Poštnina plačana V gotovini.
Leto XXII., št. 154
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva d — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
tZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
Ljubljana, petek 4. julija l94l'XIX
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—» za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano
Velika bitko vzhodno od Lvova
Velik spopad tankov med Lnckom, Dubnom in Rovnom — Hude borbe
ob Berezini — Nemške čete zavzele Murmansk
Stockholm, 3. jul. Po poročilih švedskih vojaških dopisnikov z vzhodnega bojišča se nudi naslednja slika o tamkajšnjih vojaških operacijah:
Glavne borbe se trenutno razvijajo med Dubnom in Rovnom, severovzhodno od Lvova, nadalje v srednjem odseku fronte na področju Minska ter na Karelski ožini.
Nemške motorizirane čete, ki so z veliko naglico prodrle od Lvova v vzhodni in severovzhodni smeri, so pritisnile na sovjetske motorizirane kolone, ki so se po veliki tankovski bitki pri Lucku umikale proti vzhodu. Na področju med Luckom, Dubnom in Rovnom je prišlo do novega silovitega spopada med nemškimi in sovjetskimi tanki. V borbah, ki tu še vedno trajajo, je imela sovjetska vojska silne izgube tankov in oklopnih voziL Na stotine edinic tega motoriziranega orožja je obležalo na bojišču. Čeprav sovjetsko vojno poveljništvo nima nikakega upanja, da bi na tem mestu zadržalo nemško ofenzivo, se sovjetske čete še zmerom izredno ogorčeno branijo in neprestano prehajajo v protinapade, v katerih v velikem številu sodeluje zdaj tudi sovjetska pehota, ki pa ima seveda v borbi proti nemškim motoriziranim edinicam velikanske izgube.
Na osrednjem bojišču na področju Minska- nemška ofenziva z nezadržno silo polagoma potiska sovjetske čete s poslednjih postojank ob reki Berezini. Tudi v tem odseku je sovjetsko poveljništvo vrglo v ozadje sprednjih nemških tankov-skih kolon močne oddelke svoje pehote z namenom, da bi pretrgale zvezo med nemškimi tanki in njim sledečimi nemškimi motoriziranimi oddelki. Včeraj je v tem odseku, kjer postaja nevarnost za Moskvo čim dalje večja, vrglo v boj tudi veliko število svojih najtežjih tankov, ki so poizkusili ob močnem sodelovanju sovjetskih strmoglavnih letal uničiti konico nemškega ofenzivnega klina, ki se je tu zajedel najgloblje na sovjetsko ozemlje. Zato je tu sedaj drugo frontno področje, na katerem se bije trenutno velika tankovska bitka enakega obsega, kakor je bila ona pri Lucku ter bitka pred Rovnom.
Vzhodno od Bialystoka se poslednje sovjetske edinice, ki pa med seboj nimajo več nikakršne povezanosti, branijo pred nemškim obkolitvenim obročem, iz katerega pa ni več nikakršnega izhoda. Večina teh sovjetskih čet se. je že predala.
Posamezni sovjetski oddelki se bore tudi še v vzhodni Litvi, vendar so tudi ti docela odrezani od glavnine sovjetske vojske, ki je bila deloma ujeta, deloma pa se je umaknila na področje pri Minsku. Ogorčene borbe, toda manjšega obsega, kakor na minskem področju se bije jo še vedno ob Dvini, vendar so bile sovjetske čete odrinjene skoraj z vseh svojih postojank na desnem bregu reke.
Na finskem bojišču se trenutno bijejo ogorčene borbe na Karelski ožini. Za sedaj še ni mogoče trditi, ali je tu nemškim in finskim četam že uspel prodor skozi glavno sovjetsko obrambno črto, ki je močno utrjena in ki jo sovjetske čete ogorčeno branijo. Sovjetsko poveljništvo je poslalo tu v borbo svoje dokaj številne motorizirane divizije, ki so zelo dobro oj remi j ene.
Na skrajnem severnem delu finskega bojišča se sovjetske čete po padcu Mur-manska skušajo držati še na nekaterih dobro utrjenih postojankah vzdolž železniške proge Murmansk — Leningrad, ker pa so na tem področju najbrže številčno, vsekakor pa po orožju šibkejše kakor nemške in finske divizije, ni računati z nadaljnjim močnejšim sovjetskim odporom, tako da bo bržkone v najkrajšem času pretežni del železniške proge v nemški posesti.
Sovjetski poraz pri Bialystoku
Berlin, 3. juL d. Iz Hitlerjevega glavnega stana je bilo snoči objavljeno naslednje posebno poročilo:
Vedno bolj postaja očitno, da je uničujoča bitka vzhodno cd Bialvstoka prinesla odločitev svetovno-zgodovinskega pomena. V sovjetski vojski, ki je bila pripravljena kot udarna sila. da napade Nemčijo in ponese bakljo boljševizma v Evropo, je bila povzročena nepregledna zmeda. Trajalo bo morda še tedne, da bo popolnoma zbrano in podrobno ugotovi ieno nepregledno število ujetnikov in ogromna količina plena, ki so padli v roke naši vojski, napredujoči proti vzhodu. Slika tu pa postane jasna enako kakor drugod. 5e se pove da je bilo že po dosedanjih podatkih v času od 22. junija do 1 julija zaplenjenih ali uničenih 5774 sryvjetsik'h oklopnih vozil, 2330 topov in protiletalskih topov, 4 oklopni vlaki, nepregledne množine strojnic m pušk. Sovjetsko letalstvo je v istem času izgubilo 4725 letal, od tega 1392 v letalskih bitkah, 112 sestreljenih od protiletalskega topništva in 3221 uničenih na tleh. Dosilej je bilo preštetih že nad 160.000 sovjetskih vojnih ujetnikov Glede na vztrajno obrambo in obupne poskuse prodorov s strani sovjetske vojske pa je računati, da «tevilo žrtev v sovjetski vojsk' za večkratno prekaša število ujetnikov. Nemške lastne izgube so bile doslej v splošnem razveseljivo majhne.
Berlin, 3 jul. d Nekaj časa pred svojim uničenjem je poskusila sovjetska vojska pri Bialystoku še zadnje obupne podvige, da
se reši iz klešč nemške obkolitve. Sovjetske Čete so jx»dvzele štiri protinapade, ki pa so bili vsi z velikimi izgubami zanje odbiti. Mnogo ujetnikov :n vojnega materiala je bilo pri tem zaplenjenih Iz plena je bilo razvidno, da je bila vojska pr Bia!ystoku sestavljena iz najraz'ičnejših vrst orožja V zadnjem stadiju bojev so bili posamezni sovjetski oddelki že brez vodstva.
New York, 3. jul. d. Snočnji newyorški listi objavljajo v veliki obliki nemško vojno poročilo o zmagi v bitki pri Bialystoku ir. sicer pod naslovi »Nacisti uničujejo sovjetsko vojsko sovjetska vojska v raz-sulu, Nad 100.000 vojakov ujetih«.
»New York Times« pravi v svojem poročilu, da se približuje Sovjetska Rusija najusodnejšim trenutkom. Ena največjih bitk v svetovni zgodovini se je končala z drugim Tannenbergom, ki utegne biti še mnogo odločilnejšega pomena nego prvi.
Ob madžarski meji ni sovjetskih čet
Budimpešta, 3. jul. d. Kakor javlja madžarski generalni štab, ni nikjer več ob madžarski meji sovjetskih čet. Skupno z nemško vojsko prodira madžarska vojska nadalje na sovjetsko ozemlje. Sovjetsko letalstvo je izvedlo samo nekaj izvidniških poletov nad madžarskim ozemljem.
Boji v zraku
Berlin, 3. jul. iT. Letalska lovska eskadrila pod poveljstvom podpolkovnika Mol-dersa je nad vzhodn:m bojiščem v štirih dneh sestrelila že 190 sovjetskih letal in sicer 177 bombnikov. 12 lovskih aparatov in eno izvidniško letalo. Poleg tega je ista skupina na tleh uničila še 150 sovražnih letal, še neugotovljeno število letal pa je bilo poškodovanih Ti veliki uspehi so omogočili nemškim oklopnim oddelkom hitro napredovanje proti v:-.hodu Mnogo sovjetskih letal je bilo sestreljenih še nad sovjetskim ozemljem ter so s« s tovori bomb zrušila med oddelke lastne vojske, kar je povzročilo pravo paniko. Eskadrila je nadalje preprečila že v naprej mnogim formacijam sovjetskih letal napade na nemške postojanke.
Že prvega dne vojne je eskadrila podpolkovnika Moldersa pri Brestu Litovskem sestrelila 31 aparatov iz skupine 35 sovjetskih bombnikov tipa Martin. Prihodnjega dne je eskadrila pri Terespolu uničila 9 sovjetskih letal, tretjega dne pa je šest lovskih letal tipa Mcsterschmitt uničilo 15 sovjetskih bombnikov, ki so napadli nek nemški oklopm oddelek. Podpolkovnik M61-ders je o'b tej priliki dosegel svojo 82 letalsko' zmago v sedanji vojni. Pri tem niti ni upoštevanih njegovih 14 letalskih zmag, ki jih je dosegel v teku španske državljanske vojne.
Sovjetska letala nad Bukarešto
Bukarešta, 3 jul s. Predsedništvo Vlade je objavilo komunike v katerem pravi, da so sovjetska letala predsnočnjim skušala prodreti nad Bukarešto, pa jih je pregnalo protiletalsko topništvo. Sovjetska letala so odvrgla svoje bombe na zunanje predele mesta. Neko opekarno je zadelo 9 bomb, izmed katerih pa je V- ena eksplodirala, pa še ta ni povzročila nobene škode.
Stalin priznava poraze
Stockholm, 3. jul. (DNB) 2e deseti dan po pričetku nemškega vojnega pohoda na vzhodu so postali nemški uspehi tako očitni, da je celo sam Stalin zdaj opustil taktiko, ki se je poslužuje sovjetsko vojno poveljništvo v svojih vojnih poročilih, ter je moral mednarodni sovjetski javnosti natočiti čistega vina. V govoru, ki ga je imel davi zjutraj preko vseh sovjetskih radijskih postaj, je Stalin priznal, da so nemške čete že zasedle Litvo, pretežni del Letonske in Bele Rusije ter del zapadne Ukrajine. Ob tej priliki je Stalin pozival na pomoč vse prebivalstvo Sovjetske unije, ki ga je v svojem govoru pozval, naj se Pripravi na največje napore za zmago Sovjetske zveze. Njegov poziv je izzvenel tako, da morajo sedaj vsi državljani Sovjetske unije podrediti svoje interese interesom sovjetske vojske.
Zaplenjeni moskovski dokumenti
Berlin, 3. jul. s. Listi objavljajo nove zanimive podrobnosti o napadalnih namerah moskovske vlade, ki so jih nemške oblasti ugotovile na osnovi dokumentov, ki so prišli nemškim četam v roke v nekem malem mestecu blizu Kovna. Nemci so našli specialne zemljevide Vzhodne Prusije in vse Nemčije. Vanje so bile vnešene pripombe in beležke, ki jasno pričajo o sovjetskih pripravah za napad na Nemčijo.
Pravo ozadje sodelovanja Anglije z Rusijo
Ženeva, 3. jul. d. Prav zanimivo ozadje pogajanj, ki jih je imel sovjetski zunanji minister Molotov z britanskim poslanikom Crippsom, razkriva diplomatski sotrudnik londonskega »Timesa«. Po njegovih informacijah temelji novo nastalo prijateljstvo
med Moskvo in Londonom edino le na denarju. Angleški poslanik Cripps je v pozdravnih besedah, s kateremi je predstavil Molotovu člane britanske vojaške in gospodarske misije, ki so dospeli v Moskvo, sicer naglasil, da dokazuje že naglica, s katero se je Anglija odzvala klicu Moskve, odločnost Velike Britanije, po čim hitrejšem in obsežnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, toda »Times« dodaja k tem besedam, da je bil eden izmed glavnih vzrokov, zakaj do tega sodelovanja tako dolgi ni prišlo, edino le klubovanje Sovjetske zveze, da bi priznala bivše dolgove caristične Rusije. Sedaj, — pripominja »Times«, pa se je našla ugodna prilika, da se vse te težave odstranijo. Na dejstvo, da se ta čas mudi v Moskvi tudi Catbury, eden izmed direktorjev Angleške banke, upravičuje nado, da se sedaj tudi z najme-rodajnejšega mesta kaže pripravljenost Moskve, da se stari prepiri zaradi denarja med Londonom in Moskvo poravnajo.
Poštni promet Anglije s švedsko in Finsko ukinjen
Stockholm, 3. jul. d. Angleško poštno ministrstvo javlja, da je poštni promet med Anglijo ter švedsko in Finsko do nadaljnjega ustavljen.
Nova smer Francije
Ankara, 3. jul. d Ves turški tisk je z veliko pozornostjo zabeležil prekinitev diplomatskih odnošajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Na splošno tolmači turški tisk to odločitev kot dokaz, da se Francija brez pridržka pridružuje delu za novo ureditev Evrope. »Journal Orient« n. pr. piše, da je treba prelom v tradicionalnem prijateljstvu med Francijo in Sovjetsko unijo smatrati kot izraz Francije, da se ne mara več proti vi t i nemškemu vodstvu na evropski ceUni.
Aretacije komunistov v Parizu
Pariz, 3. jul. d. V nekem pariškem predmestju je policija aretirala pet komunistov, ki so razširjali propagandne letake. Odkrita je biLa tudi tajna komunistična tiskarna.
Odpust francoskih ujetnikov iz Nemčije
Vichy, 3. julija. (OFI.) Francoska vlada je snoči uradno objavila, da je nemška vlada pristala na to, da se izpuste iz nemškega ujetništva naslednje štiri kategorije francoskih vojnih ujetnikov: 1. vsi francoski ujetniki belega plemena, ki se še nahajajo na področju Francije; 2. vsi francoski rezervni častniki, ki so se udeležili že svetovne vojne med 1914 in 1918; 3. vsi ujetniki, ki so bili rojeni pred 1. januarjem 1900 in ki jim vojaška služba ni bila poklic; 4. 1000 ujetih uradnikov, ki so bili zaposleni v upravi francoske pošte, brzojava in telefona.
Italija prekinila stike s čangkajškovo vlado
Čungking, 3. jui. u. Italijanski in nemški poslanik sta zunanjemu ministru Čang-kajškove vlade izročila posebno noto, s katero sta sporočila, da Nemčija in Italija prekinjata diplomatske stike s čungkinško vlado, ter sta zahtevala potne liste za odhod diplomatskega osebja
Pomanjkanje živil v Angliji
New York, 3. julija, d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Londona, so oblasti ponovno skrčile za šestino količine bencina, ki je dovoljen zasebnikom. Prebivalstvu je bilo razdeljenih 20.000 ton starega krompirja, ki je doslej, ležal po skladiščih kot rezerva. Oskrba angleškega prebivalstva s krompirjem bo s tem zagotovljena za nadaljnjih 10 dni. Po tem času pričakujejo, da bodo morda oditod vendarle prišle nove pošiljke.
Huda železniška nesreča
Stockholm, 3. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, je v bližini mesteca Slough zadel ekspresni vlak London—Plymouth v tovorni vlak ter je bilo pri tej priliki pet potnikov ubitih, 23 pa ranjenih. Med mrtveci so bili trije angleški mornarji. Tudi med ranjenci je največ mornarjev, ki so se vozili iz Plymoutha v London na vojaški dopust.
Obvezna delovna služba na Slovaškem
Bratislava, 4 jul d. Vlada je imela včeraj izredno sejo, na kateri je bil sprejet zakon, ki določa obvezno delovno službo za vse visokešolce in absolvente srednjih šol.
Vročinski val v Ameriki
New York, 3. jul. s. že pred tednom dni je zajel Zedinjene države silen val vročine. Sedaj je prodrl do atlantske obale. V New Yorku je bilo davi 35 stopinj Celzija vročine v senci. To je bila najvišja letošnja temperatura. Bivanje v mestu je postalo zaradi vročine nemogoče. Samo v New Yorku je včeraj vročini, podleglo 8 ljudi.
Violenti attacchi contro basi aeree
nemiche
Bombe su Tobruk e sugli aeroporti di Cipro e ad est di
Marsa Matruch
II Quartier Generale delle Forze Armate co mu ni ca in data di 3 luglio 11 seguente bollettino dl guerra n. 393:
Nostri bombardieri hanno attaccato una base aerea nelPisola di Cipro.
NeU'Africa settentrionale a Tobruk l'a-viazione dell'Asse ha colpito posizioni, impianti logistici e batterie contraeree pro-
vocando incendi ed esplosioni e ha bom-bardato basi aeree ad est di Marsa Matruch.
Aerei nemici hanno compiuto incursioni su alcune 1 očalitA della Cirenaica.
Nell'Africa orientale vivaci azioni di ar-tiglieria sui fronte di Uolchefit (Gondar). Nel Galla e Sidamo le grandi pioggie ostat-colano Io svolgimento delle operazionL
Silni napadi na sovražna letalska
oporišča
Bombe na Tobruk in na letališča na Cipru ter vzhodno
od Marsa Matrucha
Glavni Stan Vojnih Sil je objavil 3. junija naslednje 293. vojno poročilo:
Naši bombniki so napadli neko letalsko oporišče na otoku Cipru.
V	severni Afriki so letalske sile Osi pri Tobruku z bombami zadele sovražne postojanke, oskrbovalne naprave ter postojanke protiletalskega topništva. Izbruhnilo je nekaj požarov ln nastalo je več eksplozij. Nadalje so bombardirala letalska oporišča vzhodno od Marsa Matrucha.
Sovražna letala so napadla nekaj krajev v CirenaikL
V	vzhodni Afriki živahno delovanje topništva na fronti pri Uolkefltu v Gondarju. V Gali in Sidamu veliki nalivi ovirajo razvoj operacij.
Carigrad, 3. jul. s. »Bezoglu« objavlja daljši članek o operacijah letalskih vojnih sil v dosedanji vojni na raznih evropskih bojiščih. List se podrobno bavi tudi z delovanjem italijanskih sil na grškem in sredozemskem bojišču ter izraža vse priznanje italijanskim letalcem, ki so bombardirali celo zelo oddaljene sovražne naprave. Sploh je treba Italiji pripisati, da je prva spoznala pomen letalstva v moderni vojni.
Novačenje na Malti
Stockholm, 3. jul. d. Kakor poroča davi iz Malte v London dospela vest, so angleške oblasti na. Malti pozvale vse moško prebivalstvo od 19. do 30. leta, da se mora do 7. julija prijaviti vojaškim oblastem za odslužitev obveznega vojaškega roka.
Ducelevi ukrepi za spoznavanje
vzhoda
Delo Zavoda za Srednji in Daljni vzhod
Rim, 3. jul. u. Duce je včeraj sprejel predsednika Zavoda za srednji in daljni vzhod senatorja Gentilija ter podpredsednika akademika Tuccia, ki sta mu poročala o delovanju zavoda v razdobju 1940-1941 ter o novih nalogah, ki si jih je postavil zavod za bodečnost. Kljub vojni je zavod ojačil sivoje prizadevanje in svoje delovanje. V tesnih stikih s fašistovsko vseučiliško mladino je zavod skrbel, da se s političnimi in gospodarskim problemi vzhoda seznanijo čim najširši krogi učeče se mladine. Med mladežjo se je Zlasti razširilo učenje tujih jezikov, kajti italijanski imperij mora posvečati svojo pozornost raznim vprašanjem vzhoda ter zlasti z gospodarske strani pro-
učiti prilike na Kitajskem, Japonskem, T Indiji in v Iranu.
Duce je odobril nove pobude zavoda ter je pedal potrebna navodila za nadaljnje delovanje. Nato jc sprejel senatorja Aloi-sija in akademika Tuccija kot predsednika in podpredsednika društva prijateljev Japonske. To društvo je v sporazumu z zunanjim ministrstvom organiziralo razne prireditve za poglobitev stikov z Japonsko. Izdale je tudi več del, ki imajo namen, da se razširi poznanje Japonske in japonskega naroda v Italiji Duce je tudi odobril delovanje društva prijateljev Japonske ter dal dragocena navodila za delo v prihod-njosti.
Italija in vojna na vzhodu
Političnim interesom so se pridružili sedaj tudi ideološki
Berlin, 3. jul. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je objavila zanimiv članek svojega poročevalca iz Rima, ki točno analizira pomen vzhodnega bojišča in operacij na njem ter njihovega učinkovanja na razvoj dogodkov na Sredozemskem morju. Clankar beleži, kakšno stališče je Italija zavzela do Rusije že v času Cavourja. Iz zgodovine zadnjih let opozarja na državljansko vojno v Španiji, ki jo smatra dejansko za krvav preizkus vsega onega, kar je moralo pozneje slediti. Veliki konflikt pomeni dejansko spor med ideologijama osi in židovsko-sovjetskega sveta, borbo dveh življenjskih nazorov. Italija je bila v vseh dosedanjih ideoloških in političnih sporih vedno v sredi. Tudi z zemljepisnega vidika je bila stalno v središču Sredozemlja, iz katerega so od nekdaj izhajale največje civilizacijske revolucionarne pobude. 2e Cavour se je postavil
proti Rusiji in je tako stvarno proglasil italijanske pravice v Sredozemlju. Odtlej pa vse do danes je bilo Sredozemlje vedno najvažnejši italijanski življenjski problem in Mussolini ga je znal postaviti med prvenstvene probleme najmodernejše zgodovine. Mussolini je znal usmeriti politiko tako, da je služila neomajnim sredozemskim pravicam njegove domovine. Vojna, ki se je sedaj sprožila na vzhodu, se tiče tudi Sredozemlja in Italije prav tako, kakor je bila zainteresirana pri vojni v Španiji. In kakor nekoč o priliki eks-pedicije na Krim, je Italija tudi sedaj poslala svoje vojake, da se bore proti Rusom. Političnim interesom pa so se danes pridružili še ideološki, ker gre za borbo proti sovjetski nevarnosti. V tej borbi je Italija v prvi vrsti tesno ob svoji nemški zaveznici.
Letalski na zapadu
Berlin, 3. jul. s. Angleška letala so v pretekli noči z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadla nekaj mest v zapadni Nemčiji, dosegla pa niso nikakega uspeha. Le ponekod so napravila nekaj brezpomembne škode. Poškodovana so bila stanovanjska poslopja. Le en civilist je bil ranjen.
Angleška letala so bombardirala tudi mesto v severni Nemčiji z zažigalnimi bombami. Poškodovanih je bilo nekaj hiš in nekaj civilistov ubitih. Dve angleški letali sta bili sestreljeni od nemških nočnih lovcev.
Vojna na morju
New York, 3. jul. d. Po tukajšnjih informacijah je bil na Atlantiku potopljen 4802-tonski angleški trgovski parnik »Poitlobos«, ki je bil s tovorom letal na potu iz Los Angelesa v Grenlandijo. V Sredozemlju sita bila potopljena angleški parnik »Cairo Ci-ty« (4792 ton) in grški parnik »Temori« (5719 ton). Podrobnosti o teh potopitvah še niso na razpolago.	1
New York, 3. jul. d. Kakor javljajo iz 1
ameriških mornariških krogov, so britanske kontrolne ladje na južnem Atlantiku zajele francoski potniški parnik »Orcgon« (8806 ton) ter ga odvedle v preiskavo v luko Freetown v Sierra Leonu. Nadalje so britanske ladje zajele tudi francoski obalni parnik »L'Orage« (580 ton) ter parnik »Avant Garde« (7800 ton) Oba parnika sta bila odveden v G:braltai.
New York, 3. juL s. Agencija »Associated Press« je objavila vest iz La Lineje, da je izbruhnil požar v tanku letalskega bencina na angleški matični ladji za letala »Foruios«, k' je zasidrana v gibralltarski luki. Nastala je eksplozija, spričo katere so bili ubiti en pilot, en mornariški častnik in dva mornarja, 5 nadaljnjih mornarjev pa je bilo ranjenih.
Berlin, 3. jul. d. Po informacijah iz ameriških virov je dospela v bostonsko luko velika britanska oklopnica »Rodney«, sestrska ladja potopljene oklopnice »Hood«. Oklopnica je bila spravljena v suhi dok, kjer bodo na njej izvršena velika popravila, ki jih je oklopnica, kakor vedo povedati ameriške informacije, dobila pri srečanju z nemško oklopnico »Bismarck«. V bostonsko luko je razen »Rodneya« do-spela tudi še neka angleška pomožna križarka.
Nemško vojno poročilo
NemSke In nmnsnske čete prešle preko reke Prut
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. julija. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja dane« naslednje poročilo:
Ramo ob rami so včeraj nemški in ru-munski oddelki iz severne Moldavije prekoračili Prut in napredujejo proti Dnjc-stru. S tem so zavezniške armade prešle v napad na vsej fronti od Črnega morja do Severnega morja.
Med tem, ko si je doslej sovjetsko-rusko vodstvo očitno prizadevalo, da bi nemško napredovanje prestreglo v bližini mej in s svoje strani prešlo v napad, se sedaj zdi, da jc odporna sila sovjetske vojske zlomljena. Na vsej fronti se kažejo sovražnikova gibanja v smeri umikanja.
Uničevalna bitka vzhodno od Bialystoka je v bistvu končana. Kakor je bilo sporočeno že s posebnim poročilom, so njene pesledice svetovno-zgodovinskega pomena, lahko se smatra, da je bilo več strelskih, konjeniških in oklopnih divizij sovjetsko-ruske oborožene sile tu uničenih. V mojstrskem sodelovanju so oddelki naše kopne vojske in našega letalstva obnovili zasledovanje sovražnika.
V boju proti Angliji je potopilo letalstvo zadnjo noč 5.000-tonsko trgovsko ladjo ln bombardiralo pristaniške naprave ▼ jugovzhodni in jugozapadni Angliji.
Na obali ob Kanalu so podnevi ponovno popolnoma propadli napadi angleških bojnih letal pod močno zaščito lovcev. Sovražnik je pri tem Izgubil 15 lovskih in 5 bojnih letal, med tem ko je bilo Izgubljeno eno samo lastno letalo.
Sovražnik je odvrgel v pretekli noči na razne kraje severozapadne Nemčije rušil-
ne in zažigalne bombe, Id so ubile ln ra-| nlle nekaj civilnih oaeb. Stanovanjske ' hiše so bile zadete tudi v Bremenu in Ol-denburgu. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili tri izmed .napadajočih angleških bojnih letal.
Borba proti angleškemu preskrboval-nemu ladjevju je tudi v mesecu juniju prinesla pričakovani veliki uspeh. Vojna mornarica in letalstvo sta potopila 768.950 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Pri tem so samo podmornice uničile 417.450 ton. K temu je treba dodati še hude izgube, ki jih je utrpel sovražnik zaradi uporabe min vseh vrst.
Razen tega je bilo mnogo sovražnih trgovskih ladij tako hudo poškodovanih, da so za sovražno preskrbo izgubljene popolnoma ali pa za dalje časa.
Prav tako uspešna je bila letalska obramba v boju prot! angleškemu letalstvu. Samo v času od 26. junija do 2. julija je bilo sestreljenih 109 angleških letal In sicer 56 v letalskih bojih, med tem ko so jih 24 sestrelili nočni lovci. 22 protiletalsko topništvo. 6 edinice vojne mornarice, eno pa pehota. Razen tega sta 2 angleški lovski letali trčili skupaj nad zasedenim ozemljem in padli na zemljo. V istem času je bilo v boju proti Angliji izgubljenih 12 lastnih letal.
V bojih na vzhodu so se posebno odlikovali poveljnika pehotnih polkov Berger in Lohmeyr ter major Hess in nadporoč-nik Baschta iz nekega pehotnega polka.
Pri operacijah na Atlantiku je bilo podmornica pod vodstvom pomorskega nad-poročnika Poppa posebno uspešna.
Dve koaliciji
L'importanza economica
della Fiera di Lubiana
Un cospicuo assegno delTAIto Comrnissario per il comple-tamento dei padiglioni in costruzione
Presieduta dalTAlto Comrnissario ha avuto luogo una riunione per la Fiera di Lubiana alla quale hanno partecipato il Sindaco, gli eaponenti dell'Ente ed alcuni funzionari deli'Alto Commissariato. L'Ec-cellenza Grazioli ha sentito la relazione del presidente e dei dirigenti sul piano di realizzazione della Fiera, manifestazione che rivellera le fattive capacita produt-tive della nuova provincia, sia in rapporto a quelle del Regno, verso le quali ogni attivita di Lubiana e della Provincia sono indirizzate, sia a quelle dei paesi eonfi-nanti; nello stesso tempo la Fiera costitui-
rš, per l'industria e il commercio nazionale ed estero un nuovo centro di irradiazio-ne e di propaganda.
L'Alto Comrnissario riassunta la diseus-sione, ha dato precise direttive sulla crea-zione della Fiera che dovra essere preparata e allestita con eriteri rispondenti al-1'importanza della nuova provincia e della sua posizione geograflca, disponendo per l'assegnazione alla Fiera di Lubiana delPimporto di Lire 300.000 che serviran-no al complemento dei padiglioni in corso di costruzione.
Gospodarski pomen Ljubljanskega velesejma
Velik prispevek Visokega Komisarja za dograditev velesejmskih paviljonov
Ljubljana, 3. julija
Na včerajšnjem sestanku, na katerem so razpravljali o nalogah in organizaciji ljubljanskega velesejma, so se zbrali pod predsedstvom Visokega Komisarja ljubljanski župan, zastopniki velesejma in nekateri funkcionarji Visokega Komisariata.
Eksc. Visokemu Komisarju Emiliju Gra-zioliju so predsednik in voditelji velesejma poročali o načrtih, po katerih bo organiziran letošnji
bo prikazal proizvajalno moč nove pokrajine glede na proizvajalno sposobnost Kraljevine, proti kateri je usmerjena vsa de-
lavnost Ljubljane in Ljubljanske pokrajine, kakor tudi glede na proizvodnjo držav, na katere Ljubljanska pokrajina meji. Obenem bo ljubljanski velesejem za nacionalno in za tujo industrijo in trgovino novo središče propagande.
Visoki Komisar je proučil vsa poročila in je povzel izsledke in debate ter je dal natančne smernice o organizaciji velesejma, ki naj bo pripravljen in opremljen v skladu z važnostjo nove pokrajine in v skladu z njenim geografskim položajem. Visoki Komisar je nakazal za dograditev paviljonov ljubljanskega velesejma znesek 300.000 lir.
GOS
Preračunavanje dinarjev v lire
Pod tem naslovom objavlja »II Resto del Carlino« članek, ki podaja nazorno sliko britanske politike v zadnjih dveh desetletjih.
Vojna proti Rusiji, pravi člankar, je korenito spremenila mednarodni položaj. Sedaj ni več os tista, ki se bojuje zoper koalicijo svojih sovražnikov, ampak koalicija svobodnih narodov je začela ofenzivo proti plutokratski in komunistični tiraniji.
Zadnje in najvažnejše diplomatsko poa-vzetje Velike Britanije je bila obkoljeva Ina politika, ki se je pričela takoj po monakovski konferenci. Zanimivo je, da je večina francoskih politikov le nerada in brez prepričanja sledila Chamberlainu pri tem prizadevanju. Mnogo ljudi, ki so pravilno mislili, a niso mogli uveljaviti svojega mišjenja, je v Parizu opozarjalo na to, da ima po priključitvi Avstrije k Nemčiji in po razdejanju mogočnega strateškega položaja Češkoslovaške obko-Ijevalna politika le malo upanja v uspeh. Tisto, kar je moral v obkoljevalni politiki vsak pameten človek grajati, je bila njena nesodobnost. Prihajala je v trenutku, ko so bili glavni obroči verige, ki se je hotela zadrgniti okrog nemškega naroda, dokončno raztrgani.
Chamberlain in Churchill sta vztrajala v isti zmoti. Njiju sen je bil koalicija. Angleži so se od nekdaj vojevali tako, da so snovali močne zveze, ki so jim jemale najtežje breme vojnih žrtev z ramen. A to pot angleška koalicija ni hotela dejstvo-vati. Vzrok je na očeh: Anglija se je zadnjih dvajset let vprav bahala s svojo nesramežljivo sebičnostjo. Z vsemi zavezniki izza svetovne vojne je ravnala enako; vse jih je ukanila za sadove zmage, vsi so morali trpeti zoprno nadlegovanje s plačevanjem tako imenovanih vojnih posojil in se ob neznosno oderuških pogojih posluževati naprejščin angleških bank, predvsem pa so bili vsi izpostavljeni nevarnosti, da zaidejo v nepopravljivo na-sprotstvo z Nemčijo, ne da bi se mogli le količkaj zanesti na angleško pomoč.
Nerazpoloženje Francije proti obkoljevalni politiki je bilo vsem evropskim dr, žavam skupno; le nerade so sprejemale
Berlinski dopisnik tržaškega »Piccola-? T. Giulberti poroča v zvezi z imenovanjem generala Wavella za poveljnika angleške vojske v Indiji:
Reuterjev urad poudarja, da bodo imeii v evropsko-azijski vojni bržkone izredno važnost dogodki na vzhodu in da j« bilo zato poverjeno vrhovno poveljstvo angleške vojske v Indiji generalu Wavellu, ki se je mudil svoječasno dolgo v Rusiji m pozna zato temeljito vse področje, na katero bi se danes ali jutri utegnila razširiti ogromna vojna.
če hočemo razumeti te očitno dvoumne besede, se je treba spomniti na izjave, ki jih je podal nedavno angleški ministrski predsednik, ko je dejal, da bi mogle nemške motorizirane edinice tega ali onega dne dospeti v Libijo, potem ko bi prej napadle Rusijo in Bližnji vzhod.
Treba se je spomniti tudi, da onstran Kanala in tudi drugod že 48 ur razpravljajo o koristnosti splošnega umika sovjetske vojske do Urala in Kavkaza, nato pa o ustanovitvi ogromne angleško-ruske defenzivne fronte, ki bi segala od Barent-
Washington, 3. jul. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Roosevelt v odgovorih na razna vprašanja predstavnikov ti«ia zopet večkrat naglasi 1 odločno«^ Zedinjenih držav za podporo Veliki Britaniji, kakor tudi Sovjetski zvezi. Današnji ameriški listi, med njimi v prvi vrsti »Washington Post«, tolmačijo te Rooscvel-tove pripombe kot novo potrditev dejstva, da Roosevelt se vedno računa z možnostjo vstopa Zedinjenih držav v vojno, da pa za sedaj vendarle ne namerava pričeti nobene taikojšnje večie akcije, kakor jo jo n. pr. zahteval mornariški minister Kn&x v sivojem ponedeljskem govoru, pač pa se je odločil, kakor je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci da bo imel jutri na največji ameriški narodni praznik govor z namenom, »da dvigne razpoloženje ameriškega prebivalstva« Neutajljivo dejstvo je namreč, da je ameriška javnost po pričetku nem.šiko-rusike vojne «e hol| razcepljena, kakor je bila že prej zaradi česar bi Roosevelt
jamstva, ki jih je Anglija v skrajnem trenutku bolj vsiljevala kakor ponujala, in kadar je čas prišel, so zahtevale njih uve-ljavljenje prepozno, če so ga vobče zahtevale. Ko je vojna izbruhnila, ni bilo o koaliciji ne politično ne vojaško nikjer nič videti. Poljska se je zdrobila na kose, med tem ko sta Francija in Anglija nemočni gledali pogin svoje zaveznice, ki ji nista mogli niti neposredno niti posredno priskočiti na pomoč.
Od tistih dob angleški agentje spet in spet ponavljajo isto napako: posamez pritiskajo na članice zamišljene koalicije, in to brez reda, z brezglavim razsipavanjem moči — ter jih pehajo v vojno, vsako posebej, tako da jih osovinski sili s kar najmanjšim naporom vsako posebej porazita.
Jeseni 1. 1940 se odpravi Eden na Bližnji vzhod; zaporedoma se skuša polastiti balkanskih držav. Turčije in arabskih dr-'žav. Vse to dela v tesnem stiku s Cripp-som, ki se v Moskvi trudi, da bi potolažil Stalina zaradi neuspehov rdeče vojske na Finskem. Wavell sproži svojo ofenzivo na cirenajski fronti, ki naj bi izločila Italijo iz spopada. Takoj nato naj stopi v akcijo turško-balkansko-ruska koalicija, ki bo kakor valjar porušila nemško mejo na vzhodu in jugu... Tudi ta načrt se izjalovi zaradi pomanjkanja sodobnosti: Wa-vel se da presenetiti dogodkom, ki onemogočijo vsako zvezo med vojnimi operacijami v Cirenaiki, vzhodni Afriki in na Balkanu; napad na Sirijo udari v prazno, Rusija ostane sama. 2e petič od začetka vojne je mogla Nemčija sosrediti vse svoje moči proti enemu samemu cilju.
Položaj je tako resen, da mora isti Churchill računati z najhujšo možnostjo. Ako Rusija izgine z vojne fronte, ne bo ne v Evropi ne drugod na svetu nobene vojske več, ki bi mogla udržati Nemčijo od neposrednega napada na Anglijo. Vendar se stari lisjak ogiblje govoriti o koaliciji. Vojna med Rusijo in Nemčijo, nedavno še vrhunec njegovih najbolj drznih želja in upov. je na mah postala predmet hudih skrbi in je vrhu tega nastopila na način, ki izključuje, da bi se mogla angleška koalicija uveljaviti
skega morja do Kaspijskega jezera in do Indijskega oceana.
Značilno je tudi, da se je angleška vojaška misija v celoti preselila v glavni stan maršala Timošenka ter bo tja prispel v najkrajšem času, bodisi samo za kakšen dan, tudi novi poveljnik angleške vojske v Indiji general Wavell, ki bo dal na razpolago vse izkušnje, pridobljene v zadnjih mesecih v Grčiji, na Kreti, v Libiji in Siiiji in ki bo najbrž dal osebne nasvete glede bliskovitih, zmagovitih evakuacij, katerih zadnja naj bi spadala v okvir ustvaritve angleško-ruske skupne celinske fronte.
★
New York, 3. jul. d. United Press poroča iz Londona, da je bivši vojni minister Hore Belisha včeraj pozval v spodnji zbornici ministrskega predsednika Churchilla, naj poda pojasnilo glede premestitve generala Wavella z Bližnjega vzhoda v Indijo, Churchill pa je odklonil vsako pojasnilo, češ, da v sedanjem trenotku ni potrebno.
rad nastala nesoglasja zopet poravnal. Tako je bilo odrejeno, da bo ameriško prebivalstvo, k' bi zaradi vladajoče tropične vročine jutrišnji dan prebilo vsekakor rajše na peščinah ter na izletih, še boH pa pri igrah basebala moralo prisostvovati nekakšnemu »kolektivnemu poslušanju« Roose-veltovega govora, ki bo razšnien preko vseh radijskih postaj in ki sc bo glasil iz neštetih tisočev zvočnikov na vseh prosto--rih, kjer se bodo Američani iutri mudili na oddihu. Newyorški župan La Guardia je poskrbel da pač nobenemu newyorške-mu prebivalstvu ne bodo mogle uiti Roo-seveltove besede. Predsednikov govor bo po sedanjih dispozicijah trajal le četrt ure in kolikor je doslej znano, bo njegova vsebina poziv Američanom k siložnosti. Ameriški intervencijonisti že danes izjavljajo, da samo s tem govorom ne morejo biti zadovoljni ter da pričakujejo od Roosevelta več kakor pa samo patriotičnih besed.
Na" včerajšnji tiskovni konfcrcnci jc mor-
I nariski minister Knooc demantiral govorice,
da bi se bile ameriške vojne ladje, ki sodelujejo v konvojih, kjer koli zapletle v borbo, ali da bi ameriška vojna mornarica cedo že utrpela" izgube na ljudeh in materialu. Sleherno pojasnilo k svojemu pone-deljskemu govoru je minister Kno« odklonil, predvsem pa je odklonil vsak odgovor na vprašanje, ali je imel srvoj govor v sporazumu s predsednikom Rooseveltom.
\Vashington, 3. julija, d. Sovjetski poslanik v Washingtonu, Oumanski, je predstavnikom tiska izjavil, da Je Imel že več sestankov s podtajnikom ameriškega zunanjega ministrstva Sumnerjem Wellesom ter da sta obravnavala velika naročila, ki jih bo Sovjetska zveza oddala ameriški vojni Industriji. Kakor poroča agencija Associated Press, je zunanji minister Molotov ameriškemu poslaniku v Moskvi izrazil svojo zahvalo za pripravljenost Zedinjenih držav, da priskočijo Sovjetski zvezi na pomoč s svojim vojnim materialom. Po kateri poti misli Amerika dobavljati Rusiji orožje, nI znano in po padcu Murmanska si je to tudi težko predstavljati. Ista agencija poroča, da ima Sovjetska zveza v ameriških lukah baje toliko svojih ladij, da bo lahko prevzela ves prevoz vojnega materiala. Prvi transporti tega materiala bodo šli bržkone preko Vla-divostoka, kar pa znači silno dolgotrajno pot.
Boston, 3. jul d. Snoči je bila v Bostonu zaključena letna skupščina guvernerjev posameznih zveznih držav. Na zaključni seji je bilo sprejetih več resolucij, med katerimi ena odobrava sedanjo smer politike, kakršno vodi predsednik Roosevelt. Resolucija na koncu zahteva nadaljnjo oborožitev Amerike tor vsestransko povečanje in izpopolnitve ameriške vojske.
Odškodnina za potopljeni parnik „Robin Moor"
Washington, 3. juL d. Washingtonski dopisnik agencije »International News Ser-vi« je baje zvedel v krogih ameriškega zunanjega ministrstva, da nameravajo Zedinjene države zahtevati od nemške vlade plačilo milijarde dolarjev kot odškodnino za potopitev ameriškega parnika »Robin Moor« Ta ogromna vsota naj bi predstavljala približno vrednost ameriške ladje_ v trenutku torpediranja, všteta pa bi bila tudi odškodnina za ameriške potnike, ki so bili pri tej priliki oškodovani, ter za ladijsko posadko.
Pred važno izjavo turške vlade
Carigrad, 3. jul. ir. Pričakujejo, da bo na jutrišnji seji parlamenta podala turška vlada izjavo o zunanji in notranji politiki. Nato bo parlament bržkone poslan na počitnice preko poletja.
Ankara, 3. jul. d. Nemški poslanik Pa-pen je z vsem osebjem nemškega poslaništva odpotoval v Carigrad, kjer bo ostal preko poletnih počitnic.
Velik primanjkljaj v angleških financah
ženeva, 3. julija, d. Po podatkih britanskega finančnega mimstrstva, ki jih objavljajo angleški listi, je razvidno, da so znašali celokupni angleški izdatki v prvem četrtletju proračunskega leta 1941-42 približno 100 milijonov funtov šterlingov. List »Financial News« izrecno ugotavlja, da znaša torej tekoči primanjkljaj v angleškem proračunu že nad 755 milijoncv funtov šterlingov. V proračunskem predlogu je finančni minister sir Kingsley Wood lani aprila precenil, da bodo v tekočem proračunskem letu znašali angleški dohodki 1636 milijonov funtov šterlingov, sedaj pa se je izkazalo, da ti dohodki niso znašali niti četrtine, da niti petine napovedane vsote, pač pa je primanjkljaj v angleškem državnem proračunu, ki bi se moral kriti z izrednimi krediti, doslej prekoračil že 40»/o predvideni obseg.
Princ Bibescu umrl
Bukarešta, 3. jul. s. Snoči je v Bukarešti umrl princ Valentin Bibescu, predsednik mednarodne letalske zveze. 2e nekaj let je bolehal zaradi raka.
Velike poplave v Indiji
Teheran, 3. jul. s. Iz Bombaya poročajo, da so nastale v Indiji poplave, zaradi katerih so bile železniške zveze med Bomba-jem in drugimi indijskimi mesti prekinjene. Tudi telefonske in brzojavne zveze so prekinjene že tri dni.
Nova ureditev prometa med Zemunom in Beogradom
Zemun, 3. jul. (Vclebit.) Beograjsko »Novo Vreme« poroča, da ie na poz:v nemškega vojaškega poveljnika v Zemunu, Beckerja, beograjska občina dne 27. junija umaknila svoje užitninske uradnike s področja Ze-muna Meja med Beogradom 'n Zemunom je sedaj Sava. Določeno pa je bUo s sporazumom, da pošiljke živil ;z Zemuna v Beograd in obratno niso podvržene trošarini, temveč veljajo kot tranzitno blago.
EJ.A.R. RADIO LJUBLJANA
Petek, 4. julija
7.30: Vesti v slovenščini. 7.45: Popevke. 8: V odmoru napoved časa iz Rima. 8.15: Vesti v italijanščini. 12.30: Vesti v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Uradno poročilo poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Gaudiosi. 14: Vesti v italijanščini. 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra šijanca. 14.45: Vesti v slovenščinj. 17.15: Italijan-sko-brazilski izmenjevalni koncert. 18: Zaključek. 18.30: Italijanska ura g. prof. Franca Lebna. 19: Prenos Verdijeve opere Aide iz Zagreba; v odmorih: vesti v slovenščini, vesti v italijanščini, obvestila v slovenščini. 22.20: Slovenska glasba. 22.45: Vesti v slovenščini.
Konservirana levja srca
V neki tovarn; Kapskega mesta izdelujejo konserve iz levjih src. Te konserve posebno upoštevajo Američani in izvoz tja je bil tako velik, da jt začelo levov že primanjkovati ter so morale oblasti izdati stroge odredbe, da se zaščitijo te živali na področju Južr-rafrHke unije.
V prometu so se ljudje kaj hitro pričeli posluževati računanja v lirah, čeprav razmerje med dinarjem in liro za preračunavanje ni ravno enostavno, kar pa vsakdo rad vzame v kup, zavedajoč se, da je sedanji tečaj mnogo ugodnejši, kakor je bil prejšnji. Na trgu so prodajalke, tudi kmetice, že prve dni postavile svoje cene v lirah. Gospodinje, ki kupujejo in morajo zlasti v današnjih časih paziti na vsako liro, preračunavajo lire v dinarje, da lahko presodijo, ali je cena v lirah primerna. Kupec ima namreč še vedno pred očmi dosedanje cene v dinarjih, zato je razumljivo, da preračuna ceno najprej v dinarje, nakar lahko pretehta, ali naj blago kupi ali ne. Pričakovati pa je, da se bo prebivalstvo kmalu privadilo novih cen v lirah, zlasti ko bodo cene v lirah ostale ljudem bolj ali manj v spominu.
Metersko merilo z označbo palcev se
lahko uporablja za preračunavanje lir v dinarje in obratno
Pri preračunavanju dinarjev v lire in obratno se skoraj vsakdo poslužuje znanih tabel, da se izogne ne ravno enostavnemu računu. Ljudje so pri tem poslu kaj iznajdljivi. Hitro se je razneslo, da so za preračunavanje dobro uporabljiva ona metrska merila, na katerih je vzporedno označena dolžina tudi v palcih (colah). Tako se vedno pogosteje vidi, kako se posamezniki poslužujejo zložljivih metrov, ki imajo označeno dolžino tako v centimetrih kakor tudi v palcih. Pri tem čitajo centimetre za dinarje, palce pa za lire. Slučajno ustreza razmerje med centimetrom in palcem prav točno razmerju med dinarjem in liro. 100 centimetrov je namreč 38 palcev, enako kakor je 100 din = 38 lir. To pa velja seveda le za ona merila, kjer je poleg centimetrov označena dunajska mera v palcih, ki je pri nas običajna.
Kakor smo že pred dobrini mesecem poročali, bo imela Srbija v novih mejah na površini okrog 38.000 km2 2.7—2.8 milijona prebivalcev. Po ugotovitvah nemških oblastev bo Srbija v normalnih razmerah lahko preživljala prebivalstvo brez potrebe večjega uvoza. Najprej pa bo treba, popraviti škodo, ki je nastala zaradi vojne. Ta škoda ni majhna, ker so se boji po večini odigrali na področju Srbije.
V normalnih razmerah bo Srbija imela za prehrano dovolj pšenice, koruzo pa bo lahko v dobrih letih tudi izvažala, kolikor presežki ne bodo poi-abljeni za pitanje svinj. Srbija je bila od nekdaj dežela z nadprodukcijo svinj, ki so se izvažale z njenega področja. Tudi ovčjereja je zelo razvita in je verjetno, da bo Srbija lahko izvažala tudi mlečne proizvode, zlasti cv-čji sir. V ostalem bo Srbija izvažala perutnino, slive, jabolka in konopljo. Pridelovanje drugih industrijskih rastlin razen konoplte ni znatno. Važno postavko v izvozu pa bodo predstavljali proizvodi rudarstva, zlasti iz bakra, svinca in cinka. Pomembna je tudi produkcija drugih kovin, tako zlata in srebra. Na sedanje področje Srbije odpade celotna produkcija antimona prejšnje Jugoslavije, ki je znašala na leto 20.000 ton. Produkcija premoga se ceni na letnih 1.5 milijona ton; od tega odpade polovica na črni premog, druga polovica pa na rjavi premog in lignit.
Beograd seveda v bodoče ne bo mogel igrati takšne vloge kakor v prejšnji Jugoslaviji. Predvsem pričakujejo okupacijska oblastva, da bodo številna podjetja, ki so imela v Beogradu samo svoje centrale, prenesla te centrale zopet na ono področje, kjer leže obrati. Delniške družbe s sedežem v Beogradu so leta 1937 predstavljale 22%> celotne delniške glavnice bivše Jugoslavije. Leta 1939 je imelo od 6000 veletrgovskih tvrdk bivše Jugoslavije več nego 50"/o svoj sedež v Beogradu. Gospodarski razvoj Beograda bo v bodoče odvisen od tega, v kakšni meri bo spričo ugodnega geografskega položaja uspelo zasigurati Beogradu bodočnost mednarodnega, trgovinskega in tranzitnega središča.
*
Pod kontrolo generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji je pričel pri srbskem trgovinskem ministrstvu v Beogra-J du poslovati poseben urad za kontrolo cen.
Dunajski čevelj (ki je razdeljen na 12 palcev, vsak palec pa na 12 linij) meri 31.6 cm. en palec pa 2.633 cm. 38 palcev je točno 100.06 cm. Razlika, ki se pokaže pri 1 metru, znaša le nekaj več ko pol milimetra. Ta malenkostna razlika pa za praktično uporabo ni pomembna. Za preračunavanje pa niso primerna ona merila, na katerih so označeni angleški palci, kajti angleški palec je nekoliko manjši in meri le 2.54 cm. Za silo se lahko uporabljajo tudi metergka merila z označbo v nemških palcih, ki so tudi manjši. Pri 38 palcih znaša razlika že 7 mm, kar ustreza pri preračunavanju dinarjev v lire 7 param pri 100 dinarjih. Pri nas pa so, kakor rečeno, običajna merila z dunajskimi palci. Pri takih merilih je račun praktično docela točen.
Seveda se dajo tudi s takim merilom čitati le zneski, zaokroženi na pol lire ali na četrt lire. Palec je namreč razdeljen na 12 linij in ustreza šestim linijam pol lire, trem linijam pa četrt lire (eni liniji ustreza nekaj več ko osem čentezimov).
Zaključena zamenjava dinarjev
Zamenjava denarjev v lire je bila v ponedeljek v podaljšanem roku zaključena. Čeprav je rok za zamenjavo tisočakov potekel že prejšnji ponedeljek (23. junija), so poslovalnice zavoda Banca d'Italia tudi še pretekli teder. sprejemale tisočake proti potrdilu z navedbo vzroka, zakaj do-tičnik ni mogel tisočakov pravočasno predložiti. O upravičenosti zamenjave teh tisočakov bo odločala posebna komisija. Naknadno je bilo predloženih v zamenjavo še za okrog 600.000 din tisočakov. Celotna vsota zamenjanih dinarjev še ni točno znana, vendar je računati, da ie bilo zamenjanih za več nego 1 milijardo dinarjev.
Nadzorstvo nad poslovanjem tega urada je bilo poverjeno bivšemu vodji urada za kontrolo cen pri državnem namestništvu za Koroško Fischerju, ki ima na tem področju bogate izkušnje iz svojega delovanja v Nizozemski, Belgiji in Franciji. Novi urad je pričel najstrožje izvajati predpise o blokiranju cen. Tako je določil ceno koruzni moki na največ 3.50 din za kilogram in ceno koruznemu kruhu na naj-ve. 5 din za kilogram. V zadnjem času je cena koruznemu kruhu v Beogradu narasla na 8 din in se mora sedaj znižati na 5 din. Pšenične moke najbrž ne bo do nove letine. V splošnem je postavljeno načelo, da se cene ne smejo zvišati v primeri s 'stanjem pred vojno, to je v primeri s cenami, ki so veljale 5. aprila t. 1. V kratkem bodo določene maksimalne cene tudi za meso in ostala živila. Proti kršiteljem predpisov o cenah se bodo izvajale najstrožje kazni.
Gospodarske vesti
= iz italijanske industrije. Največja italijanska tvornica papirja »Cartiere Bur-go Verzuolo« je sklenila povišati svojo delniško glavnico od 126 na 215 milijonov lir, in sicer za 50 milijonov lir z izdajo novih delnic, medtem ko se bo povečanje za ostalih 39 milijonov lir izvršilo na breme rezerv s povišanjem nominala delnic od 225 na 250 lir.
= Enotne testenine. Ministrstvo za kor-poracije je odredilo, da se sme v bodoče izdelovati samo ena vrsta testenin in da je prepovedano izdelovati in prodajati sveže močnate jedi. Ministrstvo je ugotovilo, da bo s sedanjim načinom kontroliranega konzerviranja jajc mogoče kriti potrebe konzuma tudi v jesenskih in zimskih mesecih, ko je produkcija jajc slaba. V zvezi z najnovejšimi odredbami glede stabilizacije cen smatra »Stampa«, da je treba napraviti konec dosedanjemu dobrohotnemu postopanju pri zviševanju cen in pri prestopkih predpisov o racioniranju. Blokira^ nje cen se mora z največjo strogostjo izvajati. List priporoča, da se racioniranje razširi tudi na druge vrste blaga in da je treba proti tistim, ki kupičijo živila, in proti špekulantom nastopiti z najstrožjimi Kaznimi. Predvsem predlaga izključitev iz stranke, kar pomeni za trgovca Izključitev iz političnega in gospodarskega življenja naroda.
Zakaj je odšel general Wavell v Indijo
Povečana razcepljenost ameriške javnosti
Roosevelt se še ni odločil za kako večjo vojno akcijo
Gospodarstvo Srbija v novih meja It
Jean Schrev

Ljubljana, 3. julija.
Ni še 14 dni tega, odkar je Mara Tavčarjeva v »Slovenskem narodu« napisala Jeanu Schreyu, tej najmarkantnejši, najiz-virnejši pojavi polpretekle Ljubljane, nekaj toplih besed za njegov 87. rojstni dan, že nam je pripadla naloga, da mu pišemo posmrtnico. V sanatoriju na Vidovdanski cesti, kjer se je bil nastanil za poslednja Vta svojega življenja, da jih prebije veder in prostodušen, kakor je zmerom bil, je snoči zatisnil oči.
Jr.an Schrev sc je rodil dne 22. junija 3855 kot sin premožnega mlinarja Antona Schreya na Glincah, tam, kjer je zdaj Voj-novičeva tovarna. Oče je fanta, ki je bil po postavi precej droban in šibkega zdravja — nihče ne bi bil takrat verjel, da bo nekoč zrasel v najbolj zastavnega ljubljanskega meščana — obenem pa bister in darovit. namenil tehničnemu poklicu in ga je poslal na realko. Pozneje pa ^o razmere nanesle, da so ga, ctrugorojcn-ca, določili za naslednika v mlinu. Zato je
Saph&t na ro$u
Mmmmmmmmmm
PcSetje v parku
Zdaj gre pomlad v poletje. Na mesto pritiska milijene žarkov, ki se neumorno upirajo na ideče strehe.
Sredi mesta, sredi razbeljenih hiš in cest zdi v miren, zaspan popoldan okrogla oaza. } ' poletnih sencah dremlje jo starci in v spomimh oživljajo preteklost. Obrazi utrujeni in pipe ugasle Vmes je otroci leno igrajo in skače žoga. V belih vozičkih smrče najmlajši. Nad park se jc sklonil spanec ...
7 ako sede v popoldanske ure, ki z bližnjega zvonika brne nad mesio.
Potem se počasi razmajejo... Mlada mati otroku pomaga k prvim korakom. Mali često poskuša po štirih, zdaj že tudi njega pri jeml je spanec.
Poleg je spomenik padlim v svetovni vojni. Ko da se je iz zemlje izvil njih spanec in lege! nad pat k.
Od nekod ie pridrsal berač z raztrgano culo in sedel na kameniti obrobek. Ves presušen se je nr.slonil na upognjeno palico in pljunU. Zdaj gleda mimo otrok za tramvajem, ki že cvile izginja
Ah ni čudno, da nihče ne poje?
Starec na kamenitem chrobku se je sklju-čil vase, nadenj se je sklonil spomin ...
Poleg je cerkev. Zdaj zdaj se bo sprožil neizprosni merilec časa in med zamrle vriske otrok in klice mater, v spomine starih bo odbila ura.
Mimo gre tramvaj. Zdaj gre še mlado dekle skozi park.
Skoraj beži .. Morda misli na to, da bo tu zvečer celo morje kresnic.
(Jez neka j ur bo vse drugače. Dan se bo nagnil v večer in park bo oživel. Nikjer več mereče, svinčene vročine. Čez park se bo r, rlil hlad. m d ljudmi bodo začudeno mežikale zvezde...	F. J. +
SKRBI DOBRIH MAMIC.
—	To je strašno, kako sc otroci na ulici umažejo!
—	Da, včeraj sem morala umiti osem fantičev. preden sem našla med njimi svojega.
mladi Jean popotoval na štajersko, Nižje Avstrijsko in Saško, da se izuči mlinarstva. Ko se je z 21. letom vrnil, pa je bil po bratovi smrti mlin že prodan, njegova mati, nič manj podjetna od očeta, pa je vodila bivšo Kaufmannovo pekarno v še-lenburgovi ulici. Leta 1875. je otvorila pekarno v Gradišču, ki jo je Jean leta 1886. prevzel po nji in jo vodil vse do leta 1916., to se pravi, celih 30 let. V strokovnem svetu je sposobni razgledani mož zavzemal odlično mesto. Bil je nekaj let načelnik pekovske zadruge, član Trgovske in obrtniške zbornice, nekaj časa pa tudi njen poslevodeči predsednik. Bil je najstarejši član Društva ljubljanskih ostrostrelcev in je bil od leta 1920. njega predsednik ali »Vrhovni strelski glavar«. Po telesu velik in širok, je oil po srcu izredno blag in je imel zmerom odprte roke za vse pomoči potrebne. V toplem spominu ga imajo zlasti mnogi naši študentje.
V pokojnem Jeanu Schreyu je bil poosebljen velik kos naše narodne zgodovine, saj je bil priča zunanjemu, materialnemu in notranjemu, duhovnemu razvoju Ljubljane od leta 1860. do najnovejših dni. Prijetno ga je bilo poslušati, kadar je obu-
jal spomine. »Očeta naroda« Blelweisa je
osebno poznal, s kanonikom Klunom je ta-rckiral v stari čitalnici. Bil je eden naših najbolj slovečih, strastnih lovcev in je s puško na rami drugoval dr. Tavčarju po gozdovih. Bil je prijatelj in sodelavec Petra Grasselija, pa drugih buditeljev in snovalcev našega narodnega življenja iz starejšega in mlajšega rodu. Od blizu je poznal vse naše trgovstvo in obrtništvo in nepopravljiva škoda je, da se nihče ni o pravem času pozanimal in bi bil po njegovi živi pripovedi otel pozabi podrobno sliko njegove dobe. Njegove lovske dogodivščine, ki jih je znal vedro, šaljivo pripovedovati brez olepšave in brez izmišljotin, so našle zmerom velik krog hvaležnih navdušenih poslušalcev. Celih 50 let je zahajal v razna lovišča svojih tovarišev in vabil v svoje revirje najodličnejše slovenske lovce. Najlepši so bili njegovi spomini na Poljansko dolino, kamor je rad zahajal lovit ln ribarit v družbi visoškega gospoda. Bil je ustanovni član Slovenskega lovskega društva, kateremu je ohranil svoje zanimanje in svojo pozornost do konca svojih dni. Bil je nad 55 let reden gost Rogaške Slatine, kjer so ga domačini in letovi-ščarji poznali kot redko družabnega, pa tudi plemenitega in dobrosrčnega gosta.
V petek, dne 4. julija, ob 17. ga bomo iz kapele sv. Nikolaja na Žalah spremili na poslednje počivališče k Sv. Križu. Jeanu Schreyu bomo ohranili časten spomin, žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
Ljubljanski Tivoli - zaščiteno področje
Krmilci po ljubljanskem vrtu onstran Jakopičevega paviljona s strahom opažajo, kako se s pračo nosi poguba krotkim pevcem. Ta je ondan videl pet ubitih ščinkavcev povezanih v trofejo, ona gospa včeraj žoltokljunega umetnika padlega s smrekove veje po spretnem lučaju. Tretji je potožil jadni položaj izobraženemu pripotniku. »Nismo vedeli,« je izustil visoki gospod, »da lov še ni otvorjen.« Človek božji, pri nas lovitev udomačenih krilatcev in privržnih veveric nikoli ni odpiia! Skobec edini si je doslej lastil neokrnjeno pravico na teh miroljubnih tleh. A še njega in njegove brate je svin-čenka često poslala na večna lovišča zaradi njegovih nazorov. Gonobiti operjence tod bi bilo isto kakor pokončavati jih po cirkusu, r.verinjaku, živalskem vrtu, po zon, hišnih kletkah, kobačah ali gajbicah, po stojalih, koder se zvirajo z verižico na nogi. Kdo je kedaj kanarčka jemal iz ptič-nice za svoj poslastek? Taki kanarci so vsi naši pernati prijatelji v beli Ljubljani in neposredni bližini. Saj naši »nižji bratje« so zrasli v brezskrbnosti, v popolnem zaupanju do človeka. Izdajstvo bi bilo, izrabljati njih vero v dvonožnega pokrovitelja.
G. tajnik Društva za varstvo živali je pred 3 tedni obljubil preskrbeti nekaj napisov; »Tivolski park in gozd — nelovsko območje.« Toda naročila za nove izveske so sedaj preštevilna, da bi svarilne deske mogle zadosti hitro priti na svoje prostore. Zatirati starce danes, ko pitajo drobljance, nebogljene goliče, bi se reklo na isti mah uničiti celo leglo kljunčkov. Ves Tičistan do »cerkvice vrh gore« postani narodni gaj, koder se brez nevarnosti vzgaja milozvočni zarod. Ves ta svet naj ostane »sedem«, kakor se pri Brežicah imenuje neki kraj, ali drugje »šče-denj« izprevržen v Skedenj (od glagola ščedeti, prizanašati), torej branjevina, za-brana. — Letos grozi izredna stiska našemu perivoju. Bučniee pojdejo nemara po večini za olje, zrnja ne bo na preteg in pretek. Zato svetujemo vsem ljubiteljem grlate živane. ki poleti veselo cvrči, žgoli, žvrgoli, gostoli, gostožili, cvrkota, cvi-lika, čevrlja, ščrli, ščebeta, naj takoj prično zbirati zalogo za dobo hudega hlada in glada. Porabljive so peške slehernega sadja razen pomarančnih: slive, ci-bore, marelice, breskve, češnje itd. Koliko cešpljevih koščic po nepotrebnem zavržejo gostilne ali ljudske kuhinje in men-ze! Naj bi se taki ostanki oplaknili in se na soncu posušili.
Komur se ob dolgih zimskih večerih ne ljubi treti .s hrestačem teh prihrankov namenjenih za živež avifavni, naj jih položi v krmilnice, da jih prepilijo ljubke glodalke s svojo cirkularko ali jih dobrodušen stričko potare za pičo svojim krilatem branjencem in hranjencem. Slišal sem že pogosto ugovor: »Saj sem ponujal take pečke mukmukicam, a se ne zmenijo zanje!« Seveda zdaj, ko imajo vsega na prebitek. Ali ko potrka na duri bleda teta Lakota, najdeš od teh koščic edino opilke. Otroci lahko v 4—5 mesecih nabero cele papirne vreče okoli sadnih trgov. Imejmo pa toliko potrpljenja, da jih
ne bomo nosili v gajevino prej, nego začno naletavati bele muhe po zraku. — Drugačna zaloga je sir: olupki, še tako zanikrni, od »jazona« ali »bohinjca«, spravljeni na suhem, pojdejo o božiču za med skozi radopevna grla. Ako vržeš v tako zbirko košček kruha, po naključju pohojene-ga, se napije maščobe, da se ta ne bo preveč gubila v papir. Poudarimo: vse je treba pustiti dolgo na soncu, sicer bi hrana splesnila in ves trud bi bil — bob ob steno... Sproti nosimo v park le kvar-Ijivo krmo, napol gnilo sadje vsake vrste, da se z njim poslaste frakarji, kosi.
Radomir Ornitov.
Prof. Tejhalu v spomin
Te dni smo pri 5v. Križu zagrebli po-zemske ostanke znanega vzgojitelja in strokovnega pisatelja prof. J. Tejkala, ki je, kakor smo že poročali, umrl po kratki bolezni.
Prof. Ivo Tejkal se je rodil leta 1880 v Šavni peči kot sin višjega železniškega re-videnta. Po dovršeni maturi na ljubljanski realki je študiral na univerzi v Pragi, kjer se je udejstvoval kot eden prvih zavednih Slovanov in diplomiral na filozofski fakulteti leta 1905, vedno v prvih vrstah za dobre in lepe ideje. Kot profesor matematike je služboval v Idriji, kjer ga je zajela svetovna vojna. Udeležit se je vojne v Albaniji, po prevratu pa se je stalno naselil v Ljubljani. Napisa! je knjige: Matematične tabele. Algebra za tehnične srednje šole, Aiitmetika za delovodske šole, Geometrija in projekcijski nauk za obrtno-nudaljevalne šole ter Osnovni pojmi diferencialnega m integrilnega računa za srednje šole. — Zapušča vdovo Pavlo iz znane in ugledne Lapajnetove družine. Najstarejša hčerka ga /v/ca, profesonca, je poročena z znanim kulturnim delavcem, prof. glasbe Ub. Justinom, Inka je učiteljica. Sin Jože je montanist. Ni ca pa obiskuje še gimnazijo.
Vsem globoko žalujočim naše iskreno so-žuiie, prof. Tejkalu, zaslužnemu delavcu in možu-poštenjuku, pa blag spomin!
Iz Dolenjskih Toplic
Naši vinogradniki so že prav nestrpno čakali, da bi dobili za škropljenje naročeno galico. Za prvo škropljenje, ko galice nikjer ni bilo dobiti, so hodili od vasi do vasi ter povpraševali ali bi je imel kdo kaj več, da bi jo mogel odstopiti. Kakor vedno ob takih prilikah, so se tudi v tem primeru dobili verižniki, ki so se po nizki ceni založili z galico in jo potem prodajali po 50 Din kg. Ker pa je zdaj galica dospela, bo grdo verižništvo prenehalo. Galica se dobi pri občinskem uradu in tudi pri Kmetijski družbi, kjer so jo vinogradniki naročili. Z dospelo galico bodo vinogradniki obvarovani peronospore. — Grozdje je zdaj v lepem cvetju in potrebuje lepega vremena, ki si ga vinogradniki žele, ko je dež že namočil izsušeno zemljo.
Kopališki gostje prihajajo v vedno večjem številu in je za bližnje dni še mnogo
prijavljenih. Ker so Dol. Toplice zdaj edino zdravilišče v Ljubljanski pokrajini, je pričakovati, da jih bodo letos obiskali tudi taki gostje, ki so sicer hodili v druga kopališča* Dolenjsko zdravilišče nudi vso udobnost in komoditeto, ima prekrasno okolico z lepimi izprehodl ter milo podnebje, zato se bodo gotovo tudi novim gostom priljubile, zlasti še, ker se ponašajo z izvrstno zdravilno termo.
S Spodnje štajerske
Vkorakanje garnizije v Slovensko Bistrico. Nedavno so vkorakali v Slov. Bistrico garnizijski oddelki nemške vojske. Njihovemu sprejemu so prisostvovali med drugimi general Gunzelmann s svojim štabom, dr. Gubo kot zastopnik političnega komisarja za Maribor - desni breg in slo-venjebistriški župan Arsenšek.
Na državni višji šoli v Mariboru -{staat-liche Oberschule) se je pričel te dni pouk za prvi in drugi razred.
Poštno čekovna in poštno hranilnična do-broimetja na spodnještajerskem področju je, kakor znano, prevzela nemška državna pošta. Te dni bo nemška državna šola obvestila prebivalstvo in poštne urade o izvedbi določb, ki se nanašajo na prevzem
prejšnjih dobroime^j pri bivSem jugoslovanskem čekovnem uradu in pri poštni hranilnici.
S tlakovanjem Gregorčičeve ulice v Mariboru so pričeli. Vozovni promet po omenjeni ulici je do nadalnjega zabranjen.
Neznano utopljenko je naplavila Mura pri Hrastju-Motl pri Ljutomeru. Utopljenka je bila stara okoli 30 let, 160 cm visoka, vitke rasti. Na srajci sta bili všiti začetnici »A .F.«. Oblastva skušajo dognati identiteto mlade utopljenke.
Uvedba občinskega vese ličnega davka. Pooblaščenec dr. Miiller-Haccius je izdal za spodnještajersko področje odredbo, po kateri so občine upravičene, da pobirajo od
1. julija t. 1. dalje veselični davek. ★
Hrvat sko-nemško književno sodelovanje.
Pred kratkim se je vršil v Zagrebu sestanek, ki so mu prisostvovali kot zastopniki Nemčije tajnik nemškega poslaništva dr. Blachut in dr. Ortel ter nekaj hrvatskih književnikov. Na sestanku so razpravljali o sodelovanju nemških in hrvatskih pisateljev. Prišlo je tudi do konkretnih zaključkov, naj se nekatera nemška dela prevedejo na hrvatski jezik, hrvatska pa na nemškega. Poleg leposlovja bodo prevajali tudi dela iz politične zgodovine obeh držav.
Nogometaši gredo na odmor
SNZ je za ves julij odredila počitnice na zelenem polju
Ni šc dolgo, kar smo zapisali, da bo SNZ kljub juliju in kopalni sezoni še dve nedelji vztrajala za zeleno mizo. dokler ne bosta o-ba t mali sita v tekmovanju za njen pokal odigrala zaključnih dveh tekem, ki sta bili določeni za 6. in 13. t m.
Na zadnji seji pa so se gospodje, ki vodijo pota naših nogometašev, odločili drugače. Na splošno željo klubov jc upravni sabor SNZ sklenil odrediti počitnice za ves nogomet v pokrajini — do 1. avgusta s pristavkom, da bo termina za obe finalni tekmi med Ljubljano in Hcrmesom določil pozneje in objavil pravočasno.
Kratka je bila letošnja spomladanska sezona v nogometu in tudi bolj skromni so bila dogodki, ki bodo o njej zabeleženi v kroniki slovenskega nogometa, toda če upo-števamo vse, kar je med tem prišlo nad nas, smo jo le rešili še dovolj srečno in kolikor toliko razgibano. Majhna družinica slovenskih nogometnih klubov, zbrana v Ljubljani, se je z veseljem spet oprijela dela na terenu in upati smemo, da bodo tudi zanjo prišli boljši časi. To bo takrat, kadar bodo lahko spet poiskali tovariše v športu od drugod, da z njimi pomerijo svojo znanje, in takrat, kadar bodo lahko vse moči brez skrbi in strahu posvetili veliki ideji — športu in plemeniti borbi telesa in duha med narodi.
Do 1. avgusta bodo naša nogometna igrišča zaprta!
Po hrvatskem športu
Punčec ni več Punčec, tako se je pokazalo na nedavnem meddržavnem turnirju med Hrvatsko in Nemčijo, v kateri je baš on izgubil važno igro proti Henckelu, kar je bilo precej krivo, da je nazadnje Hrvatska ta dvoboj izgubila 1:5. Punčec je v tej igri spiva pokazal zadostno sigurnost in veliko znanje, toda vse to samo v prvih treh setih, medtem ko je pozneje vidno popuščal in nazadnje sploh ni dal nobenega odpora več. Prvi set je dobil v lepem stilu s 6:3. V drugem se tu se je razvila ogorčena borba in šele pri stanju 5:5 se je ta set obrnil Henckelu v korist s 7:5. Verjetno je, da je bil ta Punčecov vmesni poraz tudi kriv poraza v igri. V tretjem setu je Henckel prišel v vodstvo s 3:0, potem pa je naenkrat popustil, tako da je spet prišel do veljave Punčec, ki je dobil ta set s 6:4. Po odmoru se je znova začela dramatična borba, za zmago, v kateri je najprej četrti set dobil Henckel s 6:3, zadnjega pa kar s 6:0. V tej zadnji igri je bil Punčec čisto brez glave in je Henckel počel z njim, kar je hotel.
Zagrebški veslači, in sicer osmerec HVK Gusarja iz Zagreba, so preteklo soboto in nedeljo gostovali na veliki jubilejni veslaški prireditvi v Frankfurtu. Na startu je bilo 50 domačih in 7 tujih veslaških moštev. Med najpomembnejšimi je treba omeniti italijansko ekipo iz Livorna, švicarsko moštvo iz Luzerne ter izbrane veslače mesta Berlina, kar pomeni, da je bila konkurenca res huda. Najbolj napeta točka je bil finale v osmercu, kjer so se po ogorčeni borbi spet uveljavili Italijani s svojim čolnom iz Livorna, ki je prišel na cilj za pol dolžine čolna pred Zagrebčani. Hrvatsko moštvo Gusarja je zasedlo častno drugo mesto pred Luzerno in Berlinom. To je že drugi uspeh v zadnjih 14
dnevih, ki so ga hrvatski veslači dosegli v tujini.
Kakor piše »Hrvatski narod«, je poverjenik za celokupni šport in planinstvo na Hrvatskem Miško Zebič odredil, da se morajo vsi plavalni klubi Zagreba strnili v enega. Tako bosta Marathon in Zagrebški plavalni klub stvorila nov klub z imenom »Hrvatski plavalni klub Zagreb«, ki mu je že imenovan poverjenik v osebi dr. Dragutina Jeliča, ravnatelja mestnega poglavarstva v Zagrebu, za njegovega namestnika pa dr. Marij Krmpotič, primarij v Zagrebu. Enako preureditev bo doživel tudi motociklizem. Poverjenik za šport je že odredil, da se morata Motoklub Zagreb in I. Hrvatski motoklub Zagreb fuzioni-rati v skupno društvo »Hrvatski Motoklub Zagreb». Za poverjenika te skupne moto-ciklistične edinice v Zagrebu je bil imenovan zagrebški obrtnik Vladimir Jakušič.
Temeljito reorganizacijo bodo v kratkem izvedli tudi v zagrebški nogometni organizaciji, predvsem zaradi tega, ker je bilo v zagrebškem podsavezu včlanjenih mnogo klubov, ki niti niso imeli dovolj igralcev, nekaj pa tudi takih, ki so bili ustanovljeni z očitnimi političnimi cilji. Vsi ti slednji bodo razpuščeni, ostali pa, ki prav za prav zaradi majhnega števila aktivnih igralcev sploh ne morejo izvajati svoje naloge v športu, pa bodo spojeni v večje.
»Gazzetta dello Šport« objavlja pregled letošnjih nogometnih prvakov v Evropi j naslednjimi podatki:
Na češkem Slavija iz Prage, na Danskem Frem iz Kodanja, v Nemčiji Rapid z Dunaja, na Finskem Turun iz Paloseure, v Franciji (v nezasedeni) 01impique iz Marseillea, (v zasedeni) Red Star iz Pariza, na Holandskem Herakles, v Italiji Bologna, na Portugalskem Sporting Lissa-bon, na švedskem Helsinborg IF, v Švici Lugano, na Slovaškem Bratislava, v Španiji FC Aviacion iz Madrida in na Madžarskem Ferencvaros iz Budimpešte.
Slovenska lahkoatletska zveza (službeno): S.L.A.Z. obvešča vse kandidate za lahkoatletske sodniške izpite, da bodo dne 19. t. m. ob 15. na letnem telovadišču v Tivoliju, da morajo pri teoretičnem izpitu čisto poznati pravila SLAZ, pravilnike podrejenih organizacij, sodniški in tehnično poslovni pravilnik, slovenske in vse važnejše svetovne lahkoatletske rekorde ter osnovna načela o organizaciji mednarodne lahkoatletske zveze in mednarodnega olimpijskega odbora.
Gradivo, potrebno za pripravo za izpit, dobi vsak kandidat pri svojem klubu, kan-didatje, ki pa niso člani nobenega kluba, pa dobijo podatke pri vsakem klubu brez-obvezno. Prijave za izpit je treba poslati najkasneje do 15. t. m. z vsemi osebnimi podatki, fotografijo za legitimacijo in izpitno takso L 19.— na naslov zvezinega tajnika g. Zupančiča Miljutina., Ljubljana, Kr. Petra trg 8/p, kjer se lahko zglase tudi osebno. — Tajnik.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Redni trening bo danes (petek) ob 18. na stadionu Hermesa. Udeležba za vse že jav-Ijene igralce obvezna. Prosimo sigurno gg. Zupančiča Lada, Ilovarja, Kreča in B. Verovška.
Faolini Ferraro:
Pol ure
Pol leta je, kar sta se Ivo in Magliu
jcročila. a šele sedaj sta se odločila, da posetita markizo Izabelo. Ne, tega obiska res ne smeta več odlagati.
Ob pol petih prispe vlak v Genovo. Za trenutek moram pogledati v svojo pisarno, n nd tem pa bi ti utegnila kupiti to ali eno. Ob petih in deset minut pa se dobiva pred Tzabelino hišo.«
>Torej cele pol ure moram biti sama? Žalostno!«
Magliu šteje dvajset let: je vitke postave, nosi modro obleko in rdeč klobuk. Moški, ki jo srečujejo, čisto odkrito priznavajo s pogledi, da je lepa. Že deset minut zdolgočaseno pohajkuje pred ogromno konfekcijsko trgovino, mimo velikanskih. vabljivih izložb...
Sijajna ideja! Naredila se bom. kakor c); hočem pokupiti najmanj pol trgovine, pn tem pa si bom vsaj ogledala kaj imajo — in dolg čas bo minil. Pogledati se še ne pravi kupiti...«
Ustavila se je v oddelku za dišave. Delala se je, kakor da jo zanimajo prav vse stvari, ki so v vzornem redu razstavljene po policah. Na mali, črni in elegantni ste-kleničici ji obstane oko. Čudovit naziv za parfem: »Moje sanjarije« — samo osem lir! Nepopisno rada bi povonjala te sanjarije ... In že je mala stekleničica v njeni torbici. Samo osem lir!
Dalje. Krasne nežne čipke ... Dve liri meter. Pol zastonj. Take prilike ne kaže opustiti. Deset metrov ... čez nekaj časa so tudi čipke v njeni torbici. Prav za prav imam še preveč perila, s čipkami in brez njih, se je kasneje spomnila Magliu. No, ona bo že kako uporabila te čipke .. -tako poceni!
Oddelek za svilo. Izredno lepe poletne vzorce imajo — in te barve!
»Koliko stane?« črna svila z belimi, rdečkastimi in vijoličastimi cvetovi je razgrnjena pred njo. Cena je neverjetno nizka. štirje metri popolnoma zadostujejo za srčkano poletno oblekco... s kratkimi ro-kavci... In svila je odrezana.
»šest in sedemdeset lir.« Pomočnik hitro napiše številko iia blok in ji ga ponudi.
»Koliko?«
»76.«
»Toda vi ste rekli 9 lir meter...«
»19 milostiva, 4 krat devetnajst...«
»Ali zdelo se mi je, da ste rekli 9... kaj naj storim?«
»Kakor vidite, je svila že odrezana. Prava svila, z jamstvom ... «
»Da, seveda ... toda jaz na žalost... jaz ...«
V njeni denarnici je samo 36 lir; kar živi, se ji še ni zgodilo kaj takega. Najrajši hi zajokala.
Magliu se jc poskušala nasmehniti s svojim očarljivim smehljajem, a pomočniki so žal neobčutljivi za take poizkuse. Rada bi ga odvrnila od usodnega koraka proti blagajni, pri tem pa se je nehote obregnila ob kipec na polici, ki je padel na tla in se — ojoj! razbil na drobne kosce.
»O, to nič ne škodi...« govoriči zelo ljubeznivo pomočnik in išče med razbitimi kosci košček z etiketo.
»Imeli ste srečo, milostivica; to je edini ceneni komad izmed drugih dragocenih urin. Ta stane samo 60 lir.«
Magliu je popolnoma obupana.
Kaj pa delaš ti tukaj, Magliu?«
»Kakšna sreča! Donelo!«
»Ti!« Obe roki proži mladeniču... Napol v smehu, napol šc v joku, pa že či&to
sigurna, da se bo vse končalo s smehom, mu pripoveduje, kako smolo je imela v kratke pol ure.
Ves račun je znašal 146 lir. Donelo je plačal, vzel v eno roko zavoje, z drugo je pod roko vedel Magliu proti izhodu.
»Jaz ti bom seveda koj jutri vrnila ta
denar ...«
Ne bodi smešna, mala Magliu! Naj bo to mojo poročno darilo ..
Na ulici, stoji siv, eleganten avto.
Magliu koleba. Toda — iz hvaležnosti je nekako primorana... V mali slaščičarni, kjer tako lepo diši po sladkarijah, sedita ob skodelicah aromatičnega čaja in se prijateljsko pogovarjata.
»žal mi jc Magliu, da si že poročena ...«
»Kako si smešen, Donelo! Zakaj se pa nisi poročil ti z menoj?«
: Zato, ker sem hotel prej obogateli. Medtem, ko je tvoj mož tukaj poležaval, sem jaz v Afriki večkrat stavil svoje življenje na kocko. Zato pa sem tudi prinesel cele gore denarja s seboj. A zdaj, zdaj bi se spet rad vrnil tja... Kaj naj počnem tu ? ... Poleg drugega sem prinesel s seboj tudi mnogo afriškega nakita. Mogoče bi te zanimalo? Nekaj krasnih komadov je vmes. Kdaj se vrneta v Narvi?«
»Ob 7.20. Ali pred šesto uro mora Ivo še enkrat v pisarno, jaz pa ostanem pri markizi do sedmih. Nato ga počakam na kolodvoru.«
»Odlično! Odtam boš šla malo prej. Nekaj pršd šesto uro te počakam pred mar-kizino hišo in čez dve ali tri minute bova pri meni... videla boš moje trofeje, spila bova vsak kozarček in še boš prišla na kolo iver pred. tvojim možem. Hočeš?«
Morem h sama v tvoje stanovanje?«
»Ali, Magliu, saj sva tovariša iz otroških let! Spomni se samo gimnazije, kopanja, tenisa... Mar mi ne zaupaš?«
»O, že, že! Ampak, kaj poreče Ivo?«
»Mar mu moraš prav vse povedati? Molk ali mala laž... mene bo zelo veselilo, ee me posetiš. Imela bova najino skupno malo skrivnost...«
»Dobro, samo klobuka ne bom odložila... in takoj bom odšla na kolodvor...« * * *
Pri markizi je Ivo opazil, da je njegova ženica neobičajno nemirna. Niti trenutek ni sedela na istem mestu, niti enkrat mu ni pogledala v oči.
»Kaj si počenjala sama, Magliu?«
Magliu še nikoli ni lagala svojemu možu; tako se ji tudi zdaj ni posrečilo, da bi mu kaj prikrila.
»Ko bi samo vedel, kaj vse sem doživela!«
Iz njenega pretrganega pripovedovanja je Ivo polagoma izvedel vse: prvič — parfem, drugič — nepotrebne čipke, tretjič — svila brez denarja v žepu, četrtič — razbiti kipec in petič ...
»Tudi petič?«
»Da, srečala sem Donela ...«
»Kaj praviš? Ali ni v Milanu?«
»N-ee... on je v Afriki obogatel. Jaz nisem imela toliko denarja pri sebi.. on je plačal ves račun ...«
Magliu je vedela, da postaja njena zgodba malo negotova in je občutila isto neugodnost kakor poprej v trgovini, kjer prodajajo svilo... Spet bi hotela imeti letalo...
»Plačal je za mene 146 lir; ubogi Donelo! Poleg tega je še hotel, da sprejmem to za poročno darilo!«
»Bravo! Pred tremi leti si je izposodil od mene 200 lir. Naravnost talent je imel
za izposojevanje. — Tako torej, dečko je pričel plačevati svoje dolgove! Sploh vse kaže, da hoče postati soliden. Pred kratkim se je namreč zaročil z neko bogato deklico...«
»Kaj praviš? Kdaj se bo oženil?«
»čez dva meseca, kakor sem slišal...?«
»In se ne vrne v Afriko ...«
»Ne upravljal bo imetje svoje žene.«
» ... poslušaj Ivo, njen glas se je znižal do šepeta — ko boš odhajal — grem jaz s teboj ..
» te c
Ob četrt na sedmo je obstal pred hišo markize Izabele siv športni avto. Ob pol sedmih je še vedno stal tam. Impozantni vratar je sumljivo motril elegantnega gospoda, ki je že predolgo pohajal pred izhodom sem in tja. Dandanes je toliko mednarodnih pustolovcev in ti so vedno tako elegantni.
»Oprostite,« se končno obrne elegantni mladenič do njega, »niste morda videli iti iz hiše damo v modri obleki in z rdečim klobukom?«.
»Da.«
»Je bila sama?«
»Ne, z gospodom, ki je bil očividno njen mož...«
»Ah, tako ... Sta se prepirala? ...«
»Ne, smejala sta se...«
»Tako ... Tako ... Toda, ko je šla mimo vas, vam ni ničesar rekla?«
»Meni ? Ne! Sicer pa počakajte... Slišal sem, kako je rekla gospodu: ubogi dečko, tokrat se je pa on osmolil... Jaz seveda ne vem, komu je to veljalo... Ali vi, kaže, da ju poznate, vi boste pač razumeli, za kaj gre.«
Prislonil je dva prsta k čepici in dostojanstveno odkoračil proti svoji loži.
na sovjetsko utrdbo
Skupina vojakov se je povzpela na kupolo trdnjave, se spuščala ob njej previdno k tlom ter med potjo zagnala vrsto ročnih granat v odprtine. Ob istem času se je silni ogenj sovražnega topništva iz ostalih štirih utrdb nadaljeval. Nemški vojaki so se morali ponovno umakniti, a so vedno znova prehajali v napad. Nazadnje je inženirska četa napada najbolj izpostavljeno utrdbo z metalci plamenov, čeprav jo bilo streljanje iz nje naj intenzivnejše.
Kmalu so se začule silne eksplozije. Vrh trdnjave je odneslo. V armiranem cementu je zazijala dva metra široka vrzel. Ko je tedaj neka četa pričela napadati utrdbo, ki se je še držala, so se pionirji že lotili druge utrdbe. Razpostavili so ob njej eksplozive, spričo katerih bi se moralo sesuti še tako debelo zidovje. Ko je tudi ta utrdba padla, so nemški pionirji takoj vdrli vanjo in ujeli nekaj sovjetskih vojakov.
Utrdba je bila razdeljena na tri odseke,
ki so bili med seboj povezani s trdnimi vrati. Vsaka vrata so morali posebej pognati v zrak. Ko je bilo tudi to delo dovršeno, so Nemci poslali nekega ujetnika k poveljniku spodnjega odseka utrdbe s pozivom, naj se ostali sovjetski vojaki, ki so bili v njem, predajo. Poveljnik utrdbe ga je ustrelil. Tedaj je bil poslan k sovjetskemu oficirju neki nemški vojak. Ko je hotel oficir tudi njega ustreliti, je ta zagnal proti njemu ročno granato. Sovjeti so pričeli besno streljati nanj, a ga niso zadeli. Vojaku so prihiteli na pomoč še drugi in tako so se polastili vse utrdbe.
Nato se je začela borba za tretjo utrdbo. Zopet so pionirji pričeli svoje rušilno delo. V tej utrdbi je bilo okrog 100 sovjetskih vojakov. 42 jih je bilo ujetih, ostali so podlegli poškodbam. Nekateri izmed ujetnikov so v borbi oslepeli. Bili so silno izmučeni in živčno omajani, tako da so zmagovalce prosili, da jih puste pri življenju.
L'opera samarttana — Delo usmiljenja
in un ospedale militare — v neki bolnišnici
Poveljniki rdeče vojske
Pijača, ki nadomestuje pivo
Naskok
Berlinski listi objavljajo zanimivo poročilo poveljnika pešpolka, ki je osvojil veliko rusko trdnjavo, sestavljeno iz petih utrdb, razdeljenih na tri odseke in urejenih po najmodernejših sistemih
Sovjetski vojaki so v početku simulirali, kakor da ne vidijo napadalcev. Ko so Nemci oddali nekaj strelov proti trdnjavam, so reagirali s silnim streljanjem. Deset minut so nemški topovi intenzivno obstreljevali trdnjavske naprave Granate, ki so tehtale po 50 kg, so napravile mnogo škode, čim pa je ogenj ponehal, sta dva bataljona frontalno napadla posamezne objekte. Tretji bataljon je obšel desno utrdbo. Tedaj so sprožili iz vseh petih sovjetskih trdnjav naravnost peklenski ogenj, toda kmalu že je bila baterija prve utrdbe uničena. Takoj nato je prešel v napad še en bataljon, ki je podrl obrambne naprave okrog posameznih utrdb.
V področju proizvodnje piva se pripravlja prevrat. Iz stranskih proizvodov pri izdelavi sira so v Nemčiji izdelali pijačo, ki ima vse prednosti piva in isti okus, le alkohola vsebuje manj.
Poskusi, ki jih je napravil doslej izumitelj dr. Roeder. kažejo, da bi sd mogla Nemčija že s tem. če bi uporabila samo četrtino svoje razpoložljive sirotke za izdelavo novega piva. prihraniti letno 386.000 stotov slada ali 495.000 stotov ječmena. Iz te količine lahko izdela 5 milijonov M piva
Francoski izumitelj Raymcvnd Langlois, ki se je že pred časom proslavil z izumom stroja za štetje volilnih glasov je sestavil majhno pripravo, ki naj bi v bodočnosti muzejskim tatovom onemogočila posle. Temeljna sestavna dela te priprave sta cev z živim srebrom in seveda fotoelcktrična stanica, »električno oko«, ki je že v toliko primerih pokazalo svojo uporabnost. Langloisov aparat je tako občutljiv, da sproži svetlobne in zvočne svarilne znake
Kadar bik zbesni
Prave hekatombe- goveda je zahteval v bližini argentinske železniške postaje Los T oddaš bik, ki je med vožnjo zbesnel, raztreščil z rogovi vrata živinskega vagona in skočil na tir, kjer se je nad njegovim velikim telesom iztirilo nekoliko vozov z živino. Ti vozovi so zleteli v široko mlako pod železniškim tirom. Veliko število živali se je pobilo že med padanjem po strmini, druge so utonile v mlaki, mnogo jih je bilo težko poškodovanih, da so jih morala naknadno pobiti.
* f"'
Knltnrnt pregled
Feljton o
Ne bi mogel reči, čemu mi je izmed vseh krajin stare Italije najljubša Toskana. Krajine so kakor ljudje: kdo naj doume, od kod potekajo čustva ugodja ali neugodja, ki nam ga vzbujajo posamezniki; od kod tiste Goethejeve »Wahlvervvandschaf-ten«, ki se razvijajo med ljudmi; od kod simpatije, ki so »zora ljubezni«? Toskana izmed vseh krajinskih likov Italije, kar jih poznam, najbolj ustreza idealni podobi Italije: je vsa kulturna, vsa skrbno obdelana, do podrobnosti izoblikovana po nadpovprečnem človeškem okusu: krajina, ki se zdi celo skozi okno brzega vlaka, ko stopajo v ospredje samo najbolj očitne poteze krajev, ubrana spojina starinskih in sodobnih elementov, narave in kulture, dela in sanje.
Sanjski element: to je tisti umetniški nadih, ki ga ima vsa Toskana. Postavimo: na griču vidiš staro, skoraj že gradiču podobno vilo. Prvo, kar občutiš ob pogledu nanjo, je čudovita spojenost med krajino in arhitekturo. Kolikokrat srečuješ v krajinah drugih dežel stavbe, ki se vidijo, kakor bi bile postavljene iz nejevolje zoper značaj te krajine; stavbe, ki so s svojim okoljem v neprestanem sporu, ker preveč poudarjajo kontrast in preočitno kažejo stremljenje, da bi opozorile nase in na svojo vzvišenost. V Toskani vidiš gradove in vile, ki so ponekod močno stari in že zaradi svojske govorice svoje arhitekture zvabljajo poglede, vzlic temu nočejo biti v sporu s krajino, marveč samo izražajo v arhaični obliki neminljivo lepoto teh tal,
ali osmino proizvodnje v svojih starih mejah.
Nova pijača se da z raznimi fermenta-cijskimi postopki bolj ali manj spreminjati kakor pravo pivo. Predvsem pa je važno to, da ima novo pivo komaj polovico toliko alkohola kakor staro, to je 1.4 odstotka, nasprotno pa ima dvakratno redilno vrednost. Zavoljo znižane količine alkohola ne opijani in ne dela človeka trudnega. Z nadaljnjimi izboljšavami bo mogoče od-stetek alkohola še znižati, ne da bi se spremenil okus.
že tedaj, če se kdo samo dotakne predmetov, ki so v njegovem zaščitnem območju. Čuvaji po muzejih bodo na ta način lahko takoj ugotovili, kje se je nekdo dotaknil kakšnega predmeta, kajti aparat navaja poleg svarilnih znakov s svetlobnimi števili tudi sobo, v kateri se je to zgodilo. Izumitelj upa, da bo njegova priprava v bodoče preprečila tatvine dragocenih umetniških in drugih predmetov po muzejih.
General Geloso v Atenah
Poveljnik XI. armade Italijanske vojske general Geloso je te dni prispel v Atene, kjer je prevzel poveljstvo mesta. Popoldne na dan prihoda je napravil kratek izlet na Akropolo, na kateri se vijeta italijanska in nemška zastava.
Baby Clipper utonil
Baby Clipper, letalo družbe Panamerican Airvvavs je treščil v zalivu Ria de Janeira v morje in utonil. Posadko hidroplana so rešili.
Toskani
ki so se jim v vidovitem načrtu arhitekta prilagodile že v začetku. Skrivnost italijanske umetniške arhitekture je v tem, da se ume povsod prilagoditi tlom, okolju in celo obzorju posamezne pokrajine, tako da se človeška selišča z nepresiljenim okusom včlenjujejo v celotni pejsaž in vemo služijo njegovemu poveličanju. Z druge strani se lahko prav v Toskani učiš, kako važne so za obraz obilno naseljenega kraja barve zidov — to česar pri nas do malega ne upoštevajo, čeprav naša pogosto zamrače-na krajina bolj potrebuje barvnih učinkov kako" sončna Toskana. Barva močno izpopolnjuje plastično podobo ali geometrične oblike hiše in mnogo pripomore k temu, da se srtavba včleni v naravni stil celotnega pejsaža. V Toskani si kar ni mogoče zamisliti takega čudaštva, kakor ga opažaš pri nas, kjer ti pobarvajo moderno vilo s črno barvo ali postavijo v zelenem okolju hišo z zelenimi zidovi.
Tistile vili na hribu, ki se je tako ubrano prilagodila okolici in daljnim modrim goram na obzorju, je nedostajalo še nekaj in prav to je arhitektu dostavil vrtnar; nekaj cipres, tu v gosti skupini, tam v okusno odmerjenih razdaljah. Stavba je z njimi postala živa in zgovorna; dobila je izraz, ki te prijetno vznemirja celo iz daljave. Kaj bi bila Italija brez takih in podobnih izpopolnitev narave? Dobršen del njenega krajinskega čara prihaja prav od tega, da se je človek umel prilagoditi naravi, jo obvladati m jo storiti kar le mogoče človeško. Toskanaki človek po vsej
L'attacco di un Pichiatelli — Napad italijanskega strmo-glavca
contro una nave nemica — proti sovražni ladji
V Stockholmu je umrl pred kratkim operni ravnatelj Forssell, zelo znan tudi izven opernih krogov. Rodil se je 1868., a 1896. je skoraj istočasno dobil čin poročnika, diplomo učitelja mečevanja in je prvič nastopil na odru kot Figaro v »Sevilj-skem brivcu«. Kot pevec se je odlikoval razen kot Figaro zlasti še kot VVothan, Me-fistofeles in don Juan.
Forssell je bil človek, ki se ni znal za-
verjetnosti ni romantik: v splošnem ne ljubi bizarnih reči, čeprav je poln strast-nosti ter čuta za lepoto in izvirnost. Zdi sc, da se mu izmed vseh stilov najbolj prilega klasični in da v njem najbolj dovršeno izpoveduje večtisočletno izkušenost svojega rodu, ki na istih tleh in pod istim nebom obdeluje tla, stavi ceste in gradi hiše in cerkve.
Morda ni najčistejša in najbolj italijan-sko-latinska samo toskanska govorica, marveč je taka tudi toskanska krajina z vsem kultiviranim stilom svojega pejsaža. Kako se zvedri pogled, ko po neprespani noči v vlaku odgrneš zaveso na oknu in ujameš trenutek, ko se je začel vlak pomikati z lepe, moderne postaje, čije ime je samo sladko kakor Toskana: Firenze. Da, to je mesto Danteja, Michelangela in Leonarda da Vincija, zavetišče muz, domovinski kraj italijanske renesanse, mesto, ki je morda bolj od drugih ustvarjeno za tiho življenje, za prodorni študij, za sladko uživanje toskanske lepote. Nad okoliškimi griči, kjer mi pogled išče obrise nepozabnih Fiesol, selišča Etruskov in samostanskega miru svetnikov, je razlita jutrnja zora. V njeni rahli luči se vidijo hiše še čistejše in prikupnejše. Mesto spi. Ulice, kar jih vidimo z vlaka, so prazne; v parku pojo ptiči. Okna-so povsod zagrnjena. Nikjer umetne luči. Tout comme chez nous. In vendar je vse drugače: koliko zgovor-nejši je molk teh ulic in hiš z njihovimi balkoni! Za hip se prikaže v jutrnjem svitu Brunelleschova kupola Duoma in zopet izgine v svežem, čistem jutru molčečega mesta, ki prehaja počasi na periferijo in čedalje bolj izgublja značilni obraz.
Toda kmalu pride krajina v smeri proti Rimu. šele tu se pokaže Toskana v v.sej
Na čelu rdeče armade — piše tržaški »Piccolo« — je danes maršal Timošenko, mož, ki šteje 46 let in je bil že v svojem 23. letu general. Že v borbi proti Trockemu se je postavil na Stalinovo stran in je kmalu postali poveljnik armadnega zbora. Po krvavem Stalinovem obračunu I. 1937 s tedanjimi poveljniki rdeče vojsike je postal poveljnik kijevskega vojnega okrožja Ko so Vorošilova potisnili v ozadje, je Timošenko zavzel mesto ljudskega poverjenika za vojne zadeve, danes pa je vrhovni poveljnik vseh rdečih oboroženih sil.
V Kijevu ga je tedaj zamenjal general Grigorij Suhov, ki mu je bila poverjena naloga, da Ukrajino utrdi do sikraine meTe. Malo pred izbruhom sedanje vojne so ruski častniki primerjali ukrajinske utrdbe z verdunskimi utrdbami. Suhov se je prosla-
Strela po
Na švedskem visokem severu so imeli pred kratkim hudo nevihto, kakršne so tam zelo redke. V Backmoriju blizu Hudi-diksvalla je strela prekinila vod za elek-trino razsvetljavo in na mnogih mestih je pretrgala telefonske proge.
Nenavaden doživljaj so imeli v neki hiši, kier je med nevihto nenadno pozvonil telefon. Rden izmed stanovalcev je dvignil
drževatj in se tudi ni hotel Nekoč je na odru iztresel svojo sliabo voljo in dokazal sivoje mečevalske sposobnosti tako, da je nasprotniku s konico meča odbil najprvo ponarejene brke, potem isto tako ponarejene obrvi in nazadnje lasuljo. Ob neki drugi priliki je bil v prizoru slavnosti v »Donu Juanu« nezadovoljen z orkestrom in je to pokazal na ta način, da je nenadno lzlil čašo peneče se pijače na godbenike.
polnosti svojega krajinskega lika. Gledaš z neprespanimi očmi skozi odprto okno in se zdi, da obračaš knjigo s starimi bakrorezi: glej, kako svojska je podoba Incise ali Figline, ki združujeta srednjeveško starino z utripom sodobnega življenja! Kjer koli je le mogoče, je zemlja še vedno do podrobnosti obdelana; med zelenimi žitnimi polji bede kakor pastirji nad čredo murve, ki dajejo materinsko hrano svilcprej-kam. Kjer ni gradov so tovarne, ki pa niso — kakor pri nas — sive kasarne prisiljenega dela, marveč radostne stavbe, ki vabijo in kličejo, kakor na primer karmi-nasto rdeče steklarne v San Giovanni Val-darno. Gradovi na hribih so vsi obdani s cipresami in pinijami. Jutrnje sonce blešči na oknih in rdeči strehe. Svet je čist in spočit; zdi se, kakor bi bila turobna sodobnost vojnega časa nekje daleč v preteklosti.
Vlak hiti neugnano skozi staro, lepo, prikupno toskansko zemljo, že se vidijo v daljavi modre umbrijske gore, domovina svetnika, ki je zapel hvalnico soncu kakor skoraj tri tisočletja pred njim egiptovski kralj Echnaton. S tovarišem govoriva o Jorgensenovi monografiji o asiškem »po-verellu«, gledava zelena polja, ki še niso sprejela vročih poljubov poletnega sonca, in vabljive hiše, ki z odprtimi okni dihajo v sveže jutro. Vlak je s svojo hitrostjo živa podoba našega »dinamičnega časa«: napaja oči, a ne dopušča odmora in premišljevanja. Treba je hiteti, venomer hiteti nasproti obzorju, ki se je zožilo in skrilo v meglo; a zanj se ni bati, ker je sonce močnejše od megle. In vlak nenehoma poje mehanično, uspavajočo pesem koles. Medtem ko je že za nami Toskana, ko nas pozdravljajo zagoreli bregovi Lacija, se ob pogledu na Tibero vedro in hrepeneče spo-
vil tudi s tem ker je v zvezi z novim moskovskim kurzom vodil živahno borbo proti »duhu nediscipline in mrmranja« v sovjetski armadi. Njegovo delo je v glavnem, da so iz vojske odstranili politične komisarje, ki so v finski vojni igrali tako žalostno vlogo, in da se je v vojsKi uvedla obveznost vojaškega pozdrava Danes velja Suhov za Timošenkovo desno roko.
Tretji v skupini je vojaški poveljnik Leningrada Kiril Mereckmv, k' po nekem čudnem naključju ni izgubil svojega čina po finski vojni, čeprav se je izvedla pod njegovim poveljstvom. Menda je vplivalo to, da je bil že v oap-ej svaril, naj boljše-viki ne pričenjajo sovražnosti v zimskem času. Tudi Mereckov se je živo udeleževal tehničnih reform v rčeči armadi.
telefonu
slušalko, ki jo je pa takoj izpustil iz rok, kajti iz slušalke je švignil dolg plamen mimo sten in nad klop, na kateri so sedeli trije otroci. Vrglo jih je na tla, vendar niso bili niti najmanj poškodovani. Bliske iz telefonskih aparatov so opazovali tudi v drugih hišah. Nekega delavca je ubilo, več oseb je bilo ranjenih, a neka deklica je izgubila vid in so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Kaj dela London
Nemški listi poročajo po ameriških virih, da se je življenje v Londonu v zadnjih desetih dneh precej spremenilo. V odličnih barih je predaja žganja narasla za sto odstotkov. Kapele svirajo pesmi o Volgi, moški pa nosijo rdeče samoveznice. Nekateri so s tem pojavi baje zadovoljni.
ANEKDOTA
Carl Spitzweg, sloviti slikar nemške romantične šole je bil splošno znan kot sovražnik žensk. Nekoč pa se je nekemu njegovemu prijatelju le posrečilo, da ga je pridobil za udeležbo pri veseljačenju v ateljeju. Tam se je neka ženska vsedla poleg Spitzwega in ga vprašala:
»Mojster, ali je res, kar se govori o vas, — da ste namreč sovražnik žensk?«
Spitzvveg je pogledal sosedo skozi naočnike in jo zavrnil:
»Jaz da bi bil sovražnik žensk? Smešno vprašanje! ženske mojega sovraštva sploh
niso vredne!«
VSAK BAN ENA
»Za božjo voljo, popraskajte me vendar po hrbtu!«
minjamo Rima, kamor vodijo vsa pota jfi kamor nas z železno ravnodušnostjo nosi vlak.
Zbornik Prirodcslovnega društva
V predgovoru drugemu zvezku »Zbornika Prirodoslovnega društva«, ki sta ga uredila Marij R e b ek in Božo Š k e r 1 j in ki je izšel pred tedni v izdaji Prirodoslovnega društva v Ljubljani, čitamo naslednje vrstice:
»Utegnil bi kdo dvomiti o smiselnosti teh prizadevanj, češ na! Zbcrnik moTe zaivmati zaradi svoje vsebine le ozek krog čitate-ljev. Prirodoznanstvu gre v sodobnem življenju tak pomen, da ga mora tvorno gojiti vsak narod, ki hoče biti uvrščen v kolo kulturnih edindc. To velja še zlasti za majhne narode, ki naj jim delo nadomesti moč števila. Upoštevajoč ti dejstvi, nrislimo, da srno dolžni poročati slovenski javnosti, v kakšnem obsegu uspevajo in v kakšni snneri se razvijajo med nami prirodoznanska raziskavanja«.
Tako se pri razglabljanjih o naši znanstveni literaturi vračamo vedno znova k istemu problemu in prihajamo nekako do istih sklepov. V zgornjih besedah, ki v imenu prirodoslovcev samo potrjujejo to, kar je bile že povedano v zvezi z dragimi znanstvenimi področji — je cela kulturna filozofija malega naroda Z delom nadomestiti moč števila — to je odgovor, ki ga dajejo mali narodi na vprašanje o smislu svojega obstoja. V času, ko se zdi, da je »moč števila« edin kriterij za obstoj in svobodno kulturno funkcijo posameznih etničnih edi-nic, je ta odgovor posebno značilen. Mogjfi bi tudi povedati to: kar je Karel Čapek pO
Naprava proti
muzejskim tatovom
Attenzione! — Pozor!
......
n campo di mipe 6 molto pericoloso — Minsko polje je nevarno
Pevec, ki se ni šalil
Pišče, ki poje kakor petelifs
Med debrecenskimi kekošjerejci vlada veliko zanimanje za pišče ki ie pravi fenomen svoje vrste. Ž'vaiica še ni bila popolnoma zlezla iz jajca, ko ie že začela prepevati kakor pete!;n, sprva sicer še tiho, toda že drugi dan svojega življenja se je lahko kosala s kakšnim odraslim petelinom.
Morda še ne veš. • •
da pojedo povprečno' največ sira v Evropi Švicarji;
da ni najmrzTcjši krs»j na svetu Severni tečaj, temveč nekateri kraji v severni Sibiriji;
da je Amaconka na vodi najbogatejša reka na svetu. Od izvirka do ustja, kjer se izliva v morje, sprejme ta reka nad dvesto rečnih pritokov;
da rasejo največja drevesa na svetu v Kaliforniji;
da ima med pticami, ki žive v svobodi, labod največjo težo. D(/bro razvit labod tehta namreč do 9 kg;
da pade vsako leto na zemljo okoli 35 milijonov izpodnebnikov
Perutninarji iz okolice Debrecena prihajajo sedaj v tropih, da si ogledajo nenavadno pišče. Znanstveniki še ne morejo razložiti njegovih sposobnosti, pač pa govori ljudski glasi, da napoveduje pišče, ki poje kakoT petelin, bližnje »velike dogodke«. Ti »veliki dogodki« pa sc medtem v resnici priMi tudi za Madžare.
Dnevni pohodi nemške vojske proti Rusiji
Nemški dopisni urad beleži, da napravijo nemške čete v vojni proti Rusiji dnevno 40 do 50 km pota, in to v največji vročini, ki povzroča silno žejo.
Cene življenjskih potrebščin v Ameriki
Nemški listi poročajo iz Chicaga. da io cene življenjskih potrebščin v Zedinjenih državah v zadnjem letu vojne poskočile za 40 odstotkov.
Inserirajte v „Jutru
u •
Kronika
*	Imenovanje pri Vrhovnem sodiičn.
Z dekretom Eksc. Visokega Komisarja je
imenovan za kasacijskega sodnika pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani g. dr. Alojzij Gradnik, doslej kasacijski sodnik pri Stolu sedmorice v Zagrebu.
*	Razstava Tiepolovih umetnin. Slike velikega italijanskega mojstra Giambattiste Tiepola, ki so se nedavno vrnile iz Ljubljane v Trst, so zdaj razstavljene v Zgodovinskem in umetnostnem muzeju na via della Cattedrale v Trstu.
*	Nevihte brez konca in kraja. V sredo je že kazalo, da bomo vendar deležni prvega lepega poletnega dne, popoldne pa so se naenkrat zgostili oblaki nad Ljubljanskim poljem in obiskala nas je silna nevihta. V smeri proti Kamniškim planinam je bilo nebo črno zastrto in skozi oblake so udarjale strele na zemljo. Okrog 5. popoldne se je po kratkem, a močnem vetru ulila silna ploha nad Ljubljano, da so ulice zalivali celi potoki vode. Od Ljubljane se
f neurje pomaknilo proti Zasavju in proti Dolenjski. Naliv nad Ljubljano je kmalu ponehal, ostalo pa je oblačno še ves večer in vso noč. Včeraj zjutraj je nad Ljubljanskim poljem ležala gosta, jesenski podobna megla, čez dan pa se je nebo spet zjasnilo.
*	Za rejo kuncev. Kakor je v naših krajih zelo razširjena reja domačih zajcev, tako si tudi oblastva v Kraljevini na V30 moč prizadevajo, pospešiti in dvigniti to važno gospodarsko panogo, ki je vredna posebne pozornosti zlasti v današnjih časih, ko potrebe Vojske in civilnega prebivalstva nalagajo prehrani zmerom nove naloge. V ta namen je Duce lani sklenil, naj vlada prispeva milijon lir letno, da se podpre zlasti razširjenje reje kuncev med malimi gospodarji in dopelavoristi. Prav tako pa se vrši propaganda tudi med večjimi kmetovalci, ki premorejo dovolj krme, da se posvetijo tej panogi, ki je zaradi naglega razmnoževanja kuncev in zaradi zdrave, redilne kakovosti njihovega mesa v veliki meri donosna. Z večjo ponudbo kunčjega mesa na trgu bi se moglo povpraševanje po govedini znatno skrčiti m bi bilo mogoče več živine ohraniti za delo in za proizvodnjo mleka. Predsednik Fašistične zveze poljedelcev je izdal poseben proglas, v katerem poziva slehernega kmetovalca., naj po svojih močeh prispeva k čim uspešnejši izvedbi te zamisli.
*	Loban jo si je prebil. V goriško bolnico so pripeljali 81-letnega Antona Kravanjo, ki je na Planini pasel živino, pa je pri tem tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Njegovo stanje je resno.
*	Požar pri Gorici. V eni zadnjih noči je v Stari gori pri Gorici na nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje, ki je last Zveze za kmetijsko obnovo in v katerem stanuje kolon Izidor Dariol, ki je prav takrat delal na polju. V poslopju sta se nahajala samo dva Dariolovo otroka, ki pa sta se prekasno ovedela grozeče nevarnosti in se nista več mogla rešiti skozi vrata na dvorišče, ker jih je že ogenj zajel. Otroka, bolj mrtva ko živa od strahu, sta začela vpiti na pomoč in na srečo so ju čuli neki sosedje, ki so pravkar prišli mimo, da so sklicali ljudi in obvestili goriške gasilce. Gasilci so bili kmalu na mestu in z drznim tveganjem rešili oba otroka iz plamenov. Prav tako je njihova nagla intervencija dosegla, da so zubljem oteli tudi večjo količino krme in poljskega orodja ter omejili požar.
*	Nenavadna prometna nezgoda. V Pi-stoji pri Firenci se je te dni pripetila na cesti nenavadna prometna nesreča. Voz, na katerem so sedeli voznik, neka ženska in dva otroka, je naletel na skupino goved, ki so prišla nasproti. Voznik je ustavil, da bi živina prešla, medtem pa se je eden izmed iuncev na lepem sklonil pod konja, ga dvignil in ž njim vred prevrnil voz. Voznik in otroka so ostali nepoškodovani. ženska pa je olobila nekaj nerodnih poškodb.
*	Zaključek šolskega leta na Privatni dvorazredni trgovski šoli Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Završni izpit je v junijskem terminu opravljialo 54 dijakov in dijakinj. Z odličnim uspehom jih je diplomiralo 7: Hudovernig Josipina (oproščena^. Kavčič Tatjana, Kom Nuša, ralovee I.jerka, (oproščena), Palovec Zdenka (oproščena), Schoepi Vita ter Vi-denšek Angela, s prav dobrim uspehom jih je diplomiralo 11: Benedik Ana, Jane Pavla, Kosem Draga, Kramerič Jožica, Krisper Rosvita, Polak Breda, Sajovic Marija, štefančič Ivanka, Usnik Marija, Vodlan Sonja ter Vrtačnik Marija. Poleg tega so uspešno diplomirali naslednji: Ah-čin Marija. Avanzo Milena, Bom Elizabe- j ta, Bora Renata, Derganc Meta, Dolenc
Marija, Dovjak Antonija, Ferenčak Dub-ravka, Gasparini Edvard, Jeršan Majda, Kodrč Ljerka, Kosmač Anton, Kozamer-nik Marjan, Kral Erika, Kregar Franc, Kristan Ida, Kurent Kristina, Kure Doroteja, Lončar Ivan, Mahnlč Zora, Menard Maks, Musar Marija, Otorepec Mirjana, Paš Branko, Pozzetto Lucija, Repnik Ljudmila, Reščič Dušan, Riha Draga, Slatnar Marko, Smerkolj Anton, Verhnjak Ljudmila, Vižintin Marija, Vrbinc Frančiška, Vinter Frančiška, Zaje Avguština ter Zicheri Desana. — Uprava.
*	Tečaj Italijanščine — nov začetniški, prične na željo mnogih interesentov v četrtek 10. t. m. Za dijake poseben oddelek. Honorar nizek. Na razpolago prospekt. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—)
*	Dve nesreči. V Doberniču je posestnikov sin Janez Glavan padel s senenega voza in si hudo poškodoval desno roko. — 27-letni monter Kranjskih deželnih elektrarn Alojz Dolinar je v sredo na Grosupljem popravljal električni vod. Med delom je omahnil z droga in padel, da si je zlomil desno roko.
Iz Lfublfane
u— Promocije. V soboto ob 12. bodo pro-movirani v zbornični dvorani ljubljanske univerze za doktorje prava gg. Avguštin Grden iz Št. Vida pri Stični. Franc Jerovec iz Ljubljane, Vladimir Kante iz šmarij pri Ajdovščini, Danilo Milič iz Trsta, Milan Pavlovčič iz Brezovice, Franc Sojer iz Ljubljane in Anton žun iz Lovrane. Dne 30. junija je bil v Zagrebu na medicinski fakulteti promoviran g. Miroslav Pleterski iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva, čestitamo!
u— Umrl je nestor slovenskih lovcev in višji strelski poglavar Društva ostrostrelcev g. Jean S c h r e y. Pozivamo člane Lovskega društva ln člane Društva ostrostrelcev, da se v kroju in v čim večjem številu udeleže pogreba, ki bo 4. t. m. ob 17. z žal, iz kapele sv. Nikolaja. — Lovsko društvo Ljubljana in Društvo ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča.
(—)
u— Zahvala. Namesto venca na grob pok.
ge. Ane Sunara je daroval g. Josip Rebek iz Ljubljane Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 38 lir. — V počastitev spomina ge. Marije Klun je darovala rodbina Kadunc-Grbec Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 80 lir. Namesto venca na grob ge. Gabrove je darovala družina Za-lokar Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 50 lir. Prisrčna hvala!
Danes, četrtek, ob pol 21. uri
VESELI TEATER
v Delavski zbornici
Predprodaja vstopnic: trafika Sever (Šelenburgova ulica).
u— Spored koncerta, ki bo pod pokroviteljstvom Visokega Komisariata V ponedeljek 7. julija ob pol 9. zvečer v veliki filharmonični dvorani: 1.) Telemann: Trio v f-duru; Valentino: Sonata I., obe skladbi za flauto, violo in harfo. 2.) Stamitz: Trio v d-duru za violo d'amore, flauto in harfo. 3.) Lorenziti: Partita za violo d'a-more in harfo. 4.) Rota: Sonata za flauto in harfo. 5.) Zecchi: Divertimento flauto in harfo. 6.) Lupi: Sonata za flauto, violo in harfo. Harfo bo igrala slavna italijanska umetnica Ada Ruata Sassoli. Flautist je Arigo Tassinari, violo in violo d!amore bo igral Renzo Sabatini. Koncert bo nudil izreden užitep. Zato vabimo in opozarjamo nanj. Predprodaja vstopnic v knjigarni • Glasbene Matice. (—)
u— Xov grob. V Ljubljani je včeraj umrla ga. Marija Jurca. Na poslednji poti jo spremimo v soboto ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
u— Društvo inženjerjev v Ljubljani prosi vse svoje člane in ostale inženjerje. ki bi- j vajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine in j so sedaj brez zaposlitve, da mu javijo svoj i naslov in navedejo vse okolnosti. Dopise ! je poslati društvu na naslov: Ljubljana, Beethovnova ul. št. 2.
n— Da bo sladkor čim najbolj pravilno razdeljen, vabi mestni preskrbovalni urad vsa industrijska podjetja, kakor tovarne likerjev, keksa, marmelade, sirupa in tudi slaščičarne z lastnimi delavnicami, vse iz-delovalnice sladkega peciva i. dr., naj se
v petek in soboto 4. in. 5. julija zglase v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu na Krekovem trgu ter mu spo-roče natančno zalogo sladkorja, kolikor so ga imeli v zalogi 30. junija, za kakšne namene jim je sladkor potreben, povprečno mesečno porabo sladkorja in produkcijsko sposobnost obrata.
u— Novi krompir na mestni tržnici,
ki ga je včeraj pričel mestni preskrbovalni urad prodajati po 2 liri, so vse mestne gospodinje pozdravile z dvojnim veseljem. Predvsem so bile vesele, da jim ne bo treba več iskati dobrega krompirja, še bolj pa so se razveselile presenečenja drugih prodajalcev krompirja, ki so takoj začeli brisati svoje visoke dosedanje cene in jih prav znatno zniževati. Tako se je krompir kar na mah pocenil za najmanj 20 %, obenem je pa mestni preskrbovalni urad poskrbel za tako velike količine novega krompirja, da se lahko takoj založe vsa gospodinjstva.
u— Dragi Jožko B... Nisi klonil pred velikimi krivicami v življenju, izdržal si
—	in si ustvaril svoj dom in preskrbel za bodočnost. Za Tvojo 251etnico udejstvova-nja v zobarski stroki in 121etnici ureditve samostojne zobne ordinacije Ti kličemo: še na mnoga leta — in TI želimo vedno večjega uspeha! Tvoji prijatelji. (—)
u— Z lipe je padel. Na kirurgiški oddelek so pripeljali 15-letnega Josipa Horna, sina šolskega upravitelja iz Most. Doma je nabiral lipovo cvetje, pa je padel z drevesa ter se poškodoval po nogah in rokah.
—	Na Marijinem trgu pa je padla s kolesa 13-letna tovarnarjeva hčerka Meta Medi-čeva pred tramvajski voz in se hudo pobila po obrazu.
u— Vrtnarski odsek podružnice SVD v Ljubljani ima redni mesečni sestanek ob 20. v restavraciji »Mrak«, Cesta 29. oktobra. (—)
Iz Novega mesta
n— Živilske nakaznice. Mestni prehranjevalni urad opozarja vse družinske poglavarje, ki niso pridelovalci maščob in jih tudi nimajo na zalogi, da nepreklicno do 5. julija vložijo na občini na podlagi obrazca, ki ga naj dvignejo pri prehranjevalnem uradu, pismeno prošnjo za sebe, družinske člane in vse osebe, ki so pri njih na hrani, za živilske nakaznice za maščobe. To prošnjo za izdajo maščob morajo družinski poglavarji ponoviti vsakega 20. v mesecu za naslednji mesec. — Tudi lastniki javnih lokalov morajo po predhodni izjavi, da nimajo v zalogi nikakih hranilnih maščob, na podlagi povprečnega števila gostov v mesecu maju, do 5. julija sporočiti prehranjevalnemu uradu svoje potrebe maščob. — Isti postopek velja tudi za prejem živilske nakaznice za sladkor ter morajo družinski poglavarji in lastniki javnih lokalov tudi za prejem teh nakaznic vložiti do 5. julija pismeno prošnjo na posebnem obrazcu občini. Opozarjamo prebivalstvo, da so za nepopolne izjave in napačne prijave določene najstrožje kazni.
n— Kolesarjenje po parku. Pred štirimi leti je novomeška mestna občina na starem mestnem pokopališču uredila in zasadila krasen park, ki je danes ponos našega mesta. Za vzdrževanje nasadov in poti v parku plačuje občina letno težke tisočake in je park res dostojno urejevan in nudi vsem odpočitka željnim meščanom, posebno otrokom, prijetno izpreha-jališče in igrišče. Zadnje čase po se je razpasla grda razvada, da se mlajši kolesarji v večernih urah. ko je park poln otrok in izprehn.jalcev. brezobzirno podijo s kolesi po parku. Z dirjanjem ne kvarijo samo skrbno oskrbovane poti in dvigajo v parku oblake prahu, ampak spravljajo tudi otroke in ostale izprehajalce v nevarnost. Zato bodo zdaj oblastva ukrenila vse potrebno, da bodo tudi kolesarji spoštovali predpise.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Profesor filozofije vadi kot rezervni poročnik rekrute. Ker je zelo kratkoviden, pa tudi drugače ne razlikuje drevesa, ki so še brez listov, drugo od drugega, navaja kot smrtne točke hraste, kadar gre v resnici za jelše, in breze, kadar gre za bukve. Neki podčastnik mu te pomote večkrat popravi.
»Gotovo ste kakšen kolega iz botanične stroke?« ga vpraša na zadnje poročmk začudeno.
»Da, gospod poročnik, izdelujem metle!« pravi mož.
Italijanski tečaj
Lin.
27. lekcija. Lezione ventisettesima.
Poletje. Estate.
Poco a poco il tempo si fa piu caldo, crescendo Ja forza del sole, la temperatura va. elevandosi, poi verso la fine di giugno, entriamo nella stagione cal-da, chiamata estate. Spunta il giorno molto presto, e annotta (si fa notte) tardi. Di estate fa assai caldo (noi abbiamo caldo), la stagione dei piu forti calori si chiama canicola (i giorni della canicola o canicolari).
Quando il tempo e pesante, afoso, quando il caldo e soffocante, facilmen-te una burrasca si scatena. Subito si vedono in cielo certe nuvolette rossic-ce, foriere d'un temporale, Queste nuvolette non si dissipano, ad un tratto si leva il vento, il cielo si copre di nu-voloni ed una pioggia dirotta (sovente mista a grandine) scatenasi sulla ter-ra. Un temporale e sempre accompa-gnato da tuoni e lampi. Molta gente ha paura quando tona (tuona) e lam-peggia, quando i tuoni brontolano ed i lampi guizzano dai nuvoloni neri e quando il fulmine cade e rovina quello che colpisce. Trovandoci aH'ap£rto non ci ripariamo sotto un albero durante un temporale, non corriamo a vi cer-car riparo, perche possiamo rimaner colpiti dal fulmine. Contro i fulmini ci proteggiamo mediante i parafulmini posti su quasi tutti i fabbricati. Sui fi-nir d'un temporale spesso si ossčrva, voltando le spalle al sole, un areoba-leno.
Una pioggia breve e impetuosa si chiama un acquazzone ed allora non si dice piu: »spruzzola, pioviggina, piove«, ma piove a dirotto, diluvia, men-tre una pioggia minuta si chiama piog-gerella o pioggetta.
Vocaboli.
Poco a poco polagoma, si fa postaja, si fa notte noči se, crescere rasti, la forza moč, va elevando se vedno bolj dviga, elevare dvigati, verso la fine proti koncu, entrare vstopiti, la punta
ost, konica, spuntare konico odlomiti, kliti, poganjati, začeti se, il giorno (l'aurora spunta) dani se, annottare (z)nočiti se, tardi pozno, ho caldo vroče mi je, il calore vročina, la canicola pasji dnevi, pesante težek, afoso soparen, soffocante dušeč, facilmente lahko, la burrasca = il temporale nevihta, scatenare z verige (la catena) spustiti, scatenarsi dvigniti se (o nevihti), cer-to gotov, neki, la nuvoletta oblaček, la nuvola oblak, il nuvolone velik, temen oblak, rossiccio rdečkast, foriero, -a, predhoden, dissipare (dissipo) razpršiti, ad un tratto na mah, coprire pokriti, la pioggia dirotta naliv, sovente cesto, misto mešan, la grandine toča, (grandina toča pada), scatenasi namesto si scatena, il tuono grom, il lampo blisk, il fulmine strela, ho paura bojim se, tonare grmeti, lampeggiare bliskati se, brontolare grmeti, votlo doneti, guizzare švigati, cadere pasti, rovinare porušiti, uničiti, colpire zadeti, all'aper-to na prostem, ripararsi zateči se, cor-rere teči, il riparo zavetje, rimaner colpito biti zadet, trpna oblika se lahko tvori tudi z glagolom rimanere, pro-teggere ščititi, mediante z, il parafulml-ne strelovod, pošto postavljen, sui fi-nir proti koncu, osservare opazovati, voltare obrniti, la spalla rama, hrbet, 1'arcobaleno mavrica, impetuoso silen, breve kratek, l'acquazzone naliv, spruzzola = pioviggina prši, piove dežuje, a dirotto kakor iz škafa, diluvia lije, minuto droben.
Porre (nastalo iz ponere) postaviti, položiti.
Pres.: pongo, poni, pone. poniamo, ponete, pongono. Fut.: porro. Pas. pros.: ho pošto.
Sestavljenke: comporre sestaviti, de-porre odložiti, disporre urediti, ukreniti, esporre izpostaviti, razložiti, pojasniti, imporre naložiti, veleti, vzbuditi spoštovanje, opporre nasproti postaviti, proporre predlagati.
Proverbio: L'uomo propone e Dio dispone.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 3. julija: zaprto. Petek, 4. julija: Via mala. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih sloven-sivih igralcev. Sobota, 5. julija: Okence. Premiera. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih iggralcev.	. 4
Nedelja, 6. juiija: Okence. Izven. — Znižane cene. Igra skupina slovenskih ma-: ' riborskih igralcev.
Skupina mariborskih slovenskih igralcev, ki se je močno uveljavila s svojimi nastopi v Ljubljani, bo igrala v bodočih dneh sledeče igre: Danes zvečer, t. j. v petek, bo ponovila Knittlovo »Vio malo«, delo, ki je doseglo spričo zanimive vsebine in odlične interpretacije doslej same razprodane predstave. Močno dramatično dejanje je učinkovito in daje igralcem možnost velikega ustvarjalnega zamaha. V glavnih vlogah: Nakrst, Mira Danilova, Starčeva in Košič. Režiser: Peter Malec. Premiera veseloigre Olge Scheinpflugove »Okence«, ki je bila že najavljena, bo jutri v soboto ob 20. Ker je prišla med tem iz Maribora Branka Rasbergerjeva, se bo predstavila občinstvu v vlogi Rožice Dy-nybylove. Občinstvo jo pozna po njenih nastopih v »Kralju na Betajnovi« in »Na dnu«. Z vlogo Rožice jo bo lahko spoznalo občinstvo s povsem nove, lahkotne igralske strani. Glavno moško vlogo bo igral Jože Kovič, ki je tudi delo zrežiral. Prva repriza bo v nedeljo zvečer. Za vse tri predstave veljajo znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Petek, 4. julija: Zaprto, Sobota, 5. julija: Ero z onega sveta. Red Premierski.
V soboto ob 20. bo prva letošnja uprizoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« za red Premierski. To folklorno delo, za katero je izdelal libreto znani hrvatski dramatik Begovič, je izvajala naša Opera pred nekaj sezonami z velikim uspehom.
Gotovčevo delo so uprizorili razni inozemski odri, kar najbolj dokazuje njegovo kakovost. Šaljiva zgodba o pretkanem Erce-govcu, ki premami ljudi, da mu verujejo, da je prišel z onega sveta, je nadvse zabavna. Dejanje se godi v dalmatinskem Kršu in je narodno pobarvano. Ljubezniva glasba, oslonjena na narodne motive, je melodiozna in pevna. Glavne partije bodo peli Franci. Dolničar in Hevbalova. Razen njih še Lupša, Kogejeva. Dirigent dr. Svara, režiser inž. P. Golovin.
Vest! iz Hrvatske
Nova knjižna založba. V Zagrebu so nedavno osnovali književno založbo »Evropa«, s ciljem, da vzdržuje književne zveze Hrvatske z ostalim svetom, ki je bil, kakor pravijo Hrvati, popolnoma napačno informiran o hrvatskem vprašanju in o težnjah hrvatskega naroda. Založba bo tudi skrbela, da bodo Hrvati dobili pravo sliko dogodkov v svetu. Založba se bo posluževala vseh svetovnih jezikov, na prvem mestu seveda nemškega.
Nova zagrebška bolnica. Dograjena je nova Zakladna bolnica na Rebri in je že tudi imenovan njen prvi ravnatelj. Na predlog Zakladnega odbora je ministrstvo potrdilo za ravnatelja nove bolnice dr.ja šimna Cvitanoviča.
Koliko izda Zagreb za svoje parke. V letošnjem mestnem proračunu Zagreba je določenih 4,217.471 za vzdrževanje mestnih parkov in nasadov. Mestna občina namerava razširiti največji- zagrebški park Maksimir. Poleg Maksimira je glavna skrb mestne občine velika mestna vrtnarija v Markuševcu, kjer v obsežnem tfrtu vzgajajo okoli milijon stebel za drevorede in nasade.
Skrb za zdravje. V kratkem nameravajo ustanoviti nove bolnice v Imotskem, v Makarski in Sinju.
Hrvatski tednik v nemškem jeziku. V
Zagrebu je izšla prva številka tednika »Neue Ordnung« pod uredništvom dr. Teodorja Uzorinza. -Za prvo številko je poglavnik dr. Ante Pavelič napisal uvodnik, minister zunanjih zadev dr. Lorkovič pa članek pod naslovom »Proti kapitalizmu in boljševizmu«.
udaril v svoji knjigi o Holandcih: s kvaliteto premagati moč količine. Delati ne samo dobro, marveč kar le mogoče boljše in najbolj-c. To pa pomeni za majhen narod neznanski napor, znači požrtvovalnost, vdanost in disciplino, vodi k urejenemu gospodarjenju z razpoložljivimi tvornimi energijami in k načrtnemu kulturnemu delu. Pomeni vrsto problemov, ki za veliko maso ne obstojajo. Za tiste, ki bi hoteli vsa človeška vprašanja reševati po tehničnih na-likah, pomeni to stališče odpor zoper industrijsko veleprodukcijo kulturnih vrednot in zoper standardizac'10 duhovne tvorbe ter vrnitev k drobnemu delu. Vsak narod naj na svojem področju s pametno izrabo sredstev ustvari največ, kar more, zase in za splošno kulturno zakladnico.
S tem načelom, ki je jasno silehornemu duhovno usmerjenemu človeku, pa ni rešeno vprašanje materialnih možnosti ali konkretno: vprašanje sredstev za izdajanje znanstvenih knjig, katerih krog je omejen na ožjo občino strokovnjakov. To nerešeno in težko rešl jivo vprašan te visi kakor Damoklov meč nad vsemi takimi problemi. In zato smo tem bolj zadovoljni, če se kdaj pa kdaj izmuzne trdemu imperativu materialnih sredstev publikacija, ki dokazuje že s sivojim obstojem našo voljo do kulturne enakovrednosti in svobodne rasti.
Medtem ko je prvi Zbornik Prirodoslovne ga društva prinesel besedilo predavanj in poročil na prvem strokovnem zborovanju slovenskih prirodoznanstvenikov (bodi s tem v zvezi pietetno omenjeno ime nepO'-zabnega mojstra slovenske pri rod »znanstvene literature dr. Pavla G r o š 1 j a —) sc v tem zvezku krajši sestavki večine naših pomembnejših znanstvenikov prirodo-slovmh strok. Zbrani so rezultati njihovih
proučevanj ali raziskavanj in njihovega posebnega obravnavanja določenih pojavov in problemov. Iz Itpo natisnjene in ilustrirane knjige dobimo širok in globok vpogled v resno znanstveno prizadevanje s!o-venskih prirodoslovcev, ki vsak na svojem ožjem področju — delno v zvezi z *nsti-tuti in laboratoriji ljubljanske univerze — nadaljujejo pomenljivo delo raziskavanja splošnih in spccialnih vprašanj ter pojavov
v prirodi na domačih tleh.
*
Zbornik je razdeljen v šest skupin. P r-v a skupina obsega fizikalno-matematične vede. Dušan A v s e c razglablja probleme elektrokonventivnih vrtincev ;n poroča o sivojih poizkusih z elektrokonvencijo v tobačnem dimu, poizkusih, ki vodijo k zaključku. da ima elektrika za gibanje atmosferskega zraka in tvorjenje čudovito organiziranih oblakov prav toliko pomena kot toplota. Prof. Kral razpravlja o kohezi-ji mineralnih snovi prihaja k sklepu da je drobljenje minerain.h snovi v laboratorijskem mlinu zelo dobro sredstvo za oceno kvalitete in kvantitete kohezije. Anton Kuhelj objavlja izsledke matematičnih proučevanj torzije votlih profilov. Anton Peteri in je prisipevafl fizikalni članek »Kincmatična teorija akustičnega dvojnega loma v nizkomolekularnih tekočinah«. V drugi skupini prihajajo do besede kemiki. Marta B 1 i n c poroča o eksperimentalnih opazovanjih žlahtnih produktov meta-bolizma na glivah plesnivkah in sicer najprej o dišavah, nato pa o masteh Branko S. B r č ; č objavlja predhodno poročilo o poizkusih, ki se tičejo sinteze svinčevih kro-matov. Prof. Salvisilav Jenčič priobču-je razpravo o kemijskem raziskavanju čebulnih voskov Slovenije, Rikard Klemen
pa razpravlja o vlogi elektrolitov pri raztapljanju pšenične amilaze. Dr. Ladislav Kline poroča o analizi hlapnih vodotop-nih tolšenih kislin, prof. Marij Rebek pa je zastopan z razpravo »Teorija o vezanih postulatih«; v nji utemeljuje novo hipotezo o naravi organ*kc vezave. Kemijsko vrsto razprav sklene prof. Maks Samec s prispevkom »Novejše raziskave o konstitu-ciji škroba«.
Tretja skupina je odmerjena geološkim in mineraloškim vprašanjem Tu razpravlja L. Dola r-M a n t u a n i o Irerato-firskih kamninah v Kamniški in Kokrski dolini, Martin M u n d a razglablja pogoje nastanka in tip rajhenburkcga premogišča, medtem ko se prof. Vasilij Nikitin bavi z eklogiti jugovzhodnega Pohorja. Četrto skupino so zavzeli botaniki. Joče Lazar objavlja svoje rezultate v odkrivanju še neznanih vrst alg v Sloveniji. Štefan Horvatič in Gabrijel Tomažič pri-občujeta izsledke proučevanj travniške vegetacije reda Arrhenatheretalia v nižinskem pasu Slovenije, Gabrije' Tomažič pa objavlja nove izsledke o asociacijskih vprašanjih rastlinstva na senožetih in pašnikih na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije. Zoologiji in paleontologiji posvečena skupina vsebuje na prvem mestu razpravo prof. H a d ž i j a »Biospeološki prispevek«. V uvodu poroča pisec o obsežni znanstveni dejalnosti Zoološkega instituta ljubljanske univerze, ki se posveča pred vsem raziskovanju subterane in morske favne. Nato pa se bavi z divirgentnim raz\ojem p&ev-doškorpijonov rodu Chtho-nius iz naše jamske favne. Dr. Fran Kos je zastopan z dvema razpravama. V prvi poroča pisec o kolemboloških raziskavanjih v Slovenskih Alpah (onorfolo-ko-ckoloike obnove- katc-
goriziranja onihiurinov, revizija isetomuri-nov, variabilnost pigmenta pri orheselah). V drugi razpravi se bavi dr. Kos s problematiko nevcljskega paleolitika v okviru pleistocenskih dogodkov in posega s svojo razpravo globoko v probleme paleoldtične kulture na slovenskih tleh. Prof. Fran Zavrni k je prispeval članek »O trajanju in-trauterinega razvoja konja« Šesta, skupina je odmerjena biologiji, fiziologiji in antropologiji. Polonca B a b n i k razpravlja o vplivu vertebratsikih hormonov na. rast evertebratov Doc. dr. Chole\va poroča o svojih eksperimentih, ki se tičejo biološke podlage rakastih obolenj Boris Debevec piše o vplivu Sheppaidove korekcije pri standardnem odklonu na Pearsonov ko-relacijski koeficient, prof dr. Alija Košir zagovarja svoja eksperimentalno utemeljena naziranja o raku, dr Fedor M i k i č objavlja »Nekoliko pripomb k mojim stremljenjem v biometriji« Hubert Peha ni in Albin S e 1 i šk a r pa sta avtorja dveh razprav s področja fiziologije Skupaj z Andrejem Župančičem je Albin Seliškar obdelal humoralni prenos živčnega vzburjenja v centralnem živčevju. Zbornik se končuje s prispevkoim doc. dr B Škerlja, ki poroča o izsledkih svojih antropoloških raziskavanj in proučevanj v zadnjih treh letih.
ir
Pozoren čitatelj je v tem kronističnem prikazu videl pravo revijo slovenskega dela na področju prirodnih ved. Mnoge naslove in zlasti še gradivo, ki ga prispevki obravnavajo', razumejo samo strokovnjaki. Toda iz" zbornika jasno vidimo tudi laiki, da naši prirodosilovci z resnim raziskoval-skim delom vztrajno' premagujejo majhne razmere in se uspeino trudijo na področ-
jih eksperimentalnih ved. Ta raziskuje nerešena fizikalna vprašanja, oni dela destilacij ske poskuse 7. rastlinami, tretji razSle-nja naš material s kemično^-tehnološke strani, četrti dela na področju agrarne kemije, peti je odkril nove podatke o geologiji naših rudninskih ležišč, šesti se bavi z rakastimi obolenji ter eksperimeintira na živalih, sedmi raziskuje biotipologijo slovenskega človeka itd. Imamo že lepo' število' znanstvenikov in tudi njih učenci se začenjajo uspešno uveljavljati. V priredoznanstvu — to vemo vsi — je teorija predhodnica prakse. Raziskavanje naših tal, naše favne in flore nima samo teoretično znanstvenega pomena, marveč zbira in čisti gradivo za morebitne preosnove v gospodarski izrabi naših tal, v odkritju novih virov in v izboljšanju starih, skratka: v metodični vključitvi naše prirode v celotni sistem našega kolektivnega življenja.
In v tem je praktičen smisel teh po značaju zgolj strokovnih raziskavanj. Z njimi se razvijajo domače vede, z vedami jezik, z jezikom duh in kultura; čisti radosti spoznavanja in odkrivanja se pridružuje praktična korist. Da, narod — tudi majhen — se zares ne more odpovedati niti tej obliki svojega duhovnega življenja.
Zapiski
Shakespeare v Italiji. Založnik Šansoni je napovedal novo izdajo Shakespearovih zbranih spisov. Prevodi so bili zaupani posebno izkušenim prevajalcem, tako da bo ta izdaja celotnega Shakespeara tudi v tem pogledu povsem nova. Vodstvo je prevzel Mario Praz.
Obnovite naročnino f

NALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda I* —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro I 2.—.
Kuharica
ali kuhar
Večja graščina išče prvovrstno kuharico ali kuharja z znanjem nemškega jezika. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna kuharica«.
12232-1
Ogljarjev
nekaj partij dobrih in vestnih delavcev, iščemo za takoj. Dopise z navedbo zahtevkov ia referenc na ogl. odd. JuUa pod šifro »Ogljarji«.
12231-1
Italijanskega
korespondenta
ali korespondentko išče za dnevno 1—2 uri dopoldne ali popoldne tovarna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna italijanščina«.
12247-1
Polirja
sposobnega sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka stavba«.	12242-1
Postrežnico
vajeno vseh hišnih del od 8. do 3. iščem. Galetova ulica 5, Šiška.
12256-1
Foto pomočnik
vešč fine retuše in kopiranja, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
12245-2
Za strojepisje
in italijansko korespondenco išče gospa, ki govori per-fektno italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Instrukcija takoj«.
12257-2
Italijanski pouk
kakor tudi konverzacijo in korespondenco prevzame v Italiji rojen Slovenec. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12243-4
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za šifro 1 2.—.
Belo posteljo
iz trdega lesa z mrežo, prodam. Stari trg 24/1., levo.	12258-6
Fotoaparat
Foth Flex 1:3.5, format 6X6. Istotam pisalni in šivalni stroj ugodno naprodaj. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	12249-6
Otroška posteljica
in košara naprodaj. Marija šušteršič, Pokopališka ul. štev. 2.	12234-6
Beseda L —.30, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L l.—.
Kot gospodinja
ali pomoč v pisarni iščem zaposlitev. Govorim per-pektno italijanski in dobro nemški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »33-letna«.
12259-2
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Več pisalnih miz
za pisarne, takoj kupim. Prednost novejši model. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12228-7
Več voznikov
s konji
in plato vozovi potrebujemo takoj za razvažanje pijač v steklenicah. Prednost imajo dotični, ki so v tem poslu izvežbani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutta.	12227-7
Kupim tricikel
nosilnost od 200 kg naprej. Pogoj dobre gume. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12229-7
Otroški voziček
za dvojčke, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Lep«.	12255-7
Stanovanje
odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova sli za šifro L 2.—.
Brezplačno
stanovanje
nudim zakonskemu paru (upokojencu). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi«.
12223-21
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Komfortno
stanovanje
dvo- do trisobno, iščem. Po možnosti v vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo sončno«.
12252-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s pritiklinami na periferiji išče boljša stranka po možnosti čimpreje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Čimpreje«.
12253-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Sobo
oddam v centru mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12225-23 Opremljeno sobo
blizu nebotičnika oddam takoj dvema gospodoma. Naslov v poslovalnici Jutra v Šelenburgovi ulici.
12222-23
Sobe išče
9
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
boljšo, z dvema posteljama in divanom ter souporabo kuhinje za zajtrk in večerjo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam točno«.
12254-23a
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Gostilno
v centru, prvovrstno, z velikim prometom oddam takoj. Pogoj: odkup inventarja in mala odstopnina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna v centru«.
12244-19
Posest
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
• R E A LI TE TA« poe**to* posredovalnica
v Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI S4 Hasproti glavne pošte Telefon 44 -20
Hišo
z velikim vrtom, prodam takoj. Vprašati: Okiškega 18 .Kodeljevo.
12250-20
Trgovsko hišo
3-stanovanjsko, prodam v mestu. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odpotujem«.
12235-20
Dotrpela je danes 3. julija, previdena s svetotajstvi, naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Jurca
K večnemu počitku jo spremimo v soboto 5. julija ob 3. uri popoldne
z Žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. julija 1941.
Žalujoči: JURCA IVAN — soprog; IVO in VLADIMIR — sinova; MIRA in DANICA — hčerki; VALDA in JANA — snahi; TATJANA — vnukinja, in ostalo sorodstvo.

f
Umrl je snoči naš dolgoletni in velezaslužni predsednik,
višji strelski poglavar
Jean Schrey
Pogreb se vrši v petek 4. t. m. ob 17. uri z žal — kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. julija 1941.
DRUŠTVO OSTROSTRELCEV LJUBLJANSKEGA GLAVNEGA
STRELIŠČA
Stavbeno parcelo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12248-20
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L i.—.
Pisalni stroj
še popolnoma nov, v kovčku, najnovejši model, takoj ugodno prodam. — Kovačič, Cigaletova ul. 11. IV. nadstr.
12230-29
1
Beseda L —-60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
4 kolesa
damska in moška najboljša italijanska znamka^ zelo ugodno naprodaj. Sušeršič, mehanična delavnica, Tyr-ševa 13 (levo dvorišče).
12262-11
Triciklje
najboljša izdelava, vsake velikosti, takojšnja dobava. Šušteršič, mehanična delavnica. Tyrševa 13 (levo dvorišče).	12260-11
wmf	a	jyJjjJ2
Beseda L —	.60,	taksa —.60,
za daianie	naslova ali za	
šifro	L	2.—.
Bencin
se ne dobi, zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem, s katerim se potem lahko vozite! Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
12261-10
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat, Kralja Petra trg 9 — tel 34-32.	36-31
ZAHVALA
Dopisi
Dvgnite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
Celo nadstropje, Center, Dobra in vestna, Dve, Drva, Dekle, Foto - Ljubljana, Gotovina 166, Hlev, Izredna prilika, Kupim drva, Konec junija, Kupec 53, Kočevje, K. L, 9249, Lit 150, Miren, Mesečni donos 3200 din, Mi-nipulant, Maribor, Mala industrija, Nada, Nizka cena. Omara, Pošljem sez nam, Pomlad, Poseben vhod, Plačam 700 din, Potreben kapital 20.000, Razumna, Sposoben, Samostojna moč, Stalno v službi, Soba, Stalen, Skromne zahteve, Srednjih let. Stalno, Srečen zakon, Siguren plačnik, Štajerski izgnanci Samski, Sprejeta, Snaga, Sredina, Takoj, Takoj 11, Takojšnje plačilo, Takoj iščem, Takoj 66, Tine, Ugodno 16, Ugodno prodam, Ugodna cena, V mestu, Vestna kuharica, Valvasor, Večletna praksa Za gotovino 549, Zabavo, Zasebni vhod, 40—11,
PACCHI POSTALI NUJNI POŠTNI
®
Za iskrene dokaze sočustvovanja ob bridki izgubi naše ljubljene
Nade Grfsogono
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. LJUBLJANA, dne 3. julija 1941.
Žalujoči ostali
PAKETI -- URGENTI
dospejo na naslov ob istem času, kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. — Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. — Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlakL — Na dom se dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo v namenjeno
postajo.
—- —— - - - - — — —
Uspešno oglaševanje le v »Jttfrti«
rog s:-Iil9v
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Vsem, ki ste ga poznali, naznanjava tužno vest, da je dne 2. julija umrl najin najboljši prijatelj in nekdanji družabnik, gospod
a7>\ ■
- j **. .: .--v
,\>.>ir:.

te
bivši predsednik Trgovske zbornice, ostrost?elski glavar
L t« d.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 4. julija ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 7. julija ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, ZAGREB, dne 3. julija 1941.
Olga in Vilim Bizjak
E. S al g ar i:	H
BOJ ZA M0MPRACEM
FustoKmti roman
Komaj je bil izrekel te besede, se je v ločju, ki je pokrivalo breg, mahoma pokazalo nekaj mož ter namerilo puške na džunko.
Bilo jih je kakih dvajset, temno zagorelih ljudi z majhnimi sivimi, belo progastimi turbani.
»Zaslonite se!« je kriknil Yanez.
Napadalci so hitro zasedli majhen polotok in zaklicali:
»Stojte, ali pa začnemo streljati!«
»Si slišal, Kamamuri?« je vzkliknil Yanez in poskočil. »Te glasove poznamo.«
»Menda niso naši spremljevalci, ki smo jih pustili v sultanovem taboru?«
»Upam, čeprav ni zelo verjetno.«
»Stojte!« je zaklical eden izmed mož, ki je bil videti vodja kr delca. »Pridite na breg, če ne, vas bomo zasledovali do Varaunija.«
»Tako mi Zevsa!« je vzkliknil Yanez in se pokazal. »Kako pa pozdravljate prijatelje?«
Ko so možje na bregu začuli ta glas, so planili izza dreves.
»Gospod Yanez! Gospod Yanez!« so klicali vsi vzradoščeni.
»Odkod le prihajate?« je vprašal Portugalec.
»Že trideset ur vas iščemo po gozdovih,« je odvrnil vodja. »A tu se vas res ne bi bili nadejali
Veste, da podijo malajski tigri sultanove vojake
pred seboj?«
»Se niste mogli pridružiti Sandokanu?«
»Ne, gospod Yanez. Sultanove čete so nam zaprle pot, in premalo nas je, da bi jih napadli.« »Tedaj pojdite z nami v Varauni,« je rekel
Portugalec.
»Tam počaktino Sandokana.«
Kamamuri je vrgel konopec na breg, in džunka
je pristala.
Dvajsetorica je planila na palubo in glasno dala duška svojemu veselju. Takšne sreče se niso bili
nadejali!	.
»Bal sem se že, da so vas vse poklali,« je rekel
Yanez.
»Ukaz, naj nas postrele, je bil res že dan,« je odvrnil vodja spremstva. »Tedaj pa smo jih odločno naskočili in zapustili taborišče. Niso nam mogli ubraniti.
Namesto da bi nam zagradili pot, so se strahopetci umaknili pred nami, in tako smo srečno prišli do reke.
Topove malajskega tigra smo bili slišali, a do njega nismo mogli, ker smo naleteli na vojake, ki so se hrabro postavili v bran.« »In kje so gonjači?«
»Ko so začuli bojni trušč, so pobegnili v Varauni.«
»Sovražniku, ki beži, je treba graditi zlate mostove,« je rekel Yanez. »Ljubše bi mi pa bilo, da so ostali pri sultanovih vojakih.
Zdaj moramo spet odriniti in skušati, da ne-opaženi pridemo v zaliv.«
23. poglavje V zalivu
Naslednji dan je dospela džunka, ki je bila že do polovice polna vode, v Varaunski zaliv in se zasidrala nekoliko pred obalo.
Čeprav ga sultanovi vojaki, ki je Sandokan hudo pritiskal nanje, niso nadlegovali, je Yanez vendar hotel ostati previden.
V svoje veliko veselje je videl, da sta jahta in mali pršho, ki je ležal zraven nje, še nedotaknjena.
Na žalost pa je opazil pred izhodom iz pristanišča več angleških in nizozemskih topničark.
Mesto je bilo videti še mirno.
»Poglejmo, kaj delata naša ujetnika,« je rekel Yanez.
Kamamuri je privedel sultana in angleškega poslanika na palubo.
Oba sta bila videti hudo potrta.
Malajci so bili izdrli svoje parange, in vse je kazalo, da mislijo ujetnika obglaviti.
»Pogovoriva se nekoliko, visokost,« je Yanez rekel sultanu. »Malajski tiger je na pohodu, in kmalu bomo gospodarji vaše prestolnice in vsega zaliva.«
»Kaj hočete od mene?« je sultan togotno za-vpil. »Menda docela pozabljate, da sem vladar, vi pa samo klavrn pustolovec, ki se je vdinjal malajskem tigru.«
»Povedal sem vam že, da sem tudi jaz vladar.
Vprašajte poslanika, ki pozna Indijo, ali ni Asam prav toliko vreden kakor vaša država.«
Ko je Anglež začul te besede, je vzkliknil:
»Good God! Vi da ste soprog asamske vladarice?«
»Se vam zdi to tako čudno?«
»Kaj pa delate tu?«
»Svojemu bratu, malajskemu tigru, sem prišel pomagat.«
»In kaj mislita storiti?«
»Mompracem, slavni skalni otok, na katerem je pred dvajsetimi leti vihrala rdeča zastava s tremi tigrovimi glavami, hočemo spet osvojiti za malajske tigre.«
»Meša se vam!«
»Menim, da ne, milord,« je Yanez odvrnil.
»Ste voljni, da skupno s sultanom podpišete odstop Mompracema?«
»Nikdar!« je vzkliknil poslanik. »Le poskusite osvojiti ta otok, če vam je toliko do njega in če mislite, da ste dovolj močni.«
»In vi, visokost?«
»Otok so mi prepustili Angleži in Nizozemci, ki sem jim moral obljubiti, da ga nikoli več ne dam gusarjem v roke.«
»To je vajina zadnja beseda?« je z grozečim glasom vprašal Yanez.
Ujetnika sta se obotavljala z odgovorom in se nezaupljivo ozirala po Malajcih in Dajakih.
»Ali naju mislite umoriti?« je vprašal poslanik. »Ne pozabite, da me ščiti Anglija.«
Urejuje Davorin Barij«, — izdaja a kaonrdj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fimn Jecan. — Za inaeratni del j« odgovoren Aloji Novak. — Vaj v Ljubljani.