PoStnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 3 13. JANUARJA 1956 LETO XV • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El OB VRNITVI TOVARIŠA TITA IZ ETIOPIJE IN EGIPTA M MIR IN NAPREDEK Tovariš Tito se je vrnil v domovino. Dolgo ga ni bilo med nami. Bil je v daljni, prijateljski Etiopiji in Egiptu, mladi republiki ob Nilu, s katero nas vežejo najiskrenejše prijateljske vezi. Odšel je v te dežele, da bi obiskal prijatelje in sc z njimi razgovar-jal o nadaljnji krepitvi medseboj- OB TITOVI POSLANICI GOJIMO VRLINE tii ncsm dajejo med naredi sveta dostojno mesto Pravkar je preteklo leto, deseto leto, ki smo ga preživeli v osvobojeni domovini. In to leto je bilo za vse, ki so v vrstah milijonov delovnih ljudi vlagali vse svoje osebne sile in sposobnosti v oblikovanje svoje domovine, leto, ko smo s ponosom ugotovili, da ti napori niso bili zaman. To je bilo, lahko rečemo, leto, ko smo obrnili list zgodovine, popisan z nepopisnimi delovnimi junaštvi, polnimi velikih žrtev in odpovedi, da bi premagali svojo gospodarsko zaostalost in se uvrstili med industrijsko razvite dežele. Toda ne samo to, tega bi morda niti ne dosegli, prav gotovo pa ne v tolikšni meri, če ne bi ostali verni socializmu. Odločno smo stopili na pot delavskega in družbenega samoupravljanja na vseh področjih javnega življenja, počenši od upravljanja s sredstvi proizvodnje do upravljanja najrazličnejših javnih služb. Ali nam prav to dejstvo ne daje takih moralnih moči, da vselej brez oklevanja in sramu pogledamo svojim lastnim napakam v obraz. Ali nam ne daje prav to moč, da se odločno in nepopustljivo zoperstavljamo vsemu, kar stopa na pot našim svetlim ciljem?'Ali ni to dejstvo postavilo našo domovino v vrsto najpomembnejših dežela, ki se dosledno bore za pravičen mir, za človeške odnose in človečanske ideje? Velik je delež v napredku, ki ga daje naša domovina. O tem je govoril tovariš Tito, ko nam. je čestital ob vstopu v novo leto in nam v klenih mislih pokazal na razmere v svetu in na plemenite humane težnje narodov za mirnim sodelovanjem, enakopravnimi odnosi malih in velikih, razvitih in nerazvitih narodov. Za take ideje bomo vedno in vsekdar zastavljali ves svoj vpliv, vse svoje moči. Kajti le v mirnem sožitju bomo z vse večjim uspehom. nadaljevali graditev svojega srečnejšega življenja. Vsi naši dosedanji uspehi so nam en sam dokaz, da ni težav, ki bi jih ne mogli premostiti. To še posebej, ker je najtežje za nami. In tudi o tem govori tovariš Tito, ko nas opozarja na slabosti v preteklem letu in na to, kako naj delamo, da bo v korist slehernemu in vsej naši skupnosti. Tako nam sporoča: »Naše gospodarske možnosti so danes že tako razvite, da lahko v kratkem s pravilno organiza-cijo in razdeljevanjem, z varče-vanjem in s pametnim vodstvom °dstranimo tiste elemente, ki da-*es še motijo normalni tok življenja in brez potrebe ustvarjajo včasih zaskrbljenost državljanov. Danes zelo dobro vemo, kje so Vaše slabe točke, toda disciplini-rano in vztrajno jih moramo odstranjevati. Od pravilnega in uspešnega razvoja našega socialističnega sistema, od monolitnosti naše državne enotnosti, od pravilnega rcševanja važnih vprašanj, poleg Vaše načelne in dosledne zunanje Politike — bo v prihodnje odvisen Vaš mednarodni ugled. Zato je zelo važno, da ima vsak naš državljan vedno pred očmi koristi vse skupnosti, ne samo svojih °zkih in lokalnih koristi. Čimbolj vtoramo gojiti vse one vrline, ki nfrn dajejo med narodi sveta dostojno mesto.« S temi željami je tovariš Tito ^vključil svoj pozdrav, ki nam ga le ob Novem letu poslal iz prija-lehskega Egipta. In te želje, ki so e 1® vseh naših narodov, bomo vesto uresničevali, premagujoč se, kar bi njih uresničitvi sto-PUo na pot. nega sodelovanja, da bi z njimi izmenjal misli in tudi izkušnje boja za mir v svetu, za napredek vsega človeštva. Kjerkoli je hodil, povsod ga je ljudstvo navdušeno dežela. Še vedno se poznajo posledice fašistične okupacije in stoletnih bojev z osvajalci. In vendar Etiopija napreduje. Sama, skoro brez tuje pomoči si krči sprejemalo in pozdravljalo kot pot iz zaostalosti. Primanjkuje ji starega prijatelja in revolucionarja, kot borca za mir in enakopravne odnose med narodi. To potovanje tovariša Tita je prav tako, kot vsa prejšnja, izredno pomemben dogodek v mednarodnih odnosih, še posebej pa v odnosih med evropskimi in afriškimi narodi. S tem potovanjem se začenja novo obdobje sodelovanja med Evropo in Afriko, sodelovanja med enakopravnimi in neodvisnimi narodi. V ponedeljek zjutraj se je tovariš Tito spet vrnil med nas in nam — navdušeno pozdravljen — prinesel tople pozdrave etiopskega in egiptovskega ljudstva. Najprej je tovariš Tito obiskal Etiopijo. To je dežela s staro in burno zgodovino, domovina ljudstva, katerega junaški boj proti imperialističnemu osvajalcu smo pred leti tako močno občudovali. Zaradi podobne zgodovinske poti. ki so jo prehodili narodi naših dveh dežel, sta Jugoslavija in Etiopija lahko dokaj hitro navezali trdne prijateljske vezi. Še posebej pa so to sodelovanje okrepili podobni pogledi obeh vlad na najvažnejša mednarodna dogajanja, na probleme boja za mir, mednarodno sodelovanje in pomoč, okrepila ga je naša obojestranska privrženost načelom ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Etiopci poznajo Jugoslavijo kot eno izmed redkih evropskih dežel, ki ne sodeluje z njimi zato, da bi izkoriščala njihovo nerazvitost in sc skušala okoristiti z njihovimi težavami; v naših odnosih z Etiopijo ne prevladujejo samo ideje enakopravnega sodelovanja, ampak tudi ideje nesebične pomoči, ki jo prav zato, ker smo sami še slabo razviti in ker nam samim še vedno veliko primanjkuje, Etiopci visoko cenijo. Tovariša Tita so v Etiopiji prisrčno sprejeli. Kamorkoli je prišel, v mesta ali majhne vasice v gorah, povsod so poznali našo domovino, povsod so pozdravljali našega Tita kot prijatelja in slavnega državnika. Bilo je prvič v etiopski zgodovini, da so brez sumničenj, z odprtim srcem sprejeli evropskega državnika in zato ni čudno, da so dneve, ki jih je Tito preživel v Etiopiji, proglasili za praznik. Etiopija je kljub ogromnemu naravnemu bogastvu zelo zaostala izobražencev (italijanski fašisti so pomorili vse etiopske izobražence), nima dovolj izkušenj in tudi ne sredstev. Toda etiopsko ljudstvo je prepričano, da bo napredovalo le, če bo neodvisno, če bo živelo v miru, in da bo hitreje napredovalo, če bo na svetu zavladalo obdobje nesebične pomoči med državami. O vsem tem so se razgovarjali naši in etiopski državniki. O tem govori tudi skupna izjava, ki sta jo podpisala tovariš Tito in cesar Halle Selassic in ki odpira še širše možnosti gospodarskega, političnega, kulturnega in tudi mednarodnega sodelovanja Etiopije in Jugoslavije. V Egiptu so tovariša Tita prav tako nadvse prisrčno sprejeli. V vseh mestih in vaseh, ki jih je obiskal, so ga delavci, kmetje in izobraženci pozdravili kot starega prijatelja. Razvoj Jugoslavije spremljajo v Egiptu in v vseh arabskih deželah z velikimit simpatijami. Uspehi neodvisne Jugoslavije jih vzpodbujajo v boju za popolno neodvisnost njihovih dežel, za svoboden in neodvisen razvoj. Egiptovska republika je še mlada. Komaj tri leta je minilo, odkar je zmagala revolucija, ki je predramila Egipt iz tisočletne zaostalosti. Revolucionarna vlada premaguje neštevilne notranje težave, ki izvirajo iz preteklosti, tem pa mora mnogokrat dodati nerazumevanje tujine in tudi poizkuse, da bi se odkrito vmešavali v notranje življenje Egipta. Kljub temu pa je revolucija že dosegla številne uspehe, ki precej spreminjajo podobe Egipta. Dosegla jih je, ker jo podpirajo delavci ter kmetje in ker Naserjeva vlada nikomur ne dovoli, da bi se vmešaval v egiptovske notranje razmere. Seveda pa bo Egipt sam le težko dvignil svojo deželo iz zaostalosti. Potrebuje pomoč, toda velesile bi rade izkoristile to pomoč za namene, ki niso v skladu s prijateljskim sodelovanjem. Take pomoči pa republikanski Egiot ne sprejema. Egipt si tildi želi mir. Tako iskreno kot mi in kot vsi narodi, posebno pa narodi v nezadostno razvitih državah. Če se oboro-žuje, se oboirožujie samo nato, ker hoče ohraniti svojo neodvisnost; zaveda se, da mora biti močan in včasih tudi udariti po tujih prstih, če hoče obvarovati svobodo in sam odločati o svoji usodi. Egipčani te dni izjavljajo, da je Titov obisk okrepil njihovo nebdvisnost, povečal mednarodni ugled njihove vlade in omogočil Egiptu, da se je povzpel v prve vrste boja za mir in napredek. Enaki pogledi na mednarodna dogajanja in skupna želja, da bi naše in medsebojne odnose še bolj potrdili, so ustvarili izredno , prisrčno vzdušje. Izjava Tito-Naser, ki govori o boju za mir in boju proti oblikam mednarodnega sodelovanja, ki izvira iz hladne vojne, preiti blokom in oboroževanju, o enakopravnem sodelovanju in medsebojni pomoči ter o nadaljnjem utrjevanju odnosov med Egiptom in Jugoslavijo, je zgodovinski dokument, katerega veliko pomembnost bo ocenila celo zgodovina. | Obisk tovariša Tita v Etiopiji in Egiptu je še bolj povečal med-I narodni ugled socialistične Jugo-slavi je,. Z njim so se obogatile težnje za mir, za enakopravne odnose med narodi, za napredek I človeštva, težnje, ki jih je Tito povezal v mogočen plamen, ki uničuje vse sovražnike miru in napredka ter razsvetljuje bodočnost. Iskrena borca za mir in enakopravnost med narodi — tovariš Tito in predsednik Naser v Kairu OB ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Z GOTOVOSTJO V NOVO LETO Sprejeli so odlok o veljavnosti družbenih planov za leto 1955, I brez posebnega strahu, da bi se dokler ne bo sprejet letošnji družbeni plan, odlok o začasnem | ušteli. Letošnja gospodarska po-finansiranju federacije ljudskih republik in politično teritorialnih j litika pa bo postavila pred pod- enot ter zakon o prispevku za stanovanjsko graditev. — Položaj gospodarskih organizacij se letos ne bo bistveno spremenil. Na dnevnem redu zadnje seje Zvezne ljudske skupščine, ki je bila ob koncu decembra, so imeli le poročilo člana Zveznega izvršnega sveta Milentija Popoviča o osnutkih odlokov o začasnem podaljšanju veljavnosti družbenih planov za leto 1955, o osnutku odloka o začasnem finansiranju federacije ljudskih republik in politično teritorialnih enot ter o osnutku zakona o prispevkih za stanovanjsko graditev. Predvidene spremembe v našem gospodarskem življenju so velike in zamotane. Zato je treba precej časa in se ni moč nadejati, da bi jih lahko uveljavili čez noč. Vsi ukrepi bi morali biti znani nekaj mesecev prej, da bi se lahko z njimi seznanil vsak upravljavec, še preden bi začeli veljati. Prav tako ne kaže hiteti tudi zategadelj, da bi se ne prenaglili in jetja druga važna vprašanja: nadaljnje razvijanje proizvodnje in izbire, povečanje storilnosti ter smotrna razdelitev in zaposlitev delavcev, izpopolnitev sistema nagrajevanja po učinku, premi-ranja itd. Pri tistem delu dobička, ki ga dajejo podjetja politično teritorialnim enotam, pa bo ne- Od 1. do 15. februarja letos bodo volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja. Po podjetjih bodo volili svoje prestavnike delavski sveti, v uradih in ustanovah delovni kolektivi, ostali pa po volilnih zborih. Ker imajo sindikalne organizacije pravico izbirati kandidate, naj odborniki sindikalnih svetov izberejo take ljudi, ki bodo v organih socialnega zavarovanja lahko odtehtali celega moža. Podružnični odborniki pa naj se zlasti zavzemajo za to, da bodo skrbno pripravili predvolilna zborovanja. Beri članek o pomenu samouprave v današnjem Obzorniku na peti strani. da bi ukrepe še prej preverili tudi ^^“T^e^om IdTvf kw X7 TV\Hrnhr\ne+iVt vvncu-1 ort V»i niV* 79. ° h* J h* J ’ je ta denar dostikrat pritiskal na trg. Novost, ki jo je Zvezna ljudska skupščina že sprejela, pa je zakon o prispevku za stanovanjsko graditev. Ta prispevek bi plačevale gospodarske organizacije in ustanove podobno kot prispevek za socialno zavarovanje. Kajpak se bodo izdatki proračunskih ustanov za ustrezno vsoto povečali. Spričo stanovanjske stiske je bil že čas, da tudi na tem področju postavimo namenske sklade, ki se ne morejo uporabiti za nič drugega, kot za graditev stanovanj. Predvideno pa je, da se bodo ta sredstva uporabljala izključno kot posojila, bodi organom upravljanja bodi zasebnikom. Na ta način bi zbrali precej denarja, zlasti v večjih industrijskih središčih, s čimer bi tudi pravilneje usmerjali družbena sredstva za graditev stanovanj. Po sedanjih računih bi zbrali v vsej državi okrog 33 milijard dinarjev. Če računamo, da so ustvarila podjetja okrog 200 milijard dinarjev dobička, bi gospodarsko vzeto, ta vsota ne mogla vplivati na cene. v podrobnostih, preden bi jih začeli uresničevati. Ti ukrepi bodo objavljeni torej še med letom, veljati pa naj bi začeli 1. januarja 1957. leta. To leto je torej bolj prehodno leto, v katerem bomo vse predvidene ukrepe v našem gospodarstvu na široko proučevali in preverjali. Zato se tudi položaj gospodarskih organizacij letos bistveno ne bo spremenil. To je glavna misel odloka o podaljšanju veljavnosti družbenih planov, dokler ne bodo sprejeti novi. Le-ti pa bodo najbrž sprejeti, še preden. bodo podjetja sestavljala obračune za prvo trimesečje letošnjega leta. Zvezni izvršni svet priporoča, naj bi se tisti instrumenti družbenega plana, ki so podlaga za kalkulacije podjetij, kakor tudi določila, ki so jih sprejeli okraji lani in ki urejajo pravico podjetij do deleža na dobičku za plače in za sklade za samostojno razpolaganje, ostala tudi letos ista. Za podjetja bi bil položaj že sedaj jasen in lahko že na podlagi določil lanskih družbenih planov predvidevajo svoje kalkulacije NOVOLETNA ČESTITKA Centralnega sveta Zveze sindikatov __ Vsem članom sindikatov, vsem delavcem in uslužbencem naše socialistične dežele želi Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije ob Novem letu obilo uspehov in radosti. Se eno povojno leto se je zaključilo, z njim pa se je zaključilo tudi prvo desetletje novega življenja. Že bežen pogled'nazaj zadostuje, da razsvetli bodoče dni. Novo desetletje socialistične izgradnje začenjamo z velikimi uspehi — in kdor je pred desetimi leti poznal to deželo, je zdaj ne bi prepoznal. Mnogo smo storili! In novo desetletje začenjamo ne samo z novimi načrti glede izgradnje, temveč tudi prepričani, da bomo iz dneva v dan čedalje pogosteje deležni plodov svojih naporov — da bo novo življenje lepše, lažje, bolj veselo. Naj Vam že prvi dan novega leta prinese radosti in veselja. Srečno Novo leto! CENTRALNI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Obrti in komunali zagotovljen razvoj Bolj kot kdajkoli na prejšnjih občnih zborih sindikata obrtnih delavcev in komunalcev so stopila v ospredje vprašanja proizvodnosti in socialističnih odnosov še posebno v obrtništvu. Položaj obrtništva, ki je zlasti prva leta tavalo v nekakšni krizi in ki je bilo večkrat zaradi drugih važnejših nalog v našem gospodarstvu potisnjeno v stran in izpostavljeno tudi nerazumevanju posameznih odločujočih lokalnih činiteljev, se v zadnjih letih naglo izboljšuje. Tu vsebolj odločujočo vlogo odigrava tako imenovani »družbeni sektor« obrtništva, ki postaja kljub znatnim težavam vse močnejši. Težave, s katerimi se obrtništvo bori, so predvsem v zastarelosti obratov, pa tudi še v nerazumevanju nekaterih lokalnih činiteljev, ki socialistično obrtništvo enako obravnavajo kot industrijska podjetja ter zahtevajo od njih enako poslovanje. Tudi v komunali je bil v preteklem letu napravljen preokret. Vendar je na tem področju še toliko neuresničenih nalog, da bo potrebna le dolgotrajna dejavnost, če bomo hoteli zamujeno nadoknaditi. Vendar so tu dani z noyo upravno ureditvijo, ki vzpodbuja vse organe družbenega upravljanja na mnogoterih področjih komunalnega gospodarstva, vsi pogoji za razvpj komunalne dejavnosti mest' in industrijskih središč. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA GRAFIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE Stroji in naraščaj dva najbolj pereča problema Preteklo soboto zvečer in nedeljo dopoldne so v poslopju Grafike v Ljubljani zborovali delegati grafičnih delavcev na občnem zboru svojega Sindikata. Kot že nekaj let nazaj grafične delavce predvsem temeljito tareta problema tiskarskih strojev in mladih delovnih moči. V času izgradnje bazične industrije je bila seveda predelovalna industrija j in z njo vred tudi tiskarstvo postavljeno ob stran. Zaradi tega I so pri že tako ne povsem sodobnih RAZMIŠLJANJE O OBČNEM ZBORU SINDIKALNEGA SVETA V BREŽICAH NENAVADNA IZJEMA Dopisnik Ivan Volčanšek nam je na kratko opisal občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Poglejmo kaj pravi! »Udeležba je bila še kar dobra razen iz tistih podružnic, od koder smo takih stoari že kar navajeni. Prav tako smo pogrešali predstavnike političnih vodstev in občine, čemur se pa tudi nismo čudili, saj se za naše delo tudi sicer ne zanimajo. No, uspehov je bilo lani mknj kot neuspehov. Delavsko upravljanje se še ni uveljavilo, delovna disciplina še šepa, storilnost — zlasti pri gradbincih — je nizka. Posebej so grajali razsipništoo, saj so nekatere podružnice prirejale cele pojedine ob občnih zborih. Čudno gospodarijo v nekaterih gostinskih podjetjih, saj so le-ta vedno izkazovala po milijon in več dobička, sedaj pa so ob večjem prometu komaj aktivne, čeprav cene niso nič nižje. Podjetje »Prevoz* je podražilo svoje storitve za še enkrat toliko in pravijo, da bi morali to storiti že pred tremi leti. Ne kaže torej kalkulacija drugače, marveč so podražili zato, ker so tudi drugod? V trgovinah in upravah sta se razpasla »gospod« in »gospa«, o trgovinah zro s precejšnjim nezaupanjem v ustanavljanje potrošniških svetov... In še pisarna sindikalnega sveta je prišla na dan. Sindikalni svet je vložil 44.000 dinarjev, s čimer si je uredil prostor, pozneje pa je moral ven. Na ose intervencije, dobiva le obljube ...« Naj bo dovolj, stoari res niso rožnate in ima novi odbor sindikalnega sveta veliko dela, ki ga pa sam ne bo zmogel. In če odborniki negodujejo, imajo delno kar prav. Reči je treba, da so se občnih zborov drugih sindikalnih svetov skoraj povsod udeležili tudi predsedniki občin, sekretarji komitejev ZK in Socialistične zveze pa tudi ljudski poslanci, bodisi republiški ali zvezni. Sindikat je takšna organizacija, da to tudi zasluži. Ne morda samo zato, ker je to sindikat, marveč zato, ker je od njegovega dela odvisno, kako teče proizvodnja, kakšni so odnosi o kolektivih in o občini. Brežice so torej kaj nenavadna izjema, da ne bi uporabili kakšne hujše besede. Niso morda takšni pojavi, kakršne našteva dopisnik, kaj zaskrbljujoči? So, in še kako! Priznati pa si je treba, da so tudi odraz odnosa do sindikata, kot piše dopisnik. Če se morajo potegovati odborniki še za prostor, kjer naj bi imel sindikalni svet pisarno, potem je kajpak težko zahtevati od njih, naj delajo z največ jim veseljem. Dostikrat smo brali ali slišali, da je odvisen ugled in vpliv sindikalnega sveta v prvi vrsti od njega samega. Drži! Drži pa tudi, da sindikat pri nas ni neka organizacija, ki bi bila sama sebi namen in da si mora kar sama pomagati. Prvi pogoj sožitja v komuni je sodelovanje oseh organi- tiskarskih strojih iz predvojnega in medvojnega časa, naše tiskarne še bolj zastarele in strojni park se je še bolj izrabil. Razmere so sedaj take, da je nujno potrebno temeljito poskrbeti za renoviranje in rekonstrukcijo strojnega parka naših tiskarn, če hočemo, da bodo tiskarne kos sodobnim tehničnim zahtevam v tiskarstvu in da bodo gatkinja. Vsekakor bi kazalo o tem malo resneje razmisliti, saj je v sindikatu grafičnih delavcev včlanjenih nad polovico žensk in je res vprašanje, kaj je temu vzrok, da žensk siploh ni pri delu v organizaciji. Da ne bi bil očitek pretežek — morda gre tu za neke ostanke stare, cehovske miselnosti, kljub temu da se zave- kos potrebam po tiskani besedi v damo, da je ogromna večina v naših družbenih prilikah. Enako grafični stroki zaposlenih žensk pereče je vprašanje grafičnega istočasno obremenjenih z delom naraščaja. Zaradi velikega po- doma. Kljub vsemu temu je ven-vpraševanja po delovnih močeh dar res, da bi morali zagotoviti je v nekaj letih nazaj temeljito to, da vsaj na občnem zboru upadel dotok mlajših delovnih spregovore tudi ženske delegatki-moči v zahtevnejše stroke. Način nje, saj smo to dosegli tudi v dru-nagrajevanja pa seveda ni dopu- gih strokah, kjer so zaposlene že-ščal, včasih pa si sami nismo zna- ne, ki nimajo prav nič drugačnih li najti izhoda, da bi ekonomsko problemov. Mislim, da tudi to, da stimulirali dotok novih delovnih izvoljeni delegati iz podružnic za-moči v to vsekakor dokaj zah- ložb niso prisostvovali občnemu zboru ni pravilno. Tak odnos omenjenih delegatov je vse graje vreden in pomeni nič drugega kod hromitev organizacije. tevno stroko. Nedvomno bo treba za grafično stroko posebej temeljito proučiti sistem nagrajevanja, ki bo moral biti tak, da bo kljub težini in zahtevnosti dela v tej Pišejo nam S KOMISIJAMI SI POMAGAJO. Pred dnevi je bila prva seja novoizvoljenega izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Store. Do-men Mi so se, da bodo ustanovili več komisij, in sicer: komisijo za delavsko samoupravljanje, politično-ekonomsko vzgojo članstva, kul-tumo-prosvetna vprašanja, ženska vprašanja, mladinska vprašanja, komisijo za skrb delovnega človeka, socialno pomoč in letne dopuste, higiensko-tehnično zaščito, tarifna "vprašanja. Izvoljen je bil tudi odbor za pogrebe članov, katerega dolžnost je, da skrbi za dostojne pogrebe članov delovnega kolektiva. Ta odbor dobro deluje že nekaj let in je ta korak sindikalne podružnice vreden javne pohvale. J. M. V AJDOVŠČINI se sindikalni svet ne more preveč pohvaliti s svojim delom. Organiziranih delavcev je le 81 %>, podružnice pa so bile bolj prepuščene same sebi. Opozorili so zlasti na to, da bi se morali bolj zanimata kakšne možnosti &o za povečanje delovne storilnosti, saj je od tega odvisna življenjska raven. NAJBOLJŠA PODRUŽNICA na področju občinskega sindikalnega sveta Rogaška Slatina je vsekakor v steklarni »Boris Kidrič«. Ta je dosegla prvo mesto v športnih disciplinah na tekmovanju za počastitev desete obletnice sidiikatov in tretje mesto za svoje sindikalno delo v okrajnem merilu. Priznanje in diplomo je izročil delegatu steklarske podružnice član izvršnega odbora OSS Celje. M. M. mum je sodelovanje* vseli organi- ^roki privabljal mila-de lijudii, da zacij, ki se na različnih področjih ge • jzuge trudijo, da bi dosegle isti cilj. Če J bo vsak vlekel na svojo stran, potem je komuna le na papirju. Sodelovanje in medsebojna podpora je že oblika odnosov, kakršni naj bi vladali v komuni. Najbolj pa bi moralo zanimati Številni delegati so na občnem zboru resno obsodili brezglavo objavljanje ogromne količine oglasov v naših listih. Z delom pri oglasih so naše tiskarne često tako obremenjene, da zastaja vse tiste, ki so pred volivci in družbo 1 nujno potrebno ddK> jjri- leposlov- odgovorni za življenje v komuni, kako vsak izmed njenih članov živi in dela in če je organizacija slaba, če je morda njen odbor šibak — da ji pomaga, kolikor je v njegovi moči. Saj gre za ko-muno! Kaj pravite, bralci, vi k temu? NAGRAJEVANJE PO UČINKU uveljavljajmo dosledno tudi pri prometu DROBNE [Z ORGANIZACIJ Razvoj našega gospodarstva je postavili pred promet mnogo vprašanj, o Katerih so se pogovorili delegati šestega občnega zbora Sindikata prometnih delavcev. Razgovor se je sukal okrog cestno vzdrževalne službe in voznem parku. V Sloveniji je 21.850 km cest, za katerih vzdrževanje je potrebno večje število strokovnih delavcev, ki jih pmananjlku-jc. Da bi nekako zamašili to vrzel, so pripravljali tečaje in seminarje za delavce. Največ primanjkuje sposobnih cestarjev. V Sloveniji imamo le eno cestarsko šolo, ki jo obiskuje vsega 20 delavcev. Težave so tudi v avtomobilski stroki. Mladina ima samo veselje za mehaniko, nima pa volje do učenja v ostalih poklicih, kakor za kleparja, tapetnika, kolarja itd. Po končanem šolanju 'vajenci navadno zapuščajo podjetje, v ka> terem so se izučili in gredo tja, kjer jim več nudijo. Zato je potrebno razmišljati o tem, da bi se vajenci ob sklenitvi učne pogodbe mi. V akordu delajo le delavci treh okrajnih Uprav za ceste. V mnogih podjetjih prometno osebje težko nagrajujejo. Pri šoferjih naj bi predvsem premirali prihranke pri gumah, gorivu in vozilih. Beseda je nanesla tudi na delavsko upravljanje. V nekaterih podjetjih so postali upravni odbori strokovni organi. V omenjenih organih pa pogrešamo mladino in žene. Zato naj sindikalne podružnice že sedaj razmišljajo o bodočih kandidatih. Potrebno je tudi razmišljati o tem, da bi v svete vključili predstavnike turizma in drugih podjetij, ki jih zanimajo ceste. Govora je bilo tudi o nesrečah. Vzroki so: neprimerni delovni prostori, nezavarovani stroji, pomanjkljive sanitarne naprave itd. Marsikje nezakonito odpovedujejo službena razmerja, ne plačajo nadur, kršijo pravice invalidov in učencev v gospodarstvu. Odborniki so spregovorili tudi o prehrani delavcev. Občni zbor priporoča podjetjem, da uredijo obratne kuhinje, kjer se bo pri- zavezali, dia določene dobo let še j obratne kuhinje, kjer se naprej delajo pri podjetju, ki jih | pravljal topel obrok hrane je izučilo. nih, znanstvenih, učnih knjigah itd. Poleg tega pa je jasno, da te množice oglasov nihče ne čita in da so povsem brezkoristni, da je torej nujno potrebno temeljito proučiti vso zadevo in najti pametnejši izhod. Tiskarji se dobro zavedajo, da v naših prilikah tisk ne more biti rentabilen. Menijo pa, da bi kazalo sredstva, ki jih sedaj delovni kolektivi dajejo tisku zbirati na drugačen način in ne preko objavljanja oglasov, ker na ta način družbena sredstva dvakrat trošimo. Enkrat ko jih mora kolektiv za oglas Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA DELAVCEV PTT SLOVENIJE Več samoupravnih pravic osnovnim enotam PTT službe Dandanes si ni moč predstavljati urejenega gospodarskega življenja brez dobrih poštnih, telegrafskih in telefonskih zvez. Zlasti si komune prizadevajo, da bi bile te zveze vsaj v mejah komune in okraja čim boljše. V Sloveniji nam manjka več kot 30 zvez, kar bi stalo približno okoli 60 milijonov dinarjev. To so le najnujnejše zveze, da r:e govorimo o modernizaciji poštnega prometa. 2e plenarno zasedanje Zveznega odbora Socialistične zveze je naglasilo, da se ustvariti, in drugič, ko mora ča- bomo morali v bodoče bolj zani- sopis plačati izdelavo^ oglasov. Poleg tega pa so grafičarji opozorili tudi na to, da objavljanje mati za promet, v luči teh smernic pa je razpravljal tudi nedeljski občni zbor Republiškega od- oiglasov predstavlja tudi ugoden bora sindikata PTT delavcev in pogoj za nekatere akviziterje, ki uslužbencev Slovenije, si brez slehernih osebnih zaslug kopičijo ogromne zaslužke samo zato, ker posredujejo med kolektivi in časopisnimi podjetji. Deleghti so se na občnem zboru živahno in vsestransko poraz-govorili tudi o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega strokovnega in družbenega delovanja. Letošnje leto bo praznoval mladinski pevski zbor društva »Jože Moškrič«, v katerem deluje v pretežni večini grafična mladina, deseto obletnico svojega obstoja, zato so se na občnem zboru dogovorili, da se bodo temeljito pripravili na to slavje. Delegat Gorenjske tiskarne pa je ponudil občnemu zboru, da bi letošnje zimskošportne igre, ki jih sleherno sezono prirede grafični delavci, organizirali pri Kranju grafični delavci Gorenjske. Na občnem zboru je bilo opaziti, da razen ene ženske ni prisostvovala nobena ženska dele- V zvezi z novo upravno politično razdelitvijo na okraje in komune je treba še posebej razmisliti o mestu osnovnih er.ot v okviru podjetij za PTT promet. Precej je govora o decentralizaciji, o prenašanju pooblastil z direkcije na organe upravljanja osnovnih enot, vendar kaže podrobno proučiti, kaj se da in kaj ne, da ne bi sama služba trpela. Nedvomno pa je treba ne glede na to utrjevati družbene organe upravljanja v PTT stroki. Upravni odbori so sicer že precej napredovali, medtem ko se je na primer delavski svet podjetja sestal le enkrat samkrat. Slišijo se celo govorice, naj bi pri osnovnih enotah ne bilo delavskih or na tiste stvari, za katere doslej sicer niso bili pristojni, vendar pa bi lahko dali marsikatero koristno pobudo. Občni zbor priporoča, naj bi delavski sveti imenovali komisije za razna vprašanja, kot so na primer sistematizacija delovnih mest, organizacija dela, vzgoja pripravnikov, odprava ozkih grl v prometu itd. Spričo tega, da so člani delavskih svetov iz raznih krajev, bi bilo koristno za posamezna važnejša vprašanja razpisati ankete pa tudi referendume. Sami člani delavskih organov upravljanja pa raj bi se pogosteje posvetovali s člani kolektiva o stvareh, s katerimi se ukvarja delavski svet. Na ta način bi ustvarili tesnejšo vez med delavskim svetom in kolektivom. Seveda je prvi pogoj za takšen način dela, da dobe člani delavskih organov upravljanja gradivo zasedanja že prej v roke. Druga stvar, ob kateri se je občni zbor posebej zadržal, so strokovne kvalifikacije. S tem bo treba bolj pohiteti, saj čaka na ureditev tega vprašanja 69 uslužbencev, ki bi sicer lahko šli že v pokoj. Osnutek pravilnika ni najboljši. Občni zbor predlaga, da bi bilo koristneje, če bi kandidate za strokovne izpite praktično in teoretično pripravljali na posebnih tečajih, saj bi bilo na ta način pridobljeno zr.a-” nje trdnejše in trajnejše. ganov upravljanja. Občni zbor zavrača takšne težnje in mer.i, da bi kazalo raje proučiti, ali niso morda dozoreli pogoji, da bi dali osnovnim enotam tudi večjo finančno samostojnost ter organe upravljanja usmerili tudi sk.0ejh.MU. koliko bo vaše podjetje prispevalo za tiskovni sklad TOVARIŠTVO. Sindikalna podružnica kovinarjev iz Štor se je za novo leto posebno izkazala. Odborniki eo namreč obiskali vse bolne člane, tistim pa, ki so pri vojakih, so pismeno čestitali, nekaterim pa tudi gmotno pomagali. Vsi ti so bili še posebno veseli, ko so zaslišala v radiu čestitko kolektiva. MANJ NEZGOD je v kemični tovarni Hrastnik. Precej zaslug za to ima sindikalna podružnica, kot je to ugotovil sedanji občni zbor. Odstotek nezgod je bil namreč v začetku leta izredno visok, kar Se jo dalo delno opravičiti s starostjo tovarne, saj šteje skoraj sto let. Naj povemo še to, da je v posebno odliko kolektiva., da so do zadnjega sindikalno organizirani, po čemer lahko sodimo, da uživa sindikat v kolektivu velik ugled. Pri posameznih delavcih v prometu je še premalo čuta odgovornosti. Tako je bilo samo v okraju Koper v preteklem letu 150 prometnih nesreč z 11 žrtvami. Skoda na vozilih je znašala 16 milijonov. Vzrok — marsikje alkohol. Življenjski pogoji delavcev V prometu se bodo izboljšali samo z večjo storilnostjo. Zato bo treba uveljaviti tak sistem plač in premij, ki bo ljudi vzpodbujal k večji storilnosti. Do sedaj je plačano po učinku le 35°/o delavcev. V prevoznih podjetjih se je premijski način nagrajevanja že ustalil. V karoserijskih, avtore-montnih in servisnih podjetjih dela dober del delavcev po nor- O B ROBU DOGODKOV OB PARLAMENTARNIH VOLITVAH V FRANCIJI Skrbi evropskega bolnika SO RES PODRAŽILI PIVO IN SI DELILI DOBIČEK? Zadnje čase veliko govorimo o življenjskem standardu. Ni še dolgo tega, ko je tovariš Tito krepko grajal razne nepravilnosti, ki so krive, da je življenje pri nas še težko, čeprav bi bilo lahko boljše. Seveda gledajo na te stoari tisti, ki jih Titove besede zadenejo, drugače kot tisti, ki nosijo posledice takega ravnanja na svojih plečih. In zdi se mi tudi razumljivo, da taki opravičujejo svoje ravnan je na ose mogoče načine, največkrat pa tako, da drugače sploh niso mogli napraviti. Zdi se mi, da le govorjenje o osem tem ne zaleže dosti in se kaže stoari kar lotiti. Naj kar povem, kaj mi leži na srcu. Gre za podražitev piva ljubljanske pivovarne »Union*. Le-ta je nekako marca lani podražila pivo in obenem še poslabšala njegovo kakovost. Po govoricah, ki krožijo, je to pripeljalo do tega, da je napravilo podjetje v pol leta 104 milijone dinarjev dobička, za vse leto pa so ga planirali le 92 milijonov. Če je to res, bi bilo vsekakor zanimivo vedeti, koliko od tega denarja je dobil kolektiv in koliko ljudski odbor. Mislim, da bi bilo prav, da nam kolektiv pivovarne o »Delavski enotnosti« pojasni, kako je s to zadevo, kaj je res in kaj ni, in da morebiti zle govorice pobije, saj mu ne delajo posebnega ugleda. Zanimivo bi bilo slišati še, kaj pravita k temu sindikalna podružnica in organizacija Zveze komunistov podjetja. Le na tak način si bomo pomagali. Če je kdo kriv, naj za to javno odgovarja pred vsemi. M. Kunst Faurova desničarska, vladna koalicija, ki je vladala Franciji od 23. februarja 1954, je 2. decembra razpustila skupščino in razpisala nove volitve, ker je bila prepričana, da je izbrala najboljši trenutek za svojo zmago. S tem ukrepom, ki ga je večina v skupščini obsodila, je vlada prekinila sedemtedensko razpravo o volilnem sistemu in podaljšala življenje staremu volilnemu zakonu, ki so ga 1951. leta sprejeli zato, da bi utrdili pozicije desnice v parlamentu. Vlada je tudi sama, s svojim aparatom, pripravila volitve. Kljnb temu pa so vladne stranke 2. januarja izgubile kakih 10« mandatov, ki so si jih razdelili komunisti in pužadisti. Vladna koalicija je bitko izgubila. Nekateri buržoazni politiki so komaj nabrali dovolj glasov, nekateri ministri in visoki vladni funkcionarji so propadli. Francoski volivci so 2. januarja odklonili politiko desničarskih vlad. Parlament, ki so ga izvolili, pa čakajo velike težave. Francoski parlament ima 625 sedežev: 544 poslancev izvolijo v Franciji, ostale pa v priključenih kolonialnih deželah. V soboto, 2. januarja, so izvolili 595 poy siancev. V Alžiru, kjer divja osvobodilni boj in kjer bi morali izvofiti 30 poslancev, so volitve odložili. Doslej je francosko notranje ministrstvo objavilo le podatke o volitvah v Franciji. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v 102 volilnih okrožjih (za eno okrožje še nimajo podatkov) vpisanih 26,553.278 volivcev. Volilo je 21 milijonov 794.974 volivcev (2,413.933 več kot 1951. leta) ali 80,2«/«. Vzdržalo se je torej 4,558.304 vpisanih volivcev. Posamezne stranke so dobile: Komunisti: 5,426.300 glasov (25,6«/«); 415.551 več kot leta 1951. Socialisti: 3,171.985 glasov (15*/.); 449.552 več. Skupina neodvisnih, zmernih in kmetov: 3,008.487 (14,1»/«); 683.055 več. Radikali (obe struji) in demokrat-sko-sociaina unija odpora: 2,919.412 glasov (13,6»/o); 833.786 več. obrambo trgovcev in obrt- nikov, ki jo vodi Ponjadc (beri Pužade): 2,415.240 (ll,4»/o); prvič nastopila. fronta Ljudski republikanci (klerikalci): ljena, vladne _ 2,261.676 (10,6°/o); 56.091 manj. sto mandatov, Ponjade je pripeljal v Socialni republikanci (degolisti): parlament močno skupino desničarskih 893.811 (4,2»/o); 3,086.626 manj. nezadovoljnežev. Ostale glasove so si razdelile manjše Vzrokov za volilni poraz vladnih levičarske in desničarske stranke. strank je več. Oglejmo si jih nekoliko V parlamentu bodo imeli komunisti pobliže. Na Zahodu govore, da je Francija »evropski bolnik«. In res je bolnik. Različne bolezni jo razjedajo, uničujejo njeno gospodarstvo, njen imperij, ugled v svetu. Meščanske vlade, Ki so vladale doslej, niso ničesar resnega storile, da bi jo ozdravile. Poglejmo najprej njeno gospodarstvo. Francija je dežela, ki ima ogromne gospodarske možnosti: veliko rudnega bogastva, bogate energetske vire, mnogo plodne zemlje, ugodno podnebje; to je dežela, ki je med prvimi na svetu stopila na pot kapitalističnega razvoja. Pred osemdesetimi leti je njena industrijska proizvodnja zavzemala drugo mesto na svetu. Danes je med razvitimi zahodnimi kapitalističnimi državami nekje na poslednjem mestu. Francoski kapitalizem se je na svoji razvojni poti ustavil. Francoski kapitalisti dandanes nič več ne skrbe, da bi povečali proizvodnost dela z racionalizacijo in modernizacijo sredstev za proizvodnjo. Njihovo geslo je: malo proizvodov, veliki dobički. Dobičke iščejo drugje in ne v proizvodnji. Pri tem jim pomaga državna uprava, ki so jo kmalu po vojni vzeli v zakup. V prvih povojnih letih so v Franciji nacionalizirali precejšen del gospodarstva (rudnike, proizvodnjo električne energije, velik del črne metalurgije, banke, promet, javne službe itd.).. Tako je tudi ostalo. Nihče se ni zanimal za napredek nacionaliziranega sektorja gospodarstva. Vlade so si celo prizadevale, da bi kompromitirale nacionalizacijo, obenem pa so jo izkoriščale v korist nacionali- r__________z _ r „ cene (von- je vrnila v parlament okrep- sih celo nižje od polne lastne cene) in Ine stranke so izgubile kakih g tem omogočile kapitalistom, da so po--A— r»—--j- « ceni kupovali premog, železo, jeklo, električno energijo. Kapitalisti so s pomočjo državnega aparata spremenili nacionalizirani sektor proizvodnje v svojo *"olzno kravo. V Franciji skoraj ni konkurence. 145 mandatov (52 več); skupina neodvisnih, zmernih in kmetov 94 (28 manj); socialisti 88 (6 manj); ljudski republikanci 70 (13 manj); pužadisti 51; radikalni socialisti 34; gibanje zbiranja republikanske levice 18; degolovci 16 (41 manj); Faurovi radikali, ki jih je Men-des-France izključil iz radikalne socialistične stranke 15. Ostale mandate so si razdelile manjše stranke. _____m__v___ če mandate razdelimo po volilnih datkov) vpi- zvezah, dobimo naslednjo sliko: * Komunisti (nastopili samostojno) — 145 poslancev. ra-mo- poslancev. Republikanska fronta (socialisti, dikalni socialisti Mendes-Francea, demokratična unija odpora) — 126 poslancev. Vladni blok (neodvisni, zmerni, ljudski republikanci, kmetje, Faurovi radikali, zbiranje republikanske levice, degolisti) — 213 poslancev. Pužadisti 51 poslancev. Ostali 7 poslancev. Rezultati volitev v priključenih kolonialnih deželah sicer to razmerje nekoliko spreminjajo, toda bistveno ne. Komunistična partija stranka ireminjajo, toda bistveno ne. obenem pa so jo izkoriščal čna partija je najmočnejša zasebnega kapitala. Vlade sc v parlamentu, republikanska ziranim podjetjem odrejale Država je nudila kapitalistom carinske in tarifne olajšave, znižala jim je davčna bremena, preprečila, da bi tuja podjetja uvažala konkurenčno blago, na široko delila premije, itd. Zato se kapitalisti ne zanimajo z;a investicije, za modernizacijo proizvodnje, za zmanjšanje polne lastne cene. Zato se francoski proizvodi ne morejo uveljaviti na svetovnem trgu, ker so predragi, in zato je v Franciji veliko zaostalih podjetij, ki bi v pogojih resnične konkurence hitro propadla. Ogromen birokratski aparat varuje interese kapitalistov in jim s številnimi zamotanimi uredbami omogoča, da lahko mirno sede doma in se ne zanimajo za proizvodnjo. Delavci in nameščenci plačajo letno 180 milijard frankov davkov, industrija, obrt2 trgovina in svobodni poklici 290 milijard, kmetje 13 milijard. Zaradi davčnih olajšav ostane v blagajnah kapitalistov 1200 milijard frankov letno (lU/o narodnega dohodka), kakih 500 milijard frankov letno pa kapitalisti eno stavno nočejo plačati. V takih ugodnih pogojih se francoskemu kapitalu res ni treba ukvarjati z dvigom proizvodnje. Zato je v Franciji proizvodnost dela dvakrat manjša kot v Angliji in trikrat manjša kot v Združenih ameriških državah. V kmetijstvu ni položaj nič boljši. Cene kmetijskih pridelkov so izredno nizke, razni posredovalci pa jih — preden pride blago na trg — povečajo tudi za desetkrat. Vlada jim celo pomaga. Zgodilo se je, da je kupila alkohol po izredno visoki ceni (100 frankov liter), ki ga potem sploh ni mogla prodati; s tem je posrednikom omogočila, da so pri litru zaslužili 55 frankov. Nekaj veleposestev so modernizirali in ta pridelajo na enaki površini devetkrat več pridelkov kot srednji in mali kmetje, ki propadajo in se selijo v mesta. Trgovcev je ogromno, menda povprečno največ na svetu. Vsak peti prebivalec se ukvarja s trgovino. Po vojni se je število trgovcev povečalo za 25°/o. Parazitski sloj posredovalcev, ki se je vrinil med proizvajalce in potrošnike, dviguje cene. V Franciji je kakih 27 milijonov vpisanih volivcev: 5,134.300 delavcev; 3.400.000 izobražencev; 3,440.000 kmetov; 2.146.000 volivcev pa pripada razredu lastnikov (indiistriialci 81.000. veletrgovci 174.500, obrtniki 684.000. srednji in mali trgovci 1,201.000, ostali 22.500). V drugem sloju volivcev (13,000.000) pa so šte- ŠIROM P O DOMOVINI • *•«•»**•••••*«««»*•*••«•«»•••»•»•»•»•••«•••«••»•»*»*•••*••»*•*«••( • •oe#ee»ee»eeeee«eee*#a»eeeoe«ee • • • a.onf • • • • • • • • • • • • • •. • • • • • ♦ ••••••••••»•••••••••••»•••••••a 65>-'yFK • • »iwKa • • • • • • »m. • • • n • • oni • • • • ••»••••••••••••••••••••••••••• • • mBK • • • • • e Mn® • • •HHKeME • • • HM* • • • ••••••••••••••••••••••••••••••a W> SBa« • •miflBM • • • Is&gn • • • BH W> • • Staaw, • • MBB • • • • • • «_ _____ e • • • MMB • • • • • jSj$|i HitiSe • • fsfN paBS • • eR6!|®lei6*: * • • • •*•*•*» 'f*#****'«^^^^#*• • • • •*•*#*» • • »*«*«**^T^^*»*» •*•*« ••••••••••••••.••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••# Litijska komuna obsega področje bivših občin Litije, Vače, Kresnice, Šmartno ter dele občin Gabrovka in Prežganje. Na 23.011 hektarjih živi okrog 14.000 prebivalcev. Od teh sta dve petini delavcev, tri pa kmetov. Po lanskem družbenem planu ostvarja komuna 4652 milijonov narodnega dohodka. Vrednost industrijske proizvodnje znaša 3,951 milijonov dinarjev, od česar odpade velik del na litijsko predilnico, ki samo ustvarja 2973 milijonov dinarjev narodnega dohodka letno. Druga večja podjetja so še usnjarna v Šmartnem s 781 milijoni narodnega dohodka, rudnik Si-tarjevec, »Zales«, kresniška industrija apna itd. Zadružni sektor ustvarja okrog 70 milijonov, zasebni pa nekaj nad 424 milijonov dinarjev. Zasebni kmetje ustvarjajo torej slabo desetino vsega narodnega dohodka občine. V občinskem ljudskem odboru, ki šteje 35 članov, pa je 14 kmetov, 9 delavcev, 8 uslužbencev, trije upokojenci in en obrtnik. PREDSEDNIK OBČINE TOVARIŠ MIHA BERClC: Nabiramo si prve izkušnje »Da, težav je cel kup,« mi je pripovedoval predsednik občine tovariš Miha Berčič: »Nimamo še načelnika gospodarskega sektorja — sploh je treba vso organizacijo dela šele postaviti na noge glede na nove pristojnosti občine. Ze potem, ko smo sprejeli statut, se je izkazalo, da bi bilo dobro iz enega sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo ustanoviti dva. No, zdajle razmišljamo o tem, da bi ustanovili še svet za stanovanjske zadeve. Zbiramo Podatke, koliko denarja se bo nabralo z desetodstotnim davkom na plačni sklad podjetij in ustanov. Temeljito bo treba pregledati, kaj in kje so gradili ter s kakšnim denarjem, da bi določili, kaj in kje naj zidamo. Pripravljamo posvetovanje s predstavniki delavskih svetov in okrajnim zavodom za izgradnjo o graditvi stanovanj. Sploh menimo, da bi se morali o vseh važnejših zadevah občin pogosteje pogovoriti z orgar.i delavskega upravljanja. Take razgovore naj bi organizirala Socialistična zveza- Ni pa slaba misel, da bi jih skliceval sam ljudski odbor, saj je tudi on organ upravljanja ih to najvišji v komuni. Ko sva že pri stanovanjih, naj povem še, da nameravamo ustanoviti stanovanjsko zadrugo in v njo pritegniti zasebna sredstva za gradnjo stanovanj. Na ta način bi dosegli, da bi »državni« denar hitreje krožil, saj bi ne prišli daleč, če bi pri gradnji stanovanj računali le z njim.« Stanovanjska stiska je v občini res precej huda. Če bi hoteli takoj rešiti najnujnejše primere, bi potrebovali najmanj 30 stanovanj v Litiji in najbližji okolici Računajo, da bi morali v dveh letih zgraditi v Litiji 70 stanovanj, da bi bili rešeni stanovanjske stiske. »Seveda,« je nadaljeval tov. Berčič, »nabiramo si prve izkušnje. Proučujemo, kaj bi se dalo pri svetih še napraviti. Ne bi kazalo morda poleg sveta za socialno skrbstvo ustanoviti na primer še svet za varstvo družine ali kaj podobnega. Nekateri se navdušujejo, da bi iz sveta za prosveto in kulturo izločili šolstvo in zanj ustanovili poseben svet. To so razmišljanja in življenje samo bo pokazalo, kaj nam še manjka in kje bomo delo morda preveč drobili. Krajevni odbori — ti so povsod že izvoljenk Enajst jih je. Večinoma so' že imeli seje. Žal pa se menijo v glavnem le o tem, kaj bi bilo treba napraviti in mislijo pri tem le na občino, manj pa o tem, kaj bodo sami storili in napravili Sicer pa je to že stara stvar. Investicije? Če hočemo biti po mojem mnenju glede investicij realni, bo treba končni predlog družbenega plana investicij se- REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV SLOVENIJE sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 15. januarja, ob 8. uri v prostorih Trgovske zbornice Slovenije, Beethovnova ulica 10 . i!n.1 posredovalski in nslužnostni po-j/Jcl? brezposelni, gospodinje, študenti ia. Tako veliko število neproduktivnega Prebivalstva, ki . zahteva vedno večji fclez pri razdeljevanju narodnega do-[»odka in živi na račun proizvajalcev 'delavcev in kmetov), seveda znižuje zvyjenjsko raven in obenem negativno vpliva na politično stanje v deželi. V zadnjih štirih letih so v Franciji povišali delavske mezde za 12,5%, cene Pa za 44%. Le 17% francoskih delavcev te*a. dohodke, ki presegajo življenjski •dmimum (25.000 frankov mesečno na ?febp); 16% se mora zadovoljiti z 12.000 f an*i mesečno, 20% z 12.000 do 15.000 ranki itd. Socialno in starostno zavarovanje je pomanjkljivo urejeno, sta-^anjska kriza je velika (primanjkuje milijon stanovanj), delovni pogoji 50 slabi. Nezadovoljstvo zaradi notranjih raz-»,er P* povečuje nezadovoljstvo zaradi Vnanjih neuspehov: vojna v Alžiru in kja^0c.u’ ^ave v Kamerunu in Indo-Saar, grozeče nemško oboroževanje, Podrejen položaj v zahodnem svetu. Vsa Povojna leta je Francija doživljala v voj1 zunanji politiki neuspehe. Vojne v otonijah so jo popolnoma izčrpale. te je vplivalo na rezultate Zadnja skupščina, ki so jo izvolili ^1. leta, je sestavila kar osem vlad. ^»sma Faurova vlada, je skupščino razpustila in razpisala izredne volitve JJJJddat bi potekel skupščini šele maja J**o)» ker se je zavedala, da čas ne jj?.la zanjo. Vladna desničarska koali-vVa.. ic upala, da se bo po volitvah niila v parlament okrepljena, saj je obvarovala stari volilni zakon, s ka-erim je pri zadnjih volitvah vzela lete* precej mandatov. Ta zakon namreč mogoča uspeh le zvezam strank. Na Primer: v nekem okrožju nastopajo štiri Otroci, srečno! Če ne bi bila ura 12, tedaj bi vam govoril še o očetu, ki gara od jutra do noči, ki hodi na seje, govori na sestankih, se poteguje pri pogajanjih za pravico... ko boste odrasli, tedaj bo od vsega tega zrasel sad, ki ga hočejo nekateri tisočkrat izruvati, pa bo kljub temu mogočno vzcvetel in zrasel Lojzetova poštenost in zavzetost za stvar delavskega razreda ga je že takrat, posebno pa še v času, ki je zahteval skupen in odločen nastop vseh naprednih sil, našla pripravljenega. Enotnost je bila tudi njegovo geslo. Zato ga najdemo že v začetku okupacije med ustanovitelji pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Nedaleč od njegovega doma, tam za drugim hribom, je bil takrat ustanovni sestanek. O njegovem delu bi marsikaj lahko povedal skriven prostor za njegovo hišo, kjer so bili ilegalni sestanki. Potem je postal Lojze partizan. Po osvoboditvi pa ga je potrebovala Ljubljana. Toda Lojze se je končno le spet vrnil k svojim tovarišem v jamo in v strokovni organizaciji je postal predsednik Republiškega odbora rudarjev Slovenije. Delo se je nadaljevalo nepretrgoma, le okoliščine, so bile druge, saj je Lojze postal tudi poslanec. Kdo bi naštel vse funkcije, ki jih opravlja. Ko razmišljamo o Lojzetu, mislimo na delavsko zvestobo. Lojze jo ne le pozna, ampak je s svojim delom pokazal, da ji ves pripada. To zvestobo globoko spoštujemo. To je pokazal tudi sestanek po tridesetih letih njegovega strokovnega in političnega udejstvovanja. Prišli so njegovi delovni tovariši, med njimi Jože Hegler, * katerim je sodeloval že pred vojno. Potem Oblak, direktor »Matic« iz Hude jame, kjer je Diacci predsednik delavskega sveta. Piki je pridirjal z motorjem na vrh, ko so že nekaj časa bili vsi zbrani. S Pečovnika so prišli od Republiškega sveta sindikatov Slovenije in še mnogi njegovi prijatelji iz drugih rudarskih kolektivov. Med veselim razpoloženjem, ko je čas hitro potekal, je mladi rudarski študent, ki bo kmalu postal inženir, Diaccijev sin Lojze, ki ga imajo že Velenje >zastri-ženega*, pridno nosil na mizo domači jabolčnik. Tako je bilo na Sevcah letos 2. januarja, potem ko je Lojze Diacci zaključil 30 let strokovnega in političnega udejstvovanja. Zdaj gre v četrto desetletje in vsi, ki ga cenijo, ki ga imajo radi, mu želijo vse to, kar vsebuje lepi rudarski pozdrav >SrečnoU Še mnogo let, Lojzel GOSPODARSTVO :$i: II r* m šM&ikVš® 1^17 m .v, H S l\ IH .•-•-• \\m 1 VA' flčKv ».V*. »Ufl •!v!*!v!*!;Xv!'!' v‘v^ *•*• *•*•*•*e*•*•*•*•*•*.*»*•*•***«51 I lllli W V Smi i^issdiT. ZMZM. ZZM . vXvI\vXvH vX^|iv!v!v!jx*iv Preusmeritev našega gospo- polletju tak obseg, da so začele darstva in še posebej gradbenih resno ogrožati naše gospodarstvo, investicij terja od nas, da se te- . zlasti pa življenjsko raven delov-meljito seznanimo z vsemi škod- j nih ljudi v mestih, odnosno živ-ljivimi pojavi in nesorazmerji ter. ljenjsko raven delavcev in usluž-poiščemo pravilnejšo pot za re- 1 bencev, ki so brez zemlje. Ta ši-šitev številnih vprašanj, ki teže 1 rina investicij ni škodila samo s naše gradbeništvo. Danes mnogo govorimo o previsokih cenah gradbenih storitev. Gradbena podjetja si v večini primerov niso prizadevala znižati cene gradbenim storitvam in niso varčevala z gradbenim materialom. Vse premalo so se trudila dvigniti storilnost dela posameznih delavcev. Največkrat so dosegla večjo proizvodnjo le s povečanjem števila zaposlenih delavcev, s čezurnim delom in podobno. Je sicer nekaj redkih primerov, predvsem v letu 1955, da so neka gradbena podjetja znižala ceno in na ta način omogočala gradnjo objektov, za katere je že primanjkovalo finančnih sredstev. V glavnem pa je obi-čajnejši način doseganja večjih dohodkov z zviševanjem cen in le v manjši meri z zniževanjem polne lastne cene in rastjo pro- tem, da so se investicijska sredstva zbirala z navijanjem cen proizvodov, temveč so povzročila zaradi prekomernega pritiska na tržišče gradbenega materiala skokovito naraščanje cen tega materiala in prekomerno dviganje plačnega sklada. takih primerih le za to, da ne zapadejo krediti in ne za kako ceno bo objekt zgrajen. Ni redko, da investitor — pravzaprav je težko reči investitor, temveč tisti, ki ga zastopa — pritiska na podjetje, da najame kar največ delavcev. In če podjetje, poslužujoč se vseh sredstev, zaposli ljudi s podeželja, je povsem razumljivo, da ti delavci narekujejo podjetju pogoje dela in ne podjetje njim. Znani so primeri, da so investitorji nasprotovali odpustu delavcev, ki so dosegali ZA ZNIŽANJE CEN GRADBENIH STORITEV SMO ODGOVORNI VSI! Misli ob občnem zboru Sindikata gradbenih delavcev Slovenije Potrebe so velike, toda ... Posvem razumljivo je, da imajo okraji in naša podjetja mnogo težko odložljivih potreb po inve- izvodnje. Toda takemu stanju ni sticijah (šole, zdravstvene usta-vzrok samo to, da je prizadevanje nove, stanovanjske zgradbe, raz-dvigniti proizvodnjo in normirati, voj komunalnih podjetij, ozka čimveč del nepopularno in spri- j grla v proizvodnji itd.). To je čo razmer premalo efektno. Take- vsem znano. Toda če bi tudi mu stanju so vzroki tudi drugje, I zbrali investicijska sredstva samo zlasti pri investitorjih, ki največ- | s krediti, pridobljenimi z zniža-krat vprašanje cen niso jemali njem proizvodnih stroškov, bi ši-resno. Gradbenim podjetjem bi roka fronta investicij neugodno delali krivico, če bi za visoke ; vplivala na tržišče. Graditi nam-cene gradbenih storitev dolžili reč ne moremo več, kakor pre samo njih. Vzrokov je torej več in mnogi so izven območja gradbenih podjetij. Škodljive posledice so marsikje spregledali Dosedanji družbeni plani so določali delitev dobička med podjetji in okraji. To določilo pa ni doseglo svojega namena. Namesto da bi dobiček vzpodbujal ljudske odbore in vodstva podjetij k boljšemu gospodarjenju in višji proizvodnosti, iskanju in izkoriščanju vseh skritih in neskri-tih rezerv, kar bi privedlo do znižanja proizvajalnih stroškov, so se le-ta vrgla na brezobziren lov za dobičkom. Pri tem se nihče ni vprašal, kako ti dobički nastajajo. A nastajali so najčešče, zaradi pomanjkanja blaga na tržišču, z dviganjem cen. Res je, da to ni bilo storjeno z zlim namenom. Okraji in podjetja so skušala priti le do čim večjih investicijskih sredstev. Kajti hoteli so graditi. Dokazovali so, da so r. jihovi investicijski programi pametni, koristni in gospodarski. V tej vnemi ni nihče videl posledic, ki jih je nujno morala roditi vse širša fronta investicij. Zato smo gradili vse preveč. Med njimi objekte, ki bi brez škode še lahko počakali nekaj let. Vse skupaj je bilo preobsežno zamišljeno, premalo skromno in v nekaj primerih je bilo že v zasnovi predvideno nepotrebno razmetavanje. Že prejšnja leta so lokalne investicije močno prebijale okvire družbenega plana. V lanskem letu so pa zavzele že v prvem nesejo naše gospodarske sposobnosti. A to je toliko, kolikor je predvideno v družbenem planu. Prvi vzrok, ki povzroča visoke cene gradbenim storitvam, je torej široka fronta gradenj, ki presega običajno zmogljivost naših gradbenih podjetij. Preširoka fronta gradenj onemogoča smotrno uporabo še tisto malo mehanizacije, kar je imajo naša gradbena podjetja. Ta mehanizacija je razporejena po gradbiščih, na katerih pa se dela zaradi neenakomernega dotoka investicijskih sredstev često prekinjajo in zavlačujejo. S tem ostajajo osnovna sredstva, še posebno mehanizacija, slabo izkoriščena. Koliko milijonov bo podražil ceno stanovanjske hiše na Titovi cesti v Ljubljani samo žerjav, ki je več let čakal smotrne zaposlitve. Takih in podobnih primerov, ko težko premestljiva mehanizacija čaka na mrtvih gradbiščih in podražuje ceno, bi lahko našteli še več. Neenakomeren dotok sredstev ruši načela smotrne organizacije Neenakomerni dotok investicijskih kreditov, ki povzroča večkratne zastoje, ruši vsa načela smotrne organizacije proizvodnje. Nič nevarnejša pa ni druga zvesta spremljevalka široke fronte gradenj. To je kampanja in for-sirana gradnja. Pri takih gradnjah morajo gradbena podjetja hiteti, sicer bodo zapadli investicijski krediti. Treba je zgraditi, zgraditi za vsako ceno! Investitorju, vse tako izgleda, gre v normo le 60 %, zahtevali pa so stodstotno plačo. Pri tem so se izgovarjali, češ nekaj bodo pa le naredili. Razumljivo je, da so taki neredki primeri neugodno vplivali na storilnost dela stalnih, rednih in poštenih delavcev, na katerih sloni vsa teža proizvodnje ter gospodarjenja. Taka široka fronta gradenj, prepletena s kampanjščino, zahteva pretirano . dekoncentracijo že tako majhnega števila v ope-rativi izkušenega kadra, brez katerega si ne moremo zamišljati smotrne organizacije dela, niti primerne storilnosti, da o kako- prej kot poceni. Po vsem napred-nem svetu obstaja načelo, da je za projektiranje potrebno vsaj toliko časa, kolikor ga potem za- ( hleva sama graditev objekta. Potem lahko pričakujemo smotrno graditev. Ponekod so jim bili stroški postranska stvar Pogosto se dogaja, da m; vsikje spreminjajo načrte za že zgrajeno poslopje. Temu so vzrok nekateri nečimrnosti in razsipništvu podvrženi investitorji. Vedno in vedno imajo neke nove ideje. Zakaj pa ne, saj vse plača skupnost. Marsikateri ljudski odbor si je belil glavo, kako zbrati zadostna sredstva za gradnjo tega ali onega potrebnega poslopja, a v Istem času so tam rušili in zidali in zopet rušili. Nihče pa pri tem ni upošteval, kakšni bodo stroški. Prepričan sem in tudi bralci se bodo strinjali, da bi za takšna dejanja moral odgovarjati usluž-beni inženir kot zastopnik investitorja. Tudi če ni od investitorja posebej poblaščen za varčevanje, bi moral imeti vsaj toliko patriotične zavesti, da ne bi dopuščal tega. Res je, da so nekateri projektanti pretiravali, da jim ni bilo ničesar škoda in da so izgubili občutek za stvarnost. Toda za vse razsipništvo tudi ne moremo dolžiti samo naše projektante. Znano nam je, da so bili investitorji sila zahtevni. Vsi so hoteli reprezentirati, vsi so si Gradbeniki so v minulih desetih letih opravili veliko dela. Zgradili so nešteto tovarn, zabetonirali hidrocentrale, gradili stanovanjske hiše ... vršeno dejstvo, da je treba izglasovati za novi objekt dodatno nova in nova sredstva. Zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče navesti vseh primerov, ko se ti organi upravljanja zavedo šele takrat, ko je nekaj luksuznih stanovanj zgrajenih, da bi za to ceno lahko imeli mnogo več solidnih in tudi delavcem dostopnih stanovanj. Tudi o investicijah proizvodnih objektov je s strani organov upravljanja vse premalo skrbi. Nič bolje, raje slabše, je pri raznih ljudskih odborih. O investicijah razpravljajo v glavnem domišljali, da mora biti njihov j ob sprejemanju družbenega pla- Takole betonirajo gradbeniki železobetonske plošče Ekonomski slovar V vsakdanjem življenju, na sejah delavskih svetov, na predavanjih, zborovanjih, pa tudi v naših časopisih in revijah pogostokrat srečujemo besede, ki jih ne razumemo, predvsem s področja ekonomike. Dogodi se, da prav zaradi tega stvari, o kateri govorimo, ne razumemo, ali pa si jih napak razlagamo. Tako nam ni prebrani članek ali podatek računovodje nič hasnil. Če hočemo najti razlago za besedo, ki je ne razumemo, jo največkrat zastonj iščemo v raznih slovarjih in pravopisih, našli bi jo kvečjemu v leksikonih, ki pa nam niso vselej in povsod na razpolago. Založba >Glas Radar iz Zagreba je pred časom izdala ->Mali ekonomski riječnikc. S tem je za- AKTIVA je celokupna trnovima, g katero razpolaga podjetje. Deli ge na stalno imovimo, ki jo imenujemo osnovna sredstva in na prometno tonovino, ki jo imenujemo obratna sredstva. Aktiva se izkazuje v bilanci vedno na levi strani. PASIVA je vrsta vseh dolgov nekega podjetja. V knjigovodskem smislu predstavljajo pasivne vire imovi-ne navedene v aktivi. Deli se ne vire stalne imovime, ki jih imenujemo viri osnovnih sredstev in na vire prometne iroovine. ki jih ime. nujemo viri obratnih sredstev. Viri sredstev so lahko lastni ali tuji (izposojeni). Pasiva se v bilanci izkazuje na desni strani, kot protiutež aktive na levi strani. ložba omogočila vsakomur, ki deluje o organih delavskega in družbenega upravljanja, poiskati v knjižici razlago za besedo, ki govori o gospodarstvu, in ki je ne razume. Založba je v uvodu zapisala, da je knjižica namenjena j predvsem delovnim ljudem, da j bodo lažje razumeli razne eko- j nomske izraze, ki jih srečujejo pri svojem delu. Uredništvo našega lista je sklenilo objasniti najpogostejše izraze, katere srečujemo v gospodarstvu. Bralce pa vabimo, da pri tem sodelujejo in nam pošiljajo vprašanja, na katera bomo skušali dati odgovor. Odslej bomo torej v vsaki številki pojasnili nekaj besed in upamo, da bomo s tem ustregli našim bralcem. Lastne vire osnovnih sredstev sestavljajo sklad osnovnih sredstev in drugi skladi, ki so po svoji namembnosti lahko uporabljajo kot osnovna sredstva. Izposojeni tuji viri osnovnih sredstev so bančni kredit im ostala dolgovanja, ki nastajajo z nabavo osnovnih sredstev. Lastne vire obratnih sredstev sestavljajo sklad obratnih sredstev jm drugi skladi podjetja, ki se uporabljajo v ta namen, to je, ki jih ni treba beležiti ločeno na bančnem računu. Izposojeni viri obratnih sredstev predstavljajo dolgove podjetja, razen tistih, ki služijo za finansiranje investicij. vosti dela sploh ne govorimo. Lanskoletni podatki nam povedo, da je spričo tega prišel v nekaterih podjetjih na več kot 200 delavcev po eri delovodja! Se slabše je s srednjetehničnim kadrom in kadrom z visokošolsko izobrazbo. Zamrznjena sredstva Široka fronta gradenj je tudi z ogromno silo pritiskala na ceno gradbenega materiala. Vse je hotelo graditi, vse je navalilo na tržišče gradbenega materiala in preplačevalo. Na drugi strani pa je ali bo marsikje taisti vgrajeni material čakal leta in leta, preden je ali bo začel koristiti svojemu namenu. Koliko vgrajenega^ kritičnega materiala, celo uvoženega, je čakalo ali čaka, da začne vračati pričakovane koristi. Tak primer vidimo na stanovanjski stavbi na Titovi cesti, na gradnji tovarne »Belinka«, ki ji manjka samo malenkost nasproti vloženim sredstvom, da bi začela obratovati in nam dajati prepotreben produkt. Čaka že tri leta, medtem ko so velika sredstva potrošena za druga, na novo začeta dela. Takih in podobnih primerov bi lahko našteli v nedogled. Kampanjščina v gradnji, ko je vsakega pol leta drugo gradbišče v prioriteti, in to često novo, postavlja gradbena podjetja iin projektante pred zelo težke, večkrat nerešljive naloge. Ni redek primer, ko so projektanti na vrat na nos prisiljeni projektirati nove objekte, medtem ko mnogo že začetih objektov čaka na kredite. V takih primerih ni mogoče pri najboljši volji poglobiti se v posamezne detajle objektov, kar vsekakor ne vpliva ugodno na ceno graditve. V takem položaju se lotevajo podjetja gradnje brez točnih načrtov. Rezultati so: zastoji, preureditve, rušenja, zavlačevanje! Take zgradbe so vse objekt najboljši med najboljšimi. Marsikak tak investitor, ki je izgubil smisel za stvarnost, je primeren načrt zavrnil, projektanta pa proglasil za nesposobnega, ker ne razume današnjega časa. Taka je bila mentaliteta večine investitorjev. Kdo naj prepreči še nadaljnje razsipništvo, neupravičeno preurejanje in luksuzne gradnje? Nekateri trdijo, da so za to poklicana podjetja, drugi, da gradbeni delavci oziroma sindikat gradbenih delavcev. Menimo, 'da ti nimajo prav. Vsi se vendar ne moremo vtikati v projektiranje in snovanje novih objektov. Prišli bi lahko do zelo neljubih skrajnosti. Delavski sveti premalo razpravljajo in odločajo o investicijah Skupščina sindikata gradbenih delavcev Slovenije je ugotovila, da nimamo dobrega gradbenega gospodarja ali pa da gospodar ni vodil dovolj računa o tem. To je bridka resnica. V petem letu delavskega upravljanja še mnogi delavski sveti vse premalo razpravljajo in odločajo o investicijah, ki niso nič manj važne kakor proizvodnja podjetja. Ti organi niti vselej ne zasledujejo poteka gradnje in niso redki primeri, ko so postavljeni pred iz- na in med letom največkrat samo to, koliko je kakšen sektor realiziral investicijske kredite. To se pa največkrat pojmuje na ta način, koliko je potrošenih sredstev, ne pa, koliko je zgrajenega. Obravnavajo še kvečjemu to, če je mogoče treba še kje kaj dodati. Redko, silno redko pa so razpravljali, kako se ta investicijska sredstva trošijo. To je dano na milo voljo aparatu ljudskega odbora. Tega aparata pa največkrat tudi ni nihče zadolžil, niti ni pooblastil, da naj se bori za nižje c er. e vsaj tam, kjer je to široka fronta gradenj dopuščala. Sicer so bile tudi redke izjeme. Posamezniki so iniciativno, vestno opravljali to nalogo, toda često niso imeli dovolj opore v teh organih, niti niso vselej dobili zasluženega priznanja. Skupščina sindikata gradbenih delavcev je menila, da ne bomo uspešno znižali cene gradbenim storitvam, dokler investitorji ne bodo z večjo odgovornostjo pred družbo trošili investicijska sredstva, dokler se fronta gradenj ne bo zožila tako da bodo mogoči natečaji in da tx* možna solidna licitacija pri oddaji gradbenih del. Tudi sedaj imamo uredbo o obvezni licitacij L Toda spričo široke fronte investicij čestokrat ni bilo resnosti glede cene. Neredko je investitor gradbenemu podjetju delo vsilil, namesto da bi ga podjetje prevzelo na licitaciji. Današnje licitacije pri oddaji del imajo tudi to slabost, da se v glavnem licitira o načinu obračunavanja ne pa o končni ceni objekta. Po našem mišljenju prej ne moremo graditi po primerni ceni, dokler ne bo v licitaciji zajeta dokončna cena objekta. S tem pa ni rečeno, da bomo odslej gradili vse čimbolj skromno. Pri gradnji stanovanjskih stavb mora ostati tudi primeren standard. Potrebna je zdrava presoja, kaj je lahko skromno in kje bomo uporabljali okrasni kamen in dražje materiale. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče vsa javna poslopja gradili iz najboljšega materiala in v najiepšm stilih, da bodo tudi po videzu predstavljala našo razvojno sposobnost in kulturo. Sicer pa, če odpravimo graditev na vrat na nos in zožimo fronto investicij, bi lahko tudi zahtevnejša poslopja gradili po znatno zmernejših cenah. Razumljivo je, da sami gradbeniki teh vprašanj ne moremo rešiti. Dolžni pa smo, seznaniti vse organe družbenega upravljanja, kakor tudi vso javnost, kje so vzroki nepravilnosti in kako jih je treba reševati. Investitor je odgovoren v prvi vrsti, da bo preudarno in smotrno trošil investicijska sredstva, šele potem bo možno uspešneje reševati ostala, tudi nujna vprašanja gradbenih podjetij. Če zožimo fronto gradenj in prenehamo s kampanjščino v investiranju oziroma v dotoku investicijskih sredstev, bo dana možnost, da manjše število objektov z manj delavci hitreje predamo svojemu namenu. S tem bo dana vsa možnost, da v bodoče z manj ljudmi več in ceneje gradimo kakor doslej. Seveda vse to ne bo dovolj, če ne bodo tudi operativci opravili svojega. Organizacija dela je danes v mnogih primerih na zelo nizki stopnji. V povojnih razmerah, ko smo v večini primerov gradili za vsako ceno, ni bilo pogojev, da bi se vodstveni kader v to smer dovolj razvijal. Starih preizkušenih kadrov je za današnje kapacitete premalo. Teh izkušenj pa si kader ne more pridobiti samo v šoli, marveč samo v dobro organizirani proizvodnji, v podjetju samem. IZ KOLEKTIVA DREVESNICE V GRADU SAMOSTOJNI SO Ob nastanku komune Grad v severnem delu Prekmurja je postala tamkajšnja drevesnica samostojno podjetje z imenom »Dre- REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE sklicuje redni letni občni zbor ki bo v soboto, 14. januarja, ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, Miklošičeva 22 vesnica — Grad«. Doslej je bilo to posestvo sestavni del Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Podjetje ima 46 ha obdelovalne zemlje z drevesnico, ki je že doslej slovela po kvalitetnih sadikah širom po Sloveniji. Pred dnevi je bila svečana primopredaja posestva, pri kateri je bil navzoč ves kolektiv. Tajnik občine, tovariš Horvat je v imenu občine obljubil delovnemu kolektivu vso pomoč. Direktor Kmetijskega gospodarstva tovariš inž. Skledar pa se je v imenu kolektiva Rakičan zahvalil vsem delavcem za njihovo delo in sodelovanje ter obljubil vso strokovno pomoč tudi v bodoče. 13. JANUARJA 1956 # ST. 3 SOCIALNA POLITIKA »DELAVSKA ENOTNOST« B: — Tudi če neposredno ne dosežemo ničesar, bo s pri zanašanjem delovni sili število zdravniških oskrbnin manjše, manjša bo tudi starostna invalidnina in manj bo nezgod. To pomeni za podjetje znaten prihranek pri socialnih dajatvah. Vsako izboljšanje težkega in neprijetnega dela zmanjšuje menjavo delovnih mest, spore v obratu ter stroške sploh. Sicer pa je velika zmota, če mislimo, da vsi ukrepi, ki stremijo za pravilnim fizolo-ikim delom, vedno stanejo denar. A: — Človek si mora vzeti čas in se s temi vprašanji intenzivno ukvarjati. Vedno je treba misliti na to, kako bi človeku delo čimbolj olajšali itn da bi bilo čimbolj učinkovito. B: — Navsezadnje je gospodarski prispevek odvisen od tega, kako smiselno in razumno bomo uporabili način fiziološkega dela. Samo tisti, kdor je spoznal, da mora racionalizirati zaradi človeka in ne na ljubo tehniki, služi obenem socialnemu in gospodarskemu napredku, A: — To se pravi, da moramo vse ukrepe, ki jih storiimo v obratu in pri katerih sodeluje človek, ocenjevati s stališča človeškega dela? B: — Natančno tako mislim. Vi gotovo veste bolje od mene, da duha podjetja dostikrat ne določa število ljudi, ampak nino-gokje vsakokrat najmočnejša osebnost. In osebje reagira na na vse izjave »od zgoraj«. Če pri tem pazimo še na to, da naleti osebje pri vodstvu obrata na razumevanje glede težkega, utrujajočega ali enostranskega dela in če stalno uvajamo olajšave, če vlada pravičnost in zaupanje, potem lahko pričakujemo tudi od delavcev veliko več razumevanja za obrat. Tako poteka skupno delo brez prepirov, kar ima za posledico vedno velik uspeh. ODVISNOST ZMOGLJIVOSTI OD PREHRANE IN DELOVNE OKOLICE Ne smemo pozabiti dragocena spoznanja iz vede o prehrani, ki so osnovna napotila za ohranitev zdravja težkega delavca. Razveseljivo je, da je odvisnost med prehrano in zmogljivostjo, ki so jo sprva precenjevali in večkrat tudi zavestno pretiravali, pozneje pa popolnoma zanemarili — naposled vendar primerno upoštevana. Raste tudi zanimanje za odvisnost med vročinsko obremenitvijo in zmogljivostjo, posebno v rudarstvu in železarstvu. Razen tega se povečuje pomen teh odnosov prj industrijskem razvoju v tropskih krajih. ZMOGLJIVOST IN RAČUNSKI ZAKLJUČEK KALORIJ A: — Ali ste ugotovili, da obstaja stroga odvisnost med zmogljivostjo in prehrano? B: — Ta zveza je ravno taka, kakor n. pr. zveza med količino bencina v tamku in dolžino proge, ki jo mora motor prevoziti. Pokazalo se je, da se je n. pr. proizvodnja premoga in jekla v npkaterih velikih rudnikih in plavžih ravnala točno po količini živilskih obrokov. V letih po- manjkanja po vojni se je na osnovi prehrane mogla v mnogih primerih vnaprej predvideti zmogljivost. To je bila prava umetnija, kajti če za delo potrebne energije ne dobimo s hrano, jo moramo trošiti iz telesnih rezerv, zlasti iz tolšč; ravno te so pa razmeroma majhne. Ce je prehrana dalj časa nezadostna, se poleg tolšč troši tudi mišična snov. To pa nujno vodi k zmanjšanju zmogljivosti. A: — Kaj se pa zgodi, če je treba doseči določen delovni uspeh, kot n. pr. pri kurjaču lokomotive, ki mora svoj vlak točno pripeljati na cilj? | B: — Tak človek mora prej I alii slej kloniti, če ne dobi po-| trebnih živil. Sem spadajo tudi izkušnje s skupino kopačev zemlje. Pri omejeni prehrani so jih 1 s cigaretami privedli do večje Zmogljivosti. Posledica je bila stalno zmanjševanje telesne teže teh ljudi. Ustrezna zmogljivost je bila očitno prekoračena. Vidimo torej, da so vsa dražiilna sredstva samo toliko časa nenevarna, dokler ne prekoračijo meje zmogljivosti. A: — Stalno opazovanje delavcev je torej enostavno in potrebno sredstvo za kontrolo zdravja in zmogljivosti. B: — Posplošen je takih kontrol bi bilo koristno zlati zato, ker je pri svobodnem . tržnem gospodarstvu še druga nevarnost za zdravje, Ta se kaže v trošenju prevelikega dela plače za sredstva uživanja, zaradi tega pa ne more zadostno prehraniti sebe in svoje družine. A: — Ali je umsko delo tudi v zvezi z večjo porabo kalorij? B: — To vprašanje je vedno pogostejše.- Nit; pri intenzivnem večje porabe kalorij, da bi jo mogli meriti. Živčne celice imajo pri umskem delu dovolj močno presnovo snovi, vendar je n jihova količina tako majhna, da se presnova delovnih snovi v presnovi snovi vsega telesa ne opaža. A: — Ali rabi umski delavec posebno hrano, n. pr. bogato z b el jako vin aimii ? B: — Tega še nismo točno preiskali. Vendar vemo iz praktičnih izkušenj, da pri pomanjkanju beljakovin zlasti popuščajo sposobnosti učenja, koncentracije in iniciativa. POTREBA TOLSC IN BELJAKOVIN TEŽKEGA DELAVCA A: — Kako pa reagira delavec pri napornem telesnem delu na beljakovinsko nedohrainjenost? B; — Poglejmo najprej tabelo povprečne porabe živil pri raznih skupinah delavcev (tabela XIX.). Težko telesno delo povzroča razvoj krepke muskula-ture. Sem spada tudi na beljakovinah relativno bogata prehrana, ker je beljakovina gradbena snov za mišice. Krepka mišica pa rabi tudi več beljakovin za svoje vzdrževanje, ker se bolj obrabi. Znano je, da težko-atleti in rokoborci prebavijo ogromne količine mesa. A: — Vemo, da človek gradi svoje mišičje iz živalskega mišičja to je iz mesa. Pri visokih cenah mesa nastane vprašanje, ce ne bi dosegli isti namen s ce- nejšimi izvori beljakovin, kakor so ribe, posneto mileko, sočivje. Tudi v kruhu je baje nekaj odstotkov beljakovin. B: — Ravno ta vprašanja so v zadnjem času posebno v ospredju. Za lažji odgovor moramo najprej ugotoviti, v čem se razlikuje sestava raznih beljakovinskih živil. Sicer je že davno znano, da obstaja kakih 30 raznih beljakovinskih gradbenih kamnov, t. zv. aminokislin; šele v zadnjih letih se je posrečilo ugotoviti njihovo količinsko razdelitev v raznih beljakovinskih živilih. Šele po teh raziskavah ha,mo lahko nedvoumno odgovorili na vprašanje o najcenejšem izvoru beljakovin. Vendar izkušnje kažejo, da za beljakovinsko prehrano zadostuje že samo mleko ali ribe, dočim samo sočivje ne zadostuje. A: — Kako pa sploh moremo praktično ugotoviti, če ta ali ona sestava živil zboljša ali poslabša zmogljivost? B: — Za to je treba dosti časa in sredstev. Najprej moramo imeti poizkusne osebe, ki bi nekaj mesecev uživale strogo določeno, večkrat zelo enostransko hrano. Potem je potrebna kuhinja z dietno kuharico, ki bi imela težko nalogo, da s strogo odrejenimi količinami pripravi okusno hrano. Dalje bi morali imeti obsežen kemični laboratorij, ki bi hrano in izmečke količinsko analiziral. In končno bi morali fiziologi stalno zasledovati telesno sestavo in zmogljivost poizkusne osebe. RAZMIŠLJANJA O DELAVSKI PREHRANI Premalo delavskih kuhinj Eno med najvažnejšimi vprašanji pri nas je prehrana delavcev. Z razvojem našega gospodarstva je to vprašanje postalo še važnejše. V Sloveniji je zaposlenih 325.052 delavcev, od katerih jih je 23% oddaljenih nad 5 km od delovnega mesta. Tako so neredki primeri, da ljudje tudi po 13 ur in več ne užijejo tople jedi. Kosijo oziroma večerjajo istočasno, ko se vrnejo z dela. Veliko število delavcev in uslužbencev odhaja na delo brez zajtrka ali pa samo ob črni kavi, čaju in kruhu. Takemu zajtrku navadno sledi podobna malica. Tako delavci in nameščenci navadno prinašajo samo kruh, včasih tudi kavo in fižol. Prinešeno hrano pa ne morejo delavci v mnogih podjetjih niti pogreti. DNE 1. FEBRUARJA STOPIJO V VELJAVO NOVI PREDPISI O OTROŠKIH DOKLADAH V INTERESU DELAVCEV IN USLUŽBENCEV ki nimajo drugih dohodkov razen svoje plače Republiški svet sindikatov in naše uredništvo je prejelo več vprašanj, v katerih nekateri izražajo skrb, da bo z novimi predpisi o pravici prejemanja otroških doklad prizadeto znatno število delavcev. Ta skrb je bila izrečena ponekod tudi na občnih zborih. Kljub jasni obrazložitvi novih predpisov, ki bodo znatno zboljšali položaj delavcev in uslužbencev, se kaj trdovratno ustvarja sem in tja nerazpolože-nje do teli predpisov. Kje so temu vzroki? Kdo je nosilec tega nerazpoložen ja. Otroške doklade so prejemali doslej mnogi, ki so imeli dohodke iz kmetijstva! In prav ti, ki so povsem neupravičeno prejemali ojroške doklade, so zagnali vik in krik, kakšna krivica se jim godi, in tudi vplivali delno na tiste, ki vzdržujejo svojce zgolj z zaslužkom, ki ga prejemajo za svoje opravljeno delo. Lani je bilo izdanih za otroške doklade blizu 4? milijard ali okoli 40% vseh izdatkov socialnega zavarovanja. Med številom, ki so upravičeno prejemali otroške doklade pa je bilo približno 270.000 oseb, ki so neupravičeno prejemale ddkiliade za okoli 650.000 otrok v višini dobrih 5 milijard dinarjev. Razumljivo je, da je stvar vseh zavarovancev, da to preprečijo. Zato tudi predvideva nova uredba pravičnejši cenzus, da ne bodo eni zavarovanci v slabšem položaju od drugih. Po novih predpisih razvrščajo vse upravičence otroških doklad, ki imajo davku podvržene dohodke, v dve skupini: na tiste, ki imajo dohodke od kmetijstva, in tiste, ki imajo obdavčenju podvržene dohodke. Po novi uredbi je za koristnike, ki sicer nimajo dohodkov od kmetijstva, pač pa druge davku podvržene dohodke, kakor so dohodki od poslopij, od samostojne gospodarske dejavnosti, od zemljišča, vzetega v najem ali na spolovino, se določa višina otroške doklade po naslednji razpredelnici: Višina doklade za koristnike, ki imajo dohodke iz kmetijstva na člana go- Letni osnovni davek na dohodek od kmetijstva spodarstva: I. skup. 100% II. skup. 50% do 50 din davka 50—150 din 1 otrok 2430 din 2 otroka 4485 din 3 otroci 6165 din 4 otroci 7470 din 5 otrok 8470 din Za vsakega nadalj. otroka 1020 din Višina otroških doklad za tiste, ki imajo dohodke od samostojne gospodarske dejavnosti ali premoženja I. skupina 100% od lastnega poslopja (h> J50 din ali zemljišča do 500 din; II. skupina 85% od lastnega poslopja od 150 do 250 din, od 1620 din 2990 din 4110 din 4980 din 5600 din 680 din III. skup. 25% 150—250 din 810 din 1495 din 2055 din 2490 din 2800 din 340 din zemljišča od 500 do 700 din ali drugi dohodki do 250 din; III. skupina 65% od zemljišča od 750 do 1000 din ali drugi dohodki od 250 do 500 din; IV. skupina 45% od zemljišča ' od 1000 do 1500 din ali drugi dohodki od 500 do 750 din; V. skupina 25% od zemljišča od 1500 do 2200 din ali drugi dohodki od 750 do 1000 din. Višina mesečnih dohodkov na člana gospodarstva v skupinah: I. 100% 11. 85% III. 65% IV. 45% V. 25% 1 otrok 3.240 din 2.750 din 2.100 din 1.460 din 810 din 2 otroka 5.980 din 5.075 din 3.895 din 2.695 din 1.495 din 3 otroci 8.220 din 6.975 din 5.555 din 3.705 din 2.055 din 4 otroci 9.960 din 8.450 din 6.490 din 4.490 din 2.490 din 5 otrok 11.200 din 9.500 din 7.300 din 5.050 din 2.800 din Za vsakega nadauijinjieiga otroka 1.240 din 1.050 din 810 din 560 din 310 din Z novo uredbo so še bolj razširjene pravice tistih delavcev in uslužbencev, ki nimajo stalnih dodatnih dohodkov. Kajti če se zaposlijo po končanem šolanju ali strokovnem usposabljanju, imajo pravico do otroške doklade ne glede na dolgost predhodnega delovnega staža. Razen tega na znižanje otroške doklade ne bo vjdivalo, če ima zavarovanec hišo ali stanovanje za lastno' rabo in tudi ne, če ima vrt ali dvorišče za pridelovanje sočivja. Otroške doklade se mu znižajo lc, če ima lastnik razen hiše še tolikšen vrt (do 1000 m2), na katerem pridela toliko, da pridelek prodaja tudi na trgu. Praviloma pa tudi v tem primeru ne bo sporov, ker se dohodki te vrste obravnavajo kot dohodek iz samostojne gospodarske dejavnosti in premoženja. Če pomislimo, koliko denarja so prejemali lastniki kmečkih posestev, ki so bili hkrati v delovnem razmerju, vidimo, da so bili povsem neupravičeno v ugodnejšem _ položaju kot delavci in uslužbenci, ki razen svoje plače nimajo nikakršnih drugih dohodkov in ne premoženja. Zato ne bomo nasedli nerga-štvu tistih, ki bodo izgubili pravico do polnega ali celo celotnega otroškega dodatka, temveč jim bomo nedvoumno povedali, da je tako edino prav. Pereča je prehrana tudi v družinah, kjer so žene zaposlene. V Sloveniji je zaposlenih 113.745 žena, ki se zaradi zaposlitve ne morejo posvetiti rednemu gospodinjstvu. Imamo primer, da je v ljubljanskih podjetjih »Angori« 55% in »Saturnusu« 58% zaposlenih poročenih žena. Te žene največkrat kuhajo, ko se vrnejo z dela, to je pozno popoldne. Navadno je ta obrok pripravljen na hitrico in je sestavljen iz živil, ki se hitro skuhajo. Neposredna posledica takega stanja pri ženah je, da je njihova storilnost v primerjavi z drugimi nizka, kar se še posebno odraža pri akordnem delu v popoldanskih ali nočnih izmenah. Po drugi strani je zdravstveno stanje teh žena v splošnem slabše, kar nam potrjujejo izostanki z dela. Poleg vsega pa je prav prehrana mnogokrat vzrok sporom v družini. Iz vseh teh vzrokov je danes potreba ©rgamiziiiraiti prehrano izven družine čedalje večja. Delavcu v proizvodnji, ki je več kilometrov oddaljen od doma, moramo nuditi topel obrok hrane. Teh delavcev je zelo malo aboniranih v menzah, kar nam tudi kažejo številke. V Sloveniji imamo 116 obratnih kuhinj in se v njih hrani le 11.914 delavcev. Menz pa imamo okrog 50 z 10.000 abonenti. V menzah in obratnih kuhinjah se torej hrani vsega 22.814 ljudi, kar je komaj 0,7% od vseh zaposlenih. Iz teh podatkov vidimo, da je pri nas še malo število podjetij, ki pripravljajo svojim delavcem topel obrok hrane. Zato moramo razmisliti o ustanavljanju novih menz in obratnih kuhinj pri posameznih podjetjih. V nekaterih podjetjih se same vzdržujejo, v drugih jim pa pomagajo. Tako gre navadno vzdrževanje prostorov, razsvetljava, voda v breme podjetja. Ostali stroški kakor cena živilom in plače strežnega osebja pa v breme abonentov. Nimamo še menz, ki bi pripravljale izključno hrano za na dom. S tem bi zelo razbremenili zaposlene delavke-matere. Cene tem obrokom bi bile znatno nižje, ker, bi odpadli stroški za strežbo, nabavo osnovnih sredstev itd. Hrana bi se znatno pocenila tudi z uvedbo samopostrežbe, kar v nekaterih obratih in ustanovah že delajo. Menze bi lahko mnogo bolje poslovale in dajale boljšo hrano, če bi se ljudski odbori odpovedali dobičku, obrestim na osnovna sredstva in podobnim obveznostim menz. Vprašanje zase je prehrana delavcev in uslužbencev, ki iz zdravstvenih razlogov morajo imeti dietično hrano. To vprašanje je posebno pereče v industrijskih centrih, tako v Mariboru, Jesenicah in Kranju. Niso redki primeri, da se že izboljšano zdravstveno stanje po nepravilni hrani poslabša. Upravičeno predlagajo, da bi se za ta čas, ko še ni dietičnih menz, ustanovilo več mlečnih restavracij. Vsa ta vprašanja bomo morali bolj dosledno reševati. Pri usta navijanju menz se ne smemo ozi rati na mnenia raznili »strokov nfakov«, ki trdijo, da bodo narem tabiline, da bodo poslovale z izg u I bo in podobno. OBZORNIK ORGANIZACIJSKO POLITIČNI PROBLEMI SLUŽBE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PRED VOLITVAMI Razvoj socialnega zavarovanja vsebuje ves čas osnovne težnje naše povojne družbene graditve. Kot Pomemben element socialne zaščite, ki jo skupnost nudi svojim članom, je postalo socialno zavarovanje njen osnovni in najbolj razviti člen s težnjo, da se razvija in postopoma zajame vedno nove kategorije državljanov. Socialno zavarovanje vključuje danes že okoli dve petini državljanov Jugoslavije. Za njih zaščito je bilo samo lani potrošeno skoraj 118 milijard dinarjev. Smisel razprav o socialnem zavarovanju ni v tem (kot to marsikdo misli), da se razvoj socialnega zavarovanja zaustavi in vrne nazaj, smisel razprav je v tem, da se obseg in materialna sredstva iz socialnega zavarovanja vskladijo z našimi ekonomskimi možnostmi in da se istočasno odstranijo vse tiste slabosti, ki so v praksi pokazale vrsto' negativnih socialnih, družbenopolitičnih in ekonomskih posledic. Niso redki pojavi o izkoriščanju sredstev in brezvestnem upravljanju s sredstvi, slabem odnosu do ljudi in slično. Razsipajo se zdravila, na račun socialnega zavarovanja se zdravijo tudi nezavarovane!, otroške doklade dobivajo tisti, ki niso do teh upravičeni in podobno. Po drugi strani pa bolni zavarovanci ne morejo povsem uresničiti svojih pravic. Te slabosti je treba odpraviti in s tem omogočiti, da se socialno zavarovanje nenehno razvija, vzporedno z našo družbenopolitično ekonomsko graditvijo. Seveda ne gre samo za ekonomsko stran tega problema. Gre zato, da postane socialno zavarovanje aktiven družbeni činitelj v naši socialistični politiki. V tem smislu je bil tudi izpremenjen zakon o zdravstvenem zavarovanju, uresničenje že kaže določene uspehe. Zato se pripravlja zakon o invalidskem zavarovanju s ciljem, da zavaruje človeku dostojanstvo in mu omogoči delo pod določenimi pogoji. V tem je tudi vsebina razprav in predlogov o pokojninskem zavarovanju, da se na primer človek, ki Ima pogoje za delo vzpodbuja k delu se vnaprej, ne pa da še sposoben za delo odhaja v pokoj itd. vzpona vite v*samou^r^116 pol*tlIce nadvse pomembna 86 qrSanizacija socialnega zavarovanja na -Ta ražah roma kiatkem času so se samouprave v socialnem zavarovanju izkazale kot močan družbeno-politični faktor. Samouprava je postala šola socialistične izobrazbe delovnih ljudi in v precejšnji meri vpliva na razvoj novega odnosa zavarovancev do socialnega zavarovanja, služba sama pa se izgrajuje v lik druž-beno-socialistične demokratične organizacije. Začetne slabosti v delu Organov samouprave so bile kaj kmalu ugotovljene in tudi odstranjene. Teh slabosti je res še nekaj tu in tam, toda praksa potrjuje, da organi samouprave, če pravilno razumejo svojo družbeno vlogo, te slabosti tudi kaj kmalu odstranijo. Samoiniciativa, ki so jo pokazali številni organi samouprave za urejanje posameznih problemov, in njihov smoter za varovanje družbeno-poli-tičnih kriterijev, ki odgovarjajo našim današnjim pogojem, so prispevali k temu, da so urejene marsikakšne težke naloge, ki jih je imela še pred časom pred seboj služba socialnega zavarovanja. Osnovna pozornost organov samouprave je vedno bolj usmerjena na: notranje probleme organizacije in dela zavodov; na uresničevanje družbenega nadzora za zavarovanje zakonitosti; na odkrivanje in odpravljanje slabosti, ki se pojavljajo znotraj same službe in v odnosu posameznikov in drugih organov proti njej; na vključevanje čim širšega kroga zavarovancev v delo organov in tako dalje. Z aktivnostjo organov samouprave se krepi interes zavarovancev samih za čim bčljše poslovanje. Na ta način so sedaj problemi socialnega zavarovanja prerasli okvire administrativnega poslovanja službe same in že čutimo aktivnost vse družbene skupnosti za te probleme. Organi samouprave si bodo prizadevali, da bo ta aktivnost še večja. Stalno proučevanje in izboljševanje c*e*a’ Pravilno reševanje notranjih organizj cijskih problemov samouprave, kot je torišče pc sameznih organov, njihovi medsebojni odnosi, odne organov samouprave proti strokovnemu aparatu itd so danes zelo važni problemi. Statuti in poslovniki kc pomembni demokratični instrumenti, bodo lahko oc igrali zelo pomembno vlogo pri reševanju vseh te stvari. Posebno pomemben družbeno političen problem, ki ga organi samouprave sedaj še niso dovolj upoštevali je, da se avtonomnost službe in samostojnost njenih organizacijskih enot znotraj same službe pravilno medsebojno vskladi, kajti od tega je v na j večji meri odvisen hitrejši razvoj vse službe in organiza-cijsko-politična krepitev same uprave. Samouprava se je razvijala vzporedno s povezovanjem vseh organov socialnega zavarovanja v enoten organizacijski mehanizem, kar je z družbeno političega in socialno ekonomskega stališča zelo pomembno In se odraža v dveh smereh: Prvič. Družbeni skladi, ki se zbirajo v okviru službe socialnega zavarovanja ostajajo na ta način enotni, neodvisni od mehanizma ekonomsko finančnega poslovanja v sistemu delitve in upravljanja s temi sredstvi. Samo s takšnim gledanjem na te sklade je mogoče doseči, da aktivnost posameznih organov samouprave temelji na razumevanju posameznih in splošnih koristi. Drugič. Varovanje enakih pravic pod določenimi zakonskimi pogoji za vse zavarovance na področju vse države. To zahteva od vseh organov, da se dosledno borijo za varovanje zakonitosti, za zgraditev enotne prakse v uresničevanju zakonov in druž-beno-političnih kriterijev. Vsako odstopanje od takšne politike vsebuje v sebi klice favoriziranja enega dela zavarovancev na račun drugega in s tem ogroža politično enotnost vseh delovnih ljudi, ki se manifestira na tem področju. Služba socialnega zavarovanja se je v organizacijskem pogledu razvila od osnovnih organizacijskih enot v okraju eto zveznega zavoda kot najvišjega organa te službe v državi. Takšna organizacijska struktura službe odgovarja njenemu značaju in. zahtevam, ki so pred to službo. Razvijanje okrajnih zavodov kot osnovnih organizacijskih enot službe, ki upravljajo s precejšnjim delom skladov socialnega zavarovanja in rešujejo v največji meri pravice zavarovancev, v popolnosti odgovarja potrebam vse službe tako v ekonomskem pogledu kakor tudi po smotrnem in učinkovitem uresničevanju zakonodaje na tem področju. Za današnje organizacije socialnega zavarovanja ja značilna vse večja orientacija na razvijanje takšnih oblik, ki na ugoden način najhitreje in najlažje rešujejo vsakodnevna vprašanja zavarovancev. Zato tudi ustanavljamo podružnice in izpostave in zato se prenašajo določeni administrativni posli zavoda na po- samezna podjetja. Takšen razvoj je treba še nadalje vzpodbujati glede na konkretne pogoje in potrebe. Z zadnjima uredbama o organizaciji Zavoda za socialno zavarovanje in najnovejšimi zakonskimi predpisi s področja socialnega zavarovanja je tudi vedno bolj poudarjena vloga in odgovornost strokovnega kadra, ki dela v zavodih za socialno zavarovanje. Takšna orientacija je, mislimo, pravilna. Toda položaj kadrov glede strokovnosti njihovega službenega statusa in življenjskih pogojev dela še ni zadovoljujoč. Prav zato si bodo morali organi samouprave vnaprej še bolj prizadevati, da bo imel kader potrebno strokovno izobrazbo. Zveznemu izvršnemu svetu je treba prav tako predložiti ugodnejši način za reguliranje statusa uslužbencev, ki delajo v socialnem zavarovanju, statusa, ki bi bolj odgovarjal potrebam te službe. Čeprav se na sedanji stopnji organizacija službe in graditev samouprav v glavnem jasnejše uresničuje, še vedno niso vsi problemi rešeni. Nekatera vprašanja bo treba še proučevati, posamezne organizacijske oblike dalje razvijati, skratka v praksi uresničevati ves organizacijski mehanizem službe. To narekuje tudi nadaljnja graditev pravnega sistema socialnega zavarovanja, ki pogostokrat zahteva odgovarjajočo organizacijsko obliko službe Naša organizacija irrm torej stalno nalogo proučevati nadaljnjo organizacijo, da lahko pravočasno analiziramo in vsklajujemo s celotnim našim razvojem socialno zavarovanje in predlagamo državnim organom potrebne spremembe. To je vsekakor posebno velika in odgovorna naloga Zveznega in republiških zavodov — toda ne samo njihova naloga. V tej smeri se mora razvijati večja iniciativnost in aktivnost vseh samoupravnih organov. Uresničevanje te družbeno-politične vloge organov samouprave v socialnem zavarovanju je odvisna v največji meri od kadrov, ki kot predstavniki zavarovancev delajo v organih samouprave. Sedaj je v organih samouprave v treh letih, to je od prvih volitev, aktivno delalo 10.000 zavarovancev. Ti so bili v resni šoli dosedanjega dinamičnega razvoja samouprave in so izpolnili resen družbeno-političen posel. Cez mesec dni bodo nove volitve za skupščine okrajnih zavodov in potem republiških in skupščina Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Te volitve so pomemben dogodek v aktivnosti in delu samouprav. V predvolilni aktivnosti, ki se bo razvila med zavarovanci in kjer se morejo predvsem angažirati vsi organi samouprave, je treba poleg analiz dosedanjega dela organov samouprave in razprav o važnih problemih socialnega zavarovanja dati poseben poudarek volitvam novih članov skupščine. Sestav skupščine mora odražati doseženo stopnjo razvoja samouprave v socialnem zavarovanju in zagotoviti sodelovanje takšnih tovarišev in tovarišic, ki bodo uspešno opravili zamotane in težke naloge, ki ao pred samoupravami. UTRINKI lili iS 0 O S e P-ti K € 5 5 e L Mojster je v Parizu. Po Jean-Frangoisu sem mu poslal dolgo ustno poročilo. Jean-Franpois se je vrnil. Mojster se strinja s tem, da se bodo Felix, Lemasque in Jean-Franpois pečali s tukajšnjimi makiji. Odobrava tudi mesto, ki sem ga zaupal Matildi. Gredoč v Pariz je Jean-Franpois nosil kovček letakov. V ta kovček je položil tudi gnjat. Smili se mu brat. Mojster strada, da je grdo ... Na ulici je Jean-Franpoisa ustavil obhodni stražnik in moral je odpreti kovček. Stražnik je dobro pregledal vsebino. Imel je zelo strog obraz. Jean-Franpois se je pripravljal, da ga vrže na tla in pobegne, a stražnik je rekel samo: »Ne bi smeli mešati črne borze z delom proti Nemcem, to ni pošteno.« Ko je Jean-Franpois to zgodbo povedal svojemu bratu, je bil mojster zelo ganjen. Veliko bolj kod od prigod, kjer je veliko naših žrtvovalo življenja. Gestapo razpolaga z velikimi vsotami za svoje ovaduhe. Vemo za mestece 10.000 prebivalcev, kjer znaša proračun Gestapa milijon frankov mesečno. S tem je lahko kupil štiri dobro informirane umazance. Ne bi jih bilo težko spraviti s poti. Mislim pa, da je boljše, če jih pustimo do končnega obračuna. Izdajalci katerih obraze poznamo, so manj nevarni. Imamo prijatelje povsod pri sovražniku. In vprašujem se celo, če sovražnik ne sluti, kako številni so, delavni in dobro razdeljeni. O vi-chyskih ustanovah niti ne govorim. Ni ga glavarstva, županstva, orožniške postaje, urada za živilske nakaznice, zapora, komisariata, ministrske pisarne, kjer ne bi bili naši nastavljeni. Vsakokrat, ko je naš tovariš v nevarnosti, da ga bodo izročili Gestapu, dobi na svoji pisalni mizi Laval osebno beležko, ki ga opozarja, da bo on nosil odgovornost. Za Vichy stvar ni težka. A imamo dostop tudi k Nemcem samim. Bizon je odličen. Matilda mu je rekla, naj ji preskrbi štiri nemške uniforme. Dobila jih je. To pomeni smrt štirih nemških vojakov. Nikoli ne bomo zvedeli, kako je Bizon naredil. Zna molčati, kot pač molče legijonarji. Matilda ga zaprepašča in mu vzbuja spoštovanje. »To je oseba«, pravi o njej. Preselil sem se. Najel sem stanovanje pod tujim imenom. Izkazi: častnik iz kolonij v pokoju. Dobivam injekcije proti močvirski mrzlici. Matilda, bolničarka mi jih »vbrizgava«. L..., v službi generala de Gaulla, je prišel iz Londona. To je njegovo peto potovanje. Pred odhodom je imel mnogo dela. Dve noči brez spanja. Letalo. Padalo. Dvajset kilometrov peš. Ob zori vlak. Zaspi. Glava mu klecne in udari ob soseda. Zbudi se. Misli, da je še v Angliji in reče: »Oh! I am so sorry.« Mane si oči. Njegov sosed je bil nemški častnik. Ni bilo neprijetnih posledic. Pri zadnjem potovanju v London, je L... odpeljal svojo družino s seboj. Moral jo je spraviti na varno. Ta družina je štela ženo, tri hčerke — deset, šest in štiri leta — in osemnajst mesečno dete. Takole je pripovedoval L.: Domenil sem se z ribičem, ki je hotel pobegniti v Anglijo. Zjutraj, preden smo se podali na krov, sem zbudil svoje hčerke. Bila je še noč. Priporočal sem jim, naj bodo tiho in naj bolj zbrano kot običajno opravijo svojo molitev. Petem sem jim rekel, da gremo na zelo nevarno potovanje po morju in da se morda ne bomo več videli, če ne bo Bog z nami. Ladja je bila zasidrana v neki mali reki. Smuknili smo v skrivališče in odpluli. Pri izlivu je bil pregled nemških carinikov. Slišal sem njihove škornje in imel sem občutek, da mi stopajo po srcu. Ležal sem na hrbtu in držal v rokah dete. Če bi zajokalo ali zastokalo, bi bili izgubljeni. Govoril sem mu na uho in prepričan sem, da me je razumelo. Pregled je trajal dolgo. Dete ni dalo niti najmanjšega glasu od sebe. Ko smo se namestili v Londonu, sem listal po ntkakem dnevniku, ki ga moja najstarejša deklica desetih let zelo redno piše. Prav dobro je opisala prebujenje sredi noči, molitev in moja opozorila. Zaključila je: »Vajeni smo takih reči, zato nismo bili presenečeni.« * Prva Matildina akcija. Enega naših najbolj delavnih vodij odseka so pred kratkim premestili iz ječe, kjer je bil zaprt, v neko bolnišnico. Včeraj zvečer je prišel tja bolniški avto s štirimi nemškimi vojaki in bolničarko. Ta je pokazala povelje Gestapa, naj jim izreče našega tovariša. Ne Matildi, ne njenim pomočnikom ni bilo treba uporabiti orožja, Felix, Lemasque in Jean-Franpois delajo s polno paro, da bi organizirali nekaj zavetišč v hribih, kamor so se zatekli begunci. Obiskal sem Lemasquov odsek. Ne gane me zlepa, a kar sem videl, mislim, da ne bom nikoli pozabil. Stotine in stotine mladih ljudi se vrača nazaj v divjaško stanje. Ne morejo se umiti, ne morejo se obriti. Dolgi lasje jim vise v od sonca in dežja ustrojene obraze. Spe v jamah, v luknjah, v blatu. Prehrana je vsakodnevno strašno vprašanje. Kmetje store, kar je v njihovi moči, a to ne more večno trajati. Obleke se jim trgajo v cape. Čevlji se uničujejo na kamenju. Videl sem fante, ki so imeli zavite noge v kose starih zračnic ali celo v skorjo, pritrjeno z motvozom. Videl sem druge, oblečene v stare vreče za krompir, prerezane čez pol in prevezane čez pas kot predpasnik pri zamorcih. Pri teh fantih se kmalu ne bo poznalo, kaj so bili. So bili kmetje, delavci, uradniki, študentje? Vsi so enako mršavi, revni, imajo enako trde in jezne obraze. Ti, ki sem jih obiskal, so dobro disciplinirani po zaslugi Lemasqua in pomočnikov, ki si jih je izbral.1 Kolikor zmoremo, jim pošiljamo hrane in obleke. A kaj, ko je v raznih krajih na tisoče beguncev. Nobena skrivna organizacija ne more zadostiti niti njihovim najnujnejšim potrebam. Bodo torej morali umirati od lakote, ropati ali se predati? In še zima ni. Prekleti oni, ki so postavili našo mladino pred tako izbiro! Lemasque se je neverjetno poboljšal. Odgovorno delo, ki ga je vršil, ko sem bil v Londonu, in tudi sedanje, ga je naučilo odločnosti in pridobil si je avtoriteto. Njegovo navdušenje je zadržano, a žari kot žerjavica. Ima mogočen ne nezgrešljiv vpliv na nagonske ljudi, ki jim poveljuje. Nimam časa, da bi pregledal tudi Felixovo in Jean-Franpoisovo področje. Do druge pošte v London moram pripraviti nujno poročilo o tem pregledu. Felix mi je po agentu za zvezo poslal dolg seznam stvari, ki jih potrebuje ža svoje makije. Na koncu je bil še naslednji pripis: »Vichy je poslal v okraj celo četo premičnih straž, da bi nas izsledili. Sestal sem se s stotnikom. Govorila sva in se sporazumela. Izjavil je: »Nič se ne bojte. Bil sem častnik Republiške straže. Prisegel sem, da bom čuval Republiko. Danes je Republika v hosti. Čuvam jo.« Matilda je odkrila nekaj, kar pojasnjuje stvar, za katero nismo bili prav gotovi. Šivilja, pri kateri je Matilda najela podstrešno sobico, ima kakih dvanajst let starega sina. Kot vsi mestni otroci naših dni ima sivkasto polt, mehke mišice in sestradane oči. Je zelo mil in nežnočuteč. Ta mali dečko dela kot boy v hotelu T. Mesto je dobro. Ne toliko zastran plače kot zastran ostankov v restavraciji, ki jih včasih dajo otroku. Nekajkrat sta Matildo povabila, da je delila z njima te pojedine. Čez vse ganljivo je bilo gledati, kako se je mali delal, da ni lačen, da bi čimveč prepustil materi, in mater, ki je igrala prav tako komedijo, medtem ko se njima oči niso mogle odtrgati od jedi. Zadnje čase pa je imel otrok strašne noči. V spanju je jokal, stokal, vpil in se dušil. Trepet, ki ga je stresal, je bil že bolj podoben krčem. •Zdelo se je, da blede. »Ne tepite!... Ne ubijte je!... Prenehajte, prosim vas, prenehajte, ne vpijte več tako!...« Mati je vprašala za nasvet Matildo, za katero je vedno mislila, da je bolničarka. Matilda je presedela pol noči pri postelji malega in poslušala njegove težke sanje. Potem ga je previdno prebudila in izpraševala. Žena, ki je imela toliko otrok in jih je tako ljubila, zna govoriti z njimi. Siviljin sin ji je vse povedal. Pred približno enim tednom so ga dali na razpolago gostom, ki stanujejo v tretjem nadstropju hotela, kjer dela. Mora stati na hodniku in se javiti, kadar pozvonijo. Rekel je, da so v vsem nadstropju gospe in gospodje, ki govore dobro francosko, a so vsi Nemci. K tem osebam prihaja mnogo ljudi. Prihajajo ženske in moški in vedno med dvema nemškima vojakoma. Ti Francozi in Francozinje imajo vedno čudne oči, kot da so v strahu, a tega nočejo pokazati. Peljejo jih vselej v isto sobo, številka 87. Skoraj vedno se ču-jejo iz te sobe kriki, čuden ropot in ječanje. To preneha, potem pričenja spet in spet. »Bolni postanejo od tega, prisegam vam, gospa,« je rekel otrok Matildi. »Najstrašnejši so glasovi žensk, ki jih mučijo. In ko bi videli, v kakšnem stanju prihajajo ven! Dostikrat jih peljejo v drugo sobo, potem jih pa privedejo spet nazaj. In začne se znova. Nisem hotel z nikomur govoriti, ker se bojim misliti na to.« Tako smo zvedeli, kje je v tem mestu mučilnica. * Naslednjega dne me je Matilda vprašala, kaj bi jaz svetoval šivilji glede sina. »Naj ga takoj vzame iz hotela, seveda,« sem dejal. »Jaz sem pa pregovorila to žensko, naj ga pusti v tisti službi,« je rekla Matilda. »Tako dragocen nam je vohun na takem kraju in to nedolžen vohun.« Matildine ustnice so se stisnile in vpraševala me je z hudo žalostnim pogledom. Prisiljen sem bil, reči ji, da ima prav. * Trd udarec za naš časnik. Sestavljali smo ga v več različnih tiskarnah-Vsaki en del. Tako so stavci, ki so delali za nas, lahko naredili hi-tro in jih niso opazili. Se i®ti dan so deli svinec v pisemsko skrinjico, postavljeno med desetimi drugimi vzdolž hodnika Tovariš, ki je stanoval v hiši in je bila skrinjica za pisma njegova, je vzel stavek in ga odnesel drugi tiskarni, kjer so časopis dotiskali. Včeraj se je vzdrlo dno skrinjice, gotovo je bilo prestaro, in svinec je padel na hodnik. Neki prismojeni stanovalec, ki je šel ravno mimo, je mislil, da je eksploziv — v mestu se skoraj vsak dan primeri bombni atentat. Najemnik je poklical policijo. Naš prijatelj je zaprt. Gestapo ga je že zahteval. Mislim, da bo vzdržal v sobi 87. Za vsak primer pa bomo morali izmenjati vse tiskarne. Sedaj, ko Nemci tako mučijo, se držimo stalnega pravila. Brž ko zapro tovariša, ki mu je kaj znano je treba ravnati tako, kot da je to znano tudi Nemcem. Menjal bom ime in stanovanje. Stotnik premične straže je držal obljubo, ki jo je dal Felixu. V hosti ni našel nobenega begunca, obsojenega na deportacijo. Res obhodi vsak dan gozdove in doline, a poskrbi za to, da gre pred njimi motociklist, ki dela peklenski hrušč. Tako so vsi opozorjeni. Toda stotnik je povedal Felixu, da sta prišla dva častnika SS, ki bosta nadzorovala njegov lov na ljudi. Sestav novih skupščin mora prav tako zavarovati pravilen odnos med posameznimi gospodarskimi organi, državnimi ustanovami in družbenimi službami. V organe moramo izbrati več žena kot doslej, pravilnejši mora biti odnos med delavci in uslužbenci, udeležba strokovnjakov iz gospodarstva in drugih ustanov. Kot na vseh področjih družbenega upravljanja tako moramo tudi preko samouprave socialnega zavarovanja uresničili na svojevrsten način socialistično vzgojo delovnih ljudi, jih usposobiti za uspešno uresničevanje pravic samoupravljalcev. Triletne izkušnje dela samoupravnih organov v socialnem zavarovanju bodo prav gotovo dragoceno gradivo za delo novoizvoljenih organov, katere čakajo nove naloge v nadaljnji graditvi našega socialnega zavarovanja. Podpredsednik Izvršnega odbora Skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje in sekretar Centralnega sveta ZSJ Jovan Popovič Vprašanja in odgovori DRŽAVNI PRAZNIKI D. J. Kranj: Koliko časa se praznuje državni praznik, če ta pade na nedeljo, kot bo n. pr. prvi januar? — Odgovor: Po zakonu o državnih praznikih, ki ga je letos sprejela Zvezna ljudska skupščina, se praznuje novo leto dva dni, in sicer 1. in 2. januarja, prvi maj — 1. in 2. maja, praznik republike pa 29. in 30. novembra. Izrecno je določeno v 2. členu tega zakona, da se šteje za praznik prvi naslednji delavnik po omenjenih dneh, če je kakšen od teh dveh dni — nedelja. B. D. Slov. Bistrica: Kakšno plačilo pripada za delo na praznik 29. in 30. novembra? — Odgovor: Za delo na dan^ plačanih državnih praznikov pripada delavcu poleg plače, ki jo prejmejo vsi ne glede na to, ali delajo ali ne, še plača za efektivno opravljeno delo brez kakršnegakoli povišanja tarifne postavke. OTROŠKI DODATKI K. J. žibrše: že od leta 1954. dalje čakate na odločitev o pravici do otroškega dodatka. Toda kljub urgencam Zavod za socialno zavarovanje še ni izdal nobene odločbe, čeprav imate pravico do dodatka v polnem znesku kakor Vam vsi zatrjujejo. — Odgovor: Znesek otroških dodatkov je odvisen tudi od premoženjskega stanja. Pišete nam le, da posedujete malo hišico in nekaj zemlje. Vendar zadošča že ta opis za ugotovitev, da ne morete prejemati dodatka v polnem znesku, razen če ste oproščeni davka. Če bi v svojem pismu sporočili še, koliko plačujete dohodnine, potem bi lahko precej točno presodili, do kolikega zneska ste upravičeni. Torej na razne trditve se le ne kaže zanašati. Vsekakor je pa obsodbe vredno zavlačevanje, če ste pravočasno predložili vse potrebne dokumente zlasti potrdila o premoženjskem stanju. Priporočamo, da se obrnete s pritožbo na Zavod za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani. V njej morate dokazati, da okrajni zavod še vedno ni odločil o pravici do otroškega dodatka, čeprav ste predložili vsa potrebna dokazila. K. J. Razdrto: Hči še ni dokončala četrtega razreda gimnazije. Vendar bodo baje z januarjem ukinili zanjo otroški dodatek, ker je že izpolnila petnajsto leto starosti. — Odgovor: Po 16. členu uredbe o dodatku za otroke pripada ta dodatek za otroke, ki so dopolnili petnajsto leto starosti in so na rednem osemletnem šolanju, dokler ne dokončajo tega šolanja. Toda prejemajo ga lahko najdalj do konca koledarskega leta, v katerem otrok dopolni petnajst let. Ker je vaša hči že izpolnila to starostno mejo — z januarjem ugasne pravica do dodatka zanjo. Če pa dokažete, da v vašem primeru ne gre samo za obvezno osemletno šolanje, temveč za redno šolanje na gimnaziji v smislu 15. člena, potem vam pripada pravica do dodatka do 19. leta starosti. DISCIPLINSKA KAZEN Tesnilka, Medvode: Disciplinsko sodišče je kaznovalo delavca s kaznijo treh mesecev premestitve na delovno mesto z nižjo tarifno postavko. Takoj po izrečeni kazni je delavec nastopil bolniški dopust, ki je trajal dva meseca. Ali je treba sedaj ponovno izreči kazen ali se jo lahko izvrši od dneva, ko je delavec zopet nastopil delo? — Odgovor: Izvršitev disciplinske kazni je pravzaprav že zastarela, zato je v celoti nikakor ne morete izvršiti. Tudi je ne morete ponovno izreči. Zastarela je namreč tudi pravica do pregona za disciplinski prestopek, za katerega pa je bila že izrečena disciplinska kazen. Torej ne morete ponovno izreči enako oz. isto kazen za že kaznovani prestopek. “Ker pa izrečena kazen traja tri mesece, potem bi lahko kvečjemu kaznovani delavec prebil še en mesec po vrnitvi z dopusta na delovnem mestu z nižjo tarifno postavko. POKOJNINA K. J. Lnšecka: V delovni knjižici imate 32 let in 6 mesecev priznane delovne dobe. Dve leti in 6 mesecev ste prebili v prvi svetovni vojni, nekaj mesecev pa ste bili tudi Maistrov borec. Ali imate pravico do starostne pokojnine? — Odgovor: Običajno vsebuje v delovni knjižici priznana delovna doba tudi čas prebit v prvi svetovni vojni. Dobro poglejte v delovno knjižico ali pa stopite na posredovalnico dela, kjer vam bodo lahko pojasnili na osnovi prijave za knjižico, kaj je vse všteto v priznanih 32 let. Če so vojna leta že všteta, potem vam manjkajo še tri leta delovne dobe, če izpolnjujete starostno dobo izpolnjenih 55 let starosti. Če pa vojna leta niso všteta, potem bi pa imeli pogoje za starostno pokojnino, če ste že 55. let stari. Priporočamo vam, da.se obrnete na okrajni zavod za socialno zavarovanje. K. V. Kranj: Koliko let morate še prebiti pri delu. da si pridobite pravico do starostne pokojnine, ko imate predvojnih sedem let in 4 vojna leta izgnanstva? — Odgovor: Starostna pokojnina pripada ženi, ko izpolni 30 let delovne dobe in 50 let starosti oz. ko dopolni 55 leto starosti in najmanj 15 let delovne dobe. Toda pogoj za to, da se vam bo štela predvojna zaposlitev je zaposlitev tudi v FLRJ. Te pa kot izgleda sploh nimate. Šesturna zaposlitev se smatra za polno zaposlitev samo pri delih, pri katerih je s posebnimi predpisi odrejeno 6 urno delo. V vašem primeru ne gre za take vrste zaposlitev in zato te ni mogoče smatrati za polno zaposlitev. M. M., Brestanica: Oče je star 66 let, izčrpan in obnemogel že preko 10 let, kar je predvsem posledica bivanja v zloglasnih nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ali ima pravico do starostne ali invalidske pokojnine? — Odgovor: Pogoj za starostno pokojnino po zakonu o socialnem zavarovanju je poleg starosti tudi še delovna doba, prebita v rednem delovnem razmerju. Iz Vašega pisma pa ni razbrati, da bi bil oče kdajkoli zaposlen tako, da bi mu bilo možno to zaposlitev šteti v delovno dobo za invalidsko oziroma starostno pokojnino. Potemtakem ne izpolnjuje zakonitih pogojev in bi njegova prošnja za priznanje pokojnine ne mogla biti uspešna. Če pa je žrtev fašističnega terorja, potem naj se obrne na pristojni občinski ljudski odbor, ki bo ugotovil, kakšne so možnosti in kakšni so pogoji za morebitno ureditev njegove zadeve. J. M., Konjice 66: Po podatkih iz Vašega pisma imate do vključno 1944. leta največ 28 let za starostno pokojnino vštevne delovne dobe. Po točki B. člena 43. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin pa je lahko osebne pokojnine deležna tista oseba, ki ji je delovno razmerje prenehalo pred 15. majem pod pogojem, da je dopolnila polno delovno dobo za starostno pokojnino. Tega pogoja Vi sicer ne izpolnjujete in je zato vprašanje, ali bi bili lahko deležni starostne pokojnine. Kljub temu pa Vam priporočamo, da vložite prošnjo na Okrajni zavod za socialno zavarovanie. V tej prošnji morate navesti vse dokaze, na podlagi katerih bo možno zavodu ugotoviti v poštev prihajajočo delovno dobo in ostale okliščine, ki so važne za odločitev. Odpoved Vaški odbor SZDL, Solčava: Podjetje za urejanje hudournikov je odpovedalo več kot dvajsetim delavcem, ki so bili zaposleni na gradbišču v Logarski dolini. To početje obsojate kot nezakonito, ker - je podjetje odpovedalo z eno- mesečnim rokom delavcem z dolgoletno zaposlitvijo, čeprav niso bile z njimi sklenjene pogodbe o sezonskem delu. — Odgovor: Iz \ ašega spisa nikakor ni mogoče presoditi, ali je podjetje postopalo zakonito ali ne. Vaša ocena je preveč enostranska, da bi mogla biti argumentirana. Najprej naj pojasnimo, da bi ne bilo potrebno odpovedovati delovnega razmerja če bi bilo to sklenjeno samo za določen čas sezonskega dela. V takem primeru preneha delovno razmerje z iztekom časa, za katerega je bilo sklenjeno in dogovorjeno. Odpove se lahko delovno razmerje, ki je sklenjeno za nedoločen čas. Podjetje je torej moglo uporabiti le odpoved za razvezo delovnih razmerij, ki niso bila sklenjena za čas sezone. Drugo pa je vprašanje, ali je pri tem postopalo zakonito. Ugotoviti bi morali, ali je podjetje zaprosilo sindikalni svet poprej, preden je izdalo odpoved tolikemu številu delavcev, če tega predhodnega pristanka podjetje nima, potem so vse dane odpovedi nezakonite. Priporočamo Vam, da predlagate pristojni okrajni inšpekciji dela, naj ugotovi, ali je podjetje postopalo v opisanem smislu. Odpovedati delovno razmerje ni nič nezakonitega, pač pa je lahko odpoved nezakonita, če ni dana po postopku, ki je predpisan v uredbi o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem ’dp< v ____________________________ gospodarskih organizacij. Nezakonitost vidite tudi v dolo-čitvi odpovednega roka. Ni izključena. Toda odpovedni rok se določi ne po celotni delovni dobi, prebiti v rednem delovnem razmerju, temveč po času. ki ga delavec ozir. prebije v neprekinjenem de" Ijetju Potemtakem ima lahki _ upne zaposlitve, toda če ima v istem podjetju manj kot 5 let neprekinjene zaposlitve. i *•£ idziuerju. temveč po času. ki ga delavec ozir. uslužbenec prebije v neprekinjenem delovnem razmerju v^ istem podjetju Potemtakem ima lahko nekdo več kot 20 let celokui manj kot ? tet neprekinjene zaposlitve, potem ima samo enomesečni odpovedni rok. Petnajstdnevnega roka pa ni m je nezakonito, če je revirno vodstvo Luče uporabilo tak odpovedni rok. Tudi za presojo, ali je podjetje pravilno določilo odpovedne roke. je pristojna inšpekcija dela. Menimo, da bo boli učinkovito, če opozorite na uporabo odpovedi okrajno inšpekcijo dela. kot pa bi bila objava v ašega dopisa, ki mu manjka — kot iz tega odgovora lahko sami vidite — predhodna ugotovitev vseh okoliščin, po katerih je možno dokazano izreči, katere odpovedi so nezakonite ozir. kaj je v posameznih odpovedih in ravnanjih nezakonitega. Ali pa so odpovedi tudi primerne, to je, ali je podjetje najbolj pravilno presodilo, komu naj odpove, pa lahko presodi arbitraža za odločanje o odpovedi, kamor se lahko ' ’ * ' *' * i * * * v" vsi delavci pritožijo. Dopust H. O., Rijeka: V čas 29-dnevnega rednega letnega dopusta so padli tudi novoletni prazniki. Vprašujete, ali imjte.vPravico do tega, da se Vam zaradi tega dopust podaljša za dva dni. — Odgovor: Trajanje dopusta je določeno po koledarskih in ne po delovnih dnevih. Potemtakem se vračunajo v redni letni dopust tudi vsi dela prosti dnevi, če padejo v čas dopusta. Torej nimate pravice zahtevati, da bi Vam podjetje moralo podaljšati trajanje letnega dopusta še za dva dni. RAZGOVOR Z DRAMATURGOM DRAME SNG LOJZETOM FILIPIČEM VELIK ODZIV RedkoKateri natečaj je vzbudil | ščili. Prav v tem je pravzaprav kino zanimanje kot natečaj odločilna vrednost tega natečaja hrame Slovenskega narodnega gledališča za izvirna dramska dela. Marsikdo od 46 avtorjev je nestrpno čakal razglasitve ocenjevalne komisije, marsikdo je presedel večere ob črni kavi in čakal... Presenetilo je nenavadno visoko število piscev, čeprav Slovenci skoraj tako radi pišemo igre kot pesmi; presenetila je tudi zvrstitev nagrajencev. Prva nagrada je bila podeljena Dominku Slometu za dramo »Potovanje v Koromandijo«, drugo Jožetu Javoršku za farso »Povečevalno steklo< in tretja Igorju Torkarju za dramo »Delirij«. Dominik Smole je manj znano pisateljsko ime, neznan je kot dramatik in je zato pripravil najoeč-je presenečenje. Bolj kot zvrstitev in imena nagrajencev so presenetili naslovi del. Iz njih je bilo kaj težko razbrati kakšne teme obravnavajo pisci v svojih delih. Odločil sem se za razgovor z dramaturgom Slovenskega narodnega gledališča, Ix>jzetom Filipičem. Prijetno sva kramljala in povedal tli je marsikaj zanimivega; potem, sem se seveda odločil za turadni« razgovor: »Drama je razpisala natečaj, da bi se oddolžila slovenski dramatiki. Naloga Drame ni samo v tem, da uprizarja slovenska dela, pač pa tudi, da vzpodbuja pisce k dramskemu ustvarjanju. Lani ni bilo uprizorjeno nobeno izvirno slovensko delo in tudi letos ni bilo do začetka sezone predloženo nobeno delo, ki bi prišlo v poštev za uprizoritev. Da bi temu odpomogli, smo se odločili za razpis natečaja. Ker je bil rok razpisa zelo kratek, nismo pričakovali tako številnega odziva. Roka pa nismo mogli podaljšati zato, ker smo želeli dela na vsak način uprizoriti še v tej sezoni. Rezultati natečaja so bili presenetljivi in so presegli v kakovosti kakor tudi v številčnem pogledu vsa pričakovanja. Po številu udeležencev je to doslej največji natečaj, kakovost poslanih del pa popolnoma zanikuje vest o krizi slovenske dramatike. Dobra četrtina del ima tolikšne umetniške kvalitete, da pridejo p poštev za uprizoritev v centralnem gledališču, v ostalih poklicnih ali pa amaterskih gledali- Večina predloženih del obravnava sodobne teme. Značilno je, da tudi avtorji, ki snovi niso uspeli obdelati o ustrezni dramski formi, obravnavajo tehtne probleme sodobnega človeka in da se večina poskuša izogniti površnim dramatiziranim zgodbam in se poglablja v bistvene probleme našega časa. Pod problemi našega časa razumem širše obdobje, tudi čas osvobodilne borbe. Prav za dela, teh bo predvidoma uprizorjeno o bralnem gledališču. Sodobnih tem se loteva tudi komedija, ki pa je številčno slabše zastopana. Po številčni in kakovostni strani ne dosega ravni predloženih dram. Dve izmed njih imata ostro satirično ost, naperjeno o nekatere nezdrave pojave našega časa. Nekatera dela obravnavajo sodobnost v obliki zgodovinske parodije. Razočarali pa so pisci mladinskih del. V glavnem so predložili dramatizacije starejših pravljičnih motivov, vendar so le-ti prirejeni ki obravnavajo narodnoosvobodil- brez upoštevanja posebnih zakoni no borbo je značilno, da niso \ tosti za psihologijo otroka, pred | zgolj fabulistično zanimiva, pač----------— *■”— 1 pa da se v njih pisci poglabljajo o probleme in tegobe ljudi, ki jih je življenje vrglo o izjemno težke položaje. Nekaj del črpa snov iz nacističnih taborišč in eno izmed vsem pa so ta dela brez fantazije in poezije. eno nagrajeno delo. Zaradi tega bomo iz pripravljenega programa za drugo polovico sezone izvzeli nekaj del tujih avtorjev ter tako dobili dovolj možnosti za uprizoritev domačih del. S tem bo dobila letošnja gledališka sezona močan izviren pečat in drama se bo v polni meri oddolžila izvirni slovenski dramatiki. Letos bo imela drama dovolj možnosti, da se udeleži slovenskega gledališkega festivala, ki bo, kakor kažejo vsi znaki, postal stalen. Žetev na tem festivalu bo na vsak način obilnejša kot na lanskem in to predvsem zaradi dobrega izida nagradnega natečaja. Vsa tri nagrajena dela vsaj do- Letos bo Drama poizkušala ' * V ne presegajo dela slo-uprizoriti vsa tri nagrajena dela [ fjk’ dramatlPke J osvoboditvi*, poleči tega pa bomo poskušali i uprizoriti v bralnem gledališču| VINKO TRINKAVS Z OBČNEGA ZBORA RAVENSKE SVOBODE Živahna dejavnost Korenine ravenske Svobode segajo še v Prežihovo dobo Ravenska Svoboda živi na plodovitih tleh. Njene korenine segajo še t> ono dobo izza leta 1920, ko je Prežihov Voranc vodil in navduševal za revolucijo guštanj-ski proletariat. Vsejano seme je po več kot 35 letih dalo dobro žetev. Skoraj nem'ogoče pa bi bilo našteti ose prireditve, ki so dale Ravnam v zadnjih desetih letih sloves. Od desetih koroških festivalov, ki so bili vsakoletna kulturna manifestacija življenja teh koroških krajev, jih je bila večina na Ravnah. Ob teh praznikih se ni razvilo samo gledališko življenje do izredne višine, temveč so tudi ostale sekcije o tekmovanju pokazale višek zmogljivosti. To življenje nam nekoliko ilustrira redni letni občni zbor ravenske Svobode. O delu odbora in sekcij je poročal dolgoletni svobodar, fužinar ravenske železarne in nekdanji sodelavec Prežihovega Voranca, Mezner Franc, ki je poudaril, da je bilo njihovo delo pestro: od sestave kulturnih programov za razne državne praznike in spominske dneve, do raznih prireditev za splošni dvig izobrazbe koroškega človeka in za pospeševanje nekaterih zaostajajočih panog kulture in prosvete. Z veliko prizadevnostjo so uredili oder. Odbor je organiziral devet predavanj v okviru Ljudske univerze, ki so bila večinoma dobro obiskana; zelo je uspelo predavanje o obisku maršala Tita Indiji in Burmi. Veliko je vredno, da je občinska skupščina z razumevanjem podprla Ljudsko univerzo s finančnimi sredstvi. Tudi priprave za deseti koroški festival so Svobodo in sekcije vsestransko zaposlile. Poleg številnih kulturnih in športnih prireditev, je bilo več razstav: razstava NOB, likovnih umetnikov, metalurško-industrijske šole, vajenske šole učencev v gospodarstvu in gimnazijske in osnovno šolske mladine. Dramska sekcija je pričela novo sezono s iSnegulj-čicos (v režiji Ferk Lee), ki so z njo gostovali v Mežiški dolini. V pripravah na Jurčičevega >Domna« in Budakov »Metež« so omagali, ker niso našli primernih igralcev. Ob sodelovanju gimnazijske mladine so pod vodstvom SAMI S SEBOJ Maksim Gorki: Spomini na sodobnike (odlomek) Danes sem opazoval, kako je majhna dama v rumenkastih nogavicah, blondinka z nedozorelim obrazom dekleta, stala na Troickem mostu, se držala z rokami v sivih rokavicah za ograjo, kakor da bi hotela skočiti v Nevo in kazala luni svoj ostri, zlobni jeziček. Stara, prevejana nebesna lisica se je tihotapila na nebo skoz oblak umazanega dima; bila je zelo velika in rdečelična, kakor da bi bila okajena. Dama jo je dražila popolnoma resno in celo maščevalno, tako se mi je vsaj zdelo. Ta dama je obudila v mojem spominu neka »čudaštva«, ki so me že dolgo, od nekdaj vznemirjala. Ce opazujem, kako se vede človek, kadar je gam s seboj, se mi zdi blazen; druge besede ne najdem. _ Prvič sem to opazil, ko sem bil se tamic; klovn Rondal, Anglež, je šel po praznem hodniku cirkusa mimo zrcala, snel klobuk in se spoštljivo priklonil svoji podobi. Na hodniku ni bilo žive duše, jaz pa sem sedel v čebru za vodo nad Rondalovo glavo, da me ni mogel videti; pa tudi jaz nisem slišal njegovih korakov, temveč sem slučajno pomolil glavo iz čebra ravno v trenutku, ko se je klovn klanjal sam sebi. Njegovo ravnanje me je spravilo v temno, neprijetno začudenje,- Potem sem premislil: klovn je, pa še Anglež, človek, čigar obrt ali umetnost je ekscentričnost ... Toda videl sem, kako je A. Cehov sedel na svojem vrtu, lovil s klobukom sončni zarek m ga popolnoma brezuspešno poskušal nadeti na glavo hkrati s klobukom. In videl sem, da neuspeh lovca sončnih žarkov jezi, njegov obraz je postajal bolj in bolj nejevoljen. Končal je s tem, da je pobito udaril s klobukom po kolenu, si ga z ostro kretnjo posadil na glavo, razdraženo odrinil z nogo psa Tuzika, priprl oči, postrani pogledal proti nebu in odšel v hišo. Ko pa je zagledal mene na krilcu, je rekel z nasmeškom: »Pozdravljeni. Ste {»rali pri Balmontu: ,Sonce diši po travah?* Neumnost. V Rusiji diši sonce Po kazanskem milu, tukaj pa po tatarskem Potu...« Ravno tako je nekoč dolgo in prizadevno Poskušal, da bi vtaknil debel rdeč svinčnik v grlo drobčkane apotekarske steklenice. To je bilo očitno stremljenje prekršiti neki zakon fizike. Cehov se je temu stremljenju posvetil solidno, s trmasto vztrajnostjo eksperimentatorja. L. N. Tolstoj je tiho spraševal kuščarja: »Ali ti je dobro, a?« Kuščar se je grel na kamnu sredi grmovja na cesti v Djulber, on pa je stal pred njim s Palci, zataknjenimi za pas. Potem se je previdno ozrl in veliki človek tega sveta je priznal kuščarju: »Meni pa ni dobro.« Profesor M. M. Tihvinski, kemik, je sedel pri naeni v jedilnici in spraševal svoj odraz v pladnju iz medi: »Kako, prijatelj, živiš?« Odraz ni odgovoril. Globoko je vzdihnil ter pričel z dlanjo skrbno drgniti po pladnju, da bi podobo izbrisal. Pri tem se je mršil in neprijetno migal z nosom, ki je bil podoben zarodku rilca. Pripovedovali so mi, da je nekoč nekdo presenetil N. S. Leskova pri takemle početju: sedel je za mizo, visoko dvigal kosmič vate, jo spuščal v porcelanasto skodelo, se sklanjal z ušesom k podobi in poslušal, ali povzroči vata zvok, ko pade na porcelan. Oče F. Vladimirski je postavil predse škorenj in mu sugestivno dejal: »No, hodi!« Potem je vprašal: »Ne moreš?« Nakar je dostojanstveno in s prepričanjem zaključil: »Saj, saj! Brez mene ne moreš nikamor!« »Kaj pa počnete, oče Fjodor?« sem vprašal, ko sem stopil v sobo. Pogledal me je pozorno in mi pojasnil: »Ah, nič — škorenj! Pošvedran je. Dandanes tudi obutev slabo izdelujejo ...« Več kot enkrat sem opazoval ljudi, ki so se smejali in jokali, ko so bili sami s seboj. Neki pisatelj, popolnoma trezen, sicer je sploh malo pil, je jokal, ko si je žvižgal lajnarski motiv: Sam sem se na pot odpravil... Žvižgal je slabo, ker je ihtel kakor ženska in ker so mu ustnice drhtele. Iz oči so se mu počasi cedile kapljice solz ter se skrivale v temnih dlakah njegove brade in brkov. Jokal je v hotelski sobi, stoječ s hrbtom proti oknu, široko razmikal roke, delal plavalne kretnje, toda ne zaradi gimnastike; gibi rok so bili počasni, brfez moči, brez ritma. Toda to ni zelo čudno: jok, smeh sta izraza razumljivih razpoloženj, to človeka ne bega. Ne begajo ga niti samotne nočne molitve ljudi , na polju, v gozdu, v stepi in na morju. Popolnoma določen vtis blaznežev delajo onanisti, tudi to je naravno skoraj zmeraj odvratno, včasih pa tudi zelo smešno in neznansko tudi. Neka medicinka, zelo neprijetna gospodična, samozavestna in bahava, ki je brala Nietzscheja do prismuknjenosti in ki se je grobo in naivno ponašala z ateizmom, je onanirala pred reprodukcijo »Kristus v puščavi«, ki jo je naslikal Kramski. »O, pridi!« je tiho in medleče ječala. »Mili, nesrečni, pridi že, pridi!« K temu še tole: A. A. Blok, ki je stal na stopnicah v »Svetovni literaturi«, si je s svinčnikom nekaj zapisoval na rob knjige; nenadoma pa se je umaknil k ograji ter spoštljivo napravil prostor nekomu, ki je bil zame neviden. Stal sem zgoraj na podestu, in ko se je Blok, ki je s smehljajočim se pogledom spremljal onega po stopnicah navzgor, srečal z mojimi, verjetno začudenimi očmi, je izgubil svinčnik, se sklonil, ga pobral in vprašal: »Ali sem zamudil?« profesorja Kamenika naštudirali Delakovega »Hlapca Jerneja'!:, ki je zelo uspel, prav tako tudi reci-tacijski nastop z Zupančičevo »Dumo«. Ob zaključku šolskega leta je mladina igrala Gogoljevo »Ženitev«. S premiero »Hlapcev« (režiral Emil Frelih) so izdali Ravnčani svoj prvi gledališki list. Ko bodo uspeli tehnično izpopolniti še oder, bo mogoče na njem igrati tudi scensko zahtevnejša dela. Godba na pihala, ki jo uspešno vodi Herman Joško, je že znana z raznih republiških tekmovanj. Od njenih 32 godbenikov jih 12 sodeluje pri salonskem orkestru. Sodelovala je letos pri vseh važnih dogodkih v kraju pa tudi v okolici, tako na primer na partizanskem slavju v Zgornji Savinjski dolini. Naštudirali so tudi samostojne koncerte; dvakrat so jo snemali za Radio Ljubljana. Tamburaši skušajo pod vodstvom Viternika obnoviti tamburaške tradicije Raven izza predvojnih let., Plesno-baletna skupina ima za-'seboj že nekaj let uspešnih nastopov in dela. Sedem odraslih in štiri pionirske pare uči Jamšek Hedvika. Harmonikarji pod Metelkovim vodstvom so zlasti za folklorno plesno grupo osnovnega pomena. Svoboda je največ dela posvetila pevski sekciji; velika težava je v tem, ker nimajo poklicnega pevovodje. Pred kratkim so ustanovili tudi risarski krožek. V razpravi so poudarili, da bo potrebno pridobiti aktivne sodelavce Svobode iz vrst izobražencev kakor tudi iz vrst delavcev. Ob tej priložnosti je prejel priznanje II. stopnje in Srebrno medaljo Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije predsednik Mezner Franc, Srebrno kolajno je prejelo tudi celotno društvo in poleg Jamšek Hedvige tudi Ferk Lea, režiserka ravenskega amaterskega gledališča. Devetega januarja 1956 je preteklo sto let od rojstva našega največjega pesnika ob koncu prejšnjega stoletja — realista Antona Aškerca. Njegove Balade in romance so obogatile slovensko literaturo z mnogimi novimi motivi, zlasti socialnimi, ki jim je Aškerc našel tudi nov pesniški izraz: zgoščen, neposreden, epski in realističen. Bil je eden prvih borcev med slovenskimi umetniki, ki se je v strastnem svobodomiselstvu približal gibanju delavskega razreda in sprejel njegove revolucionarne ideje za svoje. M. Maleš: Anton Aškerc (lesorez) PABERKI IZ SVOBOD SVOBODA IZ DOLA PRI HRASTNIKU so z uspehom prebija skozi težave. V pretekli sezoni je priredila eitklus predavanj; občinski ljudski odbor je daroval knjižnici 25.000 dinarjev, s čimer bo knjižnica povečala svojo skromno izbiro 300 knjig.__ Igralska družina je nastopila z Drevovimd »Talci« in Borovimi »Raztrgane!«, ponovila pa je komedijo »Veseli dam ali Matiček se ženi«. Oba pevska zbora, moški in ženski. sta priredila nekaj koncertov. Posebne težave ima društvo s kinom. Na pomoč mu je pristopila, sidikalna podružnica kemične tovarne v Hrastniku. ki je društvu darovala 70 stolov. SVOBODA V KONJICAH je od zadnjega občnega zbora pridobila 115 novih članov; tako je zdaj vsak tretji delavec im nameščenec' član društva. Igralska družina je z uspehom igrala drami F. S. Finžgarja »Naša kri« in V. Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Pevski* zbor je imel med letom 9 nastopov, godba pa 30. Knjižnica je pridobila 111 novih članov; 245 bralcev si je izposodilo 5388 knjig. Knjižnica pa žal še vedno nima primernih prostorov. Ljudska univerza je od zadnjega občnega zbora priredila 16 predavanj, ki jih je poslušalo 1389 občanov. Marljivi so bili tudi šah is ti, ki so sodelovali na številnih dvobojih. Največji uspeh pa predstavlja zmaga dr. Šmigovca, ki je v simultanki v Mariboru prisilil k predaji sovjetskega velemojstra Smislov,a. enega izmed najresnejših kandidatov za naslov Svoboda v Stražišču pri Kranju je v letošnjem letu razširila izobraževalno dejavnost. Priredili so že vrsto zanimivih predavanj. Izobraževalna sekcija je organizirala tečaje angleščine in nemščine. Novembra so začeli s šahovskim tečajem, ki ga vodi mednarodni mojster Stojan Puc. Pevski zbor se pod vodstvom Eda Ošavnika pripravlja na akademijo in na redni letni koncert. Igralska družina se je predstavila z Rostandovo dramo: »Ubil sem človeka«, ki jo je uspelo zrežiral Mirko Cegnar. Naslednje delo bodo študirali v obliki igralskega tečaja. Baletno sekcijo, ki šteje čez 30 pionirk in mladink, vodi članica ljubljanske opere Milica Maurič. t Pretesni prostori Čitalnica na Jesenicah se odlikuje po okusno opremljenih prostorih, po bogati izbiri dnevnikov, tednikov, mesečnikov, strokovnih in ilustriranih revij. Zato ni prav nič čudno, da poseda v njenih prostorih vse več mladih ljudi. V zimskih mesecih je čitalnica že pretesna in. ne more sprejeti vseh mladincev, ki kažejo veliko zanimanje za prebiranje strokovnih in leposlovnih revij. --------------, . ,, ,. .. Ker je čitalnica doslej izvršila M^skMauP75emoTstr™UOt,a K6lir>v j pomembno prosvetno nalogo, bi d-----1~- trije člani ša- j bilo prav, da bi njene prostore srh remi. • raz§irH(f jQ §e bogateje založili z revijami in časniki» tako da bi tudi v zimskih mesecih lahko nudila streho vsem znanja željnim jeseniškim delavcem in izobražencem. Slovenski Bistrici hovsike sekcije dosegli remi. Zaradi teh uspehov so na občnem zboru ponovno iizvoLiili večino starih odbornikov v novi odbor. Igralska družina Svobode v Kamniku bo otvorila letošnjo sezono s Pristleyevo dramo:. »Inšpektor na , I obisku«. I Člani delavske godbe v Trbovljah so pregledali svoje delo Glasbila, glasbila... V petek 23. decembra so se zbrali člani »Delavske godbe Svobode Center« r> Trbovljah, da ocenijo svoje dosedanje delo. Godba »Svobode Center« je med najmarljivejšimi sekcijami društoa. Znatno je prispevala, da je ^Svoboda Center« prejela visoko odlikovanje ■— Zlato odličje Svobod, s katerim je bila odlikovana na Izrednem kongresu Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah. Godbeniki so v preteklem letu porabili 2980 ur za vaje in 8600 ur za razne nastope, kar znaša pri povprečnem nastopanju 45 godbenikov 368 ur na člana ali nad 1 uro dnevno. Niso pa vštete ure, ko godbeniki vadijo izven skupnih vaj.. V preteklem letu je godba koncertirala v Slovenskem Primorju, d Karlovcu, Radmirju, Radečah, Novemu Celju, Brežicah in drugod. Mladinska godba, ki je sodelovala na teh koncertih, je bila teklem lelu predstavlja tekmovanje slovenskih rudarskih Svobod o Velenju, kjer je godba z J. Gotovčevim iSimfonijskim kolomc dosegla 86 od 100 dosegljivih točk in zasedla prvo mesto. S tem je dobila pravico sodelovanja na zveznem tekmovanju v Kreki, kjer je, kakor tudi leta 1950 na podobnem zveznem tekmovanju, tudi na štirinajstdnevnem obisku j dosegla prvo mesto. V etike zaslu-pri naših izseljencih v Franciji,' ge za ta uspeh ima kapelnik Tone kjer je izvedla pet uspelih kon- Hudarin. certov ter samostojno nastopila na I V preteklem letu je godba kon- Jesenicah in v Kranju. Največji uspeh godbe v pre- Delavska godba Svobode Center iz Trbovelj beniki želijo novih instrumentov. Njihovi instrumenti so že tako obrabljeni, da jih tudi s stalnim popravilom ne morejo več sproti usposabljati za igranje. Razumljivo je, da so se misli na sestanku vrtele okrog teh težav. Želja godbenikov, kakor tudi vseh prebivalcev je, da bi dobili godbeniki čimprej tako težko pričakovane in potrebne instrumente. Zato so naročili novemu odboru, da zastavi vse svoje sile in oskrbi godbenikom prepotrebne instrumente. Upravičenost njihovih zahtev potrjujejo njihovi uspehi, saj so imeli po osvoboditvi 61 samostojnih koncertov, 46 gostovanj po Sloveniji, Jugoslaviji in celo v zamejstvu, sodelovali so n a 2 48 proslavah. Upamo, da bodo trboveljski godbeniki lahko prihodnje leto poročali o novih uspehih in da bodo do takrat že igrali z novimi inslrumenti. —o— 13. JANUARJA 1956 @ ŠT. 3 •DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O K A TE R I H GOVORIMO NEHAJ MISLI 0 EGIPTOVSKIH SINDIKATIH Socialistične perspektive V zadnjih treh letih, ko se je ljudstvo ob Nilu prebudilo in stopilo na svojo revolucionarno pot, ko so se tisočletja izkoriščanemu egiptovskemu človeku odprle socialistične perspektive, so tudi popolnoma na novo zaživeli egiptovski sindikati. V Egiptu so ustanovili prve sindikalne organizacije leta 1903. Tedaj v deželi ob Nilu še ni bilo industrije. V prve sindikalne organizacije so se združili delavci obrtnih delavnic, zato so tudi imele cehovski značaj. Pred prvo svetovno vojno in med njo so v Egiptu zgradili nekaj tovarn. V letih revolucionarnega vrenja po Oktobrski revoluciji so v Egiptu ustanovili prve organizacije industrijskih delavcev. V Kairu, Aleksandriji in Suezu so leta 1919 ustanovili 90 sindikalnih organizacij. Prva večja sindikalna zveza je bila levičarska Kon- Egipt je prva afriška dežela, ki je stopila na socialistično pot. — Delavski razred Egipta je sicer še mlad, neenoten in neizkušen, vendar že predstavlja silo, ki igra v socialistični preobrazbi Egipta odločilno vlogo. ga izdali leta 1942. Novi zakon je omogočil sindikatom večje pravice in hitrejšo rast. Tudi kmetijski delavci, \ ki se dotlej niso smeli združevati v i sindikate, so lahko ustanovili svoje j organizacije. Zakon tudi dovoljuje 1 ustanovitev vseegiptovske sindikalne zveze. Delodajalci, ki preganjajo in odpuščajo delavce zaradi njihove de- j javnosti v sindikalnem gibanju, so denarno kaznovani. Vlada je določila minimalne delavske mezde, prepovedala otroško delo, začela urejevati socialno vprašanje, graditi delavcem stanovanja, bolnišnice in šole. Čeprav egiptovski delavski raz- '• red šele nastaja, čeprav je še zelo mlad, neizkušen in neenoten, vendar že predstavlja silo, ki jo morajo upoštevati njegovi prijatelji in tudi njegovi sovražniki. To so egiptovski delavci dokazali že marca 1954, ko so stranke izkoriščevalskih razredov skušale ponovno osvojiti oblast. Sindikati so napovedali splošno stavko in z njo zahtevali nadaljevanje revolucije. V nekaj dneh je stavkalo nad milijon delavcev, ki so preplavili ulice Kaira, Sueza in Aleksandrije in vzklikali Naserju ter njegovi vladi, revoluciji in socialnim reformam. Socialistična pot, na katero je stopila egiptovska revolucija, odpira delavskemu razredu številne jasne perspektive. Predsednik Naser je lani dejal: »Naša svoboda bo svoboda večine in ne manjšine. Delavci in kmetje so z nami, ker vedo, da se borimo za zboljšanje njihovega položaja.« Naserjeve napovedi o postopnem prehodu v socializem so delovni ljudje Egipta navdušeno pozdravili. Nek egiptovski časopis je v članku »Egipt gre po poti socializma« zapisal: »Egipt napreduje k socializmu z dvigom življenjske ravni posameznikov in krepitvijo nacionalnega gospodarstva. Mi se borimo proti fevdalizmu, proti kapitalističnemu vplivu v vladi, za popolno odstranitev tujega vpliva.« Azijski socialisti grajajo evropske V zaključnem poročilu, ki so ga sprejeli na kongresu indijske ljudsko-socialistične stranke, je med drugim tudi rečeno, da »azijski socialisti niso popolnoma zadovoljni s stališčem in politiko evropskih socialistov do kolonialnih vprašanj.« Poročilo poudarja da evropski socialisti ne razumejo, kako nujna je čim hitrejša likvidacija kolonializma in imperializma, kar povzroča spore med njimi in osvobodilnimi gibanji v kolonijah. LATINSKA AMERIKA SE PREBUJA NASILJE V ČILE Sindikati so napovedali splošno stavko. — Vlada je proglasila obsedno stanje. — Policija aretirala več sto delavskih voditeljev, med njimi Oscarja Weissa, predsednika socialistov. — V Santiago pošiljajo vojaške okrepitve. skl sindikati napovedali, da bodo kratkem proglasili splošno stavko Revščina v Italiji... Hlev — šola otrok neke južnoitalijanske vasi DEMONSTRACIJE V JORDANU neoctvis V Jordanu se neredi nadaljujejo. — Vlada je spet padla. — Severne in južne pokrajine ter palestinski del dežele se hočejo odcepiti od Jordana. — Stavka delavcev. — Nova vlada je izjavila, da se Jordan ne bo priključil bagdadskemu paktu. vsej deželi, s katero bodo protestirali proti vladni politiki cen, mezd in pokojnin, ki je škodljiva delavskemu razredu. Čilska vlada je takoj po tej napovedi razglasila obsedno stanje v vsej državi. S tem je proglasila stavko za nezakonito. Sindikati pa so kljub temu pripravljali stavko. Zato je vlada sklenila, da bo stavkovno gibanje uničila s silo. Policija je aretirala predsednika sindikatov Blesta in odbornika Bar-gasa. V petek popoldne so v Čilu zaprli 123 delavskih voditeljev. Spet so odprli zloglasno koncentracijsko taborišče Pisaga v Severnem Čilu. ,V petek zvečer je Generalna konfederacija dela ponovno sklenila, da se stavki ne bo odpovedala. Policija je na ta sklep odgovorila s ponovnimi aretacijami. Zaprli so precej sindikalnih odbornikov, voditeljev delavskih političnih strank in novinarjev. Med aretiranimi je tudi vodja čilskih socialistov Oscar Weiss, ki je pred nedavnim obiskal Jugoslavijo. V Santiago, glavno mesto Čila, kjer je proletariat najbolj močan, prihajajo vojaške okrepitve. V soboto in nedeljo so prišli štirje armadni polki. V začetku tedna je bilo v Santiagu 40 tisoč vojakov. Pred vladno palačo so stali tanki. S temi nasilnimi ukrepi pa čilska vlada prav gotovo ne bo ozdravila težavnih gospodarskih razmer, ki povzročajo stavke in socialne spopade. Z njimi tudi ne bo uničila naprednih družbenih sil, ampak le prilila zadnjo kapljo v zvrhano čašo socialnih krivic. Združevanje sindikatov v ZDA Po vzgledu AFL in CIO, dveh na j večjih sindikalnih organizacij, ki sta se združili v začetku decembra, j sta se pred dnevi združili! tudi dve j manjši ameriški sindikalni zvez-i. To j sta Nacionalni svet neodvisnih sindi- S k atov in Združeni sindikat ZDA. Policija je zaprla nad Obe skupaj imata nekaj nad milijon • članov. Iz Jordana še vedno poročajo o. deve arabskih držav in demonstracijah ------ -A—' Lakota... Nad polovico človeštva gladuje, medtem pa se velesile oborožujejo. Ogromne vsote porabijo za topove, tanke, atomske bombe... Na svetu ne bo prej trajnega miru, dokler se velesile ne bodo razorožile in dokler ne bodo denarja, ki ga porabijo za oboroževanje, namenile za pomoč zaostalim državam. demonstracijah, neredih, atentatih in | enotnosti arabskega sveta, pouličnih spopadih med ljudstvom, ki ! v Jordami n_ 1p kl1nn frgTadfke^upaKuHnTonc^o^Ne3 vPliVm na^ilfu ^zahodni™3 vlad mir?gtdra1$™ePvestUmese?0lzTeliNseo ™čno "™lno f™, ki naspro-se sredi decembra, ko se je jordanska tuje vmešavanju tujine in zahteva vlada uklonila zahtevam Velike Bri- Popolno neodvisnost ter nastopa proti tanije in objavila, da se bo priklju- v Mnirnm Tn 38 ranjenih. 300 ljudi. Nova vlada, ki jo je v soboto se- | stavil Samir el Rifaj, je pod pritiskom jordanskega ljudstva popustila. ! Samir el Rifaj je v nedeljo izjavil, da V severovzhodni Sumatri (Indone-razbijanje se Jordan, ne bo priključil nobenemu zija) stavka 16.000 kmetijskih delavcev. paktu. , Stavkajoči zahtevajo zvišanje mezd. I i STAVKA NA SUMATRI čila bagdadskemu paktu. Jordan je arabska dežela, v kateri ima Velika Britanija močan vpliv, predvsem vojaški in gospodarski. Zato se doslej še ni priključil arabski trozvezi, ki so jo ustanovili Egipt, Sirija in Saudova Arabija in ki je naperjena proti angleški in ameriški politiki vmešavanja v notranje *»- federacija dela, v katero se je včlanilo 22 sindikalnih organizacij. Konfederacija dela se je bojevala predvsem za osemurni delavnik. 2e leta 1924 pa jo Je vlada razpustila. V letih od 1930 do 1938 je v Aleksandriji delovala Generalna sindikalna konfederacija Egipta. Po drugi svetovni vojni je ta organizacija spet zaživela. Leta 1946 so ustanovili Kongres egiptovskih sindikatov, toda že mesec dni kasneje ga je Farukova vlada prepovedala. Do revolucije so egiptovske vlade zatirale sindikalno dejavnost in preganjale delavske voditelje. Proletariat je živel v revščini, delavske mezde so bile izredno nizke, socialnega zavaro- Novoletni poslanici Togliattija in Nennija, voditeljev italijanskih delavskih strank, sta resno vznemirili italijansko demokrščansko desnico. V teh poslanicah govorita voditelja komunistov in socialistov, da se je v zadnjem času položaj delavskih strank v Italiji precej zboljšal in da so uspele vključiti se v aktivno politično in parlamentarno živ- vanja ni bilo, delovni čas ni bil orne- Ijenje dežele. Togliatti in Nenni trdita, jen, v industriji so delali otroci, ki da bodo komunisti v prihodnosti še tes-so dobivali nekajkrat manjšo plačo nejc in bolj aktivno sodelovali z vlado kot odrasli delavci. V boju za iz- j in podpirali vse tiste njene ukrepe, ki boljšanje svojega položaja so se de- koristijo delovnim ljudem, lavci, kljub nasilju vlade, kljub grož- i Te napovedi so seveda vznemirile Zijam in preganjanju, združevali v sin- italijansko desnico, ki se ničesar bolj ne dikate. Leta 1950 je bilo v Egiptu boji, kot preusmeritve vlade na levo. okoli 500 sindikalnih organizacij, ki Klerikalni reakcionarji se s podporo so imele 140.000 članov. Vatikana in monarhistov ter desnih Po revoluciji se je sindikalno gi- struj v vladnih strankah začeli napadati banje hitro okrepilo. 2e leta 1954 so Segnijevo vlado, češ da je preveč po- imeli sindikati nad četrt milijona čla- pustljiva in da s svojo popustljivostjo ----------bija izolacijo delavskih strank. Spet začeli hvaliti vlado desničarja Scelbe priključitvi k blokom. To ljudsko gibanje je tako močno, da jordanska vlada doslej ni mogla pristopiti k bagdadskemu paktu, v katerem so Velika Britanija, Turčija, Irak, Iran i.n Pakistan. Kriza se je začela sredi decembra, ko je vlada izjavila, da pristopa k paktu. Tedaj je v deželi zavrelo. Vlada je padla. Ljudstvo je demostri-ralo. Delavci in nameščenci so stavkah. V enem dnevu je bilo ubitih 40 ljudi. Nova vlada, ki so jo tedaj sestavili, je po nekaj dneh odstopila. Spet •o sestavili vlado in ta je spet odstopila. Demonstracije so še nadaljevale. Ogorčeno ljudstvo je napadalo zgradbe ameriških in angleških pred-in njegovo politiko »čvrste roke«, ki je stavništev. Prebivalci palestinskega uspela »izolirati komuniste in socialiste dela Jordana so sklenili, da se bodo v političnem in parlamentarnem življenju«. Italijanske desničarske in meščanske skupine so prav pošteno prestrašili tudi rezultati francoskih parlamentarnih volitev. V teh dneh prirejajo vladne stranke v vsej Italiji zborovanja in govorniki pozivajo meščanske stranke, naj bodo enotne, da se ne bi v Italiji zgodilo isto kot v Franciji, torej da se ne bi okrepile delavske in levičarsko usmerjene meščanske stranke Italije. POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI OB NOVEM LETU REAKCIJA SE BOJI v primeru priključitve Jordana k bagdadskemu paktu, ločili od Jordana. Isto so sklenili prebivalci severnih predelov, ki se hočejo priključiti Siriji, in južnih pokrajin, ki bi se priključile Saudovi Arabiji. Zadnje dni je bilo v Jordanu prav posebno vroče. Bilo je več sabotaž in atentatov. V arabskem delu Jeruzalema so se spopadli delavci in policaji. v dveh dneh je bilo 11 ubitih in Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo ' Odgovorni urednik Irance Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani JNaslov uredništva m uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 -. Dom sindikatov. Telefon: uredništvo m uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 50-046. Poštni prdeal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221. List izhaja vsak : petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. I Ljudstvo Cipra, sredozemskega otoka, na katerem žive Grki in vladajo Angleži, se je uprlo britanski kolonialni vladavini. — Ciprski rudarji. OKNO SVET Belgijska trgovina in delovni ljudje Bruselj, decembra Polu© izložbe najrazličnejšega blaga žarijo v morju bruseljskih luči in vzbujajo pozornost meščanov belgijske prestolnice. Neonska razsvetljava, blišč dragega zlata in nakita v juveJiirskih trgovinah, konfekcija po najnovejši modi — od navadnih oblek do smokingov in frakov ter naj dražjih plesnih oblek in ženskih krznenih plaščev; okusno urejeni in razstavljeni izdelki privabljajo poglede ljudstva enomiii-jonskega Bruslja. Ljudje se ustavljajo zlasti pred izložbami v dveh vzporednih ulicah pri Borzi, kjer je takšna gneča, da ne moreš mimo. Blišč privablja radovedneže kot luč nočne metulje. Privlačne zanke trgovcev so nastavljene na vsakem koraku tega velemesta, v najstrožjem centru prav tako kot v najbolj oddaljenih periferijah, kjer razstavljajo blago celo po hodnikih poslopij. Lahko bi rekli, da je Bruselj (in Belgija sploh) velika, dobro urejena trgovska poslovalnica. Blago gre skozi mnogo rok. Vsak posrednik želi dobiček, vsakdo bi rad čim več zaslužil, Od proizvajalca do potrošnika je dolga veriga, ki ima na vsakem trgovskem členku drugačno ceno. novo prodajno številko, za 160%, 50% ali najmanj 20% višjo. Ni izdelka, ki ne bi šel na svoji poti skozi roke vsaj dveh ali treh posrednikov. BELGIJSKA KOOPERACIJA Kakšnih petnajst minut peš hoje iz strogega centra Bruslja, ko prideš čez Veliki trg in še malo dalje, kjer neon ni več tako razkošen, gosto posejan in blesteč, stoji nekoliko umaknjeno vstran večnadstropno poslopje. Imenujejo ga »Maiso-n de peuple«, po naše bi rekli preprosto »Ljudski dom«. V pritličju te stavbe so izložbe z blagom, ki je prav tako kvalitetno kot v središču mesta, le da »o cene drugačne. Blago je namreč cenejše. To je hiša belgijske kooperacije, ki posluje v korist potrošnikov — delavcev in nameščencev, članov sindikatov in Socialistične stranke Bel- gije. ki politično usmerja sindikate in zadružno gibanje. V Belgiji je nad 650.000 socialistov; sindikalnih članov oziroma socialnih zavarovancev pa en milijon. Belgijska kooperacija, ki obstaja že petdeset let, ima v državi okoli 500 prodajaln. Razporejene s<> po različnih vrstah izdelkov, tako da najbolj ustrezajo potrošnikom na določenih področjih. V nekaterih poslovalnicah prodajajo kooperacije na pr. konfekcijo in, recimo, steklenino, v drugih kolonialno blago, kombinirano z delikateso in parfumerijo, ponekod so samo restavracije ali buffeti itd. Takih kombinacij je zelo veliko, toda v vseh prodajalnah kooperacije je blago cenejše. Sindikati in Socialistična stranka Belgije, ki zbira v svojih vrstah največ delavce in ki ima za svojo teoretično osnovo marksizem, se s pomočjo kooperacije bojuje za zaščito kupne moči svojih članov — navadnih delovnih ljudi. Uredili so in že široko raiz: vili zadružno trgovsko mrežo, ki svoje člane-kupce varuje pred lakomnostjo zasebnih trgovcev. »Mai-son de peuple« v Bruslju in številne druge kooperativne poslovalnice po Belgiji imajo za 20 ali celo več odstotkov cenejše blago kot v dru. g ih trgovinah. Kako more kooo-pe-racija obdržati nižje cene pri močni konkurenci v državi, kjer še vedno vlada konjunktura? Odgovor na to vprašanje sem dobil v tretjem nadstropju »Ljudskega doma«, kjer so pisarne Direkcije kooperacije, sindikatov, socialnega zavarovanja in Socialistične stranke. Funkcionar Socialistične stranke Gerard Krovci d je med razgovorom poudaril velike simpatije svoje stranke do Jugoslavije in omenil zelo dobre in prijateljske stike med belgijskimi sindikati in SZDL J, kar velja tud' za vezi med obema sindikatoma. Po njegovih besedah je belgijska kooperativna mreža izločila posred nike. Blago kupuje neposredno pr' grosistih in ga prodaja, v svoj"!’ poslovalnicah. V prodajno ceno pri šteje samo maržo in stroške zn vzdrževanje osebja. Razen tega ima kooperacija tudi svoje majhne delavnice in tovarne. »Tako je koope- racija,« pravi Kreveld. »-prevzela vlogo regulatorja trgovskih zaslužkov oziroma een v trgovinah. Če ne bi bilo zadrug, bi si belgijski zasebniki prilaščali še večje dobičke in bi skušali navijati cene, kar bi gotovo slabo vplivalo na življenjsko raven delovnih ljudi.« Ta razlaga funkcionarja Socialistične stranke Belgije osvetljuje vlogo in utemeljenost obstoja kooperacije, ki že 50 let opravij,a svojo veliko nailcgo. »Ljudskega, doma« v Bruslju in drugih zadružnih prodajalnah v Belgiji ne smemo ocenjevati kot komercialno hišo in poslovalnice z izključno trgovsko vlogo. »Maason de peuple« je na-mreč zelo važno področje sindikalne in strankine socialistične dejavnosti. Dobiček, ki nastane v trgovinah kooperativne mreže, (čeprav je razmeroma majhen]). porabijo skupaj s sredstvi iz skladov sindikatov, Socialistične stranke in njenega socialnega zavarovanja, za kulturne prireditve in predavanja, za pomoč bolnim članom aill za potovanja socialistov in sindikalnih članov oziroma njihovih otrok. To je pomembna dejavnost sindikatov in Socialistične stranke Belgije, ki je samo od 1952. do 1954. leta povečala število svojih članov Za 10.750, v letu 1955. pa je bilo predvideno še nadaljnje povečanje za 8000. V poslopju »Ljudskega doma« v Bruslju so tudi tri velike dvorane. Pri vhodu v hišo sem opazil štirinajstdnevni spored prireditev in predavanj, ki so bila v teh dvoranah. kjer je v vsaki prostora za več sto ljudi. Funkcionar Socialistične stranke Belgije, Gerard Kreveld, mi je razkazal te dvorane, in pripomnil, da bo naslednji večer, ob proslavi 70-letnice belgijskega socialističnega časopisa »Peuple«, govoril v največji sejni dvorani Guy Mol let. tajnik Socialistične stranke Francije. Deset minut pred govorom francoskega socialističnega voditelja so predvajali kratek dokumentarni film o boju belgijskega socialističnega tiska za boljše življenjske pogoje in pravice belgijskega delavskega razreda ter njegovo svobodo. V 70 letih socialističnega časopisa »Peuple« se je belgijski socialistični tisk nenehno razvijal in krepil vse do nemške okupacije, ko eo dnevnik »Peuple« ilegalno tiskali j,n razširjali. Danes izhaja v Belgiji pet socialističnih časopisov ki jih tiskajo v flamskem in valonskem . jeziku, v nakladi 650 Tole je magistrat v Bruslju tisoč izvodov. V primerjavi s časopisi drugih belgijskih strank ima socialistični tisk največjo naklado. Belgijski socialisti pravijo — to so tudi posebej poudarili na Kongresu stranke, ki je bil novembra — da je njihov namen, da dobi vsaka družina vsaj en izvod socialističnega tiska, s katerim močno vplivajo na ljudi v svoji domovini. Tudi kooperacija je eden izmed členov v tej verigi socialistične Belgije. Belgijska kooperacijska mreža je v svojem petdesetletnem obstoju zares postala urejen in pomemben sistem trgovskega poslovanja, povezanega s političnimi težnjami in smotri. V teku pol stoletja sta si »Ljudski dom« in zadružna mreža pridobila zaupanje in oporo med delovnimi ljudmi. Kooperacija jih ščiti pred zasebnimi trgovci. V ostri konkurenci z njimi se zadružna mreža ne le vzdržuje, temveč tudi krepi — in sicer brez razkošne neonske razsvetljave, blišča v izložbah in na svojih poslopjih. Delo-vni ljudje potrebujejo dobro in poceni blago. Belgijci so zelo zadovoljni, kadar so zaposleni, k a dar delajo in kadar so zdravi. Mesečni zaslužki jim omogočajo, da imajo v Evropi skoraj najvišjo življenjsko raven. S pet do petnajst tisoč franki, kolikor dobijo mesečno delavci različnih kategorij in kvalifikacij, lahko človek kupi najnujnejše stvari, s© prehrani, obleč.e ter še nekaj prihrani Za druge stroške in potrebe. Belgijci so zelo varčni in gospodarni ljudje in zaslužek jim povsem zadošča za udobno življenje. DNEVNA TEMA Belgijski delavec nima dosti skrbi, dokler je zaposlen. Trenutno je celo slišati zahteve po splošnem petdnevnem delovnem tednu. Toda, če delavec oboli ali postane invalid, nastopijo zanj v gospodarskem pogledu težji dnevi. Delavec, kj se ponesreči, dobi 94 frankov invalidnine na dan, če je poglavar družine, sicer pa najmanj 64 frankov dnevno. Toda vprašanje splošne invalidnine oziroma invalidske pokojnine in bolezenskega zavarovanja, kot pravijo v Bruslju, še ni zadovoljivo rešeno. Zato so zdravstveni in invalidski problem ter starostna pokojnina pereča vprašanja v Belgiji, kjer so te reči. če se lahko tako izrazim, dnevna tema navadnih delovnih ljudi. V Belgiji je obvezno starostno zavarovanje, ki ima več oblik. ^Delavec se lahke zavaruje pri stranki (liberalni, katoliški ali socialistični) tako, da plačuje organizaciji, za katero se je odločil, mesečni prispevek po svojem premoženjskem stanju. Sindikati in socialistična stranka (kakor tudi ostale stranke) se sicer brigajo za pomoč svojim zavarovancem, toda ta podpora je relativna, nezajamčena stvar. Belgijskemu delavcu .ie težko, kadar gre v pokoj. Za delavce je namreč predvidena maksimalna pokojnina 2800 frankov na mesec. Včasih je to samo 20% plače, ki jo je imel delavec pred. upokojitvijo. Zaradi tega je upokojitev hud udarec^ za tistega, kj zapušča službo. Slišati\ je zahteve, da. se zagotovi vsem belgijskim delavcem pokoin:-na, ki bi dosegla vsaj 76% plače. Tako bi bilo življenje upokojencev lažje. TEŽNJE SOCIALISTOV Belgijski socialisti so se pri izvajanju gospodarskih in socialnih ukrepov lotili številnih resnih akcij z željo, da bi izboljšali položaj v svoji deželi. Ko so po zadnjih volitvah dobili prvo besedo v državi, so izboljšali in razširili trgovino. zlasti izvoz, ki je za Belgijo eno zelo važnih vprašanj in od aprila' 1954. leta do danes zmanjšali število nezaposlenih od 232.000 na 113.440. kar pomeni, da .ie dobilo zaposlitev nad 100.000 ljudi. Med belgijskimi socialisti je slišati danes tudi mnenje, da bi moral postati Belgijski Kongo neodvisna dežela, kar naj bi se — po neka eri h vesteh — zgodilo v petih levih. Prav tako je slišati v teh krogih, da hi bi.lo treba več storiti za osamosvojitev domačinov v Kongu, posebno glede šolanja žena. ki bj potem lahko imele večjo vlogo pri vzgoji svojih otrok. Razen tega se je Socialistična stranka Belgije lotila še marši kak ih ukrepov, ki so naleteli na razumevanje in podporo pri njenih članih. Načrt in program belgijskih socialistov ni majhen in obsega različna področja. Prihodnja leta bodo pokazala, kaj se je. kako in v kolikšnem obsegu uresničilo. Relja Atanasijevič