so možnosti uvajanja novih davkov že močno omejene. Zamisel o varčevalnem programu je padla, kot kaže, v vodo, še preden je dozorela. Težava s takšnim programom je, da mora dati predlagatelj dober zgled: toda ne vlada ne parlament tega nista voljna narediti. Poslanci se obnašajo, kot da se jih to sploh * ne tiče; zagotovili so si (tako in tako previsoke) poslanske plače tudi še dolgo potem, ko izgubijo mandat, o tem, kako razmišljajo, pa nemara najbolje pove nedavno povišanje dnevnic. To seje po njihovem zgodilo povsem v skladu s politiko plač in prejemkov in njihovo rastjo (kar je formalno res), toda gospodarstvo že dolgo zahteva, naj poslanci zmanjšajo dnevnice na raven dnevnic v gospodarstvu. Ob tej zahtevi si poslanci veselo žvižgajo “kaj mi pa morejo”... Občani, na katerih prihranke se v veliki meri računa, pa večinoma nimajo dovolj velikih ali so sploh brez njih. Preostane torej zadolževanje v tujini, saj na domače vire ni mogoče računati. Tako se krog zapre in vse se slabo konča, razen za tiste, ki so pri “koritu”. Zato je razumljivo razburjenje tistih, ki bodo morali vse skupaj plačati (vprašanje paje, ali bodo, tudi dolgoročno, kaj od tega imeli) že pred javno razpravo o proračunu. Nikomur pač ni všeč, da ga živega odirajo in zraven pleteničijo, daje to v njegovo korist. N. L gospodarstvo ni zadovoljno z zavlačevanjem pridruževanja ^opski uniji POLITIČNE IGRICE POVZROČAJO GOSPODARSTVU ŠKODO , rusieaicnotuaizaaruzi c?6tstrofa, če bo Sloven 'laprej tako Obotavljiva pri Panju v Evropo. Pouda lcatastrofa!,«je na zadnj upravnega odbora Gospoc gornice poudaril preds .®zko Čuk in pozval strol Politično javnost v Slot aJ Pri zavzemanju stališ 1 ošteva tudi ekonomski ] gospodarstva. Od vlade p; Je aktivnejše izvajanj ostopkov in ukrepov, \ za polnopravno vkl unijo. Gospodarski interesi ^ Pili doslej potisnjeni ol nejšav-so tlcjansko najP( v ' Bv ° ~ v 111 Su^F'JUcl15 Sl^Pska unija pričaku clobVenija izpeljala po: Vol; ° Volj°’ in zat0J lp|evanje notranjepc 'nterp njc notranJeP (L esov neproduktivn SgPabuSiaSo1 Spode^e. Navsezadi Ve« „arsko povezuje ii sj SoSVet‘n integracij sestavni del glo * °aarstva- ■/nfr* —vr pW VC^UIC II , vet in integracij: g0sPodntaVni deI g,c kop iz Maribora je pred nedavnim poslalo varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku pismo, v katerem so ga podrobno seznanili s težava-| ki jih pestijo. , “Podjetje Merinka -Merikop je bilo ustano-, v'jeno novembra 1994 kot invalidsko podjetje i v okviru poslovnega sistema Merinke. Naše poletje opravlja pretežno Ion posle za partnerja vNemčiji, zatoje v nezavidljivem položaju.Vsem ’ 2aposlenim v sistemu Merinke se že več kot pet godi krivica, z ustanovitvijo invalidskega Podjetja pa so se razmere za invalidne delavce drastično poslabšale. Vsi napori za ureditev Položaja delavcev znotraj podjetja so bili do-stej neuspešni, saj se vodstvo obnaša do dela-' ''cev skrajno arogantno. Vodstvo podjetja de-'_avce šikanira in ponižuje, kar prizadene vsakega človeka, še zlasti pa invalidne delavce. Zato se na vas obračamo v upanju, da nam boste s svojim c delovanjem pomagali iz težkega položaja,” so ' Opisali v svojem pismu invalidni delavci. | “Naše delo je ročno pakiranje ženskih hlačnih ’ ^ogavic, kar je težje od dela na tekočem traku, j Zahteva povečane napore rok in vida, delavca . Pa sili v prisiljeno držo. Naše delo je zahtev-: no za zdravega človeka, kaj šele za invalida, i ^snovni problem pa je v tem, da so norme za ’ lr>valide in zdrave delavce izenačene. Zaradi l te§a se zdravstveno stanje invalidov poslabšuje, ^ SaJ morajo za doseganje norm vlagati v delo Več napora, prav tako pa so pod nenehnim . Psihičnim pritiskom. Takšno normiranje dela . Je popolnoma skregano z logiko, še zlasti pa - z naravo invalidskega podjetja. V borbi za Pravične norme smo bili doslej neuspešni.” nvalidni delavci in delavke so temu dodali, aa vodstvo podjetja ne upošteva odločb inva-I 'dskih komisij. Pod krinko začasnih preme-\ 4itev jim nalagajo delo, ki ga po mnenju zdra-1 / lmkov ne bi smeli opravljati. V podjetju seje uveljavila tudi praksa “zasliševanja” invalidnih delavk in delavcev, ki so dalj časa na bolniškem dopustu, zakaj se ne vrnejo na delo. Šestdeset invalidnih delavk in delavcev piše, da jih je nenehno strah, da se bodo znašli v disciplinskem postopku oziroma da bodo izgubili delo. “Mnoge delavke so izgubile zdravje v Merinki. Menimo, daje takšno nehumano ravnanje krivično.” Kakšne pa so plače v Merinki-Merikopu? “Priznati moramo, da smo doslej dobivali plače redno ob izplačilnih dnevih, kar je resnično pozitivno. Poglavje zase pa je njihova višina in način obračunavanja plač,” so zapisale delavke in delavci v pismu varuhu človekovih pravic. Trdijo, da so plače sramotno nizke, saj so delavci plačani “po komadu”. Poleg tega delodajalec ne upošteva tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, delavci pa so razvrščeni v nižje plačilne razrede. “Tako je mnogokrat osnovna plača samo 9000 tolarjev, ostalo pa so razni dodatki, ki se po volji vodstva mesečno spreminjajo ali ukinjajo. Povprečna plača invalidnega delavca je okoli 25.000 tolarjev neto, dejanska izplačila pa se gibljejo med 15.000 in 34.000 tolarjev (gre za dejanske neto plače brez odtegljajev za kredite in podobno). Zaradi takšnih plač je naša socialna varnost že danes ogrožena, bojimo pa se, da bo čez leta še bolj. Takšne plače delavce ponižujejo, saj si z delom ne morejo sami zagotoviti socialne varnosti. Menimo, da za tako nizke plače ni krivo ekonomsko stanje podjetja, temveč vodstvo,” so zapisali delavci podjetja Merinka-Merikop. Med drugim očitajo vodstvu, da izigrava predpise v zvezi s pogodbenim delom, da zaposluje na črno, da nepravilno odpušča trajno presežne delavce in podobno. “Naša stiskajo velika, zato vas prosimo za pomoč”, so invalidni delavci in delavke Merinke-Merikopa zapisali nakoncu pisma, ki so ga poslali v vednost tudi inšpekciji za delo in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po tem pismu so se razmere vendarle začele urejati. Merinko-Merikop je obiskal inšpektor za delo, kije odredil več ukrepov. Tako je delodajalec dolžan plače zaposlenih, predvsem invalidnih oseb, uskladiti z zakonsko določenim in usklajenim zneskom po 7. točki Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996. Prav tako je delodajalec dolžan ponovno preveriti ustreznost delovnih mest, na katerih delajo invalidi, ter po potrebi zahtevati od medicine dela dodatna mnenja o njihovi ustreznosti. V zvezi z zahtevo delavk glede norm in pogojev delaje bila izdana ureditvena odločba, v kateri piše, da mora delodajalec odpraviti nepravilnosti in takoj začeti varnostne ukrepe pri delavcih, ki delajo s prisilno držo telesa. Delodajalec je dolžan v sodelovanju z medicino dela izvajati tudi vse ukrepe, kijih predpisujeta zakon o varstvu pri delu in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravestvenem zavarovanju. V zvezi s tem bo moral delodajalec ustrezno dopolniti tudi splošne akte iz varstva pri delu in v sodelovanju z invalidsko komisijo pri ZPIZ-u zagotoviti obremenjenost delavcev pri delu skladno z njihovo delovno zmožnostjo. Invalidne delavke in delavci pa niso dolgo čakali niti na odgovor varuha človekovih pravic. V svojem dopisuje delavce seznanikz ukrepi inpekcijskih služb. Ker so vsi našteti ukrepi v postopku izvrševanja, zaenkrat varuh človekovih pravic ni začel postopka. “Želimo pa, da nas sproti obveščate, če zadeve ne bodo tekle tako, kot je navedeno v začasnem poročilu inšpektorata za delo,” je na koncu svojega pisma invalidnim delavkam in delavcem Merinke-Meriko-pa zapisal varuh človekovih pravic. V se torej kaže, da bo poslej nad spoštovanjem pravic invalidnih delavk in delavcev v Merinki-Merikopu bedel tudi varuh človekovih pravic. T. K. MINA KOVINE Z ŽIVIM SREBROM MESTNI GOSTINSKI OBJEKT RIHARD JAKOPlt ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA POKOJNIK VZVIŠENA LIRSKA PESEM PESNICA SEIDEL RIBIŠKA VRVICA IDOL Mr STO V SEVERNI FRANCIJI SLOV. PISATELJ (DANILO) OTOK V ALEUTIH GOZDNI SADE! NEM. OPERNI PEVEC (HANS) ZDRAVILNA RASTLINA GLASBENIK SOSS OSEBA IZ BIBLIJE POPUST PRI PLAČILU LOŽNICA RIMSKO PODZEMLJE IGRALKA COLLINS MARIBORSKI KOREOGRAF HRVAŠKI NOGOMETAŠ (ROBERT) DRUGA PTAST TERCIA1A SRBSKI VOJNI ZLOČINEC DEL PRSNEGA KOSA FRANCOSKI IZUM. BETONA ORGANSKO VEČANJE AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA PREBIVALEC ISTRE BIBLIJSKI OČAK LETOVIŠČE V JLOV. PRIMORJU PRIJETNO DlStCA SPOJINA POSODA ZA SMETI CANDICE BERGEN NASPROTJE TEORIJ! GRŠKI FILOZOF OZEK KOS 8IAGA NIZOZEMSKI TENISAC (TOM) SKANDINAVSKO MOŠKO IM! SUKAR VIDMAR TUNIZIJA EKONOMIST SIMONITTI POLITIK ROA IZRAELSKA POLITI. (GOLDA) VRHOVNI EGIPČANSKI BOG OKRAJŠANO AMERIŠKO MOŠKO IME NAGRADNA KRIŽANKA HRUSC, ROPOT BRITTA BILAČ NATRIJ POMOŽNI PRIDIGAR ZBIRKA GRAFIK NA DUNAJU TURISTIČNA AGENCIJA Bini STALNO BORZNO SPOROČILO ATR1S- BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA. Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste | zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali J prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, I int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni | čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. | A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe,TWC, | polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, gar- f sonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 93 | DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, | polpenzion 37 DEM dnevno MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiripostel- | jne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno/osebo | FIESA: tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion | 52 DEM dnevno + turistična taksa - otroci do | 10 let 30 odstotkov popusta NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 75 DEM dnevno | BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 os- | ebe, 65 DEM dnevno NOVIGRAD-KASTANJA: hišice za 2 + 2 ali 4 | osebe - kuhinja, ena ali dve spalnici, kopalni- | ca - 70 oziroma 80 DEM dnevno RABAC: dve garsonjeri za 4 osebe, velik vrt - | 200 m od plaže - cena 68 DEM na dan POREČ: hotel Neptun - ponudba za družine in J depandansa za mlade-polpenzion od 56 DEM I dnevno, naprej - otroci do 12. leta popust POREČ: Lanterna, apartmaji za 4 osebe, 117 I DEM dnevno OTOK PAG: družinski hotel, tri- ali štiripostel- | jne sobe, TWC, polpenzion 45 DEM dnevno | NOVALJA NA PAGU: zasebna stanovanja - 7 | dni = 620 DEM - kuhinja, dve sobi - za 4 os- 1 ebe SAVUDRIJA: počitniške hišice za 4 osebe, pol- 1 penzion 44 DEM/dan SAVUDRIJA - RAVNA DOLINA: vikend hišica | za 6 oseb, 3 spalnice, kuhinja, kopalnica, tera- | sa, parkirni prostor, ograjen vrt - cena 70 DEM | dnevno B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane | skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje | za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po | domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 J obrokih. Sindikalni izlet v Posočje- Kobarid, kosilo na | rečni ladji, ogledVipavske kleti-zasebni večer. 1 Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - mali- | ca, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, 1 IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudni- | ka živega srebra, BELA KRAJINA-obiskvin- | ske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na | kmetiji, PIRAN- križarjenje po Piranskem zalivu, | ribji piknik in ogled podvodnega sveta, MAD- 1 ŽARSKA in AVSTRIJA - BUDIMPEŠTA - I DUNAJ - PO LEPI MODRI DONAVI. C. SEJMI CHICAGO - razstava knjig in konferenca ame- ( riških knjigotržcev - od 31. maja do 2. junija, | KOLN- IMB - mednarodni sejem tekstilnih strojev | -od 3.do 7. junija,CHICAGO-sejem pohištva | in gradbeništva - od 9. do 11. junija, FRANK- | FURT - Alhema (sejem kemijske tehnologije, | biotehnologije, varovanje okolja) - od 9. do 14. 1 junija, BORDEAUX-VINEXPO-od 16. do 20. | junija - posebno letalo. D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC 1 E. VELIKA POTOVANJA PEKING-12dni,3.450DEM.ZAKLADITAJSKE I -10 dni 2.800 DEM. EGIPT- križarjenje po Nilu 1 - 8 dni za 1.420 DEM. NewYork-6 dni 1150 ! USD F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA j Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa H. POLETJE - DOPUSTI 97 Pokličite nas in poslali vam bomo katalog Poletje 97. Sindikalne zaupnike, ki bodo organizirali dopuste za večje število sodelavcev vabimo, da za ponudbo pokličejo ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze 29. maja 1997 Po sledeh okrogle mize o zaposlenosti, brezposelnosti in novih delovnih mestih Z IZOBRAŽEVANJEM DO ZAPOSUTV Nezaposlenost je hud problem, najhujši pa je za ljudi, ki so delo izgubili, ga nimajo oziroma ga ne morejo dobiti zaradi svoje starosti, premalo delovnih izkušenj ali zaradi prenizke izobrazbe. Med nezaposlenimi v Sloveniji ima več kot polovica prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, medtem ko v večini podjetij ali ustanov iščejo (kadar jih iščejo) kadre z vsaj četrto stopnjo izobrazbe. Čeprav država spodbuja podjetnike k zaposlovanju z nekaterimi sistemskimi ukrepi in denarno pomočjo, je zagotovilo za dolgoročno zaposlitev predvsem ustrezna izobrazba oziroma znanje. Spoznanje o tem se širi med zaposlenimi in podjetniki. V velikih firmah, zlasti tistih, ki veliko poslujejo s svetom, je izobraževanje ob delu postalo sestavni del posla, v majhnih pa predvsem tam, kjer so lastniki sami visoko izobraženi. Tudi na nedavni okrogli mizi v Novem mestu o zaposlenosti, brezposelnosti in ustvarjanju delovnih mest, v organizaciji območne organizacije ZSSS, seje pokazalo, daje izobraževanje najboljše zagotovilo za ohranitev delovnega mesta in za ustvarjanje novih. O resničnosti te trditve . smo se prepričali med obiskom v dveh dolenjskih podjetjih, veliki Krki ter malem podjetju Crta-lič v Dolenjskih Toplicah. Pri Bojanu Crtaliču je zaposlenih skoraj stokrat manj ljudi kot v Krki, toda o izobrazbi velja v obeh podjetjih enaka “sveta resnica”: daje namreč ni nikoli preveč. Dva razloga za izobraževanje: razvoj tehnologije in kritična masa znanja V Krki smo se pogovarjali z vodjem kadrovske službe Borisom Dularjem. »Dobesedno prisiljeni smo skrbeti za dvigovanje izobrazbene ravni zaposlenih,« je začel Dular. »Za to sta vsaj dva razloga: hiter razvoj tehnologije in nujnost doseči tako imenovano kritično maso visoko izobraženih kadrov. Zdaj imamo v strukturi zaposlenih 23 odstotkov ljudi z visokošolsko izobrazbo, naša želja je, da bi do leta 2000 dosegli kritično maso okoli 30 odstotkov kadrov s fakultetno in podiplomsko izobrazbo. Te potrebujemo za hitrejšo osvojitev in uporabo svetovnega znanja ter za širjenje prodaje. Ker v podjetju vsako leto posodabljamo veliko opreme, moramo tudi zaposlene v proizvodnji neprestano izobraževati v novih znanjih. Znane so Krkine nagrade mladim raziskovalcem, študentom in dijakom, kijih podeljujemo od leta 1970. V tem projektu seje doslej zvrstilo 1400 mladih ra- Ing. Bojan Črtalič: Nenehno izobraževanje je eden temeljnih pogojev za obstoj podjetja in ohranitev delovnih mest ter za razvoj. ziskovalcev, ki so izdelali 950 raziskovalnih nalog. Nekateri med njimi so postali uveljavljeni strokovnjaki. Toda tudi za izobraževanje zaposlenih smo dobro poskrbeli. Imamo svoj izobraževalni center, ki sprejme do 200 ljudi in skozi katerega so šli skoraj vsi krkaši. V firmi imamo zdaj le še okoli 5 odstotkov zaposlenih brez ustrezne kvalifikacije, toda med njimi je veliko starejših delavcev, ki jim ne manjka veliko do upokojitve in jih ne kaže pošiljati v izobraževalne tečaje.” Na začetku devetdesetih let je Krka tako kot druga slovenska podjetja imela težave zaradi razpada jugoslovanskega trga in tranzicijskih težav vzhodnoevropskih držav. Leta 1991 seje celotna prodaja družbe zmanjšala za okoli 30 odstotkov. Novi položaj, vRusiji na primer ni bilo več centralnoplanskega odločanja, možnost sprejemati poslovne odločitve v zunanji trgovini so dobila tudi podjetja, je v Krki sprožil spremembe poslovne strategije. Odločili so se za krepitev prodaje na vzhodnoevropskem trgu, ne mreže. In ta nove kadre z novimi znanji. Zdaj imajo v tujini 3J3 svojih podjetij in predstavništev s skoraj 300 zaposlenimi. V Vzhodni Evropi tudi vse bolj posnemajo zakonodajo in standarde razvitih zahodnih držav, kar v proizvodnji zdravil pomeni večjo zaščito novih izdelkov. »V Krki ne razvijamo novih zdravil, saj stane razvoj novega zdravila do njegove klinične uporabe 300 do 400 milijonov dolarjev, toliko, kot znaša naš letni prihodek, ta pa je manjši od tisočinke sredstev, ki se letno obrnejo v farmacevtski industriji na svetu,« nam je dejal Boris Dular. »Od desetih odkritih zdravil so v povprečju samo tri tržno zanimiva. Zato proizvajamo generične izdelke, s katerimi smo lahko na trgu tako rekoč istočasno kot originalni izdelek.Toda v svetu se povečuje zaščita izdelkov, ki preprečuje uporabo izdelka pred iztekom njegove patentne zaščite. Vendar je rok od izteka patentne pravice do začetka proizvodnje mogoče skrajšati, če si vnaprej pripravil vse potrebno za proizvodnjo in vse dokumente, potrebne za registracijo zdravila in njegovo prodajo na svetovnem trgu. Za to seveda potrebuješ usposobljene kadre. Moram poudariti, da smo na tem področju tako dobri in temeljiti, da želijo sodelovati z nami tudi zahodnoevropski proizvajalci...« Izobraževanje znižuje število presežnih delavcev V Krki v času jugoslovanske krize niso veliko odpuščali. Število zaposlenih seje zmanjšalo za nekaj sto delavcev, večinoma po mehki metodi, tako dajih je zdaj v njej zaposlenih še okoli 3200. Dular o tem pripoveduje: »V izobraževalnem centru smo zaradi potreb skupaj s srednjo farmacevtsko šolo iz Ljubljane organizirali izobraževanje ob delu, v njem pa je dozdaj pridobilo višjo stopnjo izobrazbe 625 zaposlenih v Krki. Predvsem sta to pklica “opravljalec farmacevtskih in kemijskih naprav” (dveletna šola) ter poklic “farmacevtskega procesničarja”, za kar je potrebna triletna šola. Pri tem smo izkoristili tudi program pomoči za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, s katerim smo izobrazili 202 opravljalca farmacevstkih in kemijskih naprav, 59 farmacevtskih procesničarjev ter 4 tehnike. S programom lastnega izobraževanja smo “ubili dve muhi na mah”: zaposlene smo usposobili za delo z modernejšo tehnologijo, ki smo jo morali kupiti, obenem pa smo se otresli določanja presežnih delavcev. To bi se nam zgodilo, če bi zaradi zastarele tehnologije izgubili del trga in bi morali ljudi odpuščati.« Boris Dular, vodja kadrovske službe v Krki: Če ne bi skrbeli za dvig izobrazbene ravni zaposlenih, Krka ne bi mogla obstati v dejavnosti s hitro razvijajočo se tehnologijo in spreminjajočimi se tržnimi pogoju »S tem ste rešili obstoječa delovna mesta. Toda kolikor vem, v Krki iščete tudi nove kadre zadelo v proizvodnji. In Dolenjsko še posebej tepe strukturna nezaposlenost, kar pomeni, daje med zaposlenimi veliko takih, katerih znanje je nezadostno. Ali imate s pridobivanjem novih kadrov težave ali ne?« »Na Dolenjskem ni dovolj delavcev farmacevtske in kemijske stroke. Zato si pomagamo s tehniki strojne in eleklro izobrazbe, kijih prekvalificiramo za delo s farmacevtsko tehnologijo. Izobraževalni tečaji so tekli vsa minula leta. Vsako leta sta bila v našem izobraževalnem centru polna vsaj dva oddelka. Rezultat izobraževanja je tudi zelo majhen osip zaposlenih v firmi. Ljudje se zavedajo priložnosti, da imajo delo in se hkrati brezplačno šolajo.« Kako pri nas skačejo “gazele” “Črtalič” je tipično družinsko podjetje, s 35-letno tradicijo in tremi generacijami, zaposlenimi v njem. Po slovenski tradiciji zadnjih let je razdeljeno na s. p. in d. o. o., zaposlenih pa ima 35 ljudi. Da bi bilo bliže nerazvitim področjem Suhe krajine in dostopnejše iz Črnomlja (kjer vlada velika nezaposlenost), seje pred dvema letoma deloma preselilo iz Novega mesta v Dolenjske Toplice. Podjetje so na območni gospodarski zbornici Novo mesto označili za eno izmed dolenjskih “gazel”, kot v Združenih državah poimenujejo mala, vendar hitro razvijajoča se podjetja, ki so nosilci razvoja in zaposlovanja. Naziv seje razširil po vsem svetu. “Črtalič” je proizvodno kovinsko podjetje: v njem izdelujejo komore in naprave za peskanje, šolsko in pisarniško kovinsko opremo ter opremo za til nes študije in rehabilitacijsko opremo za bolnišnice Vsak program daje približno tretjino prihodka. Na vprašanje, ali so ukrepi države dovolj spe dbudni za zaposlovanje novih delavcev, je lastni! podjetja Bojan Črtalič odgovoril le deloma pri trdilno. V Dolenjske Toplice se je podjetje preselilo zato, ker je država dajala ugodna posojili za postavljanje gospodarskih objektov na demografsko ogroženih in nerazvitih področjih, zavod za zaposlovanje pa je pomagal pri zaposlovanju ljudi z refundacijo prispevkov. Žal spodbud za odpiranje novih delovnih mest ni bilo ved m več, kot bi pričakovali, in zdaj Bojan Črtalič zaposluje in razvija podjetje toliko, kot dovoljuj! njegova stabilnost. Razvo(podjetja bi bil lahko hitrejši, saj ima trg, pravi Črtalič. Prav zdaj je' dogovorih z italijanskim partnerjem, da bi Nemčiji ustanovila skupno firmo, v kateri bi bik sedem ali osem delovnih mest. Vendar državi podjetnikov ne spodbuja dovolj niti s posebni mi niti s splošnimi pogoji gospodarjenja. Delovno mesto namreč ne stane le toliko, ko znesejo stroški za izgradnjo proizvodnih in upravni! prostorov ter nakup opreme (torej od 50 do 1 OO.OO* mark), plače in drugi stroški za zaposlenega Upoštevati je treba tudi stroške za njegovo usposabljanje, ki traja od začetka do konca njegov« zaposlitve.Ti stroški po Črtaličevi oceni dosegaj0 enako raven kot stroški za delovno mesto samo- Za kaj gre? Kadrov z že osvojenimi posebnimi znanji, ki so potrebna v posameznih proizvO' dnjah, na trgu delovne sile preprosto ni mogoč« dobiti, treba si jih je privzgojiti. In znanje je tre ba nenehno izpolnjevati, sicer trpi razvoj in zaslužek podjetja. »Pri nas se izobražujemo tako rekoč vsi zaposleni,« je dejal ing. Bojan Črtalič. »Veliko poslujem0 s tujino, zlasti z Nemčijo, kamor prodamo najvec fitnes in rehabilitacijske opreme. Povezani sn’0 tudi z italijansko firmoArmstrong iz Brescie.^ ti stiki terjajo znanje tamkajšnjega jezika, znanj0 angleškegajezika pa terjajo tudi računalniški pr0') grami, kijih uvajamo. Potrebujemo specialistična znanja pri izdelavi in razvoju izdelkov, ter znanj*1 iz trženja in ekonomike poslovanja. Zatg obiskujem0 najrazličnejše tečaje doma in v tujini. Tečaje, M jih organizirajo naši partnerji v proizvodnji.Tečaj0-kijih organizira novomeški sklad za izobraževani0 obrtnih delavcev. Tečaje, kijih organizirajo druge specializirane inštitucije. Poslali smo ljudiv poseben tečaj ptujskega podjetja Hors d. o. o. Z‘1 učinkovito izrabo svojega časa (ne le delovneg3’ vsega časa, ki ga imamo na voljo). To znanje p°' maga racionalno organizirati delo. Kolikor vem-je naša firma potrošila več sredstev sklada za\t°'. braževanje obrtnih delavcev kot vsi drugi novornc^1 obrtniki skupaj. V pogodbah o delu, kijih skl° j nemo z delavci, je določilo, da se bo delavec obvezi'0 izobraževal po priloženem programu in izve" delovnega časa. Stroške pa pokrijemo. Skratk3' danes si podjetja, ki naj bi se razvijalo in uspev3' lo na trgu, zlasti če prodaja na tuje, ni mogoče Z3 misliti brez nenehnega izobraževanja zaposleni^ To je eden temeljnih pogojev za obstanek podjef in ohranitev delovnih mest, pa tudi za njegov razvPl0 kije bil tudi dotlej naj večji odjemalec Krkinih izdelkov, V Krki ima samo 5 odstotkov od 3200 zaposlenih prvo stopnjo izobrazbe. Cilj podjetja je, povečati raven izobrazbe zaposlenih na najmanj četrto stopnjo i" to pa je terjalo okrepitev predstavniške in prodaj- do leta 2000 trideset odstotkov zaposlenih pridobi univerzitetno izobrazbo. Zdaj je v podjetju takih kadrov 23 odstotkov vseh zaposlenih.