dobrodošli na de
j
glasilo Občine Veržej :: " l : števil
: županova beseda
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
L Leto, ki ga živimo in počasi zaključujemo, je bilo za Občino Veržej zelo
razgibano, zato je prav, da ob koncu leta potegnemo črto pod izvedeno, ugotovimo, ali smo izpolnili zadane cilje in se z novimi cilji zazremo v prihodnost.
Leto 2012 je bilo za našo občino v investicijskem smislu izjemno uspešno. Uspeli smo izvesti največje investicije v zgodovini občine, ki so dale krajem novo podobo in pomenijo bistveno izboljšanje kakovosti življenja naših občanov. Ureditev osrednjega dela naselja Veržej, z ureditvijo trga Slavka Oster-ca, je centralnemu delu Veržeja dala povsem novo, lepšo podobo, obenem pa je bistveno bolj poskrbljeno za varnost vseh udeležencev v prometu. Zelo sem bil vesel velikega števila občanov na otvoritveni slovesnosti, saj ste s tem pokazali, da ste investicijo vzeli za svojo in da ste z novo podobo zadovoljni. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k temu, da je bila otvoritev tako prijetna za vse nas.
Tudi v Bunčanih smo uspeli zaključiti investicijo v izgradnjo kanalizacijskega omrežja in pridobiti uporabno dovoljenje, ki v nadaljevanju omogoča, da se prebivalci že lahko priklopijo na kanalizacijsko omrežje. Dodatno smo ob izgradnji kanalizacijskega omrežja uspeli rekonstruirati ceste, ki pa bodo končno podobo s fino asfaltno preplastitvijo dobile ob izgradnji vodovodnega omrežja. Posebej bi žele izpostaviti dejstvo, da smo ena redkih, če ne edina občina v Pomurju, ki imamo v celoti izgrajen kanalizacijski sitem in urejeno čiščenje odpadnih voda, kar se mi zdi izjemna naložba v prihodnost, predvsem z vidika ohranjanja zdravega okolja in zdrave pitne vode.
Skupna vrednost obeh investicij je znašala 1.587.440,81 EUR.
Tudi v naslednjem letu imamo kar nekaj smelih ciljev, ki jih v tem trenutku umeščamo v proračun občine za leto 2013. Med investicijami je potrebno izpostaviti izgradnjo vodovodnega omrežja in nadaljevanje urejanja trškega jedra v Veržeju. V letu 2013 bomo dokončno sprejeli nov Občinski prostorski načrt, ki bo občini omogočal nove razvoje možnosti. Želimo izdelati tudi nekaj projektne dokumentacije, predvsem projekt za nov vrtec.
Seveda pa bomo zelo skrbno spremljali razpise posameznih ministrstev, ter tako ob uspešnih prijavah na razpise poskušali oplemenititi naša razvojna sredstva.
Pričakujem, da bo občinski svet predlog proračuna za leto 2013 v prvem branju potrdil še letos, tako da vse že sedaj vse skupaj vabim k javni obravnavi in posredovanju pobud in predlogov.
Spoštovane občanke in občani, v mesecu decembru bo Občina Veržej spet zaznamovana z božičnim dogajanjem, saj se bodo Banovci spet spremenili v Božično vas, v Veržeju, v Centru DUO pa je na ogled razstava slovenskih jaslic. Tudi letos bomo na Štefanovo blagoslovili konje, saj je to druženje postalo že tradicionalno. Vabim Vas, da se prireditev udeležite v čim večjem številu!
Lepe praznične dni!	Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
^Spoštovane občanke in ^ občani Občine Veržej! ■ Naj vam božični čas prinese osebni mir, srečo in ljubezen. V vaše družine, med prijatelje, sodelavce se naj naselita nasmeh in prijazna beseda. Novo leto 2013 pa naj bo manj stresno in bolj uspešno, predvsem pa naj bo napolnjeno z upanjem.
Naj bo čim manj skrbi in veliko razumevanja med nami. Naj vam leto 2013 prinese obilo zdravja in mnogo razlogov za veselje in zadovoljstvo.
Srečno!
Slavko PETOVAR, dipl. ing. agr., župan Občine Veržej
dobrodošli na desnem bregu Mure
Funkešnica
isSN C506-905x. uredniški odbor Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Mateja Rus (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl. foto na naslovnici Damir Skuhala. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom &Graf. založnik Občina Veržej. tisk Tiskarna Klar d. o. o., Murska Sobota. naklada 500 izvodov. FUNKEŠNiCA Ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.centerduo.si/tic/node/204 in www.marianum.si.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej T +38 6 2 58 44 480 F +386 2 58 44 488 E obcina.verzej@siol.net S www.verzej.si
C
TIC Veržej - Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1, 9241 Veržej T + 386 2 585 12 69 T +386 51 654 778 E center.duo@siol.net S www.centerduo.si
: občinski utrip
ZAPIS S 14. REDNE IN 1. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE VERŽEJ
Člani občinskega sveta so se po počitnicah sestali na 14. redni seji. Osrednja točka dnevnega reda seje je bil Odlok o rebalansu Občine Veržej za leto 2012, s katerim smo spremenili dotedanji veljavni proračun za tekoče leto. Razlog za spremembo proračuna tiči v spremenjeni oz. zmanjšani vrednosti primerne porabe, dohodnine in finančne izravnave, ki pripada naši občini. Zaradi tega je bilo potrebno poseči tudi na odhodkovno stran proračuna ter narediti nekaj strukturnih sprememb. Občina Veržej tako v rebalansu načrtuje za 7.270,80 EUR nižje prihodke in kar za 28.993,19 EUR nižje odhodke. Tako znaša višina proračuna 2.701.314,56 EUR.
Tekoči odhodki se v skupni masi zmanjšujejo za 11.807,68 EUR, razlike pa so naslednje:
•	Sredstva za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalcev za socialno varnost se zmanjšujejo zaradi uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel v način obračunavanja plač. Gre za znižanje v skupni višini 9.372,05 EUR.
•	Izdatki za blago in storitve so se v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšali za 4.885,63 EUR.
Tekoči transferi so se v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšali za 10.006,31 EUR, te spremembe se nanašajo na zmanjšanje transferom posameznikom in gospodinjstvom. V okviru teh transferjev ostaja višina finančnih spodbud za novorojence nespremenjena, zmanjšuje se višina stroškov za regresiranje prevozov otrok v šolo, zaradi spremenjene dinamike uveljavljanja pravic iz javnih sredstev pa se povečuje višina sredstev za regresiranje oskrbe v domovih, kjer so se občutno zmanjšali osebni prejemki oskrbovancev teh institucij, pa tudi cene oskrbe v domovih so se povečale. Med transferi posameznikom in gospodinjstvom beležimo tudi zmanjšanje odhodkov za subvencioniranje stanarin, za plačilo razlike med ceno programov in plačili staršev v vrtcu Veržej in zunanjih vrtcih.
Investicijski odhodki se prav tako zmanjšujejo v primerjavi s sprejetim proračunom za 4.378,92 EUR, medtem ko se investicijski transferi znižujejo za 2.800,28 EUR. Kljub znižanjem investicijskih odhodkov in transferov bo realizacija začrtanih ciljev ostala nespremenjena.
Poleg rebalansa je Občinski svet Občine Veržej sprejemal odločitve, ki se nanašajo predvsem na mlajšo populacijo občanov. Na predlog Osnovne šole Veržej je bila potrjena sistemizacija dela v vrtcu Veržej za obdobje od 1. september 2012 do 31. avgust 2013. V šolskem letu 2012/2013 vrtec deluje s tremi skupinami. Vpisanih je 42 otrok, vendar še vsi ne obiskujejo vrtca, ker še niso dovolj
stari. Temu številu otrok in skupinam se s Pravilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje mora prilagoditi kadrovska sestava vrtca.
Člani občinskega sveta so sprejeli tudi Sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstveni programov v vrtcu Veržej. Sprejeta ekonomska cena je tako za malenkost nižja zaradi znižanja višine regresa za letni dopust zaposlenih. Ekonomska cena za otroke v starostni skupini od 1-3 let znaša 486,05 EUR, za otroke v starostni skupini od 3-6 let pa 377,93 EUR.
Občina Veržej je že leta 2006 uvedla dodeljevanje denarnih spodbud študentom, kar je naletelo na lep odmev. V dosedanjem pravilniku je bilo navedeno, da pripada stimulacija študentu v višini, ki je odvisna od stopnje študija, nov pravilnik, ki so ga člani občinskega sveta sprejeli, pa uvaja enotno višino stimulacije 80 EUR ne glede na stopnjo študija.
V sredini oktobra 2012 so se člani občinskega sveta sestali na 1. izredni seji občinskega sveta. Razlog za sklic izredne seje je bil v oblikovanju pravil za izvolitev predstavnika Občine Veržej v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta ter izvedba volitev predstavnika Občine Veržej. Člani občinskega sveta niso podali nobenega predloga za kandidata za člana državnega sveta, so pa izvolili predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta (elektorja). Izvoljen je bil župan Slavko Petovar.
1. izredno sejo so člani občinskega sveta izkoristili tudi za to, da so razveljavili dosedanji Odlok o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki ter sprejeli Odlok o spremembi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Veržej.
Razlog razveljavitve dosedanjega Odloka o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za družine z dvema ali več otroki je v tem, da dosedanja tovrstna oprostitev plačila občinskih prispevkov ni več v skladu z novimi veljavnimi državnimi predpisi.
Razlog sprejetja spremembe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Veržej je v uskladitvi rokov za pritožbe Zakonu o splošnem upravnem postopku.
Bojan Ferenc
{ www.verzej.si
3 Funkešnica 4/2012
: občinski utrip
INTERVJU: MELANI KOROŠEC_
Prleške dekline že od nekdaj veljajo za luštna dekleta.
V	tekoči številki Funkešnice vam tako predstavljamo simpatično Verženko Melani Korošec, ki jo je pot med drugim zanesla tudi v manekenske vode. 18-letna Melani se rada sprehaja po modnih pistah. Kdaj kot navihana mladostnica, spet drugič kot predrzna in samozavestna manekenka.
Pred dobrim letom dni si se začela ljubiteljsko ukvarjati z manekenstvom. Kakšne so tvoje prve izkušnje in kaj te je pravzaprav pripeljalo do te odločitve?
Vpisala sem se na manekensko šolo Tadeje Ternar, kjer imam opravljena dva tečaja. Prvi je trajal 4 mesece, zaključili pa smo ga z modno revijo, na kateri sem se prvič sprehodila in počutila kot manekenka. Obiskovala sem še nadaljevalni tečaj, ki je trajal 3 mesece, kjer je bilo vključeno tudi fotografiranje s Tanjo Zrinski. Tudi ta tečaj se je zaključil z modno revijo. Mislim, da je bila to želja že od malih nog, v družinskem albumu se namreč najdejo kakšne manekenske slike iz otroštva.
Kaj je definirano pod visoko modo in ali v Sloveniji visoka moda sploh obstaja?
Razlika je pri fotografiranju, pozah. Obstajata namreč komerciala in visoka moda. Pri visoki modi je razlika že v obrazni mimiki (pogled je bolj močan, oster, odvisno kakšno vlogo igraš) ter v pozah, ki so ekstremne. Pri tem pomembno vlogo igra oblika obraza in njegove poteze. Pri komercialnih predstavljaš bolj kakšna oblačila, si prijazen, več te uporabijo v reklamah. V Sloveniji se trudijo, ampak ni pogojev, finančno stanje je slabo.
V	relativno kratkem času si dokazala, da ti je hoja po modnih brveh pisana na kožo, pohvale dobivaš iz različnih krogov. Ali ostaja manekenstvo zate hobi ali se želiš bolj profesionalno posvetiti tej panogi?
Zaenkrat na to gledam kot na hobi, mi je bolj po domače povedano »za dušo«. Če bi se s tem želela ukvarjati profesionalno, bi morala oditi v tujino, kar pa mi zaenkrat ni v interesu.
Katerim pogojem mora ustrezati dekle, če se želi ukvarjati z manekenstvom?
Pri Tadeji ni bilo omejitev glede višine ali teže. Super višina je nad 175 cm. Dandanes podhranjena dekleta, ki se jim vidi vsaka kost, niso več top, ampak dekleta z normalno težo.
Tvoja vzornica med manekenkami je ...
Manekenka Nina Rajbar, bila je naša učiteljica, ki nam je predala svoje zanje, ki ga res ima in stvar obvlada. Na modnih brveh je prava diva.
Kot dijakinjo zadnjega letnika Srednje zdravstvene šole Rakičan te letos čaka tudi poklicna matura. Kakšni so načrti za naprej?
Namen imam študirati. Do zadnjega letnika sem bila
prepričana, da bom diplomirana medicinska sestra ali pa bon nadaljevala v smeri medicine. Ampak praksa, ki sem jo imela, me ni najbolj prepričala. Tako, da se še odločam.
V prostem času si zelo aktivna tudi med animatorji in folklorniki v domačem kraju. Kaj zate pomeni takšno udejstvovanje?
To so moji hobiji, ki me zares veselijo, uživam, počutim se sproščeno, rada sem v družbi prijateljev. Tudi takšne stvari ti v življenju prav pridejo.
Kako boš preživela božično-novoletne praznike?
Verjetno bolj doma, da si naberem moči za nove izzive, ki me čakajo prihodnje leto.
Ali pa s prijatelji izkoristimo kakšen predbožični izlet.
Kaj bi ob tem zaželela našim bralcem?
Ker se bližajo prazniki, bi vsem zaželela lep, miren božič ter srečno 2013. Ob tem pa, da se je treba preizkusiti na čim več področjih, da ugotoviš, kaj te veseli.
Mateja Rus
4 FGnkešnica 3/2012
:: občinski utrip
:: razpisi in projekti
OTVORITEV INVESTICIJE
Ureditev osrednjega dela naselja Veržej
Lepo nedeljo v sredini septembra smo v Veržeju praznovali. Svojemu namenu smo predali na novo urejen osrednji del naselja Veržej. Investicija, katere vrednost znaša 944.453,80 evrov, je obsegala ureditev parka Slavka Osterca s sprehajalnimi potkami in klopmi, izgradnjo kolesarske steze v Ulici Frana Kovačiča, ureditev pločnikov, ureditev odvajanja meteornih voda in ureditev javne razsvetljave s postavitvijo lepih obcestnih svetilk zvončaste oblike. Investicija je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za razvoj podeželja v višini skoraj 419 tisoč evrov.
Slovesnost otvoritve je potekala v dopoldanskem času, udeležilo pa se je je veliko število občanov in drugih gostov. Nagovoril jih je župan Slavko Petovar, ki je ob tem podrobno predstavil potek investicije in neusmiljen boj za pridobitev evropskih sredstev. V krajšem kulturnem programu so sodelovali učenke in učenci Osnovne šole Veržej, plesalci folklorne skupine Leščeček in pihalni orkester Društva upokojencev Ljutomer. Investicijo so z rezanjem traku slovesno predali svojemu namenu Drago Kosednar, predstavnik izvajalca gradbenih del SGP Pomrad Murska Sobota, Gizela Pucko Makari, nadzornica gradnje objekta ter župan Slavko Petovar. Po končani otvoritvi je novo veržejsko pridobitev blagoslovil še domači župnik, mag. Jožef Krnc.
Po uradnem delu se je prireditev nadaljevala v šotoru, v neposredni bližini objekta. Občani so se nove pridobitve veselili in se ob tem ob glasbi in plesu družili do poznih popoldanskih ur.
Bojan Ferenc
PREDSTAVITEV PROJEKTA PromVeržej
Občina Veržej in Zavod Marianum že nekaj let uspešno sodelujeta preko evropskih razpisov, s pomočjo katerih pridobivata dodatna sredstva, ki so namenjena za razvoj naše občine. Tokrat sta si partnersko podala roke v projektu PromVeržej, kar je skrajšan naslov za projekt Dobrodošli na desni strani Mure: Promocijske tiskovine Občine Veržej in Zavoda Marianum Veržej. Projekt sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: »Evropa investira v podeželje«, program LAS Prlekija. Projekt bo omogočal nadgradnjo turistične podobe naše občine, pridobitev strokovno turističnih produktov ter praznične podobe kulturne krajine. Vsak partner prevzema določene projektne aktivnosti, katere dajejo turistični ponudbi Občine Veržej dodano vrednost.
Vodilni partner Občina Veržej bo v sklopu PromVer-žej realiziral naslednje aktivnosti:
•	izdaja monografije Občine Veržej in organizacija tiskovne konference,
•	izdaja kompleta promocijskega gradiva (vložna mapa, brošura, razglednica ...),
•	okrasitev Božične vasi Banovci (pridobitev 10 okrasnih svetil),
Projektni partner Zavod Marianum Veržej je v sklopu projekta realiziral že vse predvidene aktivnosti:
•	izdaja dveh biltenov,
•	izdaja monografije ob 100-letnici Marijanišča,
•	izdaja kompleta 8 razglednic.
V sklopu priprave monografije Občine Veržej, je župan Slavko Petovar imenoval tudi 5-člansko komisijo, ki je odgovorna za pripravo in pregled vsebinske zasnove monografije Občine Veržej.
Prvo srečanje komisije je potekalo v torek, 4. decembra 2012 v prostorih občine.
Vsi občani vljudno vabljeni, da se, v kolikor v svojih arhivih hranite kakršnekoli podatke, dokumentacijo, zapisnike, poročila, fotografije, itd., ki se nanašajo na zgodovino ali sodobni čas krajev Veržej, Bunčani in Banovci, z zbranim gradivom obrnete na sedež Občine Veržej. Poskrbeli bomo, da bodo verodostojni podatki tudi vključeni v monografijo Občine Veržej.
Mateja Rus, koordinator projekta
5 Funkešnica 2/2012
: kulturni in šolski utrip
LEŠČEČKI ORGANIZIRALI 6. VEČER FOLKLORE
A 11. 2012 je v Kulturnem domu v Veržeju pote-Z.i±. »kal že 6. Večer folklore, ki so ga pripravili domači folklorniki FS Leščeček.
Polna dvorana obiskovalcev se je prepustila zapeljati v leto 1912. Odrsko prilagojene pomembne dogodke tega leta so smiselno dopolnjevale osebne izkušnje pripovedovalca, ki so skupaj risale preplet resničnosti in sanjarjenja, družbene vpetosti v čas in zgodbo posameznika v njem. Tako so se predstavili v štirih plesnih spletih:
•	splet »Lukef« (Trojka, Po zeleni travi, Ti si baba nora, Špi-cpolka, Starinski mak, Šotišpolka, Ti si moja);
•	splet »Pri Slomškovem mlinu« (Mazulin, Pemiš valček, Štajeriš, Šotišpolka, Mazurka, Čardaš);
•	splet »Žegnanje Marijanišča« (Angelsko čaščenje, Kri-žofski valček, Štajeriš, Polka po lufti);
•	splet »Sem hodil k dekleti« (Štajeriš, Zibenšrit,Malender, Šoštarpolka, Cvajšrit, Trablan, Tramplan).
Plesalci so se občinstvu predstavili v prazničnih in novih, delavskih oblekah, ki predstavljajo oblačilno dediščino našega kraja z začetka 20. stoletja.
Vokalna skupina »Leščeček« se je tokrat predstavila v mešani in ženski zasedbi ter tokrat pre-mierno tudi v moški zasedbi. Z ubranimi glasovi so zapeli ljudske pesmi s področja Štajerske. Prav tako se je letos prvič predstavil tudi hišni band »Lešče-ček«, ki je obiskovalce navdušil z venčkom ljudskih pesmi.
Na odru so se Leščečkom pridružili tudi gostje, in sicer Dekliški pevski zbor Pole poje iz Razkrižja z venčkom ljudskih
pesmi in »FS Klasje«, KUD Štefana Romiha Črešnjevec, ki je odplesala splet »Koroški plesi«.
Leščečki so se ob koncu prireditve zahvalili vsem obiskovalcem, ter sodelujočim pri pripravi večera. Svoji dolgoletni članici in nekoč tudi umetniški vodji skupine, Alenki Belec so podelili častno članstvo v skupini. Nekaj spodbudnih in pohvalnih besed pa sta članom FS Leščeček namenila župan Občine Veržej, Slavko Petovar in predsednica Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, Ksenija Seršen.
Ljubitelji ljudskih pesmi in plesov so z velikim navdušenjem spremljali koncert in bili navdušeni nad pristnostjo, usklajenostjo in kakovostjo odplesanih plesov in odpetih pesmi. Večer je bil zagotovo nepozaben, tako za mlade plesalce kot tudi obiskovalce.
Ponovitev koncerta je bila v soboto, 8. decembra 2012, ob 19. uri, v Domu kulture v Ljutomeru.
Damir Skuhala & Sara Vinkovič
IN MEMORIAM
MARJAN BELOVIC
Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej je nedavno ostalo brez dveh svojih nekdanjih predsednikov. Med leti 1980 in 1982 je funkcijo predsednika opravljal Marjan Belovič. V času njegovega predsedovanja sta najbolj živeli pevska in folklorna skupina. Po predsedovanju kulturnemu društvu je kasneje en mandat opravljal tudi funkcijo ravnatelja Osnovne šole Veržej.
ERIH MOHORKO
Med leti 1978 in 1980 je Erih Mohorko kot predsednik KD Veržej obudil dramsko sekcijo in postavil na oder ter režiral dramo Mišolov-ka od Agathe Christie. Poskrbel je za načrte o dograditvi dvorane, delovale pa so tudi tambu-raška, pevska in folklorna skupina. Kasneje je Mohorko obudil tudi Turistično društvo Ver-žej in postal njegov predsednik. Ustanovil je občinsko Turistično zvezo Ljutomer, nato pa je bil kot predsednik Pomurske turistične zveze soodgovoren za številna novo nastala turistična društva v Prekmurju. Oba bosta ostala v naših srcih in lepem spominu.
Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej
6 Fünkešnica 2/2012
:: kulturni in šolski utrip
LEŠČEČKI USPEŠNI NA SREČANJIH JSKD
Znotraj sekcije Leščeček, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej uspešno delujeta folklorna in vokalna skupina. Folklorna skupina Leščeček se je v letošnjem letu že drugič zapored uvrstila na Državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo 29. 9. 2012 v Mariboru. Splet »Sem hodil k dekleti«, katerega avtor je novopečeni vodja skupine, Marko Rus, je prepričal tako strokovno javnost kot tudi gledalce v Unionski dvorani.
M-TRSTA V SODELOVANJU Z ZLATKOM
Matej Trstenjak (glasbeno ime: M-Trsta) je 26. oktobra nastopil v kulturni dvorani v Črenšovcih. Dogodek je organiziralo Kulturno društvo Zaigraj, M-Trsta in ra-perka Nija pa sta poskrbela za ogrevanje odra, preden je nanj stopil poznan slovenski raper Zlatko (Zlatan Čordič). Vzdušje je bilo odlično, samo sodelovanje s priznanim ra-perjem pa je M-Trsti bilo v veliko čast. Sam si želi še več tovrstnih priložnosti z upanjem, da bo tudi njegova glasba kdaj dosegla toliko src kot jih je Zlatkova.
Novi nastopi in s tem nove izkušnje omogočajo promocijo ustvarjanja mladega glasbenika. Tako je v sodelovanju
V vokalni skupini Leščeček se družijo mladi iz različni koncev in krajev, vsi z eno željo - ohranjanjem ljudskih pesmi. Poleg izdane zgoščenke s spremno knjigo, »Te je lušno blo«, in drugih nastopov, so se septembra udeležili območnega srečanja Pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Staršah pri Mariboru. S sproščenim in dobrim nastopom so se uvrstili na regijsko srečanje, ki je potekalo oktobra v Svečini. Tam so ponovno dokazali, da so na dobri poti, saj so s pesmijo nasmejali ljudi v dvorani in na koncu poželi bučen aplavz. Po končanem nastopu je sledilo tisto najlepše. Prijetno, sproščujoče druženje ob kozarčku dobrega vina, ki se je začelo in končalo - kako drugače kot s pesmijo. Vokalna skupina Leščeček tudi v letu 2012 po oceni strokovne spremljevalke na regijskem srečanju dosega državni nivo, vendar so pred mladimi poustvarjalci ljudske glasbe letos imeli prednost spet starejši pevci ljudskih pesmi, ki se izmenično predstavljajo na državnih srečanjih.
Člani Vokalne skupine Leščeček smo zato ponosni, da smo lahko del tega. Doseženi uspehi, zadovoljni obrazi poslušalcev, prijateljske vezi, ki smo jih stkali in pozitivna energija pa nam dajejo željo po doseganju novih uspehov in ciljev.	Janja Lebarič
z Majo Seršen v mesecu novembru posnel božično pesem z naslovom »Božični čas«. Pesem je nastala kot sporočilo, da bi se ljudje zavedali čarobnosti teh praznikov in bi si vzeli čas za svoje bližnje, ter vsaj za trenutek pozabili na slabe stvari. Ideja o pesmi se je porodila ob projektu »Banovska božična vas«, saj sta M-Trsta in Maja tukajšnja domačina. Za glasbo sta poskrbela avtor besedila M-Trsta in Roman Sarjaš, slednji pa je naredil tudi aranžma. S tem je božična vas dobila še božično pesem. V nadaljevanju izsek iz pesmi, ki naj bo popotnica za lepo preživete praznike.
M. R.
Tisoče snežink pada iz neba.
Vasi in mesta so okrašena.
Stiski rok, voščila iz srca.
Ljubezen in toplina obdarujeta človeka.
Smeh otrok, sreča se podvoji.
Naj ostane le mir. Odidejo naj skrbi.
Ne pusti, da odleti mimo ta čas.
Vsak trenutek naj ti da smeh na obraz.
Lepe želje naj dobijo krila,
usliši naj jih dobra vila.
Vzemi srečo, najdi pravo pot.
Na njej ne ustraši se lastnih zmot.
Pred nami se vedno splužijo poti -
izginejo sledi, ostanejo spomini.
Ne glej na čas, pusti slabe stvari.
Glavo gor! Svet na dobrih stoji.
7 Funkešnica 4/2012
: kulturni in šolski utrip
KOMORNI ZBOR ORFEJ
je po nizu uspehov na festivalih in tekmovanjih v novembru nastopil še v prestižni Koncertni hiši v Berlinu.
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera deluje od leta 1989.
Stalni umetniški vodja zbora je Romana Rek, ki poučuje na Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru. Zbor je od leta 1994 sodeloval na številnih festivalih doma in v tujini. V okviru več koncertnih turnej je zbor nastopil v Sloveniji, na Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, v Avstriji, Švici, Španiji in Belorusiji. Komorni zbor Orfej je v zadnjih letih uresničil vrsto zahtevnih projektov. S premišljenimi koraki je stopil tudi na tekmovalne zborovske odre. Leta 2006 je na Regijskem tekmovanju odraslih zborov Štajerske in Prekmurja dosegel največje število točk in prejel zlato priznanje.
Maja 2009 je zbor nastopil na 21. Mednarodnem zborovskem tekmovanju v Pecsu na Madžarskem in tam osvojil nagrado mesta Pecs (nagrada publike za najboljši zbor na tekmovanju), drugo mesto v kategoriji mešanih zborov in posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe Knuta Nysteda.
Novembra 2009 se je Orfej udeležil Regijskega tekmovanja odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin na Ptuju. Na tekmovanju je dobil Orfej med vsemi zbori največje število točk. Strokovna žirija mu je dodelila zlato priznanje, priznanje za najboljši mešani zbor, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisano od 20. stoletja do danes in priznanje zborovodji za najboljšo izbiro programa. Leta 2010 je Orfej nastopil na najpomembnejšem slovenskem zborovskem tekmovanju na Naši pesmi 2010 (Maribor, 17. - 18. april 2010), kjer mu je strokovna žirija dodelila 93 točk in najvišjo, zlato plaketo.
Septembra 2011 je zbor na 46. Mokranjčevih dnevih v srbskem Negotinu dobil 92,66 točk, rezultat za zlato plake-
to in s tem osvojil drugo mesto. Lani se je Komorni zbor Orfej uvrstil tudi na eno prestižnejših zborovskih tekmovanj »Tolosa Chor Competiton«, ki je eno od šestih tekmovanj, na katerih se je mogoče uvrstiti na finalno tekmovanje za Veliko nagrado Evrope.
Uspehi v preteklosti prinašajo tudi nove priložnosti. V začetku letošnje sezone je Komorni zbor Orfej prejel povabilo k sodelovanju v prestižnem projektu v Nemčiji. Projekt je potekal od 9. do 14. novembra. Orfej je nastopil na enem najodličnejših svetovnih odrov. V berlinski Koncertni hiši (Konzerthaus Berlin) je sodeloval pri izvedbi 9. Beethovnove simfonije skupaj z zborom Junges Ensemble Berlin, orkestrom Prometheus-Ensemble Berlin in solisti, pod vodstvom dirigenta Franka Markowit-scha. V okviru projekta »L.V. Beethoven - 9. Sinfonie, Ein projekt für Evropa« je izvedel še koncert v Rüdersdorfu blizu Berlina. Osrednji koncert v Berlinski koncertni hiši, ki velja za enega najprestižnejših koncertnih objektov v Nemčiji in Evropi, je bil deležen velike medijske pozornosti. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu, nemško Ministrstvo za izobraževanje ter mesto Berlin. Dvorana, v kateri so doslej imeli možnost nastopati le redki posamezni vrhunski glasbeni umetniki iz Slovenije, je bila v času koncerta napolnjena do zadnjega kotička. Petje v taki dvorani je bilo prekrasno doživetje za vsakega pevca.
Načrti Komornega zbora Orfej so tudi v prihodnosti veliki. Ob zaključku leta se pripravljamo na sprejem novih članov. Zato vljudno vabljeni in dobrodošli vsi, ki radi pojete, imate vsaj malo posluha in ste radi v družbi zagnanih mladih in nekoliko manj mladih ljudi (Kontakt: pokliči
041 295 180 ali piši na info@orfej.si).
Zbor bo skupaj s člani Komornega zbora Krog iz Ljubljane 13. januarja 2013 pripravil božični koncert v ljutomerski cerkvi. Za leto 2013 zbor načrtuje udeležbo na dveh mednarodnih tekmovanjih v tujini. Prav tako pa je želja članov zbora, da po dvajsetih letih delovanja uresničimo še eno dolgoletno željo in cilj, da bi zbor dobil svoje prve prave koncertne obleke.
Bojan Ferenc, Ksenija Seršen
8 Fünkešnica 2/2012
:: kulturni in šolski utrip
LAHKIH NOG NAOKROG - PO AMERIKI
Natančneje po vzhodni obali Združenih držav Amerike. Delo v tujini, spoznavanje novih ljudi, njihove kulinarike, načina življenja in seveda čudovitih krajev. Lake George v gorah Adirondack, Saratoga Springs, nato Boston, New York, Philadelphia, Washington, Charleston in Miami. Spoznala sem tako čudovite ljudi, ki so vsekakor razbili stereotipe, ki jih imamo o Američanih. Ali pa sem imela srečo, da sem se gibala med takimi ljudmi. Verjamem v to, da kar daš, se ti bo prej ali slej vrnilo. V ZDA sem odšla brez pomislekov ali nekih pričakovanj, kajti menim, da nas ravno pričakovanja, ki si jih ustvarimo, delajo nezadovoljne oziroma razočarane, ko se ne izpolnijo.
V času bivanja v Miamiju, ki je bil moja zadnja točka, sem bila v mednarodnem hostlu, tam pa sami Balkanci. Tako sem se po petih mesecih počutila skoraj kot doma. Sicer pa; neokrnjena narava v gorah Adirondack, revščina Brooklyina, stand up komedije v New Yorku, delfini v sončnem Miamiju, zgodovina Charlestona ter znamenitosti ostalih mest in seveda nova poznanstva iz vsega sveta.
To je zame Amerika. Enkratna izkušnja. Priporočam vsakemu, da se kdaj poda na solo izlet. Sploh pa študentom, kajti ravno v študentskih letih je veliko priložnosti za razne študentske izmenjave, delo in nabiranje izkušenj v tujini.
Veliko zanimivega se je zgodilo, izpostavila bi velikodušnost ene Američanke, ki sem jo spoznala in z njo preživela kakšen teden v Charlestonu. Gospa (74 let) mi je ponudila prenočišče, brez da bi me kdaj prej srečala ali vedela karkoli o meni. Vzela si je čas in mi razkazala košček njenega sveta. Ko sem jo vprašala, kako se ji lahko zahvalim in oddolžim za vse kar mi je dala, je rekla »Give it forward!«, kar pomeni »daj naprej«. Njena ideja o ljubezni. Nekdo je bil dober do mene, jaz sem zdaj do tebe, ti boš do nekoga tretjega. To so stvari, zaradi katerih je vredno potovati. Širite dobro energijo in dobili jo boste nazaj. Zagotovo.
Podobno se mi je še prej zgodilo v New Yorku, ko sem ostala brez prenočišča in mi je Angel (tako mu je bilo ime) odprl svoja vrata. Bi tudi vi odprli vrata neznancu?
Tadeja Puhar
Lake George
New York
SPREJEM V ŠOLSKO SKUPNOST_
V letošnjem šolskem letu obiskuje 1. razred 9 učencev. V prvih tednih septembra so spoznavali šolo, učitelje in učence na šoli. Tako je prva negotovost hitro minila in kmalu so se učenci začeli pridno pripravljati na našo prvo prireditev. Konec oktobra so se s kulturnim programom, pri izvedbi katerega so jim pomagali tudi starejši učenci, predstavili učencem in učiteljem šole, popoldne pa še svojim staršem in sorodnikom. Z izreko svečane obljube so postali del šolske skupnosti OŠ Veržej. SARA: Meni je v šoli najbolj všeč, ko se igramo in poslušamo pravljice.
ŠPELA: Všeč mi je, da se s sošolkami igramo. BRINA: V šoli mi je všeč, da ustvarjamo, rišemo, slikamo. ALJA: Všeč mi je, da rešujemo naloge, ki nam jih da učiteljica.
UL: V šoli mi je všeč, da se igramo z Gormiti in Beybladi.
PATRIK: V šoli mi je všeč, da se učimo.
ROK: V šoli mi je najbolj všeč šport v telovadnici.
KAJ PA POČNETE V PODALJŠANEM BIVANJU? Pri podaljšanem bivanju imamo kosilo, se igramo, obiščemo knjižnico, imamo malico, veliko rišemo in pišemo, izdelujemo iz papirja, igramo nogomet in pišemo domače naloge.
Maja Majer
9 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
MEDNARODNI PROJEKT COMENIUS
V šolskem letu 2012/13 se je tudi naša osnovna šola vključila v mednarodni projekt Comenius, ki je financiran s strani EU. Projekt je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi ter izboljšanju in povečanju mobilnosti učencev in učiteljev. Traja dve leti. Koordinator projekta na šoli je učitelj angleščine, Staš Rudolf. Naše partnerske šole v tem projektu prihajajo iz Romunije, Italije, Poljske, Bolgarije in Turčije.
Teden dni na obisku v Romuniji
Devetošolci Osnovne šole Veržej smo letos prvič imeli priložnost, da v okviru šolskega projekta obiščemo mlade iz Romunije. Ana, Tina, Rene in jaz smo se s tistimi, pri katerih smo pozneje stanovali, nekoliko spoznali preko spleta že pred odhodom od doma. Na kratko vam bomo predstavili nekaj utrinkov.
Naj začnem s prvim izletom, ki smo se ga udeležili v torek, 6. novembra 2012. Zjutraj ob 10. uri smo se zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali v dve uri oddaljen kraj Ocnele. Tam smo si ogledali nekdanji rudnik soli. Bili smo res presenečeni, kajti v podzemnih rovih so zdaj urejeni: nogometno igrišče, košarkarsko igrišče, mize za namizni tenis, restavracija, kino in največja podzemna cerkev v Romuniji. Imeli smo samo 30 minut časa, da smo si vse ogledali, potem pa so nam predstavili svojo največjo nacionalno legendo - Vlad Tepeš 3 ali drugače Drakula.
Naslednji dan, torej v sredo, nas je čakal nov izlet. Tokrat smo se odpravili čisto do bolgarske meje. Obiskali smo razvaline, na katerih je v rimskih časih stala velika palača. Šli smo tudi v nekakšen podzemni rov, v katerem smo naleteli na izvir vode. Če si to vodo popil, naj bi se ti izpolnila želja. Odpravili smo se tudi na ogled samostana, v katerem je bilo veliko kapelic in cerkva.
Ta dva izleta sta bila res nekaj posebnega, sicer pa mi je bil všeč celoten teden v Romuniji, saj je bilo to doživetje zame nekaj čisto novega.
Jaka Grantaša, 9. a
Prvo srečanje partnerskih šol je bilo v Romuniji, v mestu Slatina in je trajalo od 4. - 9. novembra 2012. Trije učitelji (Staš Rudolf, Marija Ferenc in Sašo Hladen) in štirje devetošolci (Ana Šterman, Tina Klement, Jaka Grantaša in Rene Heric) smo se odpravili na dolgo pot, ki pa je zaradi velikega pričakovanja minila hitro. Romuni so nas presenetili s svojo prijaznostjo in gostoljubnostjo, predstave in predsodki, ki običajno veljajo za Romunijo, pa so se hitro razblinili.
Partnerske šole se bodo srečale prihodnje leto, meseca marca, najprej v Bolgariji, nato pa v maju gostje iz vseh sodelujočih držav prihajajo v Veržej in dobro se bomo morali potruditi, da bomo kos tako odlični organizaciji srečanja, kot je to uspelo Romuniji.
Marija Ferenc, vodja šole
Predstavitev mesta Slatina
Mesto Slatina se nahaja na jugu Romunije, čisto blizu bolgarske meje. Ima okrog 80.000 prebivalcev. Mi smo se zadrževali v središču mesta, kjer ljudje večinoma stanujejo v blokih. Tudi jaz sem stanovala v bloku, in sicer v drugem nadstropju. Stanovanje je bilo majhno in povprečno opremljeno.
Del blokovskega naselja so tudi trgovine in lokali. Presenečena sem bila, da sem lahko v trgovini kupila artikle za bistveno nižjo ceno kot pri nas, v Sloveniji. Za primer vam lahko povem, da čisto enaka kapa - baretka v Romuniji stane 5, pri nas pa 20 evrov. Tudi kar se tiče hrane in pijače so cene tam nižje. V samem mestu nisem opazila bistvene razlike od mest v Sloveniji. Slatina ima asfaltirane ceste, urejene pločnike, nočno razsvetljavo in urejene parke. Glede čistoče sem imela zmotno mišljenje, saj sem bila skoraj prepričana, da je v Romuniji le-ta na nižjem nivoju kot pri nas. Vendar to ne drži, vsaj jaz nisem čutila v tem kraju, kjer sem stanovala, skoraj nobene razlike v primerjavi s kraji v Sloveniji. Prometni režim je podoben našemu, s tem, da so prevozna sredstva nižjega ranga. Kljub temu da velja splošno prepričanje, da so ljudje v Romuniji nekoliko temnejše polti, jaz tega nisem opazila.
Vzgoja otrok je po moji oceni veliko slabša od naše. Za primer vam povem, da sem sedela na klopi pred blokom, kjer so se igrali otroci, stari okrog 10 let. Kljub temu da se nismo poznali, je bila njihova igra namerno brcanje žoge vame in mojo gostiteljico, dokler nisva vstali in odšli. Nato mi je Ema povedala, da se to pri njih pogosto dogaja. Seveda to ne velja za odrasle in nekoliko starejše ljudi.
Nikakor se nisem mogla navaditi na njihov ritem življenja. Moja prijateljica Ema hodi spat po polnoči in zjutraj vstaja okrog enajste ure. Pouk se zanjo začne ob pol enih ter traja približno do šeste ure zvečer. Nato ima pozno kosilo, potem gre v park, kjer se pogovarja s prijatelji in zabava še na različne druge načine. Okrog desete ure se vrne domov ter do nočnega počitka dela domačo nalogo in se uči.
10 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
Zelo sem hvaležna za to izkušnjo, saj sem lahko spoznala nove ljudi in dogodivščine. Vendar za nobeno ceno ne bi zamenjala svojega življenja z njihovim.
Ana Šterman, 9. a
Romunska šola
Šola, s katero smo se povezali, ima 950 učencev, ki so stari od 6 do 19 let. Približno polovica vseh se ukvarja z različnimi zvrstmi športa, kot so nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, atletika, košarka, judo in grško-rimski slog rokoborbe. Na šoli dela skoraj 100 učiteljev. Nekateri so za splošno izobraževanje, drugi pa so trenerji.
Učenci hodijo v šolo ob dvanajsti uri in so tam vse do šeste popoldne. Ena šolska ura pri njih traja 50 minut, odmori pa so 10-minutni. Šolski predmeti so romunščina, angleščina, francoščina, nemščina, matematika, računalništvo, fizika, kemija, biologija, zgodovina, umetnost, tehnologija in glasba. Za šolsko malico ni poskrbljeno, zato si učenci največkrat prinesejo kos kruha ali zobajo sončnična semena. Zgradba sama je zelo velika in ima kar 4 nadstropja. Zraven nje je nogometno igrišče na umetni travi. Na drugi strani šolskega poslopja stoji telovadnica, ki je veliko večja kot naša. V njej imajo učenci odlične pogoje za treniranje. Sama notranjost šole se nekoliko razlikuje od naše. Hodniki so zelo ozki, zato je med odmori velika gneča. Ko greš mimo stranišč, se velikokrat čutijo neprijetne vonjave, saj so tako imenovani WC-ji »na štrbunk«.
Na nižji stopnji je v učilnicah do 15 učencev, na višji stopnji pa do 30. Pohištvo je moderno in vsak razred ima interaktivne table.
Rene Heric, 9. a
Prosti čas z mladimi različnih držav
Ko nismo bili na izletih in nismo imeli obveznosti v šoli, smo imeli prosti čas, ki nam ga ni primanjkovalo. Takrat smo lahko počeli, kar smo želeli, seveda so nas vedno spremljali naši gostitelji - Andreas je bil z Jakom, Ema z Ano, Petruc, kadar ni bil v bolnišnici, z Renejem in Oana je spremljala mene.
Med pogovori smo odkrivali nove besede v romunščini in ugotovili, da imamo veliko skupnih in podobnih besed z Bolgari. Zaradi kasnejšega prihoda in precejšne zadržanosti najstnikov iz Poljske in Italije se z njimi nismo preveč ujeli.
V	nedeljo popoldne, po prihodu in namestitvi na domovih, smo se vsi dobili na glavnem trgu, Esplenada, kjer je množica plesala Gangam Style. Potem smo šli brez Ane in Eme na klopi pred bloke, kjer smo preživeli preostanek večera. Glede na to, da je bil šele prvi skupni dan, smo se zelo dobro razumeli. Pogovarjali smo se o vsem, kar nam je prišlo na misel. Sporazumevanje je seveda teklo v angleščini, čeprav smo si včasih morali pomagati z vsemi mogočimi gibi in kretnjami, da smo pojasnili, kar smo mislili. Če se nismo razumeli, pa smo se vsaj smejali drug drugemu, ker smo bili smešni ob razlaganju.
V	ponedeljek zvečer smo šli z učitelji in učenci slatinske šole v disko. Dijaki prvega letnika so imeli ples, na katerem so izbirali kralja in kraljico. Reneja skoraj ne bi bilo tja. Njegov gostitelj Petruc je zbolel, zato je Rene moral sam najti pot na trg. Zgrešil je ulico in se skoraj izgubil. Na srečo se je vse dobro končalo. Ker si nihče ni upal na plesišče, smo se samo pogovarjali in fotografirali, potem pa šli na pogostitev v višje nadstropje. Spet smo jedli piščanca, s katerim so nas »razveseljevali« pri skoraj vseh jedeh vseh obrokov, Jaka pa nas je zabaval s čarovnimi triki.
V	torek je bil celodnevni izlet, katerega vam je opisal že Jaka, zato nismo imeli prostega časa.
V	sredo, po poldnevnem izletu, smo spet naredili krog po mestu in se ustavili v trgovini za prigrizke in kokakolo. Ob 18. uri so učenci slatinske šole za nas v kinu pripravili program, po njem pa smo s svojimi gostitelji in nekaterimi novimi bolgarskimi prijatelji šli na večerjo, na nekaj podobnega kot je kebab. Večer smo zaključili na trgu Esplenada, kjer sem s fotografiranjem vse spravljala ob živce.
Zadnji dan, v četrtek, smo imeli dopoldan v šoli intervju, vso popoldne pa smo bili prosti. Po šoli smo se vsi, kot vedno, dobili pred bloki, da bi se dogovorili, kaj bomo počeli zadnji skupni dan.
Najprej smo šli v restavracijo na pice, kjer nas je Cvetomir, fant iz Bolgarije, spet spravljal v smeh, Jaka in Rene pa sta ponovno želela prepričati z izmišljeno zgodbo, da sta dvojčka. Nikogar nista prepričala. Ta večer se je dogajalo še marsikaj, ampak nekaj tančic skrivnosti naj le ostane. Minilo je kot blisk, in morali smo se posloviti od svojih novih prijateljev. Zjutraj pred odhodom smo še naredili nekaj skupnih fotografij, se objeli in si obljubili, da se še srečamo, če ne prej pa konec maja, ko bo srečanje pri nas, v Sloveniji.
Tina Klement, 9. a
11 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
HIŠA EKSPERIMENTOV
V preteklem šolskem letu sta učenca naše šole, Tilen Forjan in Vito Nahberger, pod mentorstvom učitelja Ivana Poljanca, sodelovala na državnem Tekmovanju ela-stomobilov in dosegla odlično prvo mesto. Del nagrade, ki sta jo učenca dobila, je bilo tudi gostovanje Hiše eksperimentov na naši šoli. Tako sta demonstratorja Hiše eksperimentov, Blaž in Tina, v četrtek, 22. 11. 2012, obiskala naš kraj in v sklopu projekta »Bliža znanosti se cesta, nje se, ljub'ca veselim«, izvedla tri t.i. znanstvene dogodivščine: Plinologijo, ki se je odvijala v dopoldanskem času za
učence osmih in devetih razredov, Težiščelogijo, ki je bila namenjena vsem zaposlenim naše ustanove in Zvokologijo za vse krajane naše občine.
Učenci in zaposleni so bili navdušeni nad izvajanjem različnih poskusov, v popoldanskem času pa smo bili prijetno presenečeni nad velikim odzivom krajanov in mlajših učencev, ki so prišli pogledat zanimivo in malo drugačno gostovanje, kot je to običajno.
Marija Ferenc, vodja šole
HUMANOST NA OŠ VERŽEJ ŠE ŽIVI
Bližajoči se praznični dnevi so prav gotovo tisti, ki nas vzpodbujajo, da pogledamo okrog sebe in v še bolj žarki luči opazimo tiste, ki so v stiski, iz katere si ne morejo pomagati sami. Zato potrebujejo našo roko, katere pomoč s hvaležnostjo sprejmejo. Žalostni smo, da je stisk vse več, zato je naša odgovornost pomagati jim toliko večja.
Na OŠ Veržej dajemo poudarek humanosti že vrsto let. Ena izmed ustaljenih oblik je UNICEF-ova punčka. To je projekt, ki ga izvajamo že vrsto let, vanj pa so vključeni učenci od šestega do devetega razreda. Učenci izdelajo punčko iz cunj, pri čemer, ne le, da se zabavajo, izrazijo tudi svojo kreativnost in razvijajo ročne spretnosti. Zavedajo se, da so s svojo punčko pomagali enemu otroku pri nabavi cepiva proti šestim otroškim nalezljivim boleznim, predvsem v revnih predelih Afrike. Letos so učenci OŠ Veržej pomagali kar devetindvajsetim otrokom.
Vemo, da smo na pravi poti, zato smo sklenili, da bomo po tej poti ho-
dili še naprej. Veliko nam pomenijo potrditve našega dela in ko te pridejo tudi od neznanih ljudi, ki so slišali za naše punčke, smo toliko bolj zadovoljni.
Učenci OŠ Veržej z mentorico Mileno Sabotin
12 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
LITERARNI NATEČAJ V VZGOJNEM DOMU
Soseda
Imam zelo klepetavi sosedi. Včasih slonita na oknu in opravljata sosede. Jaz sedim na terasi nad njma, zato me ne vidita. Ena od sosed živi v bloku nasproti. Jaz sem na terasi in jo opazujem. Ona prepeva: "Aj, aj, si eučipegu, belisa, belisa, asi vose me mata..." in briše ploščice v kuhinji. V ritmu pesmi miga z boki. Nato preneha z delom. Pokuka skozi okno, da bi videla, če druga soseda sloni na oknu. Opazila me je. Trikrat zazeham, da bi bilo videti, da je nisem opazoval. Nalezla se je. Tudi ona zazeha.
Grozno! Njena usta so gromozanska, velika kot usta morskega psa!
Groza pregrozna! V njenih ustih se zableščijo ostri zobje. Me bo skušala ugrizniti? Prestrašeno seže z roko k ustom. Je že prepozno. Po zraku zleti proteza. Koga bo ugriznila?
To zgodbo je napisal Juan Kruz Igerabide.
Na nagradnem literarnem natečaju, ki smo ga v mesecu novembru izvedli v zavodu, so gojenci kot izhodišče prejeli zgornjo zgodbico. Njihova naloga je bila, da so jo morali, s kar največ domišljije in ustvarjalnosti nadaljevati. Vse prispele prispevke, ki so mimogrede vsi zelo zanimivi, lahko preberete na razstavi v holu našega zavoda. Za pokušino pa vam predstavljamo tri najuspešnejše. Njihovi avtorji si bodo v decembru za nagrado ogledali eno izmed kino-predstav v Murski Soboti.
Proteza leti po zraku in se obrača. Kar naenkrat se ustavi pred mano na terasi. Začne se tresti, potem se trese še močneje, kar naenkrat pa ji sredi glave poženejo oči. Videla me je. Takoj se je pognala proti meni in me s polno močjo ugriznila v gleženj. Ni popustila, zato sem jo z drugo nogo močno brcnil. Popustila je in se napojila z malo moje krvi. Zrasla je. Bila je velika kot človeška glava. Sedaj je začela skakati in spet me je ugriznila, tokrat za roko. Njena sila je bila enaka ugrizu nemškega ovčarja. Z drugo roko sem jo odrinil. Tokrat je dobila še več krvi in spet je zrasla. Bila je velika že kot kakšen prvošolček in tokrat je skakala še veliko dlje. Njeni kočniki so bili orjaški. Z vso silo je skočila vame, jaz sem se odrinil od tal ter jo brcnil v spodnja prednja zoba. Zbil sem ju. »Ne boš,« sem si mislil, ko je proteza odskakala na drugi konec terase. Videla je kri in takoj se je razkurila. Pognala se je proti meni. Skoraj bi me ujela, če le ne bi stekel proti vratom in v zadnji sekundi zavil. Ona se je zaletela in zarjovela. Izpljunila je še en zob in pri tem poškodovala požarno omarico, v kateri je bila sekira. Zagnala se je proti meni in me spet ugriznila. Tokrat mi je odgriznila tri prste leve roke. Vstal sem in proteza je spet zrasla. Sedaj je bila velika že tako kot jaz. Pognal sem se proti požarni omarici in vzel sekiro. S protezo sva bila vsak na svoji strani terase. Gledala sva se iz oči v oči. Na ves glas sem zakričal: »Ne boš me ubila. Jaz bom tvoj zobar!«. Pognal sem se proti njej. Skočila je prvič, drugič in že je bila pri meni. Zamahnil sem s sekiro, a se je izmaknila. Bila je utrujena, jaz prav tako izmučen in krvav, a zbral sem zadnje
kančke moči in se zadrl: »AAAAA!«. To je bila bitka za življenje. Proteza je skočila vame, jaz v njo in ...
Naenkrat sem se v kriku prebudil v svoji postelji in ves prepoten vstal. Med potjo na WC sem razmišljal o sanjah. Ne vem kaj so pomenile, a so vseeno bile THE BEST DREAMS EVER.
Matic L.
Koga bo ugriznila?«, se vprašam. In naenkrat pade proteza na tla in se razleti. Vsi sosedje so prihiteli ven, ker je soseda tako zakričala, da so mislili, da se ji je kaj hudega zgodilo. Vsi smo jo spraševali, kaj se dogaja. Ona pa nam odgovori, da se ji je zlomila proteza. Zaskrbljeni smo bili, kako bo dobila novo. Potem smo vsi odšli v svoja stanovanja, tudi soseda. Ker mi dogodek ni dal miru, sem čez kakšno uro stopil do nje. Predlagal sem ji, da bi lahko zbirali denar za njeno novo protezo, ampak pod enim pogojem. Zanimalo jo je pod kakšnim pogojem. Povedal sem ji, da ji bomo pomagali, če bo nehala opravljati druge in bo prijazna do vseh sosedov in ostalih ljudi. Strinjala se je, a je rekla, da se bo tega držala le, če bo res dobila novo protezo. Strinjal sem se z njenim pogojem. Tako sva oba, jaz in soseda, hodila od stanovanja do stanovanja in soseda se je vsakemu stanovalcu opravičila. Nazadnje sva šla k tisti drugi sosedi. Povedala ji je, da ona ne bo in tudi ne misli biti več nesramna do ostalih ljudi, če pa ona še naprej hoče biti nesramna naj le bo, vendar se naj zaveda, da je ljudje ne bodo imeli radi in jo bodo izobčili. Druga soseda je bila tako zgrožena in jezna, da je takoj začela pakirati kovčke in se je odselila. Mi pa smo zbrali denar za sosedino novo protezo, ob tem pa smo se zabavali in živeli srečno do konca dni.
Žiga Gabrijel S.
Sosedi je skozi okno padla proteza. Vsa prestrašena je odhitela z okna in se nekaj šopirila. Po mojem je nekoga poklicala po telefonu. Morda hčerko, ki jo je ubogala, kot če bi bila še vedno majhna deklica. Ko je končala s pogovorom, je bila kar precej vznemirjena. Ker pa je zelo težko hodila, proteze ni šla iskat, saj je precej vzvišena in preponosna, da bi znova uporabljala to protezo, ki je padla skozi okno na cesto. Počakala je hčerko in ko je prišla, sta odšli. Verjetno po novo protezo. Tako je tudi bilo. Slišala sem, kako se je bahala pred drugo sosedo, da ima novo protezo. Smejala se je tudi, če ni nihče povedal nekaj smešnega, le da bi vsi videli, da ima novo protezo. Jaz pa sem mislila, da ne bo imela druge proteze in sem se že veselila, saj tako ne bi mogla več ogovarjati drugih sosedov. Ker pa je ponovno imela protezo, je še naprej ogovarjala vse sosede, dokler se ni odselila. Čez nekaj časa se je odselila tudi druga soseda. Po mojem zato, ker ni imela več s kom klepetati. Tako zdaj v našem bloku nihče več ne opravlja in ogovarja.
Lucia S.
13 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
ZAVOD IMA TALENT_
Pri nas je veliko otrok, ki so vsak po svoje drugačni in vsak ima svoj talent. Prav zato smo v sredo, 28. novembra 2012 pripravili prireditev Zavod ima talent. Popoldan so otroci lahko pokazali, kateri so njihovi talenti. Prav zanimivo je bilo videti, kaj vse so naši nadobudneži pokazali. Nekateri so se opogumili sami, drugi v parih, eni v skupini, enim so pomagali celo vzgojitelji, nekateri pa so raje navijali za nastopajoče... V naših otrocih smo lahko spoznali pevske in igralske talente, raznolike kot so oni sami. Vsi skupaj pa smo preživeli lep popoldan. Čeprav so si zma-
ŠPORT NA OSNOVNI ŠOLI VERŽEJ_
MEDOBČINSKI PRVAKI V MALEM NOGOMETU
Učenci naše šole so se udeležili medobčinskega prvenstva v malem nogometu. Tekmovanje je bilo v Stročji vasi. Za našo šolo so igrali: Jaka Grantaša, Žan Kolmanič, Luka Pihler, Marko Maučec, Rene Heric, Nejc Kuzma, Dejan Mlakar, Jan Šepetavc in Žan Peras. V prvi tekmi so premagali OŠ Mala Nedelja z rezultatom 3:1, drugo tekmo so igrali proti OŠ Stročja vas, ter zmagali z rezultatom 4:0. V finalu pa je njihov nasprotnik bila OŠ Križevci. V finalu je po izteku igralnega časa bil rezultat 1:1. Nato so sledile enajstmetrovke. Več znanja in športne sreče so imeli učenci naše šole, ki so se na koncu veselili zmage. Najboljši strelec medobčinskega prvenstva v naši ekipi je bil Žan Kolmanič. Kot medobčinski prvaki so se učenci naše šole uvrstili na področno prvenstvo, ki bo v Radencih.
ANA IN RENE MEDOBČINSKA PRVAKA V TENISU
Prvi teden v oktobru je bilo medobčinsko tekmovanje v tenisu. Učenci in učenke so tekmovali v Ljutomeru. Za našo šolo so tekmovali: Ana Šterman, Taja Kukolj in Rene Heric. Medobčinska prvaka v kategoriji devetih razredov sta postala Ana Šterman pri dekletih in Rene Heric pri fantih. Taja Kukolj pa je osvojila tretje mesto.
KROS
V mesecu oktobru je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v krosu, katerega so se udeležili tudi učenci naše šole. Medobčinski prvaki so postali: Hana Vajs, Sabina Kopun, Jure Šterman, Žan Kolmanič, Nejc Kuzma in Marko Maučec. Drugo mesto je osvojila Nastja Novak. Tretje mesto so osvojili: Miha Rudolf, Nejc Brunec in Ivo Marinič. Na medobčinskem prvenstvu v krosu je tekmovalo več kot 200 učenk in učencev.
ge želeli prav vsi naši talenti, se je komisija odločila, da so zmagali fantje iz 6. skupine, ki so za nas pripravili prav poseben "rep". Na drugem mestu sta bila Danilo in David iz 4. skupine, tretje mesto pa je pripadlo Maticu iz 5. skupine. Pa še dva kratka vtisa nastopajočih.
ROKOMET (fantje)
V Ljutomeru je bilo medobčinsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Marko Maučec, Rene Heric, Jaka Gran-taša, Luka Pihler, Alen Zupanc, Jan Šepetavc, Dejan Mlakar, Adrian Pogorevc in Jure Šterman. Učenci naše šole so prvo tekmo igrali proti OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in izgubili z rezultatom 4:6. V tekmi za tretje mesto so premagali OŠ Križevci s rezultatom 7:4. Tako so učenci naše šole osvojili tretje mesto. Tekmovanja so se udeležili učenci iz petih šol.
ROKOMET (dekleta)
Konec meseca oktobra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v rokometu za starejše deklice. Udeležile so se ga tudi učenke naše šole. Za našo šolo so igrale: Tamara Rajh, Sabina Kopun, Ana Šterman, Saška Belec, Taja Kukolj, Petra Ivančič, Lucija Slavič, Nastja Borko in Nastja Novak. Učenke naše šole so prvo tekmo igrale proti OŠ Cezanjevci in zmagale po streljanju iz sedmih metrov. V finalu je naša ekipa igrala proti ekipi iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in izgubila za en gol. Tako so učenke naše šole osvojile drugo mesto. Tekmovanja so se udeležile učenke iz petih šol.
NOGOMET (dekleta)
Učenke naše šole so se udeležile medobčinskega prvenstva v malem nogometu. Tekmovanje je bilo v Ljutomeru. Za našo šolo so igrale: Tamara Rajh, Sabina Kopun, Ana Šterman, Nastja Novak, Nastja Borko, Staša Poštrak, Neja Zrinski in Petra Ivančič. Prvo tekmo so igrale proti OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in izgubile z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrale proti OŠ Križevci in zmagale z rezultatom 2:1. Tudi v tretji tekmi so zmagale proti OŠ Mala Nedelja z rezultatom 3:0. V malem finalu so učenke naše šole igrale
Najbolj všeč mi je bilo, ko sva z Danem prišla na oder. Priznam, da sem imel tudi tremo. Ko sva že nekaj časa pela, pa me je trema minila. Mislil sem, da bova zmagala, pa sodniki niso prav sodili.	Jernej M.
Na talentih mi je bilo lepo. Tudi jaz sem pela. Mislila sem, da bom zmagala, pa mi ni uspelo. Čestitam pa 6. skupini, ki je zmagala.	Sara D.
14 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
proti učenkam iz OŠ Cezanjevci in zmagale šele po streljanju enajstmetrovk. Najboljša strelka medobčinskega prvenstva v naši ekipi je bila Sabina Kopun. Kljub temu, da so učenke naše šole izgubile samo eno tekmo so na koncu osvojile tretje mesto. Tekmovanja se je udeležilo vseh sedem šol, katere imajo pravico nastopa na našem medobčinskem prvenstvu.
BADMINTON
Meseca novembra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v badmintonu. Iz naše šole so se ga udeležili: Vito Golinar, Tadej Raj, Lea Marinič, Bea Potočnik, Sara Vajs, Romina Erjavec, Lara Rozmarič, Dominik Černjavič, Ivo Marinič, Jure Šterman, Rene Heric, Ana Šterman in Sabina Kopun. Medobčinski prvaki so postali: Lea Marinič, Jure Šterman in Rene Heric. Drugo mesto so osvojili: Sara Vajs, Romina Erjavec, Ana Šterman in Ivo Marinič. Tretje mesto so osvojili: Bea Potočnik, Lara Rozmarič, Sabina Kopun in Tadej Raj. Zmagovalci so se uvrstili na področno prvenstvo v Lendavo, ki bo meseca januarja. Na medobčinskem prvenstvu je tekmovalo več kot petdeset tekmovalcev.
tomera in zmagala. Tako so učenke naše šole osvojile prvo mesto. Igralka z največ doseženimi koši na medobčinskem prvenstvu je bila Tamara Rajh.
MEDOBČINSKI PRVAKI V ODBOJKI
Ob koncu meseca novembra je bilo v Ljutomeru medobčinsko prvenstvo v odbojki za starejše dečke. Udeležili so se ga tudi učenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Marko Mau-čec, Rene Heric, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Žan Kolmanič, Blaž Brunec, Ivo Marinič in Jure Šterman. Učenci naše šole so prvo tekmo igrali proti OŠ Cezanjevci in zmagali z rezultatom 2:0. Drugo tekmo so igrali proti OŠ Stročja vas in zmagali z rezultatom 2:0. V finalu pa so premagali OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera tudi z rezultatom 2:0. Tako so učenci naše šole osvojili prvo mesto in se uvrstili na področno prvenstvo, ki bo meseca januarja v Murski Soboti. Tone Šterman
MEDOBČINSKE PRVAKINJE V KOŠARKI
V Ljutomeru je bilo medobčinsko prvenstvo v košarki za starejše deklice. Udeležile so se ga tudi učenke naše šole. Za našo šolo so igrale: Tamara Rajh, Sabina Kopun, Saška Belec, Taja Kukolj, Lucija Slavič, Lara Rozmarič, Nastja Bor- c ko in Nastja Novak. Učenke naše šole so prvo tekmo igrale | proti OŠ Stročja vas in zmagale z rezultatom 21:2. V finalu | je naša ekipa igrala proti ekipi iz OŠ Ivana Cankarja iz Lju- f
REPORTAŽA - BELTINCI
^ ~\7"\ odbojka za osnovnošolce gre naprej. Tokrat sta 0-L\._L/se v Beltincih udarili šoli Veržej/Ljutomer in Beltinci ter obleležili polovico skupinskega dela tekmovanja. Presenetili so predvsem osnovnošolci Beltincev, sicer ne z igro, temveč z lastno navijaško plesno skupino in fanatičnimi navijači iz podaljšanega bivanja kot tudi starejših šolarjev. Nisem mogel, da ne bi opazil sijočih transparentov, ki so jih med žolčno borbo vihteli domačini. Res pohvale vredno. Na žalost domačinom podpora s tribune ni kaj prida pomagala, saj so gosti iz Veržeja/Ljutomera že ob začetku prevzeli pobudo in z visokim vodstvom prišli do tretje le-
tošnje zmage. Igra ja bila izenačena le v drugem nizu, ko so igrali fantje. Močna sta bila predvsem servis in pa napad, saj so visoki igralci gostov dobili igro pri mreži. Skozi tekmo je koncentracija obeh ekip nihala, vendar domačini niso mogli pričarati preobrata in uloviti gostov. Ekipa iz Prlekije je dosegla za njih rekordnih skupnih 100 točk - končni skupni rezultat je bil 79:100 za goste. Najboljša igralca sta bila pri domačih Nina Gjorek in Sergej Kolar, pri gostih pa Gašper Luka Pevec in Nastja Novak. Čez dva tedna nas čaka povratna tekma med omenjenima ekpama v Ljutomeru.
Miloš Bavec
15 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
NOVINCI V VRTCU
Smo že v mesecu decembru in zima se nam hitro približuje. Nekateri smo že hitro pozabili 3. september, dan, ko so se šolska vrata, pa tudi vrata vrtca spet na veliko odprla.
Nekateri otroci so se letos poslovili od vrtca in sedli za šolske klopi, drugi, malo mlajši, pa so prvič prišli v vrtec. Vsi zaposleni v vrtcu smo se res trudili, da bi bilo vsem otrokom, tako novincem, kot tudi »starim« otrokom kar se da prijetno ter da bi se počutili lepo med nami. Seveda je bilo slovo od staršev težko, saj so starši le prvi in edini, zato se vzgojiteljice zavedamo, da moramo dati otrokom čim več ljubezni, razumevanja in spoštovanja do otroka in staršev, saj le s skupnim delom bomo vsem otrokom zagotovili brezskrbno otroštvo in bivanje v vrtcu.
Alenka Belec
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tudi letos smo se v našem vrtcu pridružili projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Vsem otrokom smo ponudili za zajtrk domač med, maslo, črn in koruzni kruh, mleko in jabolka. Člani Čebelarskega društva so nam podarili med, maslo, mleko in kruh pa smo dobili od domačih pridelovalcev. Pri zdravem zajtrku so se nam pridružili tudi župan Občine Veržej, g. Slavko Petovar, ter predstavnika Čebelarskega društva Veržej g. Alojz Novak in Milan Seršen. Z otroki smo se pogovarjali iz česa je lahko kruh, kako nastane moka, kako pridobimo maslo, kdo nam daje mleko ter kako nastane med.
Skupaj smo se pogovorili o pomenu zdrave hrane, prehranjevalnih navadah in kulturi prehranjevanja.
Z otroki smo zapeli pesem Čebelar in si ogledovali zloženko Čebelica, moja prijateljica.
Gabrijela Kuhar
JABOLČNI ŠTRUKELJ
V
mesecu oktobru smo v okviru projekta spoznavali domača jabolka. Skupaj z otroki smo se dogovorili, da
bomo v vrtcu naredili domač jabolčni zavitek (štrukelj). V domačem sadovnjaku smo natrgali jabolka, jih previdno zložili v košaro in jih odnesli v vrtec, kjer smo jih temeljito oprali in ugotavljali, zakaj so na njih pike, katerih ne moremo sprati. Nato so se otroci lotili lupljenja jabolk s posebnimi noži in ribanja jabolk. Zraven dela smo seveda večkrat tudi jabolka okušali. Vzgojiteljica Inga nam je pokazala, kako si naredimo testo za jabolčne štruklje. Otroci so ves čas z velikim veseljem sodelovali in poslušali navodila. Jabolčni štrukelj smo naredili tudi za Lana, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne sme uživati sladkorja. Ko smo štrukelj končali, smo ga odnesli v kuhinjo, kjer nam ga je kuharica spekla v pečici. Po vrtcu je kaj kmalu začelo prijetno dišati in komaj smo čakali, da bomo naš jabolčni štrukelj lahko tudi okušali. Otrokom je bil zelo dober in so ga tudi celega pojedli, najpomembnejše pa je, da so otroci z veseljem sodelovali in se naučili tudi kaj novega.
Mateja Majerič
MELISINI NAPITKI
S starejšo skupino našega vrtca smo že v mesecu septembru začeli izvajati projekt »Potujete z jezikom«. Najprej smo se z otroci pogovorili, kaj vse bomo delali in si uredili na naši zeliščni gredici. Podrobneje smo spoznali meliso.
16 Funkešnica 4/2012
:: kulturni in šolski utrip
Iz nje smo si naredili vodo z okusom melise, melisin čaj in melisin sok. Največ dela smo imeli z melisinim sokom, ki smo ga pustili stati tri dni in ga vmes tudi večkrat premešali. Otroci so vse sestavine tudi okušali. Najbolj pa so se otroci veselili dne, ko smo ga zunaj tudi prvič poizkusili in ga pili iz pravih, velikih kozarcev in s slamicami. Na tla smo si dali tudi debele odeje in se šli »plažo«, kot so rekli otroci. Naš melisin sok smo seveda ponudili tudi ostalim skupinam ter vzgojiteljicam in otroci so ponosni razlagali, kako je sok nastajal.
Mateja Majerič
TEDEN OTROKA
Tema Tedna otroka 2012: RADOSTI IN STISKE ODRAŠČANJA.
»TEDEN OTROKA« je projekt ZPMS, ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. V Tednu otroka se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, v javnost pa se preko medijev posredujejo sporočila otrok, ki jih pripravi ZPMS na podlagi sklepov Nacionalnega otroškega parlamenta in povzetkov ugotovitev iz Analize klicev na TOM telefon otrok in mladostnikov.
V našem vrtcu smo v tem tednu izvajali dejavnosti, kjer
so otroci iz Vrtca Veržej z velikim veseljem in zanimanjem sodelovali:
PONEDELJEK
-	6 letniki so sodelovali na krosu v sklopu OŠ Veržej, kros je potekal na nogometnem igrišču Veržej.
-	Mlajši otroci so si v vrtcu ogledali dokumentarni film o medvedkih.
TOREK
-	Dijaki predšolske vzgoje so nam uprizorili igrico »Zr-calce«.
SREDA
-	Na šolskem igrišču so vsi otroci iz vrtca sodelovali v športnem dopoldnevu. Najprej smo se ogreli, segreli mišice in se pripravili na »Ježkov tek«. Vsi sodelujoči so dobili medalje v obliki ježka.
ČETRTEK
-	V četrtek smo si na igrišču vrtca pripravili kostanjev piknik. Seveda so bili zelo slastni, le lupljenje nam ni šlo kaj preveč od rok.
PETEK
-	Narava nam kar sama ponuja ogromno raznovrstnega materiala, ki ga lahko izkoristimo za izdelovanje aranžmajev in dekoracij. Tudi mi smo se tega lotili in nastali so res čudoviti izdelki.
Alenka Belec
DEDKI IN BABICE V SREDNJI SKUPINI
V našem vrtcu se vsi zaposleni trudimo, da bi naš vrtec bil čim bolj odprt in prijazen do naših otrok, njihovih staršev, pa tudi starih staršev. Zato smo letos v srednjo skupino že povabili dedke in babice, ki so z nami preživeli dopoldan.
Pripravili smo igralnico, kjer so nas počakali in si preko videoprojekcije ogledali fotografije, ki so nastale med bivanjem otrok v vrtcu. Pozdravil jih je tudi ravnatelj OŠ Veržej, g. Borut Casar. Zatem smo se jim predstavili v kratkem kulturnem programu, ko smo zaplesali z lutkami, ki smo si jih izdelali sami, zaplesali in zapeli. Seveda so bili otroci nagrajeni z močnim aplavzom, dedki in babice pa so s ponosom zrli na svoje male »velike« vnučke in vnukinje. V naši igralnici smo jim postregli s keksi, ki so jih otroci s pomočjo vzgojiteljic vmesili in spekli čisto sami. Otroci so razkazali igrače v skupini, postregli »kavice«, ki so jih v kotičku dom skuhali sami. Kmalu je prišel čas kosila, ki ga je pripravila naša kuharica Darja. Skupaj smo si pogrnili prte, razdelili pribor, pojedli juho in sladico s kavico.
Ob odhodu domov so otroci dedkom in babicam podarili še darila - svečnike, ki smo jih izdelali sami, s katerimi si bodo lahko ogreli svoja srca v temnih mrzlih zimskih večerih in tako naredili praznični december še bolj prijeten.
Alenka Belec
17 Funkešnica 4/2012
: utrip marijanišča in župnije
PRIPRAVE NA VELIKO PRAZNOVANJE
Vdevetdnevnici pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Mihaela in stoletnice Marijanišča se je Veržej umirjeno pripravljal na vse slovesnosti. V cerkvi so se vsak večer vrstila premišljevanja o naši veri, v molitvenih urah pred Najsvetejšim pa smo se zahvalili in prosili za Božje milosti.
»Vrle žene« so se zbrale tako v Bunčanih kot na Kolodvorski v Veržeju k pletenju vencev za okrasitev župnijske cerkve in prireditvenega šotora. Pa ne zaradi same lepote, temveč zaradi obuditve starega običaja in s tem povezovanja ter druženja sosedov in znancev. Prav tako je na pomoč k postavitvi velikega šotora na dvorišču Marijanišča prihitela četa domačih možakarjev.
Tudi v Marijanišču so zaposleni pridno očistili prostore za goste od blizu in daleč. Še sreča, da je vse potekalo pod budnim varstvom sv. Mihaela in v zaupanju Mariji, Materi dobrega sveta, ki je zavetnica stoletnega Marijanišča.
Marko Suhoveršnik
OBNOVA STREHE KAPELE V BUNČANIH
Kot da je t. i. recesija pozabila na veržensko občino! Kot da je ta konec Slovenije nekaj posebnega! Medtem ko poslušamo nerganje in strahove pred zastraševanjem onih na visokih stolčkih, smo se v naši občini odločili za drugačno držo. Mi se ne damo. Pred kratkim smo praznovali obletnice in delovne uspehe tako v župniji in Marijanišču, kakor tudi v Občini: osrednji del trga je zablestel kot še nikoli doslej.
Tudi Bunčani nočejo zaostajati. Banovci imajo sicer priviligiran položaj zaradi termalnega izvira, zato so že v preteklosti uredili velik del infrastrukture. Veržej se seveda bori za primat, zato noče zaostajati. Bunčani pa se ponašajo s številnimi političnimi in cerkvenimi dostojanstveniki, zato na Banovce in Veržej ne gledajo z zavistjo, temveč odgovarjajo s svojo zavzetostjo. Letos so se lotili infrastrukture, obnovili so marsikatero znamenito fasado na starodavnih gruntarskih hišah, sedaj pa so se lotili še vaške kapele.
Pri skoraj štirih metrih širine in petih dolžine v svoji notranjosti se uvršča med največje vaške kapele tod okoli. A je kljub temu premajhna, ko je tam maša, šmarnice in druge pobožnosti. Lepa poslikava notranjosti in kip lurške Matere Božje v oltarju, zbira vaščane k srečevanju med seboj in z Bogom. Skrbno in vzorno skrbijo za ta več kot sto let star biser. Streha, kot vsaka reč na tem svetu, je dotrajala. Požrtvovalni domačini so se pod vodstvom Štumpfove Trezike odločili za temeljito obnovo.	Jožef Krnc
GLAS OD DRUGOD ALI POGLED NA STO LET OD DVEH, ŠE NE TAKO IZKUŠENIH »PROSTOVOLJK« ...
Doletela naju je čast, da sva smeli sodelovati in pomagati pri jubilejnem praznovanju Našega (velika začetnica ni napaka) salezijanskega zavoda Marianum v Veržeju. Čeprav sva storili le tisto, kar so nama naročili, nama je v Veržeju zmeraj lepo in toplo. Tu živite taki ljudje, da se človek pri vas vsakič znova počuti zaželenega in sprejetega. Zagotovo je nekaj na tem, saj k vam v vedno večjem številu prihajajo mladi in starejši.
Presenetilo naju je, da ste vaščani v tako velikem številu stopili skupaj, pomagali pri vsej organizaciji, strežbi, poleg vsega pa se je videlo, da to počnete radi in z zadovoljstvom. Tega
iz domačega okolja nisva vajeni. Da znate in veste, kako povezati tako velik praznik, kot je stoletni jubilej, s pristno slovensko tradicijo, ki ste nam jo pričarali z rokodelskim sejmom, pa si lahko štejete v velik plus. Veržejci, hvala Vam za vaše gostoljubje in Bog vam poplačaj za vse, kar ste nam(a) dobrega storili in ponudili. Ljudem tako ni treba poudarjati, da so znova in znova dobrodošli v vaši hiši. To vedo sami ...
Barbara iz Šentjošta nad Horjulom in Maja iz Šentruperta na Dolenjskem
18 Funkešnica 4/2012
: utrip marijanišča in župnije
UPODABLJANJE NAJSVETEJŠIH PODOB
Skupina tečajnikov ikonopisja je v začetku oktobra pod vodstvom mag. Silve Božinove in Vesne Deskoske za nekaj dni sejno sobo Zavoda Marianum spremenila v pravi slikarski atelje, če ne že v meditativni prostor srečevanja s Presežnim.
Svete podobe Jezusa, Bogorodice, angelov in svetnikov, med katere se je tokrat »prebil« tudi sveti Janez Bosko, so nastajali z zbranim in natančnim nanašanjem barv na grundi-rano desko. Liturgija sv. Janeza Krizostoma in drugih melodij vzhodnih Cerkva so pomagali k umirjenosti, notranjemu vznemirjenju in blaženju napačnih potez s čopičem.
Udeleženci so tečaj zaključili v kapeli Marije Pomočnice, kamor so novonapisane ikone prinesli k blagoslovu in tako tudi duhovno zaokrožili celoten tečaj.	Marko Suhoveršnik
MISIJONSKI PROSTOVOLJCI
Pregled dogodkov v naši župniji
30.9.2012
MIHOLOVO - ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Letošnji župnijski praznik smo farani naše župnije praznovali skupno s praznovanjem 100-letnice prihoda salezijancev v Veržej. Ob 11. uri je bila svečana sveta maša, ki jo je vodil beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar, ki je na začetku maše blagoslovil obnovljeni kip farnega zavetnika, svetega Mihaela nadangela. Po sveti maši je bila pogostitev za vse navzoče ob dobri kapljici in dobrotah domačih gospodinj.
Za nami je misijonska nedelja. Z veseljem opažamo, da čas t. i. globalizacije prinaša tudi marsikaj dobrega. Če so se pred desetletji evropskim kristjanom smilili umazani in goli zamorčki, ki jih je bilo mogoče videti na kakšni izmed redkih fotografij iz daljnih dežel tretjega sveta, je danes tovrstno pomilovanje preraslo v živahno dinamiko svojevrstnih izmenjav.
Misijonarji se občasno v Evropo pripeljejo z ekipo mladih pevcev ali pričevalcev, pogostejši obiski in sodobna tehnika pa so nas zbližali. Vedno več je tudi posameznikov in skupin, ki se na misijonske postojanke podajo iz Slovenije. Potem, ko se je g. Marko ob koncu poletnih počitnic letos že petič srečno vrnil iz Afrike z enomesečnega prostovoljnega dela na misijo-nu, smo njegovo ekipo povabili tudi v Veržej.
Kljub enotedenski »zamudi« (po misijonski nedelji) so nam prinesli misijonskega duha in nas navdušili. Pri maši je sodeloval domači otroški pevski zbor pod vodstvom Marjete Ivančič, po maši pa smo v Marijanišču odprli razstavo slik, ki so bile posnete v Mozambiku. Ob tej priložnosti je voditelj projekta, g. Marko s sodelavci, pripravil brošuro z naslovom Kapljica misijonskega prostovoljstva v drobcih Mozambika.	Jožef Krnc
26. - 27.10. 2012
SEMINAR ZA SODELAVCE KARITAS
V	Zavodu Marianum se je na dvodnevnem seminarju zbralo 120 sodelavcev Karitas iz mursko-soboške škofije. Geslo letošnjega seminarja je bilo »Veselje v sožitju«. Na seminarju so bile prisotne tudi naše članice župnijske Karitas. V petek, 26. oktobra je potekala okrogla miza v okviru katere so razpravljali o medgeneracijski solidarnosti v družini. V soboto, 27. novembra pa so priznani predavatelji - p. dr. Karel Gržan, p. Stane Bešter in Alojz Štefan predavali na temo osebne sreče, resničnega veselja in kako graditi odnose in živeti sožitje.
25.11. -2.12.2012 TEDEN KARITAS
V	tednu Karitasa, ki je potekal pod geslom »Veselje v sožitju«, so se članice župnijske Karitas udeležile dobrodelnega koncerta Klic dobrote v Celju in škofijskega klica dobrote, ki je bil na tretji osnovni šoli v Murski Soboti. Zbrana sredstva na dobrodelnih koncertih so namenili za pomoč družinam v stiski.
1. 12. 2012 MIKLAVŽEVANJE
Tudi letošnje miklavževanje, ki je bilo v soboto, 1. decembra, so pripravile članice župnijske Karitas. Otroci so najprej prisluhnili znameniti opereti in programu, ki ga je pripravila ga. Marjeta Ivančič z otroškim pevskim zborom, nato jih je Sv. Miklavž nagovoril, pohvalil in obdaril z bogatimi darili.
19 Funkešnica 4/2012
:: društveni utrip
NOVICE TD VERZEJ
30. september
Z veseljem smo se odzvali povabilu, da se predstavimo na Miholovem sejmu ob 100-letnici Marijanišča. Ob promocijskem materialu smo ponujali ajdove žgance, ki smo jim dali ime "materni žgojnki".
2. oktober
Sezono pohodov po Gozdni učni poti smo zaključili z jesenskim pohodom. Po vodenem pohodu smo zaključili s toplo malico. Letos smo si privoščili ribe na verženski način.
7. oktober
Članici TD, Majda in Mateja sta se prvo nedeljo v oktobru udeležili tekmovanja v kuhanju dodol v Puconcih.
4. november
V	Termah Banovci smo organizirali tretji ples "pritepen-cov" v občino Veržej.
Kaj imamo v programu?
V	decembru bomo krasili smreko na trgu Slavka Osterca.
Takoj, ko bo vreme ugodno, bomo zamenjali cvetlična
korita in posadili rože.
V IMENU ODBORA TD VERŽEJ VAM ŽELIM MIRNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO POZITIVNIH MISLI IN DEJANJ.
Božena Kosi, predsednica TD Veržej
3. PLES PRITEPENCEV OBČINE VERŽEJ
Zadnjo soboto v novembru je TD Veržej organiziralo ples pritepencev. Prireditev je bila v Termah Banovci. Ples je namenjen tistim, ki so se priselili v občino Veržej. Na njem smo podelili 21 listin, s katero je pritepencu podeljena pravica, da se imenuje občan Občine Veržej.
Ljudje so se v Veržej priseljevali zaradi različnih vzrokov. Največkrat je bila to ljubezen, ki je imela za posledico poroko in s tem ustvariti dom in družino. Tako se je Veržej močno razvijal in ljudje so našli tudi zaposlitev, saj je imel Veržej podjetja (zadrugo) in močne obrtnike. Zaposlili so se tudi v šoli, zavodu in vrtcu. Danes se preselijo v Veržej, da preživijo jesen življenja pri nas. Nekateri pridejo k nam ob koncu tedna, da si čez vikend naberejo novih moči.
V občini Veržej je priseljencev že skoraj več kot »ta pravih domačinov«. Srečanje teh ljudi je vedno zelo zanimivo. Radi se kaj pogovorijo med seboj, saj se ne poznajo in imajo priložnost na plesu, da se spoznajo in spregovorijo nekaj besed, ki so vedno prisrčne. Zaradi teh ljudi je v Veržeju tudi ostala šola, vrtec in še kaj, kar daje velik pomen in blaginjo Veržeju.
Večer je popestril ansambel Zadnji moment. Organizirali smo tudi družabne igre, katerim so se udeleženci plesa z veseljem pridružili. V zgodnjih jutranjih urah smo se razšli in dogovorili, da ples mora postati tradicionalen. Namen plesa pa ni samo dobiti listino, ampak tudi spoznati se med seboj.
Božena Kosi
Jesenski pohod po Gozdni učni poti
20 Funkešnica 4/2012
: društveni utrip
OPLOTNIČANI KOŽUHALI V BANOVCIH
Sončni sobotni popoldan, 6. oktober. Zbirališče na oplo-tniški avtobusni postaji. Skupina 25 članov TD Oplotni-ca s predsednico Zinko Leskovar na čelu, se je vkrcala na avtobus in odpeljala v Banovce na pomoč svojim pobratičem, članom TD Banovci. Pomoč je bila nujna, saj so Banovčani natrgali več kot 5 ton koruze, ki jo je bilo treba »skožuhati«. Delovno in vedro razpoloženi so se kar med vožnjo naučili pesmico, s katero so ob prihodu v Banovce pozdravili svoje delodajalske gostitelje. Melodija narodne, »Po dolincah slanca pada«, je zazvenela s prilagojenim besedilom: »Smo se v Banovce pripeljali, da vam bomo koruzo skožuhali, nato pa žgance skuhali in z vami likof proslavljali.«
Deležni smo bili glasnega aplavza. Predsednica TD Ba-novci pa je oplotniške goste pozdravila v pristni prlešči-ni: »Pozdrovleni naši prijateli. Kumaj smo vas čakali, da te prišli, ka smo teko koruze natrgali, taka smo se bojali, što de to vse oprava. Zaj najpret, mo se odpelali v Verži, tan mo poglednili Selezijanski center, potli pa idemo nazoj v Banofce, ki de se nekaj delalo. Čoka vas veka prikolica koruze, kero je treba skužuhati. Hlače ste si gvišno veke oblekli, ka vas malo napšemo, pa potle vun strosimo, ka nete kaj soboj odnesli, ka je pri nas tudi kriza, ka lipije prav pride za štrozoke, ki se gori spi. Po opravlenen dele, pa de se lehko pilo pa jelo, keko de šlo notri v vos. Ste me zaj vse razmili? Mi vas razmimo. Zaj pa vsi v avtobus.«
Preden smo se odpeljali do Selezijanskega doma se je predsednica TD Oplotnica, Zinka Leskovar, v imenu vseh zahvalila za dobrodošlico in v znak prijateljstva izročila predsednici TD Banovci, Jelki Klement, hlebček oplotni-škega kruha. Nato so se skupaj z gostitelji odpeljali v Veržej na ogled Salezijanskega doma in Marijanišča, ter rokodelskih delavnic in razstave ročnih izdelkov v Centru DUO.
Po vrnitvi v Banovce je šefica Jelka zapovedala: »Zaj pa idemo delat, itak znote zakoj ste prišli!«
Množica kožuharjev se je hitro posedla ob velik kup koruze, nekateri kar na sam vrh in delo se je začelo. Koruzni storži so frčali na traktorsko prikolico, ličje pa je ostajalo na tleh, da so lahko z njim po opravljenem ličkanju nekaterim zapolnili hlače in srajce. Bilo je vreščanja in smeha in premetavanja.
Po opravljenem delu so posedli za bogato obložene mize. Nihče ni ostal ne lačen, ne žejen. Zazvenela je ljudska pesem, ki jo je na harmoniki požrtvovalno spremljal Franci Obrul. Čas pa je tekel. Treba se je bilo posloviti, saj je Oplotničane čakala še vožnja domov.
Prijatelji iz Banovec so Oplotničane obiskali novembra, ko je Sveti Martin krstil letošnji mošt in naredil iz njega vino.
Za TD Oplotnica Štefka Žnidarič Za TD Banovci Jelka Klement
AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV VERŽEJ V LETU 2012
Kot je znano, smo člani društva upokojencev zelo aktivni v raznih dejavnostih. Dejavnosti imamo razdeljene po sekcijah, ki jih vodijo uspešni posamezniki, predvsem na različnih tekmovanjih.
V začetku leta so se naši člani udeležili čistilne akcije »Očistimo Slovenijo«. Odziv udeležencev v posameznih krajih občine Veržej, je pohvale vreden.
Dne, 17. 05. 2012 smo v občinskem merilu organizirali »Srečanje športnikov« in nanje povabili tekmovalce iz upokojenskih društev iz Ljutomera, Kroga in Križevcev. Tekmovalo se je v kartanju, pikadu in šahu. Prireditev se je izvajala v prostori PGD Veržej. V tem tekmovanju so drugo mesto v pikadu osvojile naše tekmovalke, ki jih vodi
gospa Marica Brunec. Še posebej jih moramo pohvaliti za osvojeno prvo mesto v pikadu na tekmovanju v Ljutomeru, 28. 06. 2012. Glede na dobre rezultate so se udeležile še medobčinskega tekmovanja, kjer so v konkurenci iz sedmih občin osvojile četrto mesto.
V	času počitnic nismo izvajali nobenih aktivnosti.
V	mesecu septembru, smo na seji IO sklenili, da organiziramo »Kostanjev piknik«, katerega se je udeležilo 50 članov. Piknik je bil v Pajkovem domu na Pohorju. Po prispetju v dom smo bili deležni dobrodošlice z aperitivom in »pohorskim loncem«, nato smo se podali na razgledni stolp, kjer smo obiskali energetske točke in poslopje Bol-fenk. Po vrnitvi z Areha, kjer smo si ogledali in spozna-
21 Funkešnica 4/2012
: društveni utrip
li zgodovino sakralnega objekta cerkve na Arehu, smo bili deležni obilnega kosila. Dobro okrepčani, smo se udeležili rekreacijskega tekmovanja v sledečih panogah: rusko keglanje, metanje krogcev, zbijanje piramid, streljanje z zračno puško, pikado in balinanje. Za osvojena prva mesta, sta donatorja g. Šalamon Jože in gospa Marija Arih podelila simbolične nagrade. Med celotnim izvajanjem programa nas je s prijetno glasbo razva- | jal g. Jože tako, da smo lahko tudi | plesali. Veselo razpoloženi smo se jš v večernih urah vrnili domov.
Kakor vsako leto, smo tudi letos, pod donacijo Občine Veržej, organizirali pogostitev starejših občanov starih nad 70 let, ki je bilo v prostorih Marijanišča, 25. 10. 2012. Slavnostnega kosila se je udeležilo 53 od 141 povabljenih. Po nagovoru g. župana, so nas s kratkim programom počastili otroci iz Vrtca Veržej, nato je sledil ogled filma o Marianišču in zaključek s slavnostnim kosilom. Razpoloženje je bilo na visokem nivoju in se je končalo s petjem v popoldanskem času.
Da se člani našega društva ne sestajamo samo na sejah, smo za razvedrilo organizirali tudi
Martinovanje, ki je bilo na kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici. Tam smo, po obilnem kosilu, povabili sv. Marti-
na, da je krstil mošt v novo vino, pa tudi doktor Vinoslav Alkoholski s svojo sestro Slavko Alkoholsko, je priporočil nekaj svojih receptov za boljše, lepše in dolgo življenje. Ob dobro izvajani glasbi, smo se veselo vrteli pozno v noč.
V mesecu decembru nas čaka posvetovanje z donatorji, ki prispevajo sredstva za pakete, ki jih ta mesec podelimo socialno šibkim starejšim občanom. Obiščemo tudi občane, ki so v domovih za ostarele v Ljutomeru in Lukavcih.
Ob dobri glasbi in večerji v gostilni Zorko bomo izvedli še zaključek leta, kjer gostimo biseroporočenca gospo Albino in g. Augusta Bobnjarja ter zlatoporočenca gospo Vero in g. Zlatka Arvaj.
Ernest Arih
V BANOVCIH IZVEDLI POŽARNO VAJO
V soboto, 27. novembra, je v Banovcih potekala gasilska vaja »Požar Banovci 2012«, kot del aktivnosti v mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti. Na vaji, ki jo je pripravil poveljnik PGD Banovci je sodelovalo 40 gasilcev občinskega gasilskega poveljstva občine Veržej, ki
ga sestavljajo PGD Veržej, PGD Banovci in PDG Bunčani.
Vaja je potekala na domačiji Vrbanjščak Jožeta in sicer ob predpostavki, da je zagorelo v skladiščno-garažnih prostorih, v katerih sta tudi dve pogrešani osebi.
Gasilci so izvedli dva notranja napada in rešili ter oskrbeli ponesrečenca. Izvedli so tudi gašenje s štirimi zunanjimi napadi.
Vajo si je ogledal poveljnik GZ Ljutomer Andrej Trstenjak, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Veržej Zvonko Hladnjak, župan občine Veržej Slavko Petovar in številni domačini.
Po vaji je sledila kratka analiza vaje s strokovnim mnenjem poveljnika GZ Ljutomer in nagovorom župana.
Damir Skuhala
22 FGnkešnica 4/2012
:: športni utrip
ANIMATORJI AKTIVNO V NOVEM SOLSKEM LETU
Animatorji SMC Veržej smo si ob začetku šolskega leta zastavili veliko aktivnosti, ki jih bomo tekom leta udejanjali. Prve aktivnosti so že stekle. Poleg vključevanja v različne dogodke (Stična 2012, Ritem Duha ... ) se naši člani mesečno srečujejo tudi z mladimi iz murskosoboške škofije na molitveno-družabnih srečanjih Youcat, ki potekajo v Marijanišču. Tudi to nam daje notranje moči za izpeljavo različnih projektov. Tudi letos smo izdelali svoje jaslice in se s tem vključili v 5. Razstavo slovenskih jaslic, ki poteka v prostorih Centra DUO Veržej. Nasploh bo december precej aktiven, saj bomo obiskali varovance Doma Lukavci, popestrili pripravo na polnočnico v župnijski cerkvi in domove ogreli z Lučko Miru - sprejmite jo tudi na vaš dom, da bo prinašala blagoslov - ne le v teh prazničnih dneh, pač pa čez celo leto.
Ivan Kuhar
NK VERŽEJ_
Končani so jesenski deli prvenstev veržejskih nogometnih ekip, v katerih so veržejski igralci dosegli lepe uspehe.
Člansko moštvo se po odigranih trinajstih krogih v 3. slovenski nogometni ligi vzhod nahaja na odličnem tretjem mestu, s samo tremi točkami zaostanka za vodilno ekipo Šmarja pri Jelšah. Tri kroge pred koncem je kazalo še mnogo bolje, saj so kar nekaj tednov bili celo vodilna ekipa lige. Trije zaporedni porazi pa so preprečili, da bi ekipa postala jesenski prvak. Najzanimivejša tekma jesenskega dela prvenstva se je odvijala v zadnjem krogu, ko sta se po več kot dvajsetih letih v uradnih tekmovanjih in prvič v 3. SNL srečali ekipi NK Ljutomera in NK Veržeja. Pred 500 gledalci (večina med njimi so bili pristaši Veržeja) so v Ljutomeru domačini dosegli minimalno zmago z 2:1. Veržejski napadalec David Vinkovič je s trinajstimi zadetki (vsi doseženi iz igre) tudi prvi strelec lige. Njegov mlajši brat Matej je dosegel osem zadetkov. Tako sta brata (domačina iz Veržeja) dosegla večino zadetkov, saj so preostali igralci zadeli le desetkrat. V klubu smo z uvrstitvijo, igro ter odnosom igralcev pod vodstvom bivšega makedonskega reprezentanta Viktorja Trenevskega zelo zadovoljni.
Kadetska in mladinska ekipa sta pod vodstvom mladega ambicioznega veržejskega trenerja (tudi bivšega igralca) Zorana Osterca po koncu jesenskega dela na skupni lestvici na sedmem mestu. Na posameznih lestvicah je kadetska ekipa na devetem, mladinska pa na sedmem. Mladinci ne zaostajajo veliko za tretjim mestom. Na žalost so poškodbe in odhodi ekipo precej zdesetkali, zato je bil trener primo-ran nekaj kadetov premestiti v mladinsko in tako posledično oslabiti kadetsko ekipo.
Največ tekem, kar sedemnajst, so odigrali starejši dečki U-14 v okvirju 1. slovenske lige vzhod. Enajsto mesto je dobra uvrstitev, saj v ligi tekmuje kar šestnajst ekip. Viden je napredek v igri, saj so se zelo dobro upirali tudi najmoč-
nejšim ekipam v ligi kor so Maribor, Aluminij in Celje. Vse mlade fante, ki jih vodi trener Marko Fajdiga (tudi bivši igralec Veržeja) je potrebno še posebej pohvaliti, saj so s pripravami začeli že v začetku julija, s tekmovanjem pa končali konec novembra.
Ostale ekipe (cicibani U-6, U-8 in U-10) ter mlajši dečki U-12 so uspešno nastopile v tekmovanjih pod okriljem MNZ Murska Sobota. Tudi te selekcije vodijo večinoma bivši ver-žejski igralci (Boštjan Puhar, Sandi Pučko, Marko Fajdiga).
V zimskem delu so se aktivnosti preselile v športne dvorane. Zaradi premajhne telovadnice v Veržeju, ki ne nudi
Članska ekipa
Mladinci
23 Funkešnica 4/2012
:: športni utrip
Mlajši dečki U12
osnovnih pogojev za trening, vadba poteka v športnih dvoranah v Križevcih, Ljutomeru in Radencih. Tudi v tem obdobju bodo ekipe zelo aktivne, saj bodo sodelovale v zimskih ligah ter se udeleževale turnirjev doma in v tujini.
V tem obdobju ne počiva tudi vodstvo društva. Po opravljenih analizah tekmovanj, bodo izdelane določene smer-
Najmlajši cicibani U6
nice za spomladanski del prvenstev. V letu 2013 bo potekalo kar nekaj velikih prireditev, največja bo zagotovo proslava ob 50. letnici delovanja društva, ki bo predvidoma tretji vikend v juniju.
V	društvu pozorno spremljamo dogajanja okoli sprejetja prostorskega načrta občine, saj je za potrebe vadbe mladih nogometašev potrebno urediti pomožno igrišče. Prav tako pa majhne slačilnice že dolgo več ne zagotavljajo minimalnih pogojev za normalno vadbo.
V	mesecu novembru so potekale tudi volitve v organe MNZ Murska Sobota. Po dolgem času imamo tako svojega predstavnika v Izvršnem odboru, saj je bil sekretar društva, Dušan Magdič, izvoljen z velikim številom glasov.
Dušan Magdič, NK Veržej
Starejši dečki U14
1. TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI ZA PREHODNI POKAL LAMPIŠČAKA
Sredi septembra je Športno-rekreacijsko društvo BA-
NOVCI organiziralo 1. Turnir v odbojki na mivki za prehodni pokal Lampiščaka. Lampiščak bi naj bil prostor, na katerem je bil grad. Stavbnih ostalin na površini ni vidnih, vendar na podlagi najdb, bi naj bila naselbina avar-skega ali staroslovanskega izvora. Ker se je turnir odvijal blizu tega kraja, so ga organizatorji po njem poimenovali.
Čeprav je bilo za taki turnir malo prepozno, so se ga ekipe razveselile. Sonce je prineslo dobro druženje in tudi tekmovalnosti ni manjkalo. Po celodnevnem turnirju je prišlo do naslednjih rezultatov:
1.	mesto: Pajkice
2.	mesto: Krvavo zeleni
3.	mesto: MVN
4.	mesto: Avtocenter
5.	mesto: Republika Bunčani
Nagrajenih je bilo prvih 5 mest, zmagovalci pa so prejeli zmagovalni pokal, prehodni pokal Lampiščaka, ter denarno nagrado.
Matej Trstenjak
24 Funkešnica 4/2012
: športni utrip
TINA IN TOMAŽ - NOVIM ZMAGAM NAPROTI
Tina Jureš in Tomaž Rozmarič, mlada veržejska atleta, pridno trenirata in se pripravljata na tekme, ki ju čakajo prihodnje leto. Oba imata že bogato zbirko kolajn in uspehov iz tekmovanj doma in v tujini, nedavno pa sta, žal, oba morala za trenutek prekiniti svojo športno pot in se spopasti z zdravstvenimi težavami, ki pa ju kot prava borca niso strle, temveč zgolj okrepile in navdihnile z novim zagonom in željo po ponovnem vzponu na vrh.
Tina Jureš se lahko pohvali z vrsto sijajnih rezultatov, med drugim s 24. mestom na članskem evropskem prvenstvu leta 2010 v Barceloni, z 9. mestom na mlajšem članskem evropskem prvenstvu v Litvi leto poprej, s celo vrsto državnih naslovov v različnih kategorijah in še bi lahko naštevali. Leta 2009 je bila tudi izbrana za drugo najboljšo atletinjo Slovenije in prav tako za drugo najboljšo športnico Pomurja. Po nekaj izjemno uspešnih sezonah je prišlo do zdravstvenih težav, ki so botrovale slabšim rezultatom v sezoni 2011. Tina se je vrnila še odločnejša, pot nazaj med najboljše pa je klicala tudi po spremembi, ki jo je našla v zamenjavi kluba. Sicer zelo plodno sodelovanje z domačim klubom in trenerjem Tiberijem Lebarjem v Murski Soboti, kjer je prvič stopila v »šprintarce« in se veselila prvih uspehov na tekaški progi, je sporazumno prekinila in se odločila športno pot nadaljevati pri Atletskem klubu Poljane Maribor in novem trenerju Robertu Hergi.
Tina se je z nekaj zelo uspešnimi nastopi letos že vrnila na športna prizorišča, med drugim je slavila v Andorfu v Avstriji, temu dodala še zmago v Murski Soboti ter osvojila odlično tretje mesto na državnem prvenstvu v Kopru.
Še vedno ostaja pri svojih paradnih disciplinah, teku na 100 in 200 metrov, trenutno pa se posveča predvsem splošni pripravljenosti. Z baznim treningom, torej distan-cami in sploh tekom nabira kondicijo, pozneje pridejo na vrsto tudi šprinti. Trenira tudi po sedem krat na teden, v zimskem obdobju pa načrtuje povečini zgolj intenzivne priprave na poletno sezono, v katere bo, da rahlo prekine monotonost treninga, vključila tudi kakšno tekmo v Linzu ali na Dunaju, kjer imajo infrastrukturno zagotovljene pogoje za dvoranska tekmovanja. O svojih načrtih pravi: »Ob okrevanju in vračanju nazaj v tekmovalni pogon sem hitro uvidela, da se vsak povratek gradi korak za korakom. Ne
Tina Jureš intenzivno trenira za poletno sezono
želim razmišljati neambiciozno, a si hkrati tudi nočem postavljati previsokih ciljev, ki bi mi v bližnji prihodnosti lahko predstavljali zgolj ovire, zato trenutno predvsem upam, da se kmalu spet približam svojim osebnim rekordom. Že z dosedanjimi nastopi sem delno dosegla samopotrditev, da z ekipo stopamo po pravi poti, vsaka izboljšava osebnega rekorda pa bo še dodaten uspeh. Ko bom dosegla primarno zastavljene cilje, bom pripravljena na nadaljnji napredek.«
Tomaž Rozmarič iz Banovec se je, kljub sorazmerno kratki športni karieri, že okitil z nekateri zares lepimi odli-čji. Lani je postal najmlajši dvakratni članski prvak v tekih na 800 in 1500 metrov in osvojil 12. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu. Tudi njega je ustavila poškodba. Po sicer še nepojasnjenih težavah v spodnjem delu hrbta, ki se pojavijo vsako pomlad, je že maja ponovno pričel s treningom. Na atletsko stezo se je ob pomoči svojega trenerja Tiberija Lebarja in Atletskega kluba Panvita vrnil v Velenju, pozneje pa nastopil še na nekaj tekmah poletne sezone. Med drugim je z odličnim tekom na 1000 metrov v močni konkurenci na mitingu pri naših severnih sosedih osvojil šesto mesto, na državnem prvenstvu starejših mladincev pa je osvojil tretje mesto. O svojih ciljih razmišlja: »Poglavitno dejanje zimske sezone bo državno dvoransko prvenstvo, ki se bo odvijalo na Dunaju, zato trenutno v pripravah glavno vlogo posvečam temu nastopu in bo tudi izbira ostalih tekmovanj prilagojena.«
Vito Šadl
BOOM EFEKT - BLOK IN BATINA_
A len Repija, idejni vodja rekreativne ekipe odbojke na mivki Boom Efekt, je bil poleti skupaj s kolegi izjemno dejaven na turnirjih širom Slovenije. Za začetek so skupaj z drugima stalnima članoma udarne trojice, Gregorjem Rat-kom iz Malega Brebrovnika in Valentino Kosi iz Kuršinec, zbrali kar nekaj sponzorskih sredstev, ki so jih namenili nabavi majic, nakupu žog, poplačilu stroškov prijavnin in bencina. Ciril Kosi je poskrbel, da je bilo igrišče na Starem trgu, ali po domače »na ploci«, zgledno pripravljeno, ekipa
pa se je s tremi treningi na teden tam pripravljala na turnirje. Skupaj so jih poleti obiskali 10, ob posebnih priložnostih pa se jim je pridružil kakšen drug občasni član. Tako sta jim v primeru odsotnosti na nekaterih turnirjih na pomoč priskočila domačina Sandra Prelog in Mitja Belec, ki pa je žal zaradi poškodbe moral svojo rekreativno-odbojkarsko kariero, kljub zmagi v Smolincih, zaključiti.
Boom Efekt je poleg že omenjene zmage v Smolincih, kjer je zaigrala moška trojka, zmagal julija še v Porčiču in
25 Fünkešnica 4/2012
:: športni utrip
bIOK I H BATCHU
Logotip veržejske ekipe odbojke na mivki
avgusta v Središču ob Dravi. Dosegli so še štiri druga mesta, v Ormožu s pomočjo Sandre Prelog, v Miklavžu, še enkrat v Ormožu in v Podgorcih za zaključek sezone konec avgusta. Posebej ponosni so tudi na peto mesto na Ptuju, kjer so se
<L
iS
C
C
Moška trojka je finale odigrale šele ob dveh ponoči udeležili Master Challenge turnirja, ki velja za najtežji rekreativni turnir v odbojki na mivki v Sloveniji, prva nagrada pa znaša kar 1000 evrov. Po odlični borbi so v četrtfinalu proti kasnejšim zmagovalcem izgubili le za točko.
Pozimi se Alen in ostali »bumefektaši« posvetijo študiju in razmeram primernejši dvoranski odbojki, za naslednjo poletno sezono pa že snujejo nove načrte.
Vito Šadl
SARA ROJNIK JE TRETJA NAJBOLJŠA IGRALKA SQUASHA V SLOVENIJI
Sara Rojnik, sicer študentka športne fakultete v Ljubljani, se na slovenski jakostni lestvici igralk squasha nahaja na odličnem tretjem mestu. Tako visoki uvrstitvi so botrovali tudi nedavni uspehi, med drugim šesto mesto na prvem iz serije osmih Balkan Grand Prix Cup turnirjev v Beogradu ter dve tretji mesti na turnirjih za slovensko ja-kostno lestvico v Škofji Loki in na Bledu. Kot članica slovenske članske squash reprezentance je v Beogradu septembra zmagala na ekipnem balkanskem prvenstvu. Sara v Ljubljani trenira po štiri krat tedensko, skupaj s trenerjem Goranom Vučkovičem pa načrtuje kar nekaj nastopov doma in v tujini. Med pomembnejše cilje uvršča nastop na evropskem prvenstvu maja v Amsterdamu in na junijskem državnem prvenstvu ter nastope na ostalih turnirjih za balkanski pokal v Zagrebu, Kranju pa tudi v Bolgariji.
Zoran Repija, eden najboljših igralcev squasha v Sloveniji, je v preteklosti že zastopal državne barve na več velikih tekmovanjih, med drugim pred dvema letoma na svetovnem in pred tremi leti na evropskem prvenstvu, oboje v Nemčiji. Letošnjo sezono je otvoril odlično, saj je zmagal na obeh turnirjih za slovensko jakostno lestvico v Mariboru, dobre igre pa potrjuje tudi v avstrijski drugi in v še
posebej močni avstrijski prvi squash ligi. Posebno mesto v natrpanem urniku pa bo gotovo pripadlo evropskemu prvenstvu v Pragi konec avgusta prihodnje leto. Vito Šadl
Sara Rojnik visoko kotira na slovenski jakostni lestvici v squashu
26 Funkešnica 4/2012
JUDO TUDI V VERŽEJU
: športni utrip
Judo izhaja iz Japonske in pomeni mehko pot. Leta 1882 je Jigoro Kano iz različnih borilnih veščin, ki so jih razvijali samuraji skozi stoletja, izbral najboljše in varne tehnike ter osnoval svojo šolo borilnih veščin, imenovano Kodokan judo. Od takrat naprej se je judo hitro širil po celem svetu in danes judo trenira preko 25 milijonov ljudi, v mnogih, tudi evropskih državah, pa je judo del športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah.
Vendar judo ni le splet borilnih tehnik in njihova uporaba. Judo je šport individualnega značaja in vpliva na psihično stabilnost mladega človeka preko nenehnega premagovanja strahu in samoobvladovanja, ki ga potrebuje, ko se znajde sam v boju z nasprotnikom. Takrat si popolnoma odvisen od lastnih odločitev in reakcij. To je kot življenje v malem, združeno v majhen košček časa. Hkrati pa judoist goji vztrajnost, kajti le z njo lahko premaga napore treningov in borb. Vztrajnost pa je tista vrlina, zaradi katere ne kloneš ob prvih težavah. Judo gradi samozaupanje in samopodobo, uči disciplino, krepi kognitivne sposobnosti zaradi njegove univerzalnosti, razvija koordinacijo, poudarja etična načela, je samoobramba. Skozi treninge juda se telo mladega človeka enakomerno razvija, saj pri tehnikah juda, posebno par-ternih tehnikah, delujejo vse mišice trupa in udov, v stoječih tehnikah pa se razvija hitrost reakcij in sposobnost koncentracije energije v enem trenutku. Za varno vadbo se judoisti tudi naučijo tehnik padanja. Judoisti na podlagi vadbe in pridobljenega znanja napredujejo s polaganjem pasov.
Judo je šport, ki v Sloveniji postaja vedno bolj priljubljen in zelo množičen. Njegova priljubljenost pa še raste z uspehi slovenskih judoistov na velikih tekmovanjih, kot so Urška Žolnir, Lucija Polavder, Aljaž Sedej, Rok Drakšič, Raša Sraka, Petra Nareks in drugi. Tudi v Prlekiji se ponašamo z izrednimi rezultati ljutomerske judoistke Urške Potočnik, ki je v letu 2009 osvojila naslov evropske kadetske prvakinje, kar ji je omogočilo udeležbo na prvih Mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju leta 2010, kjer je osvojila tretje mesto. Taki rezultati pa so odraz trdega in predanega dela samih tekmovalcev ter strokovnega vodenja trenerjev.
Judo je v Sloveniji organizirano prisoten 60 let, v Ljutomeru pa ga trenirajo že več kot 50 let. Prvo skupino mla-
dih judoistov v Veržeju je treniral Borut Casar. Danes se od leta 2005 v Veržeju izvajajo treningi juda pod okriljem Judo kluba Ljutomer, ki organizira treninge juda po več šolah v Prlekiji, zaradi česar se judoisti predstavljajo tudi pod imenom Judo Prlekija. Trenutno je v judo šoli v Veržeju 14 otrok v starosti od 6 do 9 let, ki trenirajo dvakrat na teden. Posamezniki iz te skupine imajo dodatni skupni trening s svojimi vrstniki v ŠIC-u v Ljutomeru.
V	skupini Kakovostni in vrhunski šport vsakodnevno trenira srednješolec Staš Osterc, ki ima zaradi usklajevanja šolskih obveznosti s treningi, pripravami in tekmovanji na šoli status športnika.
V	pravkar končani Prleški judo ligi za najmlajše 2012, v kateri je bilo vključenih skoraj 120 otrok iz Prlekije, rojenih med leti 2002 in 2005, in ki je imela spomladanski ter jesenski del, so prva mesta v svoji skupini osvojili Maša Škrget, Manca Rožmarič, Diana Šterman in Niko Kuzma. Drugi so bili Hana Vajs, Tjaša Vršič, Amadej Vršič, Mihael Švab in Rene Brunec. Tretja mesta so osvojili Monika Špur, Rok Novak in Nejc Klemenčič.
Konec decembra, med šolskimi novoletnimi počitnicami, vsako leto prleški judoisti organizirajo mednarodne judo priprave, letos že sedme. Na pripravah bo vadilo judo od 200 do 250 judoistov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Aleš Vrbančič
KASAČI PO SIJAJNEM ZAKLJUČKU DOMAČE SEZONE BLESTIJO V TUJINI
Veržejski kasači po uspešno zaključeni sezoni na domačih hipodromih letos pobirajo vse po vrsti tudi v svojih nastopih v Avstriji in na Madžarskem. Neumorni trenerji, ki so ob koncu sezone krivuljo veržejskih rezultatov strmo dvignili, svoje kasače tudi od konca oktobra pa skoraj do novega leta radi držijo dobro pripravljene, svojo formo pa izkazujejo na tujih hipodromih.
V pomembnih dirkah ob koncu sezone 2012 v Sloveniji so fantastično formo pokazali predvsem Hanžekovičevi, Šonajevi in Seršenovi konji. Rambo Braneta Seršena in Iris Crown Mirka Šonaje sta dosegla zmagi v Ljubljani oziroma v Ljutomeru, Vic Attack pa se je po prihodu v Slovenijo, v
hlev Hanžekovičevih, okitil s prestižnim naslovom prvaka v dirki Grand Prix Zürich. V rejski dirki Jesenski kriterij sta Lady Luna in Leonidas OZ zasedla četrto oziroma peto mesto, v mediteranskem pokalu pa je Šonajeva Inerra s srbskim voznikom zabeležila odlično drugo mesto.
V tujini se odlično znajde predvsem Lady Luna - v sedmih štartih letos in lani je samo na hipodromu v Budimpešti zmagala kar petkrat ter bila še enkrat druga in enkrat tretja. Glori Sage, v lastništvu Frasovih, je zmagala na Dunaju in v Budimpešti, Rambo pa presenetljivo kot popolni avtsajder na Magni Racino (če bi stavili 10 evrov nanj, bi v žep pospravili nič manj kot reci-piši 2560 evrov!).
27 Fünkešnica 4/2012
Rene Hanžekovič in Lady Luna
Če statistično povzamemo sezono 2012 najdemo kar nekaj naših tekmovalcev povsem pri vrhu. Rambo s štirimi zmagami zaseda četrto, Lady Luna s prav tolikimi pa peto mesto v skupni razvrstitvi. Po zaslužku je na četrtem mestu v Sloveniji Vic Attack z nekaj več kot pet tisočaki zaslužka, na osmem Rambo (malce manj kot 4 tisoč evrov), na devetem pa Lady Luna (nekaj več kot 3 in pol tisoč evrov). Z rekordom 1.14,4 se Leonidas OZ uvršča na četrto, Lady Luna pa z 1.14,8 na sedmo mesto.
Rene Hanžekovič je s približno 8 tisoč evrov zaslužka in petimi zmagami v 29 štartih zasedel peto oziroma sedmo mesto med slovenskimi vozniki, Mirko Šonaja (4 zmage) je enajsti, Brane Seršen (3 zmage) pa sedemnajsti. Med rejci je Šonaja na drugem mestu (7 zmag in 758 evrov zaslužka) med lastniki pa na osmem (4 zmage). Meso Coop Hanžekovič se je znašel na destem mestu med lastniki.
Kot zanimivost naj omenimo, da ima Rambo med vsemi slovenskimi konji letos največ pridirkanih nagrad, kar 14, ima največ štartov (18), med vsemi pa ima tudi največ tretjih mest in sicer pet. Vic Attack je kasač s šestimi drugimi mesti, kar je prav tako največ v Sloveniji.
Če zgolj za zabavo potegnemo vzporednico z najbolj kasaško razvitimi državami, na primer s Francijo, ugotovimo, da se njihov najboljši rejec po enajstih mesecih letošnjega leta bliža zasluženim 500.000 evrom, najboljši voznik pa naglo drvi proti sedmim milijonom evrov zaslužka. Da eden naših daleč najuspešnejših rejcev prejme letno krepko manj kot tisoč evrov iz nagradnih skladov in eden boljših voznikov niti približno ne pridirka vsaj 10 tisoč, le potrjuje tezo, da so glede na vloženi kapital naši slovenski in posledično tudi veržejski rezultati še kako evropsko primerljivi. Vito Šadl
:: naša dediščina
DOGODKI V CENTRU DUO
Osrednja slovesnost Praznovanje 100-letnice Marijanišča (30. september 2012)
40 udeležencev je rokodelske izdelke predstavilo na Miholovem sejmu, ki ga je na kulturni prireditvi opisala Jelka Pšajd; žegnanjsko sveto mašo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar; rokodelsko razstavo je ob bogatem kulturnem programu domačinov odprl dr. Janez Bogataj; na svečani akademiji pa se je več kot 800 gostov pod taktirko Marje Dolamič sprehodilo skozi 100 let Marijanišča ob umetelni besedi Jureta Seška, pesmih Mladinskega zbora Kodeljevo pod vodstvom Nuške Drašček, spominu na g. Martina Marošo in zgodovinsko-družabnih prizorih domačih nastopajočih. Piko na i so postavili govorniki ravnatelj Turk, salezijanski predstojnik Potočnik, škof Štumpf, poslanec Horvat in župan Petovar.
Odprtje razstave OZS - Rokodelstvo Art&Craft (30. september 2012)
Po izboru dr. Janeza Bogataja so bili predstavljeni izdelki vrhunskih slovenskih rokodelcev, ki se vključujejo tudi v delo Obrtne zbornice Slovenije - sekcija rokodelstvo.
28 FGnkešnica 4/2012
:: naša dediščina
Rokodelska šola v naravi (10.-12. oktober 2012)
Devetošolci OŠ Vodmat iz Ljubljane so preizkusili program rokodelske šole v naravi, ki se je začel razvijati že v projektu Rokodelske akademije in se nadaljuje v Rokodelski akademiji 2 (2. JR OP SI-HU). Poleg rokodelskih veščin so učenci spoznali tudi kraj, ljudske plese in še kaj. Tako ste krajani Veržeja lahko v tem času srečali na naših ulicah nadobudneže, ki so vas povprašali po znamenitostih našega kraja, vas povprašali za pravo pot ali kakšen narečni izraz. S tem so še bolj začutili kraj in prijaznost ljudi, ki živimo tu.
5. razstava slovenskih jaslic in družinskih jaslic Ane Korene
2 razstavo jaslic otrok iz vrtcev in šol SV Slovenije , ^HtfS^ifl^	od 7.12. 2012 do 3. 2. 2013,
vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 12.00, in v nedeljah po dogovoru.
Simpozij »Rokodelski izdelek - prodajni izdelek« (16. oktober 2012)
Skoraj dva ducata rokodelcev je prisluhnilo predavateljicama Sonji Šterman, ki je predstavila zahteve, možnosti in oblike izdelav embalaže ter Marji Dolamič, ki je na praktičen in oseben način delila izkušnje tržnih poti do kupcev. Aktivnost se je izvajala v sklopu projekta E-rokodelska trgovina (LAS Prlekija, pristop LEADER), ki je omogočil tudi preureditev prodajnih prostorov za rokodelske izdelke v Centru DUO Veržej.
5. razstava slovenskih jaslic, družinskih jaslic Ane Korenč in jaslic otrok
S 5. razstavo slovenskih jaslic Zavod Marianum Veržej zaključuje jubilejno leto - 100 let od blagoslovitve Marijanišča v Veržeju. Salezijanci se pri svojem delu, tudi v Veržeju, zavedajo vrednote DRUŽINE, ki pomembno vpliva na razvoj vsakega posameznika in družbe nasploh. V ljubečo družino je bil rojen Jezus in v ljubeče družine ga sprejmimo tudi mi. Toplina, ki jo daje družina, veje tudi iz zbirke družinskih jaslic Ane Korenč, ki so letos napolnile osrednji del razstave, posebne občutke pa boste ujeli tudi ob pogledu na jaslice slovenskih rokodelcev in jasličarjev ter otrok SV Slovenije, ki so skupaj s starši in starimi starši izdelali svojo Sveto družino.	Ivan Kuhar
29 FGnkešnica 4/2012
: razvedrilni kotiček
VISOKA POLITIKA V NAŠI MAJHNI VASI
VERŽENCI SO DOBILI KINO
Bilo je tako pred davnimi leti, ko so si Križovčari v svojem kulturnem domu uredili kinopredstave. To je bil za naš del pokrajine velik dosežek, saj je do tedaj kino obstajal le v večjih mestih kot so Ljubljana, Celje, Maribor in Murska Sobota. Križovčari so si kupili kinoprojektor, preuredili dvorano in pričeli s predstavami. Tudi mi Verženci smo hodili peš v Križevce, nekateri pa tudi s kolesi. Pa kaj, ko tudi koles ni bilo pri vsaki hiši. Da pa bi peš vsako soboto hodili po makadamu v Križevce, pa je spet bilo nemogoče, saj so podplati na čevljih bili predragi, da bi jih čevljar vsake toliko časa zamenjaval.
Na zboru krajanov v Veržeju je padla odločitev, da tudi Verženci moramo dobiti svoj kino. Stekle so številne akcije za denarjem. Ljudje so zmajevali z glavami, da bo z zbiranjem denarja po gospodinjstvih bolj težko, saj še ni minilo niti deset let, ko so nekateri morali za obvezno oddajo državi oddati skoraj celo premoženje. Pa tudi kmetijske obdelovalne zadruge so popolnoma osiromašile naša gospodarstva. Pa je pogruntal bister Tunek, da ima država pri Babičevem mlinu kar velik kos gozda, kjer rastejo debele vrbe. Če nam je doslej država jemala, si bomo mi tokrat nekaj povrnili. Posekali bomo državni gozd in ga prodali za celulozo, je Tunek bodril Veržence, ki so bili z dušo in telesom za to, da si tudi v Veržeju uredimo svoj kino. Rečeno storjeno. Verženci so nabrusili svoje žage in sekire, se podali v državni gozd in vrbe so padale vse povprek. Ludvik in Lujzek sta hlodovino olupila in razcepila, Franček pa je s svojimi konji vozil les pred zadružni dom in skladal dolgo in široko skladovnico, vse dotlej, dokler je po oceni državnega logarja odkupna cena znašala toliko denarja, da je bilo dovolj za nabavo kinoprojektorja. Ravno takrat pa so v Murski Soboti kupili nov kinoprojektor in starega ponudili Veržencem.
S prostovoljnim delom so ljudje preuredili prostor za kinokabino, napeli platno in predstave so se pričele. Na kinopredstave, ki so bile v soboto zvečer, v nedeljo popoldan in v nedeljo zvečer je prihajalo veliko ljudi iz D okle -žovja, Ižakovec, Bratonec, Krapja, Cvena, Grlave, Krištanec in Šalinec. Tudi Veržencev je bilo veliko. Prihajali so mladi, sre-
dnjih let in starejši. Nekateri so se med predstavami ljubimkali, drugi spali, tretji pa pozorno gledali film.
Ob sobotah in na obeh predstavah v nedeljo so predvajali isti film. Ko so bile na sporedu kavbojke, so se nekateri tako vživeli v predstavo, da so se na glas z igralci na platnu pogovarjali. Med temi obiskovalci sta izstopala predvsem dva, Matija in Draš. Matija je po navadi obiskoval vse tri predstave, sobotne in nedeljske. Mislili smo, da v soboto filma ni razumel, pa si je v nedeljo prišel še enkrat pogledat. Bili smo v zmoti. Matija je na vsak način hotel kav-bojskemu igralcu na platnu dopovedati, da ga bo Indijanec ustrelil. Pogovor je izgledal takole: »Fant, ne hodi tja proti grmu, tam te bo Indijanec ustrelil!«
Puščica je zletela in zadela kavbojca, Matija pa spet: »Kaj sem ti rekel, pa me nisi ubogal!«
V nedeljo pa so ta opozorila s strani Matija izgledala takole: »Fant, sem ti že včeraj rekel, ne hodi proti grmu, ker te bo Indijanec ustrelil.«
In ko je puščica zletela, je bil Matijev komentar sledeči: »Vidiš, trikrat sem ti že rekel, pa me nisi ubogal. Če bi me ubogal, bi še lahko bil danes živ.«
Opazovali pa smo tudi Draša, ki se je ravno tako udeleževal vseh predstav. Ko smo ga v nedeljo zvečer vprašali, zakaj je že tretjič prišel na predvajanje enega in istega filma, nam je odgovoril: »Zato, ker sta bila včerajšnji in današnji popoldanski film zelo dobra, sem prišel pogledat, kakšen bo kaj nocoj.«
Če je bilo še več takih gledalcev, kot sta bila Draš in Matija, ne bi mogli zanesljivo trditi, vemo pa le to, da so bile vse kinopredstave dobro obiskane.
Janez Ferenc
30 Funkešnica 4/2012
NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBČINI VERŽEJ :: DECEMBER 2012 - MAREC 2013
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
7. 12. 2012 - 3. 2. 2013	Pon-pet 9.00-17.00 Sob 9.00-12.00	5. Razstava slovenskih jaslic	5. razstave slovenskih jaslic, družinskih jaslic Ane Korenč in jaslic otrok.	Center domače in umetnostne obrti (Center DUO) Veržej	Zavod Marianum Veržej - Center DUO
15. 12. 2012		Začetek božične vasi	Postavitev jaslic	Banovci	TD Banovci
20.12. 2012	15.00	Prednovoletna zabava	Kulturno-zabavni večer	Vzgojni dom-avla	Vzgojni dom
21. 12. 2012		Šolska proslava	Dan samostojnosti in enotnosti	OŠ Veržej	OŠ Veržej
21. 12. 2012		Kulturni dan	Jelkovanje	OŠ Veržej	OŠ Veržej
22. - 23. 12. 2012		Luč miru iz Betlehema	Prinesejo mladi na domove	Veržej, Banovci, Bunčani	SMC Veržej
26. 12. 2012	10.30	Blagoslov konj		Pred cerkvijo	Župnija Veržej
27. - 31. 12. 2012		Koledovanje otrok	Trikraljevska akcija otrok za misijone	Veržej, Banovci, Bunčani	Župnija Veržej
28. 12. 2012	19.00	Novoletno-božični koncert	Koncert	GD Banovci	TD Banovci
29. 12. 2012	18.00	Božični koncert	Koncert	Župnijska cerkev	Župnija Veržej
Januar 2013		Prvenstvo Doma v smučarskih tekih	Tek na smučeh	Za stavbo Doma	Vzgojni dom
26. 1. 2013		Praznični oratorij	Program za otroke	Župnišče	SMC Veržej
Februar 2013		Slovenski kulturni praznik	Kviz v znanju	Vzgojni dom-avla	Vzgojni dom
7. 2. 2013		Šolska proslava	Ob kulturnem prazniku	OŠ Veržej	OŠ Veržej
12. 2. 2013		Kulturni dan	Pustovanje	OŠ Veržej	OŠ Veržej
20. 2. 2013		Zimski oratorij	Program za otroke	Župnišče	SMC Veržej
Marec 2013		Očistimo Veržej	Sodelovanje v čistilni akciji	Veržej	OŠ Veržej
14. 3. 2013		Kovačičev večer	Odprtje knjižnice v Marijanišču	Marijanišče	Zavod Marianum
22. 3. 2013	18.00	Javna prireditev	Ženam in pomladi	OŠ Veržej	OŠ Veržej
22. - 23. 3. 2013		Pevski vikend	Pevski vikend za otroke OŠ	Marijanišče	SMC Veržej
22. 3. 2013	11.00	Odprtje 5. velikonočne razstave pirhov in butar	Odprtje strokovne knjižnice Centra DUO	Center DUO	Zavod Marianum
29. 3. 2013	10.00	Delavnice za starše in socialne delavce otrok	Skupne dejavnosti	Vzgojne skupine	Vzgojni dom
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej (pon-pet: 9.00-15.00, sob: 9.00-12.00).
TIC Veržej
Puščenjakova 1	T: +386 51 654 778	E: center.duo@siol.net
SI - 9241 Veržej	F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
Vljudno vabljeni, da nam pošljete vaše pobude in predloge za vsebinsko prenovo občinskega glasila Funkešnica. V kolikor želite, da se med dosedajšnje vsebinske sklope doda kakšna nova rubrika, nam to sporočite najkasneje do 31. januarja 2013 preko elektronske pošte: ticverzej@gmail.com ali na naslov: TIC Veržej, Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej.
Uredniški odbor občinskega glasila Funkešnica
Spoštovani občani Občine veržej, dragi bralci občinskega glasila Funkešnica, ob zaključku praznovanja stoletnice Marijanišča se Vam želimo zahvaliti za vso Vašo simpatijo, podporo in obiske, ki smo jih bili deležni v tem jubilejnem letu. Mirno lahko potrdimo, da je bilo to leto blagoslovljeno in da so načrtovane prireditve presegle pričakovanja.
V tem adventnem času opogumljeni pričakujemo rojstvo Božjega Sina, ki je naš edini Odrešenik in Vodnik. Vsi skupaj se vedno bolj zavedamo, da je DRUŽINA vrednota, ki pomembno vpliva na razvoj vsakega posameznika in družbe nasploh. V ljubečo družino je bil rojen Jezus in v ljubeče družine ga sprejmimo tudi mi. Naj Vas blagoslovljen božič napolni z Božjo močjo za Vaše delo v prihajajočem novem letu.	salezijanci iz Marijanišča
31 FGnkešnica 4/2012
naiprelepo nedeljsko dopoldne.
Kulturni program so popestrili otroci Vrtca Veržej ...
Pogostitev obiskovalcev ob zaključku dogodka.
Slavko Osterc bi bil ponosen na novo preureditev parka.