Ljudski sliod pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ta shod je bil vkljub hudemu vremenu dobro obiskovan, lep dokaz politične probujenosti v lem krasnem okraju. Vlado je zastopal c. kr. komisar g. Ernest plem. Lehmann, predsedoval pa načelnik narodnega okrajnega zastopa, g. Vogrin, župan v Spodnjem Porčiči. Prvi je govoril g. dr. Radaj, velczaslužni starosla naSih poslancev. Razložil je v mirnoslvarni in poljudni besedi uzroke, zakaj so slovenski poslanci prisiljeni zapustili deželni zbor štajarski. Bili so poslanci in v njih volici njihovi ne samo prezirovani, ampak naravnost razžaljeni. Nemška večina, na čelu njej celo deželni glavar AtLems, ki so ga cesar za celo Štajarsko imenovali, podpisal je predlog zoper skromne, a zelo opravičene zahteve kSlovencev na celjski gimnaziji. Govornik je izrazil, da se slovenski poslanci ne morejo vrniti v Gradec, ako državni zbor slovensko giinnazijo ali slovenske paralelke v Celju odkloni. Navzoči so živahno pritrjevali in vsprejeli resolucijo, ki se glasi: »Na Ijudskem shodu pri Sv. Lcnarlu dancs zbrani Slovenci pdobravamo in radostno pozdravljamo, da so naši poslanci zapustili deželni zbor štajarski; storili so možato, kar je velevala politična modrost, korist domovine in narodna čast«. Drugi govornik g. Robič je razložil spretno pomen novih davčnih načrtov v državnem zboru — za kmetske ljudi. Preosnova davčnih zakonov je potrebna. Mnogi so namreč sedaj preobloženi, ali drugi zopet plačujejo premalo davka ali nič. Da bi se na kmelih zemIjiški davek znatneje znižal, stavil je on več predlogov v davčnem odseku državnega zbora. Nekatere so mu poslanci mestni zavrgli s pomočjo grajščakov, kar je res eudno! Te predloge hoče v zbornici ponoviti in upa zmagati. Opozarjal je za tem kmete na bližnjo revizijo ali popravljanje zemljiskega katastra, ki se je sestavil dosti napačno pred 15 leti. Delo vzarae deželna komisija v roke, v katero je tutfi on bil izvoljen. (!lavna reč je, da župani delajo na znižauje sedanjih tarif, ki so zlasli v mariborskem in št.-lenartskem okraju previsoke, n. pr. od vinogradov I. vrsle je čisli katastralni dohodek nastavljen z 42 gld. od orala. Sicer pa hoče govornik pravočasno sklicati vse župane tega okraja, da se dogovorijo, kako bodo postopali. Sklenila se je naslednja resolucija: »Preosnova davčnih zakonov more krnetskim Ijudem korisliti le, ako se zemljiški davek zmanjša za 20 % vsaj tistim posestnikom, katerih eisti katastralni dohodek ne presega 300 gld.« Tretji govornik g. dr. Gregorec je poročal o državnem zboru. Najprvlje je pojasnil prošnjo slovenskih občin, naj bi se novi domovinski zakon vsprejel neiz]>remenjen po vladinem načrtu. Takih prošenj nese sedaj on s seboj na Dunaj 34. Zatem je govoril o borbi, katero imajo slovenski poslanei še zmiraj za jednakopravnost Slovencev in slovenščine v šolali, uradih in javneni življenju. Naposled je kazal, kako krivičen je sedanji volilni red za kmete, za avstrijske Slovane, za državo pa naravnost poguben. Zato so cesar ministru TaalTeju naročili volilni red preosnovati. Ko bi Taalfejev predlog obveljal, zgubili bi sarao nemški liberalci od 110 poslancev toliko, da bi jim komaj ostalo 37; ta stranka bila bi popolnem potolčena. Tej osodi je ušla sedaj še s tem, da je vrgla grofa Taaffeja. Toda novi ministri in njihovi pristaši se tudi ne morejo pogoditi, kako bi zahtevam po preosnovi volilnega reda ustregli. Vsled tega je politični položaj popolnem nejasen in prevrat vsak trenotek mogoč. Slovenski poslanci bodemo vsakako nemške konservativce podpirali, da zabranimo nakane nemških liberalcev. Boljše, da še oslnne kakor je, namesto da bi nemški liberalizein se iz nova ulrdil. Vsprejela se je na to naslednja resolucija: »Nagla in neosnovana odslovitev edinega nam pravičnega deželnega šolskega nadzornika, gosp. Jarca, užalila nas je močno in iznemirila tem bolje, ker je na njcgovo mesto prišel raož, ki je bil bojevit pristaS nemško-pruskega Sulvereina ter svoje raržnje do vsega. kar je slovensko, nikoli ni prekrival. Smatramo kot nujno politično potrebo, delati na razdelitev deželnega šolskega sveta v dva oddelka, neraški in slovenski«. Ob koncu so zbrani pritrdili predlogu, ki so ga nasvelovali vlč. g. dekan Jurčie: Izrekamo svojim deželnim in državnim poslancem najiskrenejšo zahvalo in popolno zaupanje.