Politični ogled. Avstrijske dežele. Neizmerno resnobne novice prihajajo iz Dunaja, vse kaže, da se bližamo brž6as strabovitej vojski. Ministru Andrassy-ju so namre6 magjarski poslanci v delegaciji dovolili 60 milijonov izposoditi, toda ne za zasedenje Bosnije, ampak 6e bo treba velikega boja. Magjari so torej za boj zoper Rusijo, da se_ tej izvije, kar si je v zadnji vojski priborila. Če še aedaj avgtrijske delegacije enako odlocijo, potem imamo pri6akovati krravo spomlad. Slovanski listi v Avstriji, 6e izvzamemo poljake, pišejo vsi zoper vojsko z Rusi in nasvetujejo aamo, da vzamerno hitrej ko mogoce Bosnijo in Hercegovino. To je sedaj še lahko mogoče brez velikega krvi prelivanja, morebiti celo z privoljenjem Ru8ije, ali v par tednib to ne bo več tako. Sliaimo tudi, da se v Poli mo6no dela na to, da bi naše vojno brodovje brž bilo vse pripravljeno. Oklopnica -Tegetbof" dobi 14 grozno velikib kanonor Kruppovib. Tudi naša artilerija je z 1. marcem t. 1. svojo prenovljenje zgotovila. V 3 letih je se priredilo 1400 Ubacijevib kauouov z železnimi ,,lafe- tami" ali vozi. Železnicam in parobrodnim društvoin se je naro6ilo, da imajo vojake, 6e ae telegrafi6no pozovejo, hitro in brezpla6no sprejemati in prevažati; vožnina se bo poznej poravnala iz državne kase. Priprave za nag;li udarec, 6e poči vojska, se povsod delajo. nN. W. Tagblatt" že našteva vojna krdela, ki so za Bosnijo in Hercegovino odbrana. Vzela se bodo izmed vojakov graške, budapeške, zagrebske, temešvarske, zadaiske in tržaške generalne komande, in sicer so odmenjeni zdaj p ešp o 1 k i: Airoldi, Scudier, nadvojvoda Jožef, Sacbsen-Meiningen, Carevi6, princ Ludvik, Filipovi6, Šokčevi6, Jela6ič in 31. batalijon lovcev, skupaj 28 batalijonov peacev. Izmed konjikov se imenujejo busarski polki: Fridrih Karl, kralj pruski, Lichtenatein in Clam-Gallaa, pa ulanska polka Wallnioden in Franc I. skupaj 6 polkov in 36 škadronov. Artilerije odidejo v Bosnijo 4 baterijske divizije 13. kanonirskega polka z 48 kanoni, kojitn se bode pridružila bribovska baterija in 9. in 4. kompanija 12. trdnjavskega artilerijskega batalijona. Od ženijskega oddelka je za Bosnijo odIo6ena 8. reservina kompanija 2. ženijakega polka in 3 kompanije 5. pionirskega batalijona s potrebnimi pripravami za mostove itd. Od zdravniškega krdela se jim pridi užita 22. in 23. oddelek. Ta vojna, ki šteje zdaj okoli 18.000 mož, se bode deloma razpostavila ob Savi, deloma pa ob Uni iu bode v Bosnijo marairala po poti proti Banjiluki. V Hercegovino pa odide 11 infanterijskih batalijonov 22., 32. iu 69. peš polka. V 14. dneh se ta vojna labko povikša na 60.000 mož, in se bode razdelila v dve vojni 8 7 divizijami peacev, 1 konjikov in 120 kanoni. Dunajski državni zbor se razgovarja o prora6unu za 1. 1878. ter so ee liberalni nemški poslanci sami med seboj začeli trgati. Poslanec Scbonerer je rekel, da ta zbor druga ni, nego dijete (10 fl. na den) požiralna jnašrna. Predsednik je govornika pokregal. — Čebi so sklenoli, da ne pojdejo ne v državui pa ne v deželni zbor, dokler se sedanji volilni redi ne odpravijo in z pravi6nišimi zamenijo. — Deželni name8tnik štajerski je po graškem in lavantinskem ordinaiijatu veliko atevilo tiskaaega poduka: kako se obnašati proti nevarnioi ginam, razposlal za razdelitev. Toda poduk je samo nemšk tako, da ga Slovenci ne razumijo. čudno, ali oficijelno na8 Slovencev na Štajerskem ve6 ni, ali vemo že vsi nemški, ali pa nimamo gin; drugače si tega raztolma6iti ne moremo lehko. — Za begunce iz Turškega smo do sedaj potrošili okoli 6 milijonov. Vnanje države. Napovedaui ,,kongre8u ali zbor evropskib ministrov se bo vršil v Berolinn; železni Bismark že razpošilja vabila. Ruski knez Gor6akov je zopet zdrav in pride na zbor. Angleži in bržča8 tudi naš Andraasy si bodo prizadevali, kolikor mogo6e zmanjšati uepehe ruskih zmag. Biamark z Italijani in Francozi pa bo z Rusom potegnil. — Novi papež Leon XIII. niso mogli biti o6itno kronani v cerkvi sv. Petra, ker so grdi fraj- maurerji orsinske bombe imeli pripravljene, da bi sve^anost motili. Italijanski 2 ženi ob enem imajo6i minister Crispi je odstopil z pajdaši vred; kralj je poklical Cairolita za mini8tra, republikan»kega garibaldinca. Na Francoskem se je veliko tisoč delavcev vzdignilo zoper svoje gospodarje in je tirjalo ve6o plačo. Vojaki so morali ljudi pomiriti. Angleži avetujejo, naj bi se cela Tur6ija razdelila, da bi vsak nekaj pograbil ne pa samo Rus. Ko so Turki to zvedeli, so se še bolj z Rusom zvezali in bočejo z rusko pomocjo obraniti, kar jim je ae ostalo. Vojska je sicer koncana, a gotovega miru še ni. Povsod se delajo strahovite vojne priprave, najbolj pa na Ruskem, Angleškem in Greškem. Tudi pobiti Turki se skušajo ukrepiti. Vojake iz Šumle, Silistrije in Varne bitro odpravljajo v Tesalijo, Epir, Kandijo, naibolj pa v Bosnijo in Hercegovino. Pii Biha6u delajo tabor za 40.000 mož, v Hercegovini pa pri Mostaru za 25.000 mož. To kaže, da se mislijo Turki upreti avstrijskej vojski, če bi ta hotla Bosnijo zasesti. V Epiru so vataše res že premagali, v Kandiji pa ž njimi premirje napravili. Sibi kupujejo novih pnaek, ruuiunska vojna stoji od Severina do Piteatija in zadi za njo 9 novih divizij ruake vojne t. j. okoli 90.000 mož. Čudno je tudi to, da so Srbi poslali k italijanskemu kralja, naj pove, kaj namiali storiti, 6e Avstrija začne boj v Bosniji ali pa z Rusom. Nadalje mo6no osupnilo je Angleže, ko so iz svojega brodovja zapazili, kako ruski vojaki navažajo velikanske šance od Carigrada kraj morja do Galipoli, ob enem pa izvedeli, da bo Rusija kmalu odpoalala vseb 113.000 turških jetnikov z Osman-pašem vred v Carigrad, kder bodo zopet orožaiu. Avstrijska ladija ,,Sfinks" je v Kavali 1500 Čerkeaov naložila, da bi jih prepeljala v Azijo. Čerkesi so pa ladijo brž zapalili, Ijudi izropali in vali; 500 ljudi je 86 pa vtopilo. — Turaki sultan je Reuf-paso poalal z podpisanim pi8mom miru v Petrograd, kder bo tudi ruski car Smešiiičar 11. Ko se je kmetake ljudi tlaka in rabota stiskavala, je nek grajš6ak svoj god obbajal in povabil tudi župana na obed. Ta je ve6 ljudi najel in jim naro6il, naj ae pri gradu pod okno postavijo in kedar bodo grajščaka ališali reči: Bog živi župana, naj vsi zakričijo: ,,žlabtuega gospoda tudi. Ali primeri se, da je služebnik veliko ,,flaao" dobrega vina piinesel. Ko je botel njo na mizo postaviti, ruu padne iz rok in se razbije, grajačak pa jezen nedostojno zakolne: naj te, budalo, vrag vzarae! Hlapci pod oknom pa zaslisijo glas grajščakov in na vaa usta zaupijejo: žlabtuega goapoda tudi, žlabtno gospo tudi, in jihovega -verbolterja" tudi! Ignac Ileši6.