Poštninti plačatttt V ffdiovfnK Štev. 28. V Ljubljani, dne 12. julija 1934. PotamsificifimrDiii 1*» mo xvi». k Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 Izhaja vsak četrtek Naročnin« ti tozemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 3» Din; zi !no> zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Dla. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrninlce f L|ol)ljanl, št. 10.711 Obračun s slepilci naroda Velik govor ministra dr. Kramerja na sreski skupščini JNS v Šmarju pri Jelšah Š m a r j e pri Jelšah, julija, V nedeljo 8. t. m. dopoldne se je vršila v so-kolski dvorani pri Habjanu LETNA SKUPŠČINA SRESKE ORGANIZACIJE JNS ZA SREZ ŠMARJE ob udeležbi nad 150 odposlancev vseh 16 občinskih organizacij, članov sreskega odbora in zastopnikov občin, sreskega cestnega odbora in sreskega kmetijskega odbora. Navzoči so bili tudi minister na razpoloženju in glavni tajnik JNS gospod dr. Albert K r a m e r, ki so ga odposlanci navdušeno pozdravljali, sreski narodni poslanec gosp. Vekoslav S p i n d 1 e r, član banovinskega sveta za šmarski srez gosp. Florijan G a j š e k in sreski načelnik gosp. dr. M a r a ž. Minister na razpoloženju g. P u c e 1 j je sporočil, da je zadržan na shodih v svojem srezu, minister g. dr. N o v a k pa je kot šmarski rojak poslal sreski skupščini pozdravno pismo. Predsednik sreskega odbora JNS gosp. Miha Skale je otvoril zbor in pozdravil zborovalce. Skupščina je soglasno sklenila, da se pošljejo vdanostna izjava Nj. Vel. kralju in pozdravi predsedniku vlade gosp. Uzunovieu in ministru gosp. dr. Novaku. Poročilo o delovanju sreske organizacije v minilem poslovnem letu je podal sreski tajnik g. Josip Drobne. Iz poročila je razvidno, da so organizacije JNS v vseh 16 občinah sreza. V okviru občinskih organizacij pa je tudi še 7 krajevnih odborov JNS. V vseh organizacijah je danes včlanjenih 1934 članov. Narodni poslanec gospod Spindler je imel v minilem poslovnem letu v vseh občinah sreza 36 javnih shodov, udeležil se je vseh sej širšega in ožjega odbora in devetih posvetov gospodarskega in socialnega značaja. Razen tega je imel ob občinskih volitvah v vsaki občini najmanj po enega, ponekod celo po tri in več sestankov. Sreski odbor je sodelova,1 pri delu za prehrano prebivalstva, pri delu za Wvedbo javnih del, pri združevanju občin in zlasti pri občinskih volitvah. Veliko posredovanj je imel v raznih davčnih, trošarinskih in podobnih zadevah. Tudi vprašanju elektrifikacije sreza posveča organizacija vso svojo pozornost. Proti malodušnost med narod zanašajočemu bojevniškemu gibanju, ki pa bojevniškim podpornikom v srezu ni prineslo sadov, kakršne so pričakovali, je sreski odbor JNS odločno nastopil pri vodstvu stranke ter je do razčiščenja vprašanja dvakrat odgodil sre-sko skupščino. Poizkus Narodne stranke v našem srezu je brezpomemben. Odposlanci so vzeli poročilo tajnika z odobravanjem na znanje. Blagajniško poročilo je podal g. B r o d n i k in je tudi to poročilo vzela skupščina na znanje. Sledile so volitve novega odbora. Število odbora se je iz praktičnih razlogov skrčilo na polovico. Za predsednika je bil ponovno so- glasno izvoljen posestnik iz šmarske okolice gospod Miha S k a 1 e, za podpredsednike gospodje: dr. Šandor Hrašovec iz Šmarja, posestnik Karel D r o f e n i k iz okolice Rog. Slatine, in občinski predsednik dr. Fran K 1 o a r iz Kozjega, za tajnika g. Josip Drobne iz Šmarja, za blagajnika g. Rudolf Lotrič iz Šmarja, za odbornike pa gg.: dr. Fran Kolterer (Rogaška Slatina), Ivan Gajser (Rogatec), Jurij Jerič (Zetale), Fran Gobec in Anton Malgaj (Zibika), Fric Gajšek (Zusem), Anton Štor (Ponikva), Jurij Lesjak (Slivnica), doktor Fr. Lorger (Šmarje), Fr. Goleš (Sv. Vid) in Rado Pregrad (Podčetrtek). Člana sreskega odbora sta po pravilih tudi poslanev g. Spindler in član banovinskega sveta g. Florijan Gajšek. V nadzorni odbor so izvoljeni gg.: Ivan Mernik (Lemberg), Peter Rihtarič (Šmarje) in Ignacij Pečar (Rogaška Slatina), kot odposlanca za državni kongres pa gg. Peter Rihtarič in Fric Gajšek (namestnika gg. dr. Fran Kolterer in Ivan Habjan). Ob zaključku sreske skupščine je dobil besedo MINISTER G. DR. ALBERT KRAMER, ki so ga zborovalci burno pozdravili. G. minister je izvajal med drugim: Voditi politiko 6. januarja ne pomeni samo, navduševati se za neko megleno jugoslovenstvo, ampak pomeni gospodarsko, socialno in prosvetno krepljcnje vseh delov našega naroda na osnovi načela skladnosti narodnih koristi. Šele jugoslo-venska misel je omogočila izvajanje tiste politike, ki ustreza v gospodarskem smislu sestavi našega naroda, šele s politiko 6. januarja se je začela Jugoslavija zavedati, da je kmečka država in da na kmečkem narodu počiva bodočnost naše države. JNS kot nosilka te politike ni stranka v. starem smislu te besede. Ona noče služiti samo ozkim strankarskim smotrom, ona hoče organizirati vse Slovence, Hrvate in Srbe in služiti kot sredstvo splošne državne in narodne politike. JNS je mirovna vojska, ki. ima na znotraj vršiti iste naloge, kot jih oborožena vojska vrši na zunaj. Zato poziva JNS v svoje vrste vse, ki to državo ljubijo, zlasti vse Slovence, ki se zavedajo, da je borba za jugoslovensko misel obenem borba za obstoj Slovencev, vse, ki so za ustvarjajoče delo, vse, ki hočejo sodelovati na izgradbi nove Jugoslavije. Če smo se nekdaj šli liberalce, klerikalce, socialiste in bog ve kaj še, če smo medsebojno borbo vodili zaradi vprašanj, ki niso bila prvenstvenega značaja, smo danes dolžni, da te stare spore pozabimo in da iščemo le tisto, kar nas more družiti, in odbijamo vse, kar je nasprotno mislim, ki jih zastopamo. Čujemo glasove, da naša stranka ni čista v pogledu vere in slovenskega jezika. Nasproti takim nasprotnikom treba pokazati samo na dejstva: poleg Jugoslavije, v kateri nosi moč in odgovornost JNS, ni države v Evropi, ki bi na- sproti veram, zlasti tudi nasproti katoliški cerkvi, pokazala več ali toliko spoštovanja in toliko strpnosti kakor naša država. V Beogradu, kjer je komaj ena desetina prebivalstva katoliška, je bila ob zaključku vojne ena edina majhna katoliška kapela, danes je pa tam devet katoliških cerkva in nihče se nad tem ne spotika. In slovenski jezik? Kdaj v zgodovini so bile pravice slovenskega jezika bolj zaščitene, kakor so danes v Jugoslaviji? V nadaljnjem govoru je minister g. dr. Kramer naglasil velike uspehe naše države v zunanji politiki, ki bodo v doglednem času deležni novih uspehov, tako med drugim sodelovanja z Bolgarijo. Jugoslavija hoče tudi v bodoče doprinesti vse mogoče žrtve za ohranjenje miru, ker se zavedamo, da so pred nami velike in hude naloge notranje obnove. JNS je v svoj načrt postavila načelo gospodarske in socialne obnove zemlje. Naglasila je v njem kmečki in delavski značaj države. Naglasila je dejstvo, da državo nosi na svojih ramah mali človek. Zato je naš program predvsem program obnove kmetijskega gospodarstva. Govoreč o današnjih hudih razmerah našega kmečkega stanu, ki mu današnje cene kmetijskih pridelkov ne poplačajo niti stroškov dela, je poudaril, da nikdar poprej nobena vlada ni posvečala tolike pažnje izvozu naših kmetijskih pridelkov in pospeševanju cen nego sedanja vla-da, ki uživa podporo JNS. Pri sklepanju trgovinskih pogodb se izkuša storiti vse, da bi se nam odprla nova in da bi nam ostala stara tržišča. Govoreč o zaščiti kmeta je izjavil, da se pripravlja tudi zaščita malega obrtnika. Pri vprašanju finančne politike države se je dotaknil tudi pretiravanj v davčni praksi. Govoreč o vprašanju našega denarništva je g. minister zavrnil one vsevedce, ki pravijo, da bi Narodna banka mcrala dati samo nekaj milijonov denarnim zavodom na razpolago, pa bi bila stiska rešena. Ni dovolj, dati na razpolago denarna sredstva, ki bi že drugega dne izginila v nogavice in zaboje, ampak je treba ustvariti tudi jamstvo, da bodo ta sredstva res plodno naložena v gospodarsko delo. Največje jamstvo za pravilno rešitev vprašanja našega denarništva bodo velika državna denarna založenja v velikih javnih delih, kakor so enako storile Nemčija, Francija in druge države. Mi sami pa moramo pomagati reševati to stisko denarništva, ki je obenem stiska našega zadružništva, s tem, da ne bomo več smatrali zadružništva za politično sredstvo, ampak da bomo v smeri zdravljenja zadružništva našli možnost za njegovo uedinjenje, da bomo vse zadruge mimo vseh političnih razlik združili v veliko silo, jih načrtno razporedili in jim s tem dali večjo možnost razvoja. Tu morajo biti odločilni naša spo-znavnost, naša odločnost in spoznanje, da je treba na gospodarskem področju združevati vse m«či gospodarski napredek. Odločno je g. minister razkrinkal vse, ki pod krinko lepih gesel in rodoljubnih organizacij širijo v narodu > malodušnost. Da se v današnjih hudih časih slišijo ostre besede nezadovoljstva, da ljudje iščejo krivce za hudo stanje, ni nič čudnega. Toda to, kar so bojevniki delali po naši ožji domovini, ni le grdobija sama na sebi, ampak je zločin v posledicah na razpoloženje naroda. Poleg našega programa narodne složnosti, ki seveda še ne more biti v celoti izvršen, se dado postaviti tudi drugi programi. Toda postaviti jih morajo ljudje, ki so premislili, kaj želijo, ki imajo nekaj izkušenj, da bo to, kar želijo, mogoče tudi izpolniti. Ti ljudje morajo biti tudi sposobni. Veseli bomo, če bomo lahko malo roke prekrižali. Ali za enkrat še takih ljudi ne vidimo. Za enkrat vemo, če bi mi zapustili svoje zastave, ne bi bilo vojske, ki bi te zastave prijela. Načrtno rušenje naše stranke v dravski banovini pomeni rušenje vsega, kar se je doslej s hudim trudom zgradilo. Gospodje bojevniki so se na Bvojih shodih zlasti poprijeli takega postopanja, da razglašajo vse naše javno delo za nepošteno. Špekulacija je dobra: ubij oficirje, pa se bo razpršila vojska. Zato je bilo treba naprtiti Kra-merju, Puclju in drugim korupcijo, nepoštenost, težke milijone v tujini, nakup gradov na Češkem in bog ve kaj še vse. Vsakdo izmed nas je v svojem življenju kaj zagrešil, a kar smo delali v javnem življenju, smo delali z najpoštenejšo voljo in v prepričanju, da delamo najboljše za narod in za državo. Gibanje pa, kakršno je bojevniško, drži v boljševiziranje naroda in je zato dolžnost državne politike in odgovorne vlade, razmišljati o tem, da se težavno priborjeni uspehi v dravski banovini ne smejo staviti lahkomiselno na kocko. Naj gospodje ne slepomišijo, naj se ne skrivajo za krinko nepolitične in nadstrankarske organizacije, ampak naj se junaško izpremenijo v politično stranko, pa se bomo pogledali iz oči v oči. O Narodni stranki ni treba izgubljati besed: v naši dravski banovini nastopajo v njenem imenu po večini poslanci iz drugih delov države, ki v svojih volilnih okrajih niti shodov imeli ne morejo! V nadaljevanju govora je poudaril g. minister, kako je JNS prav ob zadnjih dogodkih v revirjih Trboveljske premogokopne družbe pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti nasproti malemu človeku. JNS, je zaključil g. minister, je danes edina politična organizacija v državi, ki je sposobna, da sodeluje in da nosi odgovornost za državne posle. Nositi odgovornost je danes huda reč. Lahko je kritizirati in sipati zveneče besede, a nič hujšega ni, kakor gledati, kako se razmere slabšajo, pa narodu reči, da v današnjih časih ni zdravila, ki bi čez noč ozdravilo gospodarsko in socialno življenje. Vsaka velika reč dozoreva le postopno. Glavno je, da ne izgubimo poguma in dobre vere. Na obzorju so prvi znaki izboljšanja gospodarskih in socialnih razmer. Dosegel jih bo, kdor bo do zadnjega ostal pogumen, kdor ne bo izgubil vere v samega sebe, v državo in narod in v politiko, ki jo zastopamo. Zato naša JNS pogumne misli nosi jugoslovensko zastavo in poziva v to fronto vse, ki imajo dobro voljo, trdno verujoč, da je naša politika — politika duhovnega in nravnostnega ozdravljenja in gospodarske in socialne obnove. Burno odobravanje je sledilo poročilu g. ministra, ki mu je predsednik še posebej izrekel iskreno zahvalo. Zaradi obsežnosti dnevnega reda je narodni poslanec g. S p i n d 1 e r svoje pocočilo odložil za zborovanja, ki jih bo v doglednem času imel pri vseh občinskih organizacijah. Sledilo je POROČILO ČLANA BANOVINSKEGA SVETA G. FLORIJANA GAJSKA o delu v banovinskem svetu. Zlasti je omenil vrsto javnih del, ki se delno iz sredstev banovine delno iz državnega sklada za javna dela izvršujejo v našem srezu (cestne gradbe Marina vas— Zetale, Loka—Virštanj, Lesično—Virštanj, Sveti Štefan—Slivnica, Rogaška Slatina—Sv. Florijan in druge). Poudaril je, da so potrebe šmarskega sreza naletele vedno na razumevanje pri odloče-valnih činiteljih. PRI DEBATI so govorili: občinski predsednik gosp. dr. K 1 o a r (Kozje) o hudem položaju naših podeželskih občin, g. K o s i (Podčetrtek) o previsokem obdavčenju obrtnikov v letošnjem letu in o početju bojevnikov, ki ga je ostro obsodil kot zločinsko in koristim države škodljivo, g. N e j e d 1 i (Sedlar- jevo) o regulaciji Sotle in trošarini na sladkor, g. dr. L o r g e r (kot načelnik sreskega cestnega odbora v Šmarju) o raznih javnih delih v srezu in o pripravah za elektrifikacijo, g. N o v a k (Rogaška Slatina) o vprašanju kmetijskih zbornic, g. dr. K1 o a r o nalaganju denarja mladoletnih in tako naprej. G. minister je na vsa vprašanja dal točna pojasnila. Skupščina je soglasno sprejela resolucijo, v kateri se ugotavlja: 1.) da je jedro gospodarske stiske v našem srezu, ki je po ogromni večini kmečki, še vedno previsoko obdavčenje na eni in silen padec cen kmetijskim pridelkom na drugi strani; 2.) da je davčna praksa zlasti v pogledu prodaj zarubljenih predmetov nesmotrna in škodljiva za davčnega obvezanca in za državo; B.) da je spričo velike siromaščine v šmarskem srezu nujno potrebno, da se dado za javna dela na razpolago večja sredstva; 4.) da je v bodoče nujno potrebna pravočasna preskrba dovolil za znižani prevoz prehrane; 5.) da je glede na velike škode, ki so jih v srezu povzročile povodnji, toča in druge prirodne nezgode zdaj že več let zapovrstjo, nujno potrebna večja državna pomoč za nabavo semenske pšenice, rži in drugega, zlasti še, ker je odpis zemljarine, če se sploh izvrši, tako malenkosten in zvezan s takimi formalnostmi, da je brezpomemben; 6.) da je glede na velike škode, ki jih povzročajo vsakoletne povodnji Sotle in njenih dotokov, takojšnji pričetek regulacije Sotle nujno potreben; 7.) da je vprašanje elektrifikacije šmarskega sreza treba začeti resno reševati, da pa mora pri tem glede na siromašnost naših občin banska uprava priskočiti na pomoč; 8.) da je nujno potrebna čimprejšnja ustanovitev kmetijskih zbornic; 9.) da razna gibanja, ki se vešče skrivajo za razna nepolitična rodoljubna društva, a so v resnici politična, držijo v novo razceplje-vanje naroda na vrsto strank in strančic, torej nazaj v razmere kakršne so bile pred 6. januarjem leta 1929., ter so zaradi tega vse obsodbe vredna. Enako soglasno in z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se izreče zahvala in zaupnica slovenskim ministrom gg. dr. Kramerju, Puclju in dr. Novaku, sre-skemu narodnemu poslancu g. Vekoslavu Spindlerju in član banovinskega sveta g. Florijanu Gajšku. Soteščan: 26 Dedinja grajskih zakladov Sleparja je zanimalo. Graščak mu je označil pot do gorske koče. Zjutraj, ko se je danilo, je bil zagovornik lažne dedinje že daleč od M'uinja. Neka skrivna sila ga je gnala v kočo na robu gozda. Stara predica je bila že pokoncu, ko je potrkal na vrata. Ustavila je kolovrat in prilezla k oknu. «Mamica, ali je bila tukaj neka mladenka?* je začel priliznjeno poizvedovati. «Seveda je bila.* — Starica se je oglasila šele čez nekaj časa. «Ali je prišla sama?* «Privedel jo je neki postopač ter me prosil, naj se dekle pri meni odpočije. Potem je odšel v mesto. Rekel je, da se bo vrnil, pa ni držal besede. Še do danes se ni oglasil.* «Kdo pa je prišel ponjo?* «Odšla je z mestnimi lovci. Sestanek je bil jako prisrčen. Z nekim mladeničem sta se neprestano poljubovala.* «To je bil njen zaročenec.* — Preganjalec grajske nečakinje je vse izvedel. Njegove slutnje ga niso varale. Mladenka, katero je preganjal, mu je srečno ubežala. Hitro se je vrnil na Malinje. Tam se je preoblekel; izposodil si je konja in odjezdil v mesto. Pred palačo mestnega oblastnika je opazil četo jezdecev; videl je Milana in njegovo zaročenko. «Odhajata*, je zaslutil. Brž je okrenil konja in odjezdil iz mesta na grič, pod katerim se je vila bela cesta. Izbral si je prostor za opazovanje. Po cesti so zapeketala konjska kopita. Iz mesta je"pridirjala četica, za katero so nastajali oblaki prahu ter se naglo porazgubljali. Bistan je odjezdil za četo. Ob strani mu je visela lična usnjena torbica. Pod sedlo pa je potisnil puško in bodalo. Tako je prodiral naprej po mračnem gozdu z morilnimi načrti. Po dolgem in napornem potovanju je dospel iz goščave na planoto. Pred njim v daljavi se je ponašalo Robovje s svojim og-omnim bogastvom. Videlo se je tudi na Petrinje, kjer se solnči njegova varovanka v milosti deželnega kneza. Stopil je s konja ter ga privezal h grmu. Moral se je odpočiti. Toda še o pravem času je zapazil spremstvo, ki se je vračalo nazaj v mesto. Treba se je bilo umakniti. Tudi Milan je ustavil konja, da bi se oddahnil po dolgem potovanju. Smilila se mu je njegova nevesta, ki je bila silno utrujena. Razgrnil je odejo, na katero sta sedla in použila skromne ostanke. Na zapadu se je rdečilo večerno solnce. Gizela je priganjala, naj hitro odjezdita. A Milanu se ni mudilo. , pravi Miha. sNedavnd sem podedoval klobuk, ki mi je bil prevelik, Zdaj mi bo vsaj prav.> 1 Po receptu se je ravnal. A: A: «Nel Svoji dobri ženki sem obesil sam^ posušenega slanika v sobo.> Prijateljici. Mira: «Dušan mi pravi, da sem njegov senlJ Zora: «A zato' mi je rekel Dušan, da imq strašne sanje.> ( «Tukaj leži tvoj najhujši nasprotnika, ji je pokazal sleparja, ki ji je povzročil toliko trpljenja. «Grajski pisar Bistan!» je izrekla s sočutjem. «Nisem mu želela hudega zaradi mene .. Zlobnik ni hotel vstati, ni pa tudi hotel govoriti. Nekaj časa je ležal mirno, potem pa se je začel premetavati in otepati z rokami. Obleko je imel že vso krvavo. «Tukaj ne sme ostati*, je odločil Milan. «Na-prosil bom gozdarja, naj ga spravi pod streho.» Grajski logar je takoj obvezal ranjenca ter ga spravil v sobo, kjer so prenočevali lovci, kadar so ostali čez noč v gozdu. Zvest naročilu je skrbno zaklenil vrata. Nato je opozoril Milana na krvavo liso nad desnim ušesom. Oprasnil ga je strel iz nasprotnikove puške, česar Milan v svojem razburjenju poprej ni bil zapazil. Gizela je želela, naj bi oba prenočila pri logarju, a Milan je sklenil drugače. Takoj bo stopil pred kneza in razkril sleparstvo. Lažna dedinja mora nemudoma izginiti z Robovja. Mladenka je dvomila, da bi mu tako gladko uspelo. Milan pa ji je zaupal: «Knezu, ki je moj nezakonski oče, bom pokazal listino in prasko nad ušesom. Povedal mu bom, kdo me je napadel.* Spet sta sedela na konju in odjezdila na Pe-trinje. Ko se je zmračilo, sta bila že na knežjem gvoru. 42. Gizela, lažna dedinja, je sedela na Robovju v mehkem naslanjaču. Sami sebi se je videla velika, močna in slavna. Premagala je vse ovire. Kdor se ji je ustavljal, je bil poražen, še preden se je tega zavedel. Svojega oskrbnika Bunca je izročila sodišču, ki mu je zagrozilo s kaznijo. Ugnala je častitega patra Joahima z grožnjo, da ga bo zapodila v pregnanstvo. Zorman je zaradi ljubezni do bližnjega izgubil življenje. S knežjega dvora je pregnala grofico Matildo; umakniti se je morala celo kneginja Ana, ker je nagnila kneza, kamor je hotela. Njen zapeljivi pogled je omamljal in njeni brezsrčni ukazi so uničevali nedolžne žrtve. Za vse to se mora zahvaliti seveda Bistanu, svojemu pisarju. On je njen branitelj, pomočnik in svetovalec v vseh zadevah. Brez njega bi ne bila nikdar tako visoko povišana. On je kakor čarodejen ščit, ob katerem se krhajo meči in lomijo bodala. Seveda jo stane njegova pomoč obilo denarja. Toda brez te obrambe bi bila že zdavno pahnjena z Robovja. «Kako je neki opravil v tujini ?» se je veselila popolne zmage. «Nedvomno je uničil nasprotnico in njen privesek... Potem bom nemoteno gospodovala.* To je izrekla in hotela oditi na Petrinje. Ustavilo jo je glasno trkanje na vrata. «Kdo me moti?* se je razburila. Vstopil je Bunc, oskrbnik grajske pristave. «Sporočiti vam moram nekaj važnega*, je za? čel brez običajnega poklona. «Ti?* ga je pogledala zaničljivo. \ cMilostiva, nad vami se zbirajo temnj oblaki...» ■ «Potem bo nevihta*, ga je imela za norca. \ «Pa še kakšna, milostiva! Bistan leži pri loi gai ju nevarno ranjen... Napadel je Milana, kd se je vračal s svojo zaročenko... Ustreliti ga ja hotel, a sreča mu je obrnila hrbet... Milan ga je zadel v ramo.. .* «Lažeš!> Lažna dedinja je obledela. "\ «Ne lažem, milostiva. Bežite! Jutri bo pre« pczno.. .* «Jaz naj bežim ?» se je razkoračila. «Meni sa ne more ničesar zgoditi. Z menoj so knez in vs? oblastva...* «Bežite, milostiva! Vaša zvezda ugaša...» \ «Izkušnjavec! Čemu si prišel? Proč od tukaj!* mu je pokazala vrata. i «Milostiva, ali ne marate rešitve? Vrzite od sebe krinko... Sovražniki so vam za petami.. olj «Od ?ebe ne maram rešitve... Poberi se, sicer pokličem biriče ...» r «Ni več časa, milostiva. Vaš zaveznik je ujet Na dvoru vam je zatonilo solnce... Vse je gubljeno...» «Nasilnik!* je pihala kakor kača. «Rešil bi vas za skromno plačilo... Pre* mislite, da se ne boste kesali.. «Venb mu je pokazala vrata, Iz črnih revirjev )Po posredovanju ministra za gozdove in rudnike dr. Ulmanskega so začasno preklicani ukrepi TPD, ki bi silno poslabšali že tako bedno stanje rudarjev t / V petek so se v palači Trboveljske premogo-kopne družbe v Ljubljani vršila pogajanja za ureditev mezdnega spora v revirjih TPD. Pogajanja je osebno vodil minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski. Udeležili so se jih zastopniki delavstva iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Minister dr. Ulmanski je s toplim govorom priporočal predstavnikom obeh strank, da se združita na primeren sporazum, potem pa je za nekaj časa pustil zastopnike delavstva, družbe, Delavske zbornice in rudarskega glavarstva same, da najdejo čim primernejšo rešitev. Ko se je g. minister vrnil, so bila pogajanja se zmerom tam, kjer so se pričela. Nato se je minister dalje časa posvetoval z delavskimi zaupniki in s predstavniki družbe. Zastopniki delavstva so mu očrtali položaj, ki je nastal v revirjih z napovedjo znižanja inezd. Posebno so poudarjali usodnost namere, da se razveljavijo kopaške kategorije tistih rudarjev, ki so iz kakršnegakoli razloga dodeljeni opravkom, ki ne zahtevajo večje usposobljenosti. Ta ukrep družbe so vodje nekaterih obratov po nalogu glavnega ravnateljstva že pričeli izvajati. Med temi rudarji so bili tudi delavci, ki so že po 30 in še več let služili družbi ter so se pri najtežjih delih v jamah in drugod toliko izčrpali, da so jih morali naposled dodeliti k lažjim delom, kakršna bi morda v resnici lahko opravljale ženske ali pa mladoletni. G. minister je z največjo pozornostjo poslušal 'delavske zaupnike in ko se je po kratkem presledku posvetovanje spet nadaljevalo, so zastopniki družbe na ministrovo posredovanje izjavili, da umaknejo vse sklepe o znižanju mezd in drugih poslabšanjih. Na predstavnike delavstva je zadržanje g. ministra napravilo najboljši vtisk. Kakor se doznava, je g. minister pripravil družbo do umika s tem, da je obljubil svojo pomoč pri dosegi večjih državnih naročil premoga. V tem primeru bi TPD lahko uvedla dva delovna dneva na mesec več. Ko bosta raba premoga od države in proizvodnja v revirjih TPD povečana do te višine, se bodo med družbo in delavstvom vršila nova pogajanja. Glavno ravnateljstvo TPD se nadeja, da bodo delavci tedaj pripravljeni do neke mere popustiti v svojih zahtevah, ako bodo kljub temu lahko na mesec več zaslužili kakor zdaj. V soboto dopoldne se je g. minister z zastopniki rudarskega glavarstva odpeljal v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, da se na licu mesta prepriča o razmerah, v kakršnih živijo rudarske družine. Na svojem potovanju po naših črnih revirjih se je g. minister s svojim spremstvom najprej ustavil v Zagorju. Četrt ure pred poldnem je prispel z avtom pred rudnik, kjer so ga pričakovali zastopniki rudarjev s Krautbergerjem in Arhom na čelu. Zbrani pa so bili tudi številni drugi rudarji, mnoge rudarske žene z otroki in ostalo zagorsko prebivalstvo. Ko so ga delavski predstavniki ogovorili, je g. minister stopil med gruče rudarjev in se začel z njimi živahno razgovarjati. To je na mah ustvarilo zaupljiv stik z rudarsko množico in možje kakor žene so zelo stvarno in prepriče valno odgovarjali na ministrova vprašanja o razmerah v revirju. Po teh razgovorih se je g. minister napotil v kolonijo Pod uro, kjer so najslabša stanovanja, potem pa je obiskal še tri družine v nekoliko boljših stanovanjih. Zlasti ljubezniv je bil z otro-čički, ki jih je tudi obdaroval. Kako hitro si Je minister dr. Ulmanski pridobil naklonjenost, se je pokazalo ob njegovem slovesu. Burno pozdravljen se je s svojim spremstvom odpeljal po eni uri bivanja v Zagorju z avtom čez hrib v Trbovlje. Ob 14. se je pripeljal g. minister s spremstvom v Trbovlje. Posetil je najprej rudniško bolnišnico, kjer je obiskal vse one rudarje, ki so morali po povratku iz rovov ostati v bolniški negi. Skupno jih je nekaj nad dvajset. G. minister se je z vsemi prijazno razgovarjal, povpraševal po njihovem stanju in zaslišal vse njihove težnje. Od bolnišnice je nato velel g. minister voziti proti delavskim kolonijam. Da se na lastne oči prepriča, v kak- šnih razmerah žive rudarske družine, si je ogledal nekatera delavska stanovanja. Povsod se je ljubeznivo razgovarjal z ženami in otroki ter si na mah pridobil srca. Pred Delavskim domom je ministra pričakovalo mnogo delavstva. Tu se je minister živo zanimal za težnje rudarjev in si pridobil njihovo zaupanje, kar se je vidno izrazilo tudi na shodu, ki ga je popoldne priredil akcijski odbor. 01d živahnih počastitvah se je g. minister s spremstvom ob 15. odpeljal iz Trbovelj proti Hrastniku. Ob 16. se je nato vršil številno obiskan shod v Delavskem domu, na katerem se je poudarjala vzajemnost rudarjev in so se slišale zahvale javnosti, ki je bila vsa na strani rudarjev. Na shodu je govoril tudi gospod dr. Cepuder iz Ljubljane kot predsednik Narodne odbrane in poudarjal, da bo Narodna odbrana z vsemi sredstvi znala zaščititi naše delavstvo pred izkoriščanjem po tujem kapitalu. Minister g. dr. Ulmanski se je ob pol 16. pripeljal z avtomobilom v Hrastnik. Pri podkopnem rovu ga je čakala množica rudarjev z ženami in otroki, med njimi tudi občinski predsednik g. Ferdo Roš. Takoj ob prihodu se je g. minister začel z zbranimi živahno razgovarjati. V imenu delavstva ga je pozdravil g. Malovrh, se mu zahvalil za poset in ga obenem opozoril na težaven položaj rudniških upokojencev glede stanovanj. Prosil ga je, naj bi ministrstvo za gozdove in rudnike pomagalo zgraditi stanovanjsko hišo za rudniške upokojence. G. minister je odgovoril, da bo to v tem času težko šlo, kajti ministrstvo mora zdaj v prvi vrsti skrbeti za to, da se ozdravijo bra-tovske skladnice. Občinski predsednik g. Roš se je zahvalil g. ministru za obisk in uspešno posredovanje med rudarji in družbo. Poudarjal je z radostjo dejstvo, da se je zgodilo to pot prvič v naši lepi državi, da je službeno obiskal minister za gozdove in rudnike naš rudarski kraj. Po daljšem razgovoru je g. minister nadaljeval svojo pot z avtomobilom na Zidani most, od tam pa z vlakom v Zagreb. Rudarji so bili s po-setom in izvajanji g. ministra zelo zadovoljni ter so ga pri prihodu in odhodu navdušeno pozdravljali. Človek, ki je te dni hodil po Trbovljah, Hrastniku ali Zagorju in opazoval vrvenje žensk in otrok, se je kaj lahko prepričal «Grem.* Bunc je moral oditi. Toda na pragu ji je zapretil: «Se klicali me boste, pa vas ne bom več poslušal * Ošabnica se je vzravnala pred zrcalom: «Be-žala naj bi — jaz, pred katero padajo na kolena veljaki na knežjem dvoru... Ni še zatonila moja zvezda ... Ni še vse izgubljeno ...* Vstopil je grajski logar. «Ali je res?* ga je nagovorila. «Kdo vam je sporočil, milostiva?* Ni mu bilo všeč, ker so ga prehiteli. «Povejte, ali je res»? je zarezala. «Res*, je pritrdil. «Bistan leži pri meni nevarno ranjen. Strel mu je ranil pljuča.* «Ali bo okreval?* jo je zaskrbelo. «Obrača se mu na bolje. Kakor kaže, bo skoro ozdravel.* dražja. Dalmatinska pa nimajo stalnih cen ter se ravnajo po povpraševanju. Sejmi 15. julija: Škocijan, Beltinci; 16. julija: Dob je, Vinica pri Črnomlju, Šmarjeta pri Rimskih Toplicah, Zdole; 17. julija: Radeče pri Zidanem mostu, Zdenska vas, Muta, Sv. Filip v Veračah, Metlika; 18. julija: Zabukovje; 20. julija: Koprivnik, Bogojina, Vitanje, Loka pri Zusmu. Vrednost denarja Na borzah smo dobili vdevizah (k tečajem se prišteje premija 28.50 %): 1 holandski goldinar za 23.09 do 23.20 Din; 1 nemško marko za 13.02 do 13.14 Din; 1 funt šterling za 171.19 do 172.79 Din; 1 ameriški dolar za 33.78 do 34.06 Din; 100 francoskih frankov za 224.60 do 225.72 Din; 100 češkoslovaških kron za 141.40 do 142.62 Din; 100 italijanskih lir za 291.90 do 294.30 Din. Vojna škoda se je trgovala po 323 Din (čvr-stejša), a investicijsko posojilo po 71 do 72 Din. Avstrijski šilingi pa so bili v zasebnem kliringu po 9.10 do 9.20 Din. KOMENDA. Predzadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve tudi v Komendi, ki je največja občina kamniškega sreza. Vložena je bila samo ena lista, sestavljena na osnovi sporazuma. Nosilec liste je bil g. Janez Štrcin. Med 24 občinskimi odborniki jih ima JNS 8, pristaši g. Štrcina pa 16. Somišljeniki JNS so bili v veliki meri proti takemu sporazumu, ker so bili prepričani, da bi pri volitvah zmagali. Zaradi tega je bila tudi volilna udeležba zelo slaba in ni dosegla niti 50 odstotkov, saj je od 1117 upravičencev glasovalo le 544. O nekaterih pojavih tik pred volitvami bo vsekakor treba še razpravljati. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Naš Sokol se je v zadnjem letu dvignil nad ono višino, ki jo je zavzemal v zadnjih štirih letih, kar pričajo nastopi in prireditve preteklega leta. Skozi vse leto je telovadilo 18 članov, 13 članic, 24 dečkov in 30 deklic. Osnovala se je tudi vrsta moškega (11) in vrsta ženskega (10) naraščaja. Vsi oddelki so dobili veselje do vnetega sokolskega dela, k čemur je mnogo pripomoglo soglasje v društvu, ki se je prav v tem letu pojavilo. Naši telovadni oddelki so posetili vse bližnje nastope. Na župnem zletu je bilo 30 telovadečih in je doseglo društvo drugo mesto pri štafeti. Prosvetno delo je bilo tudi živahno. Društvo je uprizorilo tri uspele veseloigre s petjem in spremljevanjem domačega tambura-škega zbora. Požrtvovalno delo društva je priznalo tudi okrožje, ki je priredilo prav zaradi tega nastop v Križevcih. V bodočem letu pa bomo resno razmišljali o gradbi lastne strehe. ROGAŠKA SLATINA. Tukajšnje Društvo fantov in deklet priredi v nedeljo tekmo žanjic. Ker bo to pri nas prva tekma te vrste, upamo na velik obisk. Vabljeni! — V nedeljo je gasilno društvo priredilo prvo letošnjo tombolo s krasnimi dobitki. Obisk je bil ogromen, saj je bilo mnogo lepih dobitkov. Glavnega dobitka (kolesa) je bil deležen g. Andi Kužner iz Rogaške Slatine. Vsem, ki so na ta ali drug način pripomogli k uspehu tombole, izrekamo najiskrenejšo hvak). SV. KRIŽ OB KRKI. V naši lepi vasi je postalo zadnje čase zelo živahno. Sokol pripravlja velik praznik: proslavo 251etnice obstoja, združeno z razvitjem prapora. Prireditev bo 19. avgusta. Naš Sokol je med najstarejšimi slovenskimi podeželskimi sokolskimi društvi. Ustanovljen je bil leta 1908., pa ni slavil lani svoje 251etnice, ker prapor še ni bil izgotovljen. Pozabiti ne smemo, da še živi v Ljubljani ustanovitelj in prvi starosta našega Sokola učitelj v pokoju g. Ivan Malnarič. Posetite, prijatelji sokolstva in kmečkega stanu, to prireditev! Videli boste, kaj zmorejo jeklene mišice kmečkih rok in vztrajnost kmečkega duha, vzgajanega v sokolskem duhu. TREBNJE. (Smrtna kosa.) V Trebnjem na Dolenjskem je umrl g. Josip Zajec, nad-učitelj v pokoju. V Trebnje se je priselil pred leti in si ustvari! prijetno domačijo. Njegov sin je tu šolski upravitelj. Prav tako so hčerke v učiteljski službi. Pokojniku, ki se je bil mnogo tudi javno udejstvoval, blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! VIT AN PRI SREDIŠČU. Dne 29. junija se je vršila na njivi župana Ivana Toinažiča uspela tekma žanjic, ki jo je priredilo bolfensko Društvo Dolomiti, ni bilo take poti z gora in nikoli je tudi ne bo.» Judita sama je skrbela za ljudi in živino. Hlapci so morali imeti praznik. Dobili so dobro kosilo in pohvalne besede, ki so jim bile iz ust gospodarice več kakor najboljša jed. Tisti, ki menda ni bil potreben počitka, pa je bila Judita. In vendar je bilo na njenem obrazu nekaj težkega in utrujenega, kar ji je bilo tako tuje, da jo je Barbaro opazoval s prikritim strahom, še z besedico ni vprašala, ali je prečastiti kaj prišel v dneh tesnobe, ko nje ni bilo. Nihče ni o njem govoril. V njenem pogledu in izrazu obraza je bilo nekaj, kar je slednjemu človeku prepovedovalo, da bi po prebiti smrtni nevarnosti povedal to ime. Ko je služinčad legla, je tudi svojemu mlademu gostu želela lahko noč. Vprašal jo je: •rAli si vi ne boste privoščili počitka?* «Ne. pojdem še spat.* «Prizanašanja pa res ne poznate.* «Ne potrebujem prizanašanja. Vstal je, stopil k njej in se hotel globoko skloniti k njej, toda pri tem je zdrknil na kolena. Tedaj se ga je oklenila z obema rokama in pritisnila njegovo glavo na svoje prsi, kjer še ni počivala nobena moška glava. In potem ga je za slovo poljubila. Na usta ga je poljubila. Čez nekaj časa je prišlo iz mesta lagun sporočilo Barbara Bossija. Toda naslovljeno ni bilo na Judito, ampak na prečastitega superiorja av-guštinskega samostana, in ni bilo pismo, ampak slika. Bil je posnetek svete Barbare Palme Vecchia iz cerkve svete Marije Formoze v Benetkah... Namenjena je bila za cerkveno sliko, da bi jo v oltarju molila vsa dolomitska župnija. Toda prečastiti gospod ni nikomur drugemu dovolil, da bi molil pred prekrasno svetnico. On edini je hotel klečati pred sveto Barbaro, moliti in povzdigovati roke. In on edini in njegov Bog sta vedela, š kakšno gorečnostjo, s kakšno dušno bolečino, s kakšno tolažbo v brezupnem trpljenju. Ali pa — ali pa je vedel tudi umetnik in je zato poslal sveto Barbaro v dolomitsko divjino? Šesto poglavje. Kako je Judita Platterjeva v temnih urah izvršila svoje poslednje dejanje, preden je prišla pomlad. Zdaj je počivala bela zima nad domačijo pod Kraljevskimi stenami. Zadušila je vsak življenja se veseleč zemeljski klic, sedela na prestolu v svojem hladnem veličastvu in širila v veliki tišini tisto hladno samotnost, ki se vanjo zarije vsak zemeljski vladar. V svetu kraljevske žene je vladalo zimsko delo. Za hlapce je bilo polno nevarnosti, za dekle polno udobnega počitka. Hlapci so vozili jeseni posekana, v mogočne hlode razžagana debla na domačijo. Visoko obložene so bile uporne sani, ki so jih možje sami vozili, navzdol po strmih pobočjih, po ozkih zvitih stezah nad prepadi, ob breznih. Če so začele težke sani drčati in roke, ki so jih vodile in trdno držale, niso imele orjaške moči, ali pa če se je možak spoteknil na tleh, ki so bila gladka kakor zrcalo, je bilo vse izgubljeno. Juditini mladi hlapci so tekmovali v umetnosti, kako se človek sredi teka na saneh požene in se, držeč se za oba ,rogova', hitro kakor puščica spusti v globino. Mojster te nevarne igre je bil Martin. Zvečer se je služinčad zbrala v prostorni po-selski izbi. Dekle so predle, fantje rezljali. In vsi so klepetali. O dolomitskih pravljicah, o pustolovščinah kmetov iz gozdov, o pastirjih in lovcih. O padcih in nesrečah, bajkah o duhovih — in ljubezenskih zgodb*ah. Poslednjih mladi ljudje niso samo pripovedovali, ampak tudi doživljali. Martin je bil med fanti edini, ki se še ni nikoli ljubimkal. Saj je vendar vedel: pošteno ljubimkanje med dvema mladima človekoma privede na domu kraljevske žene vselej do ženitve. Kar je šla Judita v pozni jeseni na visoko planino in kar se je poslovil od nje mladi Benečan, se je čudno izpremenila. Sama se je tega zavedela in se je temu upirala, toda čutila je, da je njen boj zaman. Kaj je bilo z njo? Kakšna skrivnostna sila je počasi dobila oblast nad njenim prostim in močnim srcem? Če je sedela pri svojih statvah, se ji je utegnilo zgoditi, da je zdrknil čolniček iz njenih nikdar počivajočih rok, in najpridnejša med ženskami je obsedela brez dela, zatopljena v globoke misli. In ko se je zdramila iz njih, se je iznenada prestrašila, kakor bi se bila prebudila iz hudih sanj. Če je v takih trenutkih prišla ta ali ona dekla, da bi jo kaj vprašala, se je ni upala nagovoriti, ampak jo je le plašno pogledala. Tiho je izginila iz izbe in šepeta je povedala drugim: «Ne motite je. Svoje temne ure ima spet. * Lep shod poslanca Petovarja. Nedavno nedeljo je imel narodni poslanec g. Lovro Petovar shod pri Sv. Marjeti, ki spada pod klerikalno občino Gorišnico. Shod je bil tako lepo obiskan, da je bila nova gostilna pri Znidariču mnogo pre-piajhna, da bi sprejela številne poslušalce, ki so ge zbrali. Shod je vodil predsednik tamošnje občinske organizacije g. Ranfol, ki je predvsem pozdravil narodnega poslanca in zastopnika sreske [organizacije iz Ptuja. Poslanec Petovar je podal tekoro v dvournem govoru izčrpno poročilo o delovanju vlade in narodnega predstavništva. Obširno je zlasti poročal o zadevah, ki se tičejo našega kmečkega stanu. Govoril je tudi o zunanji politiki, o balkanskem sporazumu in trgovinskih pogodbah z Bolgarijo, Albanijo, Grčijo in Nemčijo. Pokazal je, da je tudi industrija za nas neizogibno potrebna. Podal je še sliko o političnem položaju v naši državi in je naposled pozval prisotne, da se oklenejo reje plemenske živine s pomočjo naših selekcijskih društev. Po poročilu se je razvil živahen razgovor, v katerem so prisotni stavili na g. poslanca razna vprašanja. Shod je trajal polne štiri ure in je potekel v.najlepšem redu. * Zavarovalna dela ob Sori so končana. Na pobudo predsednika starološke občine g. Antona Hafnerja je določila banska uprava iz bednost-nega sklada večji znesek za najnujnejša zavarovalna dela ob Sori, in to v odseku med vasmi Re-tečami, Dolom in Soro. Dela so že začeli sredi maja, te dni pa jih delavci zaključujejo. Sora je napravljala v tem deki toka mnogo škode. Docela je izpremenila tok struge in ubrala pot po svetu, kjer so se lani kopalci še nemoteno solnčili. Obstajala je resna nevarnost, da voda pri prvem večjem nalivu odnese Gosarjevo kopališče in si napravi nov tok še bliže vasi Reteč tik pod bregom. Da se to prepreči, so bila dela nujno potrebna tu kakor tudi na nasprotni strani kopališča, kjer se je voda zajedala čedalje globlje v travnike in njive kmetovalcev iz Dola in Sore. Ker vreme ni delalo posebnih težav, so delavci V določenem roku nalogo dovršili. V dolžini 500 metrov so zabili v tla vrsto pilotov, jih krepko povezali in obložili s fašinami, tako da voda ne bo mogla še nadalje trgati kopnega. Obenem so pbrežine čvrsto utrdili in jih zregulirali, da je pogled na urejeni del Sorine struge tudi na oko lep. S temi deli pa seveda še nikakor ni rešeno veliko vprašanje regulacije Sore sploh, tedaj vprašanje, ki stopa poslednja leta spričo vsakoletnih pomladnih in jesenskih povodnji čedalje bolj v ospredje in ki se bo zanj le morala najti zadovoljiva rešitev. * 151etnica meščanske šole v Ribnici pri Kočevju se je proslavila na Vidov dan. Ribniška meščanska šola slovi kot dobra učilnica. V štirih razredih je bilo minilo šolsko .leto 133 učencev, med njimi tudi nekaj pravih kočevskih Nemcev. * Popravek. Glede na dopis iz Ljutomera, maja, objavljen na tretji strani tednika «Domo-Vine» z dne 31. maja 1. 1934, štev. 22., pod napisom «Tri nacionalne zmage pri občinskih volitvah. Tudi v Koroščevi rojstni občini je zmagala Jugoslovenska nacionalna stranka z večjo večino kakor lani», Vas na osnovi člena 26. zakona o tisku z dne 6. avgusta 1. 1929. pozivam, da v smislu določb pravkar navedenega zakona objavite v tedniku «Domovini» naslednji popravek: «Ni res, da sem se jaz, šolski upravitelj Ivanšič, pri 'volitvah občinskega zastopstva občine Sv. Jurija ob Ščavnici kot rojstnem kraju g. dr. Korošca s posebno vnemo pri delu za nasprotno listo odlikoval. Res pa je, da se jaz pri delu za zmago nasprotne liste nisem odlikoval. — Sv. Jurij ob ' [Ščavnici, dne 7. junija 1934. Ivanšič, šolski [upravitelj» * Trujlo utopljenega Toneta Krajca so našli. jDne 6. t. m. so našli truplo nad teden dni pogrešanega Toneta Krajca, abiturienta trgovske akademije v Ljubljani. Pokojnika sta našla v Savi akademik Šmajdek, sin šolskega upravitelja v Smartnem pod Šmarno goro, in pa Stane Dolničar jz Kamne gorice pri Šmartnem. Kakor smo po- ročali, je šel Tone Kraje pred dnevi po srečno prestani maturi s svojimi tovariši na izlet v Medno. Popoldne so se šli fantje pod Cirmanovo gostilno kopat v Savo. Okrog 17. ure pa se je Tone Kraje odstranil m poslej je za njim i'ginila vsaka sled, le obleka je ostala in pričala, da se je Tone najbrž utopil. Vse iskanje je bilo zaman. Šele zdaj sta Šmajdek in Dolničar opazila pri kopanju nasproti Šmartnemu, da plava po Savi truplo. Izprva sta menila, da je kakšen kopalec, ki plava pod vodo. Kmalu sta pa spoznala, da je to mrlič. Vrgla sta se za njim in potegnila utopljenca na breg. Truplo je bilo le neznatno poškodovano na obrazu in malce nabuhlo, vendar pa so v njem lahko takoj prepoznali nesrečnega Toneta Krajca. Tako žalostno preminilega Toneta Krajca so prepeljali v njegov rojstni kraj v Grahovo na Notranjskem. * Ogenj pri Devici Mariji na Brezju. V noči na pretekli petek je nastal ogenj pri Devici Mariji na Brezju v podstrešju stanovanjske hiše gostilničarja Miroslava Lešnika. Ker so bili na podstrešju razni gorljivi predmeti, se je ogenj naglo razširil. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in preprečili večjo nevarnost. Streha je zgorela, precej poškodovan pa je tudi spodnji del hiše. Škoda je krita z zavarovalnino. Ogenj je bil podtaknjen. * Samomor v hotelski sobi. Te dni je prispel v Maribor 301etni orožniški kaplar France Čigerl, po rodu iz Apač, ki je bil dodeljen orožniški četi v Velikem Bečkereku in se je mudil zadnje čase na daljšem bolezenskem dopustu pri svojcih v Apačah. Najel je v nekem boljšem mariborskem hotelu sobo, kjer si je ponoči pognal iz službenega samokresa kroglo v desno sence. Ko so drugo jutro s silo odprli sobo, so ga našli mrtvega. Zapustil ni nobenega pisma. Vzrok je najbrž neozdravljiva bolezen. * Samomor. Te dni zjutraj je železniški delavec Adolf Ornik, stanujoč v Krčevini, odšel kakor običajno na delo. Ker se pa niti pozno zvečer še ni vrnil domov, ga je šla njegova žena iskat. Iskala ga je tudi na Pragerskem, kjer je bil usluž-ben. Medtem so ga našli ljudje obešenega na nekem drevesu v gozdu pri Treh ribnikih. Ornik je štel šele 35 let ter zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. * lTletni dijak je utonil. Ta torek popoldne se je šel s tovariši hladit k Savi 171etni Karel Smerkolj iz Šiške, dijak III. meščanske šole. Kopali so se nad Ježico pri izlivu Gameljščice v Savo. Pogumni fantje so skakali s čeri y globino in poizkušal se je v skokih tudi Karel. Ali po nesreči je menda priletel na trebuh in ga je vzela Sava s seboj. Tovariši in ostali kopalci pri vsej živahnosti niti opazili niso, da je tovariš izginil v mokrem grobu. Sava je nesla utopljenca do mostu in potem še dalje do Štirnovega kopališča, kjer so ponesrečenca opazili kopalci in ga hitro spravili na kopno. Zdravnik dr. Cunder se je celo uro prizadeval, da bi mladeniču vrnil življenje. Nesrečni fant je krvavel iz ust in iz nosa, znamenje, da se je udaril pri padcu ali pa ga je Sava kam butnila. Ko so zdravnikova prizadevanja ostala brezuspešna, je ljubljanski reševalni avto prihitel po ponesrečenca in ga jadrno pripeljal v Ljubljano. Pa je bilo vse zaman, mladenič je bil mrtev. * Huda nesreča kolesarja. Te dni proti večeru je padel s kolesa 171etni kleparski učenec Rudi Omladič iz Male vasi pri Ljubljani tako nesrečno, da je moral v ljubljansko bolnišnico. Na cesti pri Štirnovem kopališču na Ježici sta namreč trčila drug v drugega on in nasproti se vozeči kolesar Miro Dovič, ki je odletel kake tri metre daleč in obležal v travi. Omladič je imel na pedalih vezala, pripeta s pasom. Ker ni imel prostih nog, je priletel z vso silo na glavo ob trdo cesto. Nezavestnega in vsega krvavega so prinesli v bližnjo Pajserjevo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. S pošte p zvani reševa.o' avto je bil hitro na mestu. Omladič se je medtem zavedel in začel tožiti o bolečinah v glavi in v prsih. Med prevozom v bolnišnico je spet omedlel in prišel v bolnišnici k zavesti š^e ob 4. zjutraj. Mladi po- nesrečenec ima močno pretresene možgane in verjetno tudi hude notranje poškodbe. * Velik požar v Brežicah. V nedeljo pozno popoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja g. Ivana Zorka poleg postaje v Brežicah. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje, ki je zgorelo s hlevi vred. K požaru so prispeli gasilci iz Zakota, Brežic, Bukoška in z Vidma, ki jim je uspelo rešiti hišo, ki se je držala gorečega gospodarskega poslopja. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu in proti znamki za odgovor pri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. * Požar v Pergerjevi tvornici lepenke v Mi-slinju. Pred dnevi je nastal v Mislinju iz neznanega vzroka požar v postranski zgradbi Perger-jeve tvornice za lepenko v Mislinju, kjer so bili kotli in skladišče materiala za izdelavo lepenke. Gasilci iz Št. Ilja so bili takoj na mestu nesreče in omejili požar, ki je grozil tvornici sami, stoječi na drugi strani potoka Mislinja v nevarni bližini. Prišli so tudi gasilci iz Golavabuke, Šmartna in Slovenjgradca. Slovenjgraška motorna brizgalna je spočetka kljubovala in je šele po daljšem popravljanju začela brizgati vodo. Prišla je na pomoč tudi nova motorna brizgalna iz Št. Florijana in obe motorki sta z zedinjenimi močmi odstranili nevarnost. Delavci tvornice so pomagali pri reševanju in gašenju z največjim pogumom, saj je lastnik g. dr. Perger splošno priljubljen pri delavstvu. * Smrt Ljubljančana pri falski elektrarni. Del udeležencev shoda strojevodij v Mariboru se je 7. t. m. odpeljal na Falo, da si ogleda ondotno elektrarno. Ko so si izletniki na Fali ogledovali naprave, je 471etni strojevodja Jože Mecilovšek na lastno odgovornost odšel k turbinam. Stal je na najnižji stopnici, ko mu je nenadno spodrsnilo. Samo kriknil je še, padel v vodo in nato izginil. Vsaka pomoč je bila izključena. Pokojni Jože Mecilovšek je bil po rodu Ljubljančan, samec, prideljen kot strojevodja ljubljanski kurilnici I. * Smrt pod tramvajem. V petek je tramvaj v Ljubljani v Gradišču povozil neko starejšo ženo, ki je za poškodbami umrla. Neznanko so spoznali šele v soboto. Je to 601etna ga. Ivana Dolničar-jeva, bivša zakupnica okrepčevalnice v Tivoliju. Stanovala je zdaj pri Mraku na Rimski cesti. Ker ni bilo matere v teku noči domov, so otroci, ki so čitali liste, zaslutili, da se je utegnila pripetiti nesreča v Gradišču njihovi materi. Odšli so v mrtvašnico, kjer so v ponesrečenki spoznali svojo ubogo mater. * Smrten padec s kolesa. V bolnišnici usmiljenih bratov je umrl 201etni posestnikov sin Korbar Jože iz občine Mirne. Fant se je bil peljal pred dnevi s kolesom na nabor v Trebnje, padel s kolesa, ki se mu je zaletelo v vogal neke hiše, in obležal močno poškodovan. Ponesrečenec je dobil pri tem hude poškodbe na glavi, pretres možganov in zlomila se mu je tudi spodnja čeljustna vilica. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ponesrečenec umrl za poškodbami. * Požar na Dravskem polju. Pišejo nam: V sredo 3. t. m. ob 10. zvečer je nastal požar pri posestniku Ivanu Vidoviču pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Goreti je začelo gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Miklavža ter so po preteku nekaj minut stopili v delo. Ker ni vode v bližini, jim je bilo delo zelo otežkočeno. Kljub temu so ogenj zadušili, da se ni razširil na stanovanjsko poslopje, ki se drži gospodarskega poslopja. Hvala gre tudi sosedom, ki so požrtvovalno pomagali pri gašenju. Ogenj je gotovo podtaknila zlobna roka. Škoda je krita z zavarovalnino. * Požar v Lahovičah. Nedavno zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Ambroža v Lahovičah pri Komendi. Na kraj požara. so prihiteli -gasilci iz Lahovič, Komende, Most, Cerkelj in Brnikov. Z veliko požrtvovalnostjo so združena gasilna društva omejila požar, da se ni razširil na hlev in stanovanjsko hišo. Zgoreli so gospodarsko poslopje, mesarija, drvarnica, več voz sena, gospodarsko orodje in nekaj drugih reči. * Nočni požar v samoti. Visoko na Javorju gospodari v trdni kmečki domačiji vdova Ivana Urhova s šestimi otroki, starimi od 12 do 22 let. Precej velika, z opeko krita hiša priča, da domače hčere mnogo dado na lepoto in snažnost. Lepo urejena gospodarska poslopja in hlevi, polni živine, so bili znak pridnosti in delavnosti domačinov. V noči od predzadnje nedelje na ponedeljek pa je nenadno nastal v gospodarskem poslopju ogenj in uničil do tal skrbno vzdrževane zgradbe. Domači so rešili iz hleva živino, a na gašenje ni bilo misliti. Prvi so opazili ogenj prebivalci na Selih, ki so takoj prihiteli na pomoč. Takrat je bilo že vse v ognju. Gorelo je dolgo gospodarsko poslopje, v katerem so bili skedenj, listnica in hlev. Vse je bilo pokrito s slamo. Nad hlevom in skednjem pa je bila vsa mrva prve košnje. Vneli sta se tudi drvarnica in ovčja staja. V skednju je ostal domači sin, ki je spal na senu. Vrata na skednju so bila zaklenjena, pri podstrešnih vratih, skozi katera je prišel v skedenj, pa mu je ogenj onemogočal izhod. K sreči so slišali domači njegove klice in s težavo odprli vrata, da se je rešil. Reševalci so še tvegali poizkus, da odpro hlev in rešijo živino. Dve kravi sta bili že tako opečeni, da so ju pobili, ena krava pa je zgorela. Prav tako pet ovc in 21 kokoši. Hudo prizadeta gospodinja je bila zavarovana komaj za 345 Din. * Trije pogorelci v Stražgonjcih. Nedavno ponoči je začelo goreti v Stražgonjcih gospodarsko poslopje posestniee Terezije Klasinčeve, ki je v bolnišnici. Ogenj se je naglo razširil tudi na poslopja posestnikov Janeza Beraniča in Josipa Baumana. Na pomoč so prihiteli poleg domačih še gasilci iz Šikole, Cirkovc, Mihovca in Dragonje vasi. Združenemu naporu se je posrečilo, da so rešili vsaj stanovanjske hiše, medtem ko so gospodarska poslopja vseh imenovanih posestnikov z vsemi letošnjimi pridelki pogorela do tal. Živino so v zadnjem trenutku rešili. Posestniki so bili zavarovani le za manjše vsote, zato so tem huje udarjeni. Vsi trije so v teku zadnjih let že pogoreli. Tudi tu vse kaže, da je zanetila ogenj zločinska roka. * Vlom. Pred kratkim popoldne je neznan vlomilec vlomil s ponarejenim ključem v stanovanje zasebnega uradnika Leskovarja Ferdinanda v Cvetlični ulici v Mariboru in odnesel iz spalnice zlato žensko zapestnico, dva briljantna ženska prstana, moško žepno uro budiljko, samokres, dve drugi budilki in razne malenkosti. Kakor kaže, je vlomilec iskal denar, a ga ni mogel najti. * Hitro izsleden vlomilec. Posestnik Veigl Jožef v Turnišču pri Ptuju je imel te dni neprijeten obisk. V času i jegjve c^sctnosti se je priplazil k hiši neznan prijatelj tuje lastnine, poiskal ključ, odklenil hišna vrata ter odnesel iz omare v spalnici zlato moško uro z zlato verižico, zlato damsko verižico, zlato zapestnico, srebrno iglo, samokres in nekaj perila. Veigl je takoj zaslutil, da je morala tatvino izvršiti oseba, ki so ji razmere dobro znane. Videl je še nedavno postopati po dvorišču nekega Vylnega Franca iz Spodnjega Brega, ki ga je tudi takoj osumil vloma. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so Vylnega trdo prijeli. Vylni je spočetka tatvino zanikal, toda pod težo dokazov se je vdal, privlekel iz žepa nakradeno zlatnino ter jo izročil orožnikom. * Živ novorojenček vržen v Dravo. Pri Svetem Marku niže Ptuja je Drava naplavila na otok trupelce novorojenčka, katerega je našel neki tamkajšnji vaščan, ki je takoj obvestil orožnike. Sodna komisija je ugotovila, da je bil novorojenček ženskega spola, ki je prišel zdrav in živ na svet. Nečloveška mati pa je nedolžno bitje vrgla živo v Dravo, kar je komisija dognala po tem, ker je našla v želodcu peščeno glino, znak, da je otrok še v vodi dihal. * Požig na Pšati. V noči pred praznikom Cirila in Metoda je začela goreti Orbarjeva domačija (hiša in gospodarsko poslopje pod eno streho) na Pšati v občini Dolu pri Ljubljani. Domači gasilci so bili kmalu na mestu in jim je s pomočjo gasilskih čet iz Beričevega in Podgorice uspelo preprečiti, da ogenj ni prešel na nekaj metrov oddaljeni, s slamo kriti poslopji posestnikov Kepica in Kralja. Hišna gospodinja, dvajsetletna vdova Minka, je s tem požarom utrpela letos že drugi usodni udarec. Pred petimi tedni ji je smrtna nesreča ugrabila moža Ivana Kokalja, s katerim je bila šele štiri mesece poročena. Ubil ga je električni tok. Ko je gorelo, ni bilo v hiši nikogar. Mlada gospodinja se je bala spati sama in je hodila nočevat k staršem v Podgorico. Ogenj je bil prav gotovo podtaknjen. Upanje je, da bo vestna orožniška preiskava iztaknila pravega zločinca. Pristopajte H Vodnikovi družbi! IZ POPOTNIKOVE TORBE ZLET MURSKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA V KRIŽEVCIH Križevcipri Ljutomeru, junija. V nedeljo dne 27. junija popoldne je priredilo mursko sokolsko okrožje VIII. zlet v Križevcih pri Ljutomeru. Zleta so se udeležila vsa društva in vse čete v okrožju s članstvom, bližnja društva pa tudi z naraščajem in deco. Pretežno večino telo-vadečih so dala društva iz Ljutomera, Križevcev in Veržeja. Nastop sta vodila požrtvovalni okrožni načelnik br. Stopar in okrožna načelnica s. Samčeva. Izkušnje so trajale do prihoda obeh vlakov iz Radgone in Ljutomera. Po sprejemu na postaji se je razvil lep sprevod po Križevcih, ki ga je domače prebivalstvo z navdušenjem pozdravljalo. V čast gostom so plapolale državne zastave raz hiše. Sprevodu je sledil telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov. Vse točke so pokazale, da se v okrožju res dela. S posebno točko na treh bradljah je nastopilo društvo iz Ljutomera. Na sporedu je bila tudi štafeta dece, tek dece v vrečah in tek dece po štirih. V vseh tekih je odnesla zmago deca iz Križevcev. Telovadne točke je spremljala domača okrožna godba od Male Nedelje pod vodstvom br. Preloga. H koncu je pozdravil vse zbrano sokolstvo in občinstvo starosta društva br. Skuhala v imenu do-močega društva in v imenu občine. Sledil je kratek nagovor okrožnega prosvetnega nadzornika br. Karbaša, ki je pozival telo-vadeče članstvo in vaditelje k vestnemu sokol-skemu delu. Govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. br. prestolonasledniku, čemur so se pridružili tudi vsi navzocni, a godba je zaigrala državno himno. Nastopa se je udeležil tudi župni načelnik br. Komac. Po nastopu se je razvila prijetna zabava pri šotorih. RADOMELJSKI SOKOLSKI DOM BO OTVORJEN V NEDELJO. Radomlje, julija. Vas Radomlje, ki je znana že iz Jurčičeve narodne igre «Rokovnjačev>, prednjači v prosvetnem in gospodarskem pogledu prav gotovo mnogim večjim vasem, odnosno trgom kamniškega sreza. Požrtvovalnost in složnost sta v Radomlju doma. Dokaz temu je, da je v zadnjih petih letih zraslo kar troje javnih zgradb: krasno poslopje narodne šole, ki je menda najlepša v kamniškem srezu, lansko leto Gasilski dom in letos mogočen Sokolski dom. V dneh razpada stare Avstrije so Radomljani na izpodbudo učiteljice Zgurjeve, Petra Rojca in drugih ustanovili napredno prosvetno društvo ^Jugoslavijo* ter jeseni leta 1919. iz tega društva osnovali Sokola. Vsa leta je Sokol deloval za lastno streho in jo naposled zares dobil. Daleč naokrog je znana delavnost radomeljskega Sokola. Tudi v dramskem pogledu je radomeljski Sokol med prvimi, ki se morejo ponašati z lepo podanimi in dobro obiskanimi igrami. J Gradnja doma se je začela v juniju lanskega leta z razpoložljivim denarjem 15.000 Din. Dograjena stavba pa je vredna zdaj 300.000 Din. Vendar nima Sokol niti dinarja dolga pri nobenem denarnem zavodu. Dom so zgradili vaščani sami, ki so tekmovali med seboj, kdo bo več prispeval ali z delom pripomogel do zgradbe doma, ki naj bo žarišče prosvete daleč naokrog. Posebno so se odlikovale hiše Nastranova, Pirševa in Belčeva. Sokolski dom bo slovesno otvorjen ob priliki okrožnega zleta kamniškega sokolstva pod pokroviteljstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Novaka v nedeljo 15. t. m. Na ta dan, ki bo za Radomlje velik praznik, se Radomljani z vnemo pripravljajo. Tudi udeležba narodnih noš bo ogromna. To bo obenem tudi največja sokolska prireditev v kamniškem srezu, ki bo združila pri velikem javnem nastopu v Radomlju vse Sokole kamniškega okrožja in številne zastopnike bratskih društev iz Ljubljane in drugih krajev. Na stotine gostov, ki bodo prišli ta dan v Ra* domlje, bodo videli, koliko se da napraviti s po-, žrtvovalnim delom tudi v manjši vasi. Sokolski dom, ki ga je v enem letu zgradil radomeljski' Sokol, je v veliko čast vaščanov, ki toliko žrtvujejo za telesno vzgojo svojega naraščaja in za kulturni napredek podeželja. Ni čudno torej zaradi tega, da se že sedaj javnost živo zanima za naš sokolski praznik. Mnogi odlični gosti so že prišli v Radomlje, da si ogledajo novi dom; sokolstvo kamniškega okrožja se pa vneto pripravlja za veliki' popoldanski nastop, ki bo pokazal nedvomno lep uspeh sokolskega dela v kamniškem srezu. Za dopoldne so določene o poli 10. skušnje, opoldne bo na vasi promenadni koncert domžalske godbe na pihala. Ob 15. bo obhod sokolstva, narodnih noš itd. po vasi, nato pa slavnostna otvoritev doma. O poli 17. se prične javna telovadba, po njej pa narodna veselica s srečolovom in plesom. — Naj pohiti v nedeljo 15. t. m. vsakdo, ki le more, v Radomlje in da s tem zadoščenje marljivim Radomljanom in izpodbudo za nadaljnje delo. —in. \ | PREKMURSKI GLASNIK SILNA JEZA ZARADI PORAZA KLERIKALCEV PRI OBČINSKIH VOLITVAH V BOGOJINI. B o g o j i n a, julija. Bogojina je znana v naši banovini. Znamenita Plečnikova cerkev privabi k ram marsikaterega tujca. Bogojančani so se predstavili z domačim «gostiivanjem* tudi v Ljubljani. Ta naša Bogojina je sedež občine, h kateri pripadajo še vasi Tilovci, Ivanci, Bukovnica in Mrtvarjevci. Dne 10. junija smo imeli že druge občinske volitve, pri katerih je padla ta dosedanja klerikalna trdnjava, zaradi česar klerikalne voditelje hudo boli glava. 1 Predsednik naše občine ni Bogojančan, ampak na to mesto je ljudstvo postavilo Tilovčana. To je drugi vzrok, zakaj se klerikalni Bogojančani ne morejo pomiriti. Jeza in sovraštvo presegata vse meje dostojnosti. Že pred volitvami so nekateri klerikalni Bogojančani grozili vsakomur, ki bi se drznil kandidirati na nacionalni listi, da mu za-žgejo hišo. jj Le en mož je imel toliko poguma, da je šel na listo zdaj izvoljenega predsednika. Pa gorje mu! Hiše mu sicer niso zažgali, pač pa so mu pobili vsa okna. Izpostavljen je pa še drugim nevarnostim. Razsrdilo je klerikalne Bogojančane tudi to, da je bil v Bogojini še drugi mož, ki se ni zbal njihovih groženj in je postavil svojo kandidatno listo JNS (imeli smo dve listi JNS in eno opozicijsko). Ta je po volitvah dobival dan za dnp-vom grozilna pisma z najgršo vsebino. Seveda se klerikalni junak ni upal podpisati. Da pa grožnje ne bodo le besede, so «neznani storilci* pomazali hišo tega moža z blatom in polili z neko črno te kočino. Vsekakor junaško delo! Bogojančani so pozdravili na novo izvoljenegj predsednika g. Ošlaja s kamenjem. Zapretili so da občina v Bogojini sploh ne dobi pisarniških prostorov. Da bi potolažili za nekaj dni sami sebe, so vložili pritožbo proti volitvam. Seveda pravega razloga niso imeli in so se tudi tu vrezali. Tako kuhajo Bogojančani jezo v posmeh in veselje okoliških vasi, katerih volilci so sledili svoji pameti in se pridružili JNS. Grožnja pa spet lahko ško duje samo Bogojini. Zgodi se lahko, da se sedež občine s pisarno v resnici prenese v Filovce. Agitacija z vero in grožnje s peklom tokrat niso premotile treznih mož. Tudi ni nič pomagalo agitacijsko potovanje kandidata za bodočega voditelja prekmurskega ljudstva dr. Klara. Zgodilo se mu je, kakor pravi pregovor: da ni nihče prerok v domovini. V rojstni vasi mu niso dovolili govoriti. Veliki bojevnik, kakor čujemo, ima več uspehov v madžarskih vaseh. Presenetljivi poraz pri volitvah je hudo raztogotil vso klerikalno gospodo. Pokarat nas je prišel celo dekan g. Jerič. Mi smo pa sklenili, da svojih trdih glav ne upog-nemo nikdar več. Zbrali se bomo vsi tisti Bogojančani, ki stojimo na lastnih nogah in mislimo z lastnimi možgani, in bomo utrdili nacionalno fronto tudi v Bogojini, da rešimo čast Bogojine v njeno lastno korist POŽIVIMO DELO V ORGANIZACIJAH JNS! Lendava, julija. Tudi druge občinske volitve so za nami. Dasi nismo dosegli popolne zmage, je uspeh JNS vendarle zelo razveseljiv. Zdaj bo pa potrebno, da pristopimo h končni ureditvi naših občinskih organizacij. Preosnova krajevnih organizacij mora biti v avgustu izvršena, da bo potem lahko v septembru sreska skupščina. Vse krajevne organizacije so že prejele navodila. Občnih zborov posameznih občinskih organizacij se bodo udeleževali gosp. poslanec in odposlanci sreskega odbora. Zaradi tega bo treba napraviti tak razpored, da bo le-tem mogoče povsod prisostvovati. Prvo nedeljo naj bi se vršil zbor za Lendavo okolico in Hotizo, drugo nedeljo za občini Bogojino in Dobrovnik. Nato bi prišli na vrsto Beltinci in Turnišče. Krajevne organizacije na sedežih občin prevzamejo priprave za te občne zbore, za kar bodo prejele še potrebna navodila. Zdi se nam umestno, da vse delavce JNS v lendavskem srezu ponovno opozorimo na velik nedostatek pri vsem našem napornem delu, to je na dejstvo, da je naš tisk med nami še premalo razširjen. Ne samo vsi volilci, celo naši ožji somišljeniki ne dobe pravih obvestil o političnem položaju ali pa črpajo napačna obvestila iz nasprotnega časopisja. Temu nedostatku moramo posvetiti vsi več pozornosti in moramo pomnožiti število naročnikov «Domovine». Sresko tajništvo JNS v Lendavi. Mursko Soboto je zapustil pred dnevi orožniški poročnik g. Koprivica, ki je bil po službeni potrebi premeščen v Otočac. Dolga leta je živel pri nas in si je v tem času pridobil v vseh slojih prebivalstva prijatelje. Bil je delaven član različnih nacionalnih društev, zlasti strelske družine. Mnogo je deloval tudi v pravoslavni cerkveni občini. Veliko priljubljenost odhajajočega so pokazale zlasti njegove odhodnice. Slovo poročnika Djordjeviča. Na novo službeno mesto v Kruševac je odšel vodnik orožniškega voda v Lendavi poročnik g. Djordjevič. Služboval je v Lendavi nad štiri leta v vsesplošno zadovoljstvo. Težavno službo ob meji je vršil zelo požrtvovalno. Izven službe se je mnogo udejstvoval v društvenem življenju. Bil je član naših nacionalnih društev, ki so mu priredila skromno, a tem bolj prisrčno odhodnico. I i Evangeličanska cerkev v Lendavi. Predlanskim so začeli graditi v Dolnji Lendavi evangeličansko cerkev, ki je zdaj v glavnem dograjena. Gradi jo stavbnik Josip Aršel iz Cakovca. Zidarska dela so veljala okrog 250.000 dinarjev. Cerkev bo svečano blagoslovljena ob koncu avgusta. ========== «DOMOVINA» št. 28 Listnica uredništva Radomlje. Slika Sokolskega doma prihodnjič. Rogaška Slatina. Samo nekaj vrstic je zastonj. Menimo pa, da take zahvale sploh niso potrebne in tudi niso v navadi. Iz Oberhausen-Osterfelda (Nemčija) nam pišejo: Po večdnevnem potovanju po Nemčiji je skupina ljubljanskih študentov prispela tudi v Essen. Ko si je ogledala Kruppove tvornice in druge posebnosti, je prišla v prostore predsed-ništva Zveze jugoslovenskih delavskih društev. Zvečer ob 7. uri smo bili vsi, ki smo zvedeli za njihov prihod, navzočni v tej dvorani. Po prisrčnih pozdravih in dobrodošlicah našega predsednika g. Bolhe smo potem vsi posedli med drage goste, da smo se z njimi porazgovorili, kako je kaj pri nas doma. Gostje so nam zapeli tudi nekaj naših lepih domačih pesmi. Zal, da je čas hitro tekel in so se gostje začeli poslavljati, da se vrnejo v ljubljeno domovino. K slovesu jim je govoril g. Bolha prav iz srca nas vseh. Po pesmih «Hej slovani» in «Lepa naša domovina« smo se poslovili od gostov z vzkliki: «2ivela Jugoslavija! Živela naš kralj Aleksander in njega rodbina!« — Bralcem «Domovine» naznanjamo, da je 23. junija nenadno umrla zvesta bralka «Do-movine» ga. Julijana Šlambergerjeva, rojena Bračičeva. Podnevi je še hodila po mestu, Torek, 17. julija, ob 12.15: pol ure repro-duciranih koračnic; 12.45: poročila; 13.00: čas, donski kozaki pojo na ploščah; 18.00: otroški kotiček (Manca Komanova); 18.30: Plošče nam pojo, kako rožice cveto; 19.00: sokolsko predavanje; 19.30: Narodnostno delo na naši severni meji (Rudolf Kresal); 20.00: orgelski koncert (Fricelj 20.45: koncert pevskega zbora «Cankarja»; 21.20: Fantje na vasi, vmes citre solo Mezgolits); 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 18. julija, ob 12.15: reproducirane operne arije; 12.45: poročila; 13.00: čas, češka lahka glasba na ploščah; 18.00: Spomini s poti (Peterlin Petruška); 18.30: O verstvih (Franc Terseglav); 19.00: havajske kitare v reproducirani glasbi; 19.30: literarna ura: Pregled revij (Podbevšek); 20.00: vokalni solistični koncert Pavle Lovšetove; 20.45: koncert pevskega zbora «Cankar>; 21.20: klavirska harmonika (Breznik); 22.00: čas, poročila; 22.15: citraški in mandolinistični orkestri (na ploščah). Četrtek, 19. julija, ob 12.15: pesmi z našega juga (plošče); 12 45: poročila; 13.00: čas, reproducirane slovenske narodne pesmi; 18.00 mali jazz; 18.30: Tipi žene v romanih Turgenjeva (Marija Topolčeva); 19.00: plošče po željah; 19.30: recitacijski večer (Nada Obereignerjeva); 20.00:' prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila; 22.15: Debussy: Nocturni (reprodukcija). Petek, 20. julija, ob 12.15: reproducirana angleška plesna glasba; 12.45: poročila; 13.00: čas, bolgarske narodne pesmi (plošče); 18.00: vojaške godbe igrajo na gramofonskih ploščah; 18.30: izleti za nedeljo («Krka»); 19.00: Potek športniko-vega dne (Ivo Zor); 19.30: predavanje ZKD; a na večer ji je postalo slabo in okrog polnoči jo 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila; je zadela srčna kap. Doma je bila z Levca pri 22.15: valčki in polke v reproducirani glasbi. Laporju blizu Slovenske Bistrice. Zapušča moža Sobota, 21. julija, ob 12.15: pesmi in plesi razni sedem že odraslih otrok. Štela je šele 58 let. nih narodov; 12.45: poročila; 13.00: čas, pesmi in Naj ji bo lahka tuja žemljica! Žalujočim naše plesi raznih narodov; 18.00: harmonika v repro-iskreno sožalje! ducirani glasbi; 18.30: zabavno predavanje: O križih in težavah stanovanjskega najemnika (Mrzel); 19.00: o liriki (Angelo Cerkvenik); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: 15, Rue Lafayette, PARIŠ vokalni solistični koncert Kristanove; 21.00: Jo« odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po sip Jurčič — Jurij Kozjak (zvočna igra); 22.00: najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle čas, poročila; 22.15: reproducirani operetni ven-najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Ho- gj^ landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 15. do 28. julija. Nedelja, 15. julija, ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Ivo Pustišek); 9.00: versko predavanje (dr. Gvidon Rant); 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00: zdravstvo (predavala bo zaščitna sestra Zajc-Boškovičeva); 10.30: reproducirana orkestralna lahka glasba; 11.00: prenos iz Št. Vida (otvoritev obrtne razstave); 12.00: Ti-jardovič: Mala Floramy (reproducirana opereta); 16.00: Pereča agrarno-politična vprašanja (inž. Alfonz Pire); 16.30: vesele in resne od nekdaj in danes bo pel Mirko Jelačin, spremljal ga bo Von-draček; vmes plošče; 20.00: vokalni solistični koncert Marjana Rusa; 20.45: flavta solo (Čampa s spremi je vanjem klavirja); 22.00: čas, poročila; 22.15: vesele pesmi v reproducirani glasbi. Ponedeljek, 16. julija, ob 12.15: glasbene slike iz raznih dežel; 12.45: poročila; 13.00: čas, instrumentalni reproducirani solistični koncert; 18.00: gospodinjska ura: Priprava sladoledov (Travnova); 18.30: druga obletnica Jesenkove smrti (Janko Kač); 1900: slovenske narodne na ploščah; 19.30: zdravniška ura: dr. Bogomir Ma-gajna; 20.00: propagandna ura glasbenega lista Vas reši v nekoliko sekundah brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči eliksir « Venero* in ne bo Vam žal. — Stekleničica: proti vnaprejšnjemu plačilu 10 Din, po povzetju 18 Din, dve stekleničici 28 Din, tri stekleničke 38 Din. — Prodaja in razpošilja ga po pošti: Cotič Rudolf, Ljubljana VII., Janševa ulica št. 27 (prej Kamniška ulica št. 10 a). 164 Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. cTehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Pletilne stroje prodaja na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/L Obvestilo. Podpisana Frančiška Jezernik, vdova po Jožefu Jezerniku, izdelovatelju harmonik v Kotredežu št. 22, obveščam s tem cenjeno občinstvo, da se bo obrt v polnem obsegu, kakor doslej, še nadalje izvrševala. Zaposlila bom najboljše moči, ki so v izdelovanju harmonik izvežbane že nad deset let. Nadalje naznanjam, da.se bodo izdelovale vsakovrstne harmonike (diatonične in kromatične) po najnovejšem sistemu, ki so tehnično najpopolnejše. Sprejemajo se slej ko prej vsa popravila harmonik, ki se tudi na novo uglašajo. V zalogi imam tudi raznovrstne harmonike. Priporoča se Frančiška Jezernik, Kotredež št. 22, 162 Zagorje ob Savi. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,