V Ronkah ogljikov monoksid M ubil žensko, mož in sin * zastrupljena / 14 Tondo optimist o odnosih med FJK in Slovenijo, Molinaro kritičen do voditeljev slovenske manjšine /3 Mladost, Sovodnje in mirenska Adria združujejo otroške ekipe Primorski dnevnik SREDA, 23. DECEMBRA 2009 Št. 303 (19.672) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pomemben (za nekatere tudi moteč) simbol Ivan Zerjal Ob včerajšnjem odkritju nove table z dvojezičnim nazivom na pročelju sedeža pokrajine Trst je bilo večkrat rečeno, da gre za simbol: simbol dejstva, da tu živita predvsem avtohtoni slovenska in italijanska narodna skupnost, in simbol, ki naj nagovarja celotno tržaško skupnost, ter nov temeljni kamen v sodoživljanju skupne usode mesta v duhu dialoga. V tem smislu je predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc zadel v črno s citiranjem verzov Rada Bordona »nekdo ljubi Trst, kdo drug Trieste«. Za tržaške Slovence je dvojezični uradni napis na pročelju sedeža pomembne javne ustanove tudi simbol: gre za vidni simbol dejstva, da mora biti naša narodna skupnost enakopravna, z enakim dostojanstvom kot večinska komponenta teritorija, najbolj učinkovit način, da potrdiš to enako dostojanstvo, pa je, da ob jezik večine postaviš tudi jezik manjšine in mu daš pečat uradnosti. V času krize in krčenja sredstev za ustanove naše skupnosti, ki ga je ravno včeraj potrdil tudi italijanski senat z izglasovanjem finančnega zakona za leto 2010, bi nam moralo to vliti vsaj malo poguma, da gremo naprej. Za del krajevne skupnosti pa je ta simbol očitno še vedno moteč. Nekateri so nasprotovanje izrazili javno, sicer ne z običajnimi parolami o italijanstvu, ampak z bolj »normalnimi« utemeljitvami, češ da to ne koristi slovenski manjšini in gre samo za prikrivanje nesposobnosti sedanje pokrajinske uprave. Drugi so molčali in se niso prikazali, kakor je včeraj marsikdo ugotovil z grenkobo. ITALIJA - Senat je včeraj dokončno odobril finančni manever za leto 2010 ■ i v • | Finančni zakon z milijonom manj za slovensko manjšino Vladna večina zavrnila popravke, ki jih je predložila Demokratska stranka TRST - Na pročelju sedeža pokrajine nova dvojezična tabla Simbol za vso skupnost Tablo so odkrili na včerajšnji slovesnosti ob odsotnosti predstavnikov občin Trst in Devin-Nabrežina TRST - Pročelje sedeža pokrajine Trst od včeraj dopoldne krasi nova uradna tabla z dvojezičnim napisom »Provincia di Trieste - Pokrajina Trst«. Na včerajšnji slovesnosti sta jo odkrila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc, ki sta poudarila, kako je tabla simbol, ki nagovarja celotno tržaško skupnost, z željo, da bi postala nov temeljni kamen v sodoživljanju skupne usode mesta v duhu dialoga, medtem ko je generalna konzulka R Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan izrazila upanje, da bo prišlo še do takih dogodkov. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki desnosredin-ske opozicije, prav tako pa sta manjkala predstavnika Občin Trst in Devin-Nabrežina. Na 7. strani RIM - Senat je včeraj dokončno odobril finančni zakon za leto 2010. Finančni manever »tehta« 11,139 milijarde evrov. V njem je predvidenih več pomembnih novosti, od »pakta o zdravstvu« do krčenja števila občinskih in pokrajinskih svetnikov in odbornikov, ustanovitve Banke juga in prodaje zaseženih mafijskih dobrin. Kar zadeva slovensko manjšino, pa zakon potrjuje krčenje letnih državnih prispevkov, ki bodo v letu 2010 znašali 4,06 milijona evrov namesto sedanjih 5,2 milijona evrov. Senat je podobno kot poslanska zbornica zavrnil popravke, ki jih je v zvezi s slovensko manjšino vložila Demokratska stranka. Na 13. strani Bavčar in Šrot osumljena pranja denarja? Na 2. strani Nadškof Crepaldi ponedeljkov gost DSI Na 8. strani Junija prihodnjega leta obnova goriškega Travnika dokončana Na 14. strani Predstavniki manjšine •VI • I v. • na novogoriški občini o finančni stiski Na 16. strani Družba Hit ob svoji 25-letnici napoveduje dvig in odpuščanja Na 16. strani ALTERNATIVA SESLJAN ŠT. 41 / D URNIK: 9.30-12.30 /15.30-19.30 NEDELJA 9.30-12.30 /15.30-18.00 tel/fax: +39 040 2916120 • e-mail: alternativasport@alternativasport.com • www.alternativasport.corr L1 , f------^ --* " i T~É WBW MT 1=1 "QLEO-P'O/ Vozniško dovoljenjo A - B zq pcivottste Nojem avtomobilov z dvojnimi komandi za vozniško dovoljenje B in motornih koles za vozniška dovoljenja Al, A2 in A3. Nojem motornih koles! Strada di Fiume, 45, Trst www.albachiaranoleggi.it Tel. in fax 040 913230 h Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 if oris rrincic fotograf Vesel božič in steine 2010! 2 Sreda, 23. decembra 2009 SLOVENIJA / gospodarski kriminal - Zaradi suma pranja denarja ovadili sedem oseb Med osumljenci naj bi bila tudi Igor Bavčar in Boško Šrot Bavčar trdi, da gre za politično obsodbo, Šrot pa zagotavlja, da ni storil nič nezakonitega LJUBLJANA - Slovenska policija je pretekli teden na vrhovno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih oseb in tri pravne osebe zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, v okviru katerih je nastala več 10 milijonov evrov velika premoženjska škoda. Kot so včeraj še sporočili iz generalne policijske uprave, se kriminalistična preiskava, ki jo usmerja vrhovno državno tožilstvo, intenzivno nadaljuje, zato zaradi interesa nadaljnjega predkazenskega postopka v tem trenutku ni mogoče posredovati več informacij. Za katere osebe in podjetja gre, uradno ni znano. Po poročanju POP TV naj bi bila med ovadenimi nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza Boško Šrot in Igor Bavčar. Za pranje denarja je sicer zagrožena kazen do osem let zapora, za zlorabo položaja pa še dodatnih osem let. Če jim bo krivda dokazana, sledi tudi odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Kriminalisti so konec septembra v okviru akcije utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja pridržali osem oseb. Aktivnosti je vodila skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, opravili pa so 19 hišnih preiskav, od tega devet pri fizičnih osebah, deset pa pri pravnih osebah. Med pridržanimi sta bila takrat tudi Šrot in Bavčar, preiskava pa je potekala med drugim v družbah Pivovarna Laško in Istrabenz. Preiskovali naj bi domnevno verižno prodajo 7,3-odstotni delež Istrabenza, s katero naj bi Bavčar prišel do deleža v Igor Bavčar Boško Šrot družbi Maksima Holding, ki je pomemben lastnik Istrabenza. Nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar je vloženo ovadbo zoper njega označil kot političen proces, ki s pravom nima veliko opraviti. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, je očitno vpliv politike na policijo tako močan, da je policija ovadbo preprosto morala vložiti. Ponovil je, da ni storil nobenega kaznivega dejanja. Boško Šrot pa je včeraj povedal, da med vodenjem družbe ni prekoračil svojih pooblastil, ne ponarejal listin in ne pridobil nikakršne premoženjske koristi. Šrot je zatrdil, da bo to z gotovostjo dokazal na sodišču. Da je policija kazensko ovadila sedem oseb, med katerimi naj bi bil tudi sam, je izvedel iz medijev. (STA) ljubljana - Zaradi dobre ocene v anketi Jankovic bo spet kandidiral za župana LJUBLJANA - Ljubljančani so županu Zoranu Jankovicu za delo v tretjem letu mandata namenili povprečno oceno 3,71, kar je nekoliko več kot lani, je pokazala raziskava agencije Ninamedia. Župan je včeraj javno sporočil odločitev o svoji ponovni kandidaturi na volitvah prihodnje leto. Kot meni, lahko s svojo listo ob takem zadovoljstvu meščanov mirno kandidirajo. Ljubljančani so Jankovicevo delo ocenjevali s številkami od ena do pet, pri čemer je ena nezadostno in pet odlično. Ocene tri, štiri in pet štejejo, da so anketiranci z županovim delom zadovoljni. Takih je med 1500 Ljubljančani, kolikor jih je v anketi sodelovalo, 83,4 odstotka. 63 odstotkov vprašanih pa je župana ocenilo s štiri ali pet. Kot je pokazala raziskava, župana nekoliko bolj od povprečja podpirajo ženske, mladi do 30 let, poklicno izobraženi, dijaki in študentje ter prebivalci četrtnih skupnosti Jarše in Trnovo. Nekoliko slabše od povprečja pa ga ocenjujejo stari od 31 do 45 let, nezaposleni in prebivalci četrtnih skupnosti Posavje, Sostro in Šmarna gora. 71,5 odstotka vprašanih je v anketi odgovorilo, da bi županu svetovalo, naj ponovno kandidira, 20,6 odstotka bi mu to odsvetovalo, 7,9 odstotka pa je odgovorilo z ne vem. Več ZORAN Jankovič kot 70 odstotkov vprašanih tudi meni, da župan dela v korist Ljubljane in da je med dosedanjimi župani od osamosvojitve Slovenije Jankovic najuspešnejši. Jankovic je po predstavitvi ankete pojasnil, da sta razlog za ponovno kandidaturo za ljubljanskega župana zadovoljstvo Ljubljančanov in to, da ima "najboljšo ekipo". Ocena, ki so mu jo meščani namenili, se mu zdi zelo visoka in dovolj realna. Ninamedia je podobno anketo izvedla že tretjič, Jankovic si je leta 2007 po mnenju Ljubljančanov prislužil oceno 3,84, leta 2008 pa 3,7. Kot ob prvih obletnicah svojega mandata bo Jankovic tudi letos del svoje letne plače namenil v dobrodelne namene, in sicer toliko odstotkov plače, kot je nezadovoljnih Ljubljančanov. Letos je to 16,6 odstotkov. Brezdomec iz Kopra žrtev pretepa, osumljeni v priporu KOPER - Brezdomec, ki so ga 17. decembra mrtvega odkrili v nedokončani stavbi v Kopru, je bil žrtev pretepa, je pokazala preiskava koprskih kriminalistov. Četverica, osumljena uboja, poleg 26-letnih zakoncev, ki sta si z ubitim delila bivališče, naj bi v pretepu sodelovala še 32- in 33-letna brezdomca z začasnim bivališčem v Izoli, je od nedelje v priporu. Pokojnega, po ugotovitvah kriminalistov gre za 54-letnega moškega s stalnim bivališčem na območju Zreč, ki pa se je že dalj časa zadrževal na Obali, naj bi četverica do smrti pretepla že 12. decembra. Vzrok pretepa naj bi bila nesoglasja med pokojnim in zakoncema, ki sta s pokojnim sobivala v nedokončani zgradbi na Ferrarski ulici. Prihodnje leto visok jubilej Kobilarne Lipica LIPICA - Leto 2010 je za Kobilarno Lipica pomembno, saj bo kot ena od najstarejših svetovnih kobilarn praznova-la430-letnico obstoja, je na včerajšnji novinarski konferenci v Lipici poudaril v.d. direktorja javnega zavoda Kobilarna Lipica in družbe Lipica Turizem Tomi Rumpf. Povedal je, da bo kobilarna letošnje leto sklenila s 660.000 evri izgu-be.Pričakovana izguba zajema izgubo iz leta 2008 v višini 208.000 evrov, preostalo pa predstavlja letošnja izguba. V zvezi s tem se uprava kobilarne pogovarja o pogojih dokapitalizacije s Kapitalsko družbo (Kad), pri čemer je predlog že podprl svet zavoda, odločitev o tem pa mora sprejeti tudi vlada. Sicer pa je Rumpf na novinarski konferenci predstavil delovanje in aktivnosti kobilarne v letošnjem letu in načrte za prihodnje leto. Kot so sporočili iz Kobilarne Lipica, bodo prihodnje leto nadaljevali izvajanje projekta Muzej lipicanca, na področju konjereje pa bo kobilarna nadaljevala z že začetimi programi in dejavnostmi. Predvsem bo pozornost in delovanje usmerjeno k odpravljanju pomanjkljivosti in napak, na katere je ob letnem pregledu opozorila posebna komisija, pred tem pa tudi veterinarska in kmetijska inšpekcija. RAZPIS ZA OBNOVO GRADBENE, ZGODOVINSKE, UMETNIŠKE, KULTURNE, ARHEOLOŠKE IN ETNO-ANTROPOLOŠKE DEDIŠČINE V GORSKEM OBMOČJU ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV ZA OBNOVO IN PONOVNO PRIDOBITEV ENOT GRADBENE DEDIŠČINE IN ROČNIH IZDELKOV Z ZGODOVINSKIM, UMETNIŠKIM, KULTURNIM, ARHEOLOŠKIM IN ETNO-ANTROPOLOSKIM ZNAČAJEM Prispevki so namenjeni promociji ovrednotenja teritorija skozi obnovitvene posege enot gradbene dediščine in manjših ročnih izdelkov z zgodovinskim, umetniškim, kulturnim, arheološkim ali etno-antropološkim značajem. Namen posegov je izboljšanje dostopnosti, promocija in razvoj ekonomske dejavnosti vezane na kulturno in naravno dediščino, spodbujanje trajnostne uporabe naravnih virov in podpora trajnostnemu turizmu. Prispevke lahko koristijo občine kot lastnice nepremičnin ali izdelkov, ki so predmet posega, kot tudi mikro in mala podjetja aktivna na obrtniškem področju, v trgovini na drobno, v distribuciji pijač in prehrambenih izdelkov, kulturi, rekreacijsko/športnem in turističnem področju, kot lastniki nepremičnin in ročnih izdelkov, ki so predmet posega. Posegi zaobjemajo dejavnosti obnove in ponovne pridobitve gradbene dediščine in manjših obstoječih ročnih izdelkov, za katere je potrebno preveriti zgodovinski, umetniški, kulturni, arheološki in etno-antropološki značaj pred začetkom in po zaključku samega posega. Višina javnih sredstev za razpis v sklopu ROP FESR Regionalni cilj konkurenčnosti in zaposlovanja, znaša € 3.032.654,47 brez deleža sofinanciranja v breme javnih koristnikov. Podjetja lahko zaprosijo povratna sredstva bodo dodeljena po pravilu de minimis do največ 50% upravičenih stroškov ali, kot druga možnost, prispevke v skladu s Pravilnikom CEE 800/2008 do največ 35% (prispevki namenjeni deželi) ali 20% (za pomoč pri investicijah) upravičenih stroškov.Občinam so lahko dodeljeni prispevki do največ 77% upravičenih stroškov. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani dežele (www.regione.fvg.it) v sekciji namenjeni ROP FESR. NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST Ministero dello Sviluppo Economlco REGIQNE AUTONQMA FRIULI VINEZIA GIUL'A / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 23. decembra 2009 3 DEŽELA - Tiskovna konferenca predsednika odbora FJK Tondo: Odnosi s Slovenijo so dobri, probleme naj rešujeta osrednji vladi »Pomisleki Ljubljane so legitimni, Italija pa ima pravico do uplinjevalnika« - Optimistično o hitri železnici TRST - Renzo Tondo je in ostaja optimist. Gospodarska kriza se v Furlaniji-Julijski krajina pozna manj kot drugod po državi, odnosi med desno in levo sredino so korektni, sodelovanje z Ljubljano je dobro, probleme v odnosih pa naj rešujeta državni vladi. Tondova novinarska konferenca ob izteku leta je potekala v znamenju zmernega optimizma, čeprav gospodarske krize, je dejal predsednik, še ni konec. Tondu se odnosi med deželno vlado in Slovenijo zdijo dobri in v njih ne vidi nobene ohladitve, kot menijo nekateri. Kot primer je navedel uspešno dogovarjanje o čezmejnih evropskih projektih (zanje v FJK odgovarja odbornica Federica Seganti). Uplinjevalnik je stvar Rima in Ljubljane. Tondo razume pomisleke in pripombe, ki prihajajo iz Slovenije, sosednja država pa mora Italiji priznati pravico, da na svojem ozemlju zgradi plinski terminal. Predsednik deželnega odbora ne vidi ovir pri izvajanju italijansko-slovenskega sporazuma o čezmejni hitri železnici. Peti evropski koridor postaja realnost in vanj sodita tudi avtocesta Vi- leš-Gorica in, zakaj ne, tudi tretji pas na avtocesti od Mester do Vileša. Nekoliko manj optimističen je bil Tondo glede morebitnega sodelovanja Italije pri gradnji drugega reaktorja v JE Krško. »Vso zadevo sem pojasnil voditeljem družbe Enel, ki naj navežejo stike s pristojnimi slovenskimi oblastmi, seveda če bodo smatrali to za potrebno,« je povedal Tondo. Deželna vlada je po predsednikovih besedah na dobri poti pri izvajanju volilnega programa. Za razliko od svojega predhodnika si Tondo želi »lahko in učinkovito deželno upravo«, medtem ko je Riccardo Illy imel v mislih Deželo, ki močno posega v ekonomsko in družbeno stvarnost. Med glavnimi reformami, ki čakajo odbor, je predsednik navedel preustroj lokalnih uprav in dokončno ukinitev gorskih skupnosti. Odnosi med večino in opozicijo so na splošno korektni. Nedavno soočenje o finančnem zakonu je bilo sicer ostro, se ni pa nikoli prelevilo v prepire in v frontalni spopad. Tondo je pohvalil levo sredino za sodelovanje v boju proti Deželna vlada in njen predsednik Renzo Tondo sta zadovoljna z doslej opravljenim delom kroma ekonomski krizi, ni pa ocenil odnosov v večinskem zavezništvu, medtem ko je pohvalil deželne odbornike, ki so molče spremljali njegovo novinarsko konferenco. Tondo za razliko od predsednika deželnega sveta Edouarda Ballamana ne nasprotuje tretjemu županskemu mandatu v velikih občinah. Tretji mandat bi bil pisan na kožo tržaškemu županu Robertu Dipiazzi, ukrep pa bi gotovo koristil tudi županu Pordenona Sergiu Bolzonellu (leva sredina), ki zdaj ne more več kandidirati.Predsedniku se ne zdi prav, da župani lahko vodijo večje občine le dva mandata, poslanci in senatorji pa lahko sedijo v parlamentu tudi dvajset in več let. Končno je Ton-do pozval predsednika Veneta Giancarla Galana (namesto njega bo kandidiral ligaš Luca Zaia), naj kljub upravičeni slabi volji ostane v Ljudstvu svobode, kot je ostal on leta 2003. Takrat sta Silvio Berlusconi in Umberto Bossi namesto njega kandidirala Alessandro Guerro, ki jo je Illy gladko premagal. S.T. STALIŠČE ODBORNIKA Molinaro: Voditelji slovenske manjšine so precej konservativni TRST -»Vtis imam, da nekateri vodilni v slovenski manjšini še niso dojeli, da se svet spreminja. Namesto novih in tvornih predlogov za porazdelitev državnih finančnih prispevkov prevladuje obramba položaja "status quo'.«. Deželni odbornik Roberto Molinaro zavrača kritike, češ da je Dežela neobčutljiva za probleme slovenske manjšine. Pri tem se sklicuje na zadnjo sejo posvetovalne komisije za Slovence, ne omenja pa sklepa, s katerim je deželna vlada finančno izničila sklad FJK za manjšino, ki sedaj obstaja le na papirju. »Na seji posvetovalne komisije so prišla do izraza zelo različna stališča slovenskih predstavnikov. To je normalno in v tem ne vidim nič slabega. Moti pa me vztrajna obramba obstoječega in da s strani manjšine niso prišli resni predlogi za drugačno porazdelitev prispevkov. Razen tistega, ki je po mojem zelo sporen, da se zmanjša napovedana sredstva za Slovensko stalno gledališče. In to potem ko se je tudi manjšina, poleg ostalih ustanov vključno z Deželo, maksimalno angažirala za rešitev gledališča,« je za Primorski dnevnik ob robu novinarske konference predsednika Renza Tonda povedal Molinaro. »Dežela si vsekakor prizadeva, da bo rimska vlada v letu 2010 ohranila za Slovence državne prispevke iz tega leta, ki jih je sicer v finančnem zakonu močno znižala,« je dodal odbornik, ki pripada sredinski stranki UDC. Dal je razumeti, da bo deželna vlada za dokončno porazdelitev prispevkov manjšini počakala na dogajanja v Rimu. S.T. Odbornik Roberto Molinaro TRST-DIVAČA Rim noče napetosti ■ v* • z domačini RIM - Italija v zvezi s hitro železnico Trst-Divača noče napetosti z lokalnimi skupnostmi, kot se še dogaja v dolini Susa v Pie-montu. Podminister za promet Roberto Castelli je to včeraj povedal slovenskemu državnemu sekretarju Igorju Jakominu, s katerim se je srečal na neformalnem sestanku. Navzoč je bil tudi odbornik FJK Riccardo Riccardi, ki je sestanek označil kot tehnične narave v vidiku januarske seje ita-lijansko-slovenske komisije za čezmejno železnico Trst-Divača. Evropska poslanka in tajnica Demokratske stranke FJK Debora Serracchiani je v zvezi z rimskim sestankom pozvala Castelli-ja, naj njegovim besedam sledijo dejanja. Ljudje imajo pravico vedeti in biti informirani o hitri železnici, res pa je tudi, da je prihodnost Furlanije-Julijske krajine v marsičem odvisna od novih prometnic. »Castelli je poklican, da v imenu vlade rešuje konkretne probleme, čeprav imamo včasih vtis, da vlada računa, da bo čas namesto nje reševal odprta vprašanja,« pravi evroposlanka iz Vidma, ki se v Strasbourgu ukvarja prav s problemi prometnic in infrastruktur. FJK - Za predujme na dopolnilno blagajno Obnovili protokol z deželno federacijo zadružnih bank Za CGIL je sporazum podpisal Renato Kneipp (skrajno desno) TRST - Na deželni direkciji za delo v Trstu so včeraj do 30. junija 2010 podaljšali protokol med Deželo FJK, deželno federacijo zadružnih bank, organizacijami delodajalcev in sindikati, ki omogoča izplačila predujmov za redno in izredno dopolnilno blagajno zaposlenih v skupni višini 20 milijonov evrov. Za Deželo je protokol podpisala odbornica za delo Alessia Rosolen, deželno federacijo zadružnih bank pa je zastopal predsednik Giuseppe Graffi Brunoro. Med podpisniki sta bila med drugimi tudi predsednik Slovenskega deželnega gospo- darskega združenja Niko Tenze in predstavnik sindikata CGIL Renato Kneipp. Kot je povedala odbornica Roso-len, je deželna federacija zadružnih bank za obdobje naslednjih šestih mesecih zagotovila 120 milijonov evrov za redno in 10 milijonov evrov za izredno dopolnilno blagajno delavcev iz podjetij, ,ki so zaradi splošne finančne krize zašla v težave. Protokol so prvič podpisali 28. aprila letos, od takrat pa do konca novembra pa so prejeli in odobrili 70 prošenj za skupno 101.000 evrov. Poklicno Združenje Svetovalcev za Delo Adriano Peric & Martin Drufovka POSVETOVANJA ZA UPRAVLJANJE OSEBJA IZRAČUNAVANJE PLAČILNIH IN SOCIALNIH DAJATEV DAVČNO SVETOVANJE Gorica, Ul. Cantore 2 - Tel. 0481538998 - Faks: 0481539441 - www.consulenzelavoto.it 4 Torek, 22. decembra 2009 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Kdor nima kulture, ji ne more nič dati Ace Mermolja_ V pismu uredništvu z dne 15. decembra 2009 Sergej Verč ugotavlja, da so gledališki igralci "v Italiji nič več in nič manj kot mezdni delavci". Ugotovitev je treba seveda natančneje opredeliti, večini igralcev, posebno manj znanim, pa se v Italiji ne godi najbolje. Če na primer pregledamo norme, ki urejajo italijanska stalna gledališča, je povsem jasno, da so pogodbe za igralce ter-minske in lahko vodstva gledališč spreminjajo sestavo ansamblov od predstave do predstave. Boljša gledališča skušajo ohranjati neko jedro, druga se ravnajo po bilancah. Skratka, v okviru italijanskega normativa ne moremo govoriti o nekem ansamblu stalnega gledališča v pomenu, ki ga ima ta dikcija v Sloveniji. Slovensko stalno gledališče je ob prevzemu pravic in nalog , ki jih je narekoval status stalnega gledališča, sprejelo neko kompromisno pot med tem, kar je bil status igralca v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji, kjer so gledališča zaposlovala (in v veliki meri še zaposlujejo) igralce za nedoločen čas in Italijo, kjer je igralec po definiciji nekak potnik. Tako so nastale devetmesečne pogodbe, na katere pa so predstavniki italijanskih javnih uprav opozorili člane upravnega sveta SSG in skupščine. V očeh italijanskih upraviteljev je bila stalnost ansambla SSG s skoraj celoletno pogodbo anomalija. Temu očitku je med uradnimi pogovori težko nasprotovati. Če se na primer ozremo na delovanje italijanskega tržaškega stalnega gledališča, bomo opazili skorajšnjo odsotnost stalnega ansambla, direktor Calenda pa "agilno" skače med različnimi vlogami: vodi teater, režira predstave in končno se predstavlja z Magrisovo enodejanko. Osrednji biznis gledališča Rossetti pa so nedvomno glasbene predstave, muzikali, ki prihajajo v Trst iz različnih držav. Redna dejavnost Rossettija sloni na maloštevilnih lastnih produkcijah in na številnih gledaliških ko-produkcijah, ki omogočajo izpolnjevanje kriterijev, ki jih zahtevajo zakoni. Mirne duše lahko rečem, da tak način gledališkega delovanja s kakovostnega vidika ni najboljši, vendar je objektivno cenejši. V Italiji obstajajo še druge vrste gledališč, ki so v bistvu skupine s privatnim statusom, ki prejemajo državne podpore in podpore krajevnih ustanov po drugačnih kriterijih. Tem se prav nič dobro ne piše. Verjetno gre bolje tistim skupinam, ki slonijo na enemu ali dveh slavnih igralcih in uprizarjajo običajno lahkotnejša dela. Biti slaven pomeni seveda nastopati na televiziji. Te skupine delujejo po centripetalnem sistemu, kjer so vsi žarometi uprti v protagonista, ki ima tudi na letakih mastno napisano ime. Ostali igralci so »statisti«. V celoti pa se italijanskemu gledališkemu svetu ne piše dobro, kot se ne piše dobro italijanski kulturi nasploh. V Italiji je kultura nedvomno resurs. Italija je ena izmed najbolj bogatih držav na področju kulturne dediščine, ki sega do rimskega imperija in dlje. To je biznis, ki pa ga država slabo vrednoti. V Italiji pa niso samo spomeniki. Zanimivo je, da so v letošnjem kriznem letu številčno porasli obiskovalci gledaliških predstav in to za kakih 28 odstotkov. Poraslo je število obiskovalcev koncertov in nekoliko manj muzejev, kar lahko pripišemo splošni krizi, ki je zajela turizem. Kulturni turizem ostaja za Italijo še vedno pozitivna postavka, ki jo je kriza manj prizadela kot ostale. Dobri rezultati pa niso bili nagrajeni. Dokončnih številk ne poznam. Že v poletnem rebalansu pa je vlada odvzela gledališkim dejavnostim kar 210 milijonov evrov in to od že tako skromnega budžeta. Bon-dijevemu ministrstvu so zmanjšali proračun za 355 milijonov evrov v celoti, on pa se prav nič ne pritožuje, saj je kot nekdanji član KPI vešč partijske discipline. Ob sprejetju finančnega zakona bo šlo kulturi preko 20 odstotkov manj sredstev. Tako se Italija uvršča med države EU, ki najmanj vlagajo v kulturo, čeprav je to živ in produktiven sektor. Državnemu trendu sledijo tudi posamezne dežele. Bivši Illyjev odbornik za kulturo in sedanji deželni svetnik Roberto Antonaz je, ko pišem Ogledalo, opozoril, da je namen deželne vlade razpoloviti sredstva za kul- turne dejavnosti. Med letošnjim letom je šlo kulturnim organizacijam in dejavnostim 49 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi se morale zadovoljiti s pičlimi 25 milijoni evrov. Gre za izrazito nizke številke glede na deželni proračun, ki ostaja, kljub krizi, kar konsistenten. Furlanija Julijska krajina ni revna dežela, kulturi pa namenja odločno malo sredstev. Kultura pa niso le ustanove, gledališča, operne hiše in muzeji. V sami deželi FJK imamo bogato italijansko, slovensko in tudi furlansko kulturno dejavnost. Mislim na prireditve, na predavanja, na filmske in druge festivale, na malo založništvo, na galerijsko dejavnost, skratka, na mikrokoz-mos ali bolje, na mrežo kulturnih dogodkov, ki dajejo podobo našim krajem. Nekaj podobnega se dogaja po drugih italijanskih deželah: kje bolj, kje manj. Omenjene prireditve zaobjemajo veliko ustvarjalnega in intelektualnega potenciala, obenem pa izražajo navdušenje ljudi, ki se kot protagonisti brezplačno udeležujejo najrazličnejših večerov, popoldnevov in jutranjih srečanj z bralci, gledalci in poslušalci. Ponavljam, gre za mrežo ljudi, ki veliko znajo, ki investirajo v kulturo veliko svojega časa, ki ustvarjajo, a zato ne prejemajo kakih posebnih dohodkov. Koliko solidnih pisateljev, pesnikov, slikarjev itd. mora za izid lastnih del plačati iz svojega žepa. Če tudi na tem področju primerjam splošne pogoje za kulturno ustvarjanje med našo deželo in bližnjo Slovenijo, so razlike očitne. V svoji mali izkušnji v vlogi založnika sem prav med italijanskimi pisci našel najmanj zahtevne sogovornike in sodelavce. Ne gre za nepomembna imena, ampak za umetnike, kot so so Magris, pokojni Morandini, Grisancich, Dedenaro in drugi. Vsi so se vajeni kretati v dokaj skopem svetu in z zavestjo, da je v Italiji kultura podhranjena. To seveda ne pomeni, da se ustvarjalci, pisci, igralci in intelektualci nasploh s tem strinjajo ali situacijo pasivno sprejemajo. Vsi po malem pa lahko opazujemo, kako Italija krči sredstva tistim dejavnostim, s katerimi je postala v svetu slavna. Pomislimo le na modo, na arhitekturo, na dizajn, na filme, literaturo, skratka, na ustvarjalnost. Intelektualno-ustvar-jalnemu delu pa odmerja država drobtinice. Zakaj se to dogaja? Menim, da ima Italija nizko kakovosten vodilni razred: politični, gospodarski in drugačni. Kakovost se niža že leta, kar je razmišljujočemu človeku razvidno v dnevni politiki in v podatkih glede same italijanske družbene strukture. Ne more ne vplivati podatek, da je kriza Italijo prizadela, vendar ima sredi krize v Italiji 10 odstotkov prebivalstva 44 odstotkov celotnega zasebnega premoženja. Ni spodbudno, da je kar 300 milijard evrov utajenega denarja in drugega premoženja "ležalo" (in večina še leži) v tujih bankah in na tujih tleh. Ne more biti spodbudno, da na jugu še vedno uspevajo mafije, sever pa je izgubil lep del svojega gospodarskega, političnega, kulturnega in kreativnega naboja. Rezultat tega so politični žargon Bossija, Borgezia in samega Berlusconija, ko vidi povsod komuniste, ki jih ni. Nova buržoazija govori in misli drugače, kot so to počeli Pirelli, Agnelli, Einaudi in drugi. Misli z očmi interesa in brez vizije. Ko je Liga napadla milanskega kardinala in nadškofa Tetamanzija, se je po radiu časopisa Il Sole 24 ore, oglasil duhovnik, ki se je odločno postavil v bran svojega škofa. Med zagovorom je uporabil besednjak in kletvice, ki za duhovnika niso primerne. Zaprepadeni vodja oddaje ga je skušal prekiniti in mu dopovedati, da to pač ni besednjak vreden duhovnika. Duhovnik pa je odgovoril:" Jaz govorim tako, da me ljudje razumejo!" . Ti ljudje, ki razumejo le še robato govorico ulice, postajajo me-nedžerji, poslanci, ministri, župani in odločajo tudi o kulturi, ne da bi v življenju prebrali kaj več od šoloobveznega čtiva. Ni odveč ponoviti, da smo tudi Slovenci v Italiji v tej isti godlji in bomo do kulture neobčutljivim ljudem težko razlagali našo posebnost in pomen našega gledališča. Kvečjemu so adut mednarodni interesi in do-brososedski odnosi. Konec koncev, kako naj kulturi da tisti, kdor je nima? Poplava osebnih znamk v Sloveniji s a i m S fe S S m fe V oktobrski rubriki Postiljona smo spregovorili o sistemu osebnih znamk, ki jih je uvedla Pošta Slovenije in ki jih lahko naroči kdorkoli, od letos tudi tuji državljani. Ta nov način plačevanja poštnine se je v Sloveniji zelo dobro ob-nesel in ljudje radi zase naročajo znamke, ki so večinoma osebnega značaja (obletnice, rojstva, poroke itd). Slovenska poštna uprava je konec novembra še razširila svojo ponudbo in izdala štiri pole osebnih znamk. Na vsaki je po 20 primerkov z novimi okvirji in nominalami, tako da je skupno izšlo 80 novih osebnih znamk. Njihova skupna značilnost so okvirji v različnih barvah, s poštnim rogom, ki je znak slovenske pošte, z napisom Slovenija in vrednostjo izraženo v črkah od A do D. Na novih znamkah pa so na okvirje dodali še simbole in napise. Simboli so vedno vezani na napis, ki je lahko: rojstni dan, čestitke, Abraham, ljubezen, vabilo ali pa tudi nič. Okvirji brez posebnih napisov so na znamkah, ki prikazujejo slike iz življenja in dela poštnih uradov in poštarjev. (Slika 1) Te osebne znamke v štirih polah, ki jih lahko vsakdo kupi pri poštnem okencu, je Pošta izdala, da bi predvsem filatelistom omogočila nakup vsaj ene osebne znamke z vsako novo kombinacijo okvirja in nominale. Kdor bi si rad pripravil svojo osebno znamko, lahko to stori po internetu ali '' . — ^ - ■■ r1 r £ ' ■ - ¿m *. m : —sš i -T-t - -"—■ti. y r i-j * -- - pa stopi na enega izmed večjih poštnih uradov. Izbere si barvo okvirja, ki ima lahko pokončno ali položno obliko, izbere napis in vrednost znamke, izroči za motiv izbrano digitalno fotografijo in plača storitev. Ta je v Sloveniji precej poceni, saj znaša za minimalno naročilo 20 znamk okrog 14,00 €. V roku dveh tednov bo prejel svoje osebne znamke, s katerimi bo prijetno presenetil svoje sorodnike in prijatelje. V zadnjem času se marsikdo odloči za tak nov način frankiranja poštne pošiljke. Seveda je treba upoštevati, da so to znamke Slovenije in je zato treba tako frankirano pošto oddati v Sloveniji. Take osebno naročene znamke spravljajo v velike težave filateliste, ker z razliko od onih, ki jih je naročila Pošta in smo o njih govorili na začetku, niso uradne poštne znamke, ki se jih da kupiti na vsakem poštnem uradu, in zato ne bodo objavljene v nobenem uradnem katalogu ter zanje nekdo izve le slučajno, navadno od prijateljev. Zelo težko ali celo nemogoče jih je dobiti ali kupiti, saj so osebnega značaja in so izdane v nizki nakladi. Zato največkrat poidejo, še preden filatelisti izvejo zanje. Po drugi strani pa se filatelističnim društvom odpirajo nove možnosti, da tako pridejo do znamk z motivi domačih oseb ali krajevnih dogodkov, ki bi jih uradne poštne izdaje skoraj nikoli ne vzele v poštev. Več osebnih znamk si lahko ogledate na spletni strani www.osebneznamke.org, ki jo ureja Koroško filatelistično društvo Ravne. Med take osebne izdaje spada tudi znamka, ki jo je v teh dneh izdala filatelistična sekcija Primorskega numiznatičnega društva v Ilirski Bistrici, namenjena pesnici Maksi Samsa (1904-1971). Bila je učiteljica in je poučevala v mnogih primorskih krajih. Marca 1971 se je peš vračala domov v Ilirsko Bistrico in ko je prečkala reko Reko, je omahnila v vodo in utonila. Njena prva pesniška zbirka Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu. Njene pesmi so tudi uglasbene in jih pojejo razni primorski pevski zbori. Poleg znamke so člani društva pripravili spominsko dopisnico in poštni žig, ki je na razpolago od 19.12.2009 na pošti Ilirska Bistrica. (Slika 2) Kaj bo novega v prihodnjem letu? Letos so vse poštne uprave že zaključile svoje redne in spominske serije znamk. Tako v Sloveniji kot v Italiji se že pripravljajo na prve serije v novem letu. Medtem ko italijanska pošta še ni izdala programa izdaj za prihodnje leto, je Slovenija že objavila svoj program. Slovenske serije rednih in priložnostnih znamk bodo izšle petkrat v letu: 29. januarja, 26. marca, 28. maja, 24. septembra in 26. novembra. Skupno bo izšlo 30 priložnostnih in 5 rednih znamk. Poštna uprava pa kot vsako leto opozarja, da so možne manjše spremembe oziroma kake dodatne izdaje. Prva znamka bo prihodnje leto posvečena Stanku Vrazu ob 200-letnici rojstva. Za pust bodo posvetili znamko maskam iz Mozirja, v folklori pa ljudskim nošam iz Prekmurja. Januarja bosta dve znamki namenjeni XXI. olimpijskim igram v Vancouvru. O drugih novitetah bomo seveda v Posti-ljonu poročali sproti. Tu bi omenili le znamko posvečeno otroškim knjigam, tri znamke in listič o slovenskih divjih nageljčkih, o ljubezni, znamko o kurentu, znamko o mestu Izola, pa še znamke o slovenski umetnosti, o domači hrani, o velikonočnih pisanicah in dve znamki na božično in novoletno tematiko ter še marsikaj zanimivega. Poleg znamk pa izdaja Pošta tudi celine ali dopisnice. Predvideni sta dve, obe bosta izšli 26. marca. Prva bo posvečena Ljubljani, ki bo prihodnje leto Svetovna prestolnica knjige, druga pa bo opozarjala na nedovoljeno trgovanje z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Voščila za praznike Ker ta rubrika Postiljona izide prav pred božičnimi in novoletnimi praznik, smo za zadnji prispevek izbrali serijo znamk Slovenije in Italije za božične praznike. Slovenija je izdala dve znamki: prva kaže belo stilizirano smreko z zvezdami v ozadju, druga pa prikazuje domače vzdušje, ko se pod drevescem otroci zazrejo v jaslice. (Slika 3) V Biltenu novih izdaj slovenske Pošte je Bojan Bračič zapisal: »Tako kot lučke popestrijo belo zimsko pokrajino, popestri drobna znamka z izbranim motivom belo pisemsko ovojnico in že od daleč opozarja na njeno vsebino. Pošta Slovenije vsako leto pripravi za pošiljanje božičnih in novoletnih voščilnic posebne znamke, ki s svojimi motivi že na daleč izdajajo svoj namen: z njimi želi omogočiti pošiljateljem primeren »videz« voščilnic in čestitk, obenem pa na ta način tudi sama želi vse najboljše vsem uporabnikom njenih storitev«. Tudi italijanska poštna uprava je letos izdala za praznike dve znamki, obe za notranji promet. Na prvi so na beli podlagi stili-zirani obeski in zvezdice. Na drugi pa je prikazana slika italijanskega baročnega slikarja iz Genove Domenica Piole (16271703), ki je med raznimi freskami in platni narisal tudi sliko z naslovom Pastirji, ki častijo malega Jezusa. (Slika 4) Slika je na ogled v oratoriju v kraju Spotorno blizu Savone. S temi reprodukcijami letošnjih prazničnih znamk slovenski filatelisti, člani kluba »Košir«, želimo vsem drugim filatelistom in vsem našim prijateljem, še posebno pa vsem cenjenim bralkam in bralcem Postiljona, lepe, doživete in sproščene božične in novoletne praznike. P.S. in I.T. / MNENJA, RUBRIKE_Sreda, 23. decembra 2009 5 ODPRTA TRIBUNA »Premisliti manjšino? Včasih me ima, da bi najraje vse skupaj odmislil...« Igor Kocijančič* Zadnji viharni dogodki v vse bolj kalnih vodah našega manjšinskega okolja, čedalje bolj vsiljujejo prepričanje, da je nekaj v slovenski manjšini v Italiji hudo narobe. Tu ne mislim toliko na polemike, ki so se razplamtele po seji deželne posvetovalne komisije - o tem še nekaj v nadaljevanju - ampak prav na popolno pomanjkanje strateške vizije in naravnanosti k akciji v smer že tolikokrat napovedanih reform, ki prihaja do izraza v tem obdobju, ki je prav gotovo eden težjih trenutkov v povojni zgodovini in ki bi prav zaradi tega terjal kaj več od načelne pripravljenosti in izjav, ki same po sebi ničesar ne spreminjajo, kaj šele da bi težile k izboljšanju stanja. V zadnji polemiki po vrsti, tisti ki se je vnela med Iztokom Furlaničem in Dragom Štoko, bi izpostavil dva aspekta, ki se mi zdita pomembna in vredna razmisleka: predlogu, ki ga je eden od komisarjev izdelal na osnovi jasnih smernic in kriterijev, ki jih je tudi obrazložil, odgovarja predsednik SSO z žolčnim izlivom, ki bi lahko že mejil na obrekovanje, namesto, da bi svojo protitezo gradil na vsaj podobnih argumentacijah (obseg proračunov in obračunov, število zaposlenih, obseg dejavnosti). S tem daje jasno vedeti, da ne namerava o ničemer razpravljati, v brk marsikateri javni izjavi. Drugi zaskrbljujoči aspekt zgodbe pa je v dejstvu, da je Furlaničev predlog, dober ali slab, smešen ali nesprejemljiv, obstajal že od 13. novembra in da se v več kot mesecu dni ni nikomur zdelo vredno sklicati neformalne seje deželne posvetovalne komisije, da bi v okviru manjšine lahko oblikovali dogovorjen predlog, ki bi ga nato lahko priporočili deželnemu odborniku. Tovrstno zatiskanje oči in nojevsko potiskanje glave v pesek je zgovornejše od stoterih javnih srečanj, odprtih tribun in načelnih izjav in programskih konferenc. Na splošno opažam nekaj bolestnega: krovni organizaciji in ostale primarne ustanove dolžijo SSG, oz. večjo pozornost Dežele in ostalih krajevnih uprav, da za rešitev SSG-ja postavlja pod vprašaj obstoj drugih stvarnosti. Imenovanje dveh (ne enega!) komisarjev se najprej javno predstavi kot dokončna rešitev večletnih strukturnih težav gledališča, nato pa se oporeka ravno temeljni zahtevi komisarjev, ki od Dežele zahtevata za domnevni preporod SSG-ja natanko 600.000 evrov... In čim se prikaže sončni žarek na fronti reševanja SSG-ja se prav tu razbije enotnost kolektiva in naenkrat se nekateri spet spomnijo, da je treba vrv še malo nategniti in pogojevati podpis pogodb z odslovitvijo nesposobnega vodstva in se spet najde kdo, ki v danih okoliščinah in ob vseh teh težavah postavlja v ospredje vprašanje neustreznega repertoarja... Nekdo se spet javno razjezi, ker ne sodi v seznam primarnih ustanov in se potem ne zmeni za dejstvo, da za dano situacijo ni kriv niti SSG, niti Furlanič, niti nesposobno vodstvo in slab repertoar SSG-ja temveč dejstvo, da grozi italijanska vlada s klestenjem enega od petih razpoložljivih milijonov evrov, ki so namenjeni za dejavnosti slovenske manjšine v Italiji. Lahko bi našteval dalje, se sprehodil preko ali mimo drugih treh ali štirih močnih kriznih žarišč (ne bom jih našteval, ker najbrž bi omenil samo tiste, ki so izrazito levičarske in protikatoliško ustrojene), ampak zdi se mi, da smo v fazi podivjane shizofrenije in še vedno ostajamo pri načelnih izjavah, čeprav se skoraj vsakodnevno najde kak pametnjakovič, ki nam napiše ali izjavi, da je kriza lahko priložnost... Za kaj? Pred kratkim sem nekje prebral, da se narod privoščljivcev pogina sosedove krave kaj hitro spremeni v ljudstvo pastirjev tujih čred. Ne vem, če smo ravno že tam, prav gotovo pa nam je definicija v tem trenutku precej pisana na kožo. Premisliti manjšino? Ima me, da bi jo najraje odmislil. *Igor Kocijančič je deželni svetnik SKP - EL ODPRTA TRIBUNA Nekritična podpora statusu quo ne more trajati v nedogled Livio Semolič* Zadnje zasedanje deželne komisiji je bilo nedvomno živahno in je sprožilo marsikateri komentar. Menim pa, da smo vse premalo poudarili izredno zaskrbljujoče dejstvo, in sicer, da sedanja deželna uprava namerava razdeliti državna sredstva slovenski manjšini, ne da bi upoštevala predloge deželne komisije. In to prav v trenutku ko je sama Dežela izničila svoje prispevke naši skupnosti, vlada pa jih je v državnem finančnem zakonu znatno krčila, ne glede na javne obljube najvišjim predstavnikom Slovenije. Ob tem je še drugo dejstvo, ki ga je poudaril sam direktor odborništva za kulturo Abate, in sicer, da želi deželna vlada izpolniti svojo institucionalno dolžnost (prispevek SSG-ju) s tem, da uporabi DRŽAVNA sredstva namenjena manjšinskim organizacijam! Glede ostalega pa tako: vsaka pobuda v smeri smotrnejše uporabe finančnih sredstev za slovenske organizacije v Italiji je vsekakor dobrodošla in tudi predlog, ki je bil predstavljen na zadnji deželni komisiji sprejemam v tem smislu. Nisem ga uradno podprl, ker nismo imeli priložnosti primerno o tem diskutirati in poglobljeno preveriti učinkov predlaganih sprememb. Globoko sem prepričan, da z golo in nekritično podporo statusa quo ne bomo mogli nadaljevati v nedogled in da bo nujno potrebno čim prej ugrizniti v občutljivo jabolko financiranja manjšinske organiziranosti, kjer je danes vsaka organizacija deležna istega odstotka prispevkov kot v preteklih letih ne glede na uspešnost. NI upoštevana nobena vrsta pozitivne diskriminacije, kjer bi nagradili boljše. Taka asepti-čna porazdelitev onemogoča vsako preverjanje dela in ocenitev uspešnosti, ki bi se morala odražati v zadoščanju dejanskih potreb naše narodnostne skupnosti v normalni dinamiki razvoja. Številne spremembe, katerim smo bili priča v tem prostoru predvsem v tem desetletju, vedno večja raznolikost naše družbe in spremenjeni profili naših članov, terjajo stalno naprezanje po novih pristopih in inovaciji, tudi v zgodovinsko konservativni manjšinski skupnosti. Tovrstno naprezanje pa bi moralo dobiti ne samo moralno (če že obstaja) ampak tudi materialno oporo, kar je danes pač skoraj nemogoče, glede na zacementirano ravnovesje porazdelitve sredstev. V alternativnem predlogu, ki je bil predlagan komisiji, je bilo nakazanih nekaj kriterijev (proračun, število osebja), ki bi jih bilo potrebno nadgraditi z dodatnimi ocenljivimi kriteriji ( število uporabnikov, namembnost storitev itd.), kar seveda ne bi smelo puščati preveč prostora subjektivnim mnenjem. Pomembno pa je definirati delokrog in pristojnost naših ustanov, saj ni več sprejemljivo, da le-te nadoknadijo odsotnost ali pomanjkljivost javnih storitev. Tu mislim tudi na slovenske jasli v mestu Trst, ki predstavljajo izredno dragoceno ponudbo, ki pa naj ne bi smela biti v breme ene ustanove in odvisna od manjšinske organiziranosti, pač pa normalno del javnih uprav, kot so druge podobne javne storitve. Navedeno delo zahteva precej časa, predvsem pa veliko pripravljenost vseh akterjev in ne nazadnje širok dogovor v manjšinski organizirani skupnosti. Vsi se zavedamo dejstva, da v kolikor bi predstavniki SKGZ v deželni komisiji podprli Furlani-čev predlog, bi to imelo hude posledice na ravni sodelovanja med krovnima organizacijama (to je tudi on sam poudaril!) Tega si nočemo in ne moremo privoščiti, da ne bi sledili sindromu Koroške in da ne bi sprožili nepopravljivega konflikta znotraj naše manjšine. Strinjam se sicer, da je bila reakcija predsednika Štoke na zasedanju komisije ostra, prepričan pa sem, da bo tudi sorodna organizacija SSO (kot tudi drugi manjšinski politični akterji) sprejela propozitivni izziv poglobljenega preverjanja učinkovitosti porazdeljevanja javnih sredstev in da se ne bo izogibala aktivnemu soočanju na to temo, ki je že danes zelo pereča in seveda zahtevna . Zatikati si oči pred temi vprašanji bi bilo gotovo neodgovorno, enako neodgovorno pa bi tudi bilo poseči v našo organiziranost brez primernega večinskega konsenza in predvsem strokovnega pristopa. SKGZ ima ambicijo in cilj, ki ga je jasno izpostavila že na letošnjem deželnem kongresu in gotovo se temu ne bomo in ne nameravamo izneveriti. Istočasno pa smo in še bomo naprej uporabili vse moči zato, da se sredstva naši manjšini ne bi stalno krčila, ker bo drugače vsaka razvojna strategija naše skupnosti ostala le na papirju in bomo obsojeni na golo životarjenje. Stalna in stvarna pomoč Slovenije pa nam vsekakor vliva določen optimizem in pozitiven pogled naprej, v zavesti sicer, da bo še vedno marsikaj odvisno predvsem od naše sposobnosti, strokovnosti in treznosti, ki morajo biti glavno vodilo pri našem vsakdanjem delu. *Livio Semolič je deželni tajnik SKGZ ODPRTA TRIBUNA Osvobodimo se te preklete preteklosti, ki nikakor noče postati preteklost Stefano Ukmar* V vseh izvoljenih telesih, ko obravnavamo proračunske dokumente, predlagamo na stotine amandmajev z namenom, da preusmerimo več milijonov evrov. Zaradi tega pa nam nihče ne pripisuje sovražnosti ali sejanja razdora. To sodi namreč v normalno dialektiko demokratične kulture, ki tudi v naši manjšini ne sme in ne more biti pod vprašajem. Predsednika SSO, ki je zaradi bornih 49.200 evrov zanetil polemiko nevredno omikane družbe, pa bi radi opozorili, da je njegov somišljenik v komisiji predlagal znižanje prispevka za SSG za celih 200.000 evrov... Za statistiko in za tiste, ki neracionalno zagovarjajo delitev sredstev na pol, bomo zabeležili, da 49.200 evrov predstavlja 1,23 odstotkov trenutno razpoložljivih italijanskih sredstev. Na seji posvetovalne deželne komisije za slovensko manjšino je politika predstavila svoj alternativni predlog, ki je bil zasnovan na osnovi točnih pregledov proračunov primarnih ustanov. Poleg tega se je politika v tem času pogovarjala s sedanjimi in bivšimi upravitelji nekaterih primarnih ustanov, z uslužbenci in sindikati ter z nekaterimi dobrimi poznavalci manjšinske stvarnosti. Vse to, ker je komisija po zakonu pristojna, da nakaže kriterije in prioritete na podlagi katerih se potem delijo finančna sredstva. Skratka politika je naredila svoje, krovni pa tolmačita zakon po svoje. Naj še pristavim, da sta krovni organizaciji prejeli predlog vsaj mesec dni pred sejo komisije, a ga sploh nista hoteli obravnavati in sta se rajši predstavili pred odbornikom Molinarom v podrejeni vlogi in sta z njim tudi glasovali. Izgovor predsednika SSO, da bi moral predlog najprej k Molinaru in šele zatem k njemu, pa ni niti vreden komentarja. Višina prispevka za SSG je bila že vnaprej dogovorjena s izrednimi upravitelji gledališča, ki jih je dejansko imenoval prefekt. Torej predlog krovnih, da se odvzame 100.000 evrov teatru in porazdeli to vsoto ostalim, je izpadel kot »puerilno« umivanje duše pred ostalimi manjšinskimi ustanovami. Pravi pesek v oči manjšine ter neodgovorno zategovanje vrvi na račun uslužbencev. Kar se tiče ostalih razpoložljivih sredstev SKGZ in SSO nista imela svojega predloga in nista nakazala novih kriterijev ali prioritet. De facto sta se odločila, da ne bosta odločala, kar je za voditelje najslabša možna poteza. Ne smeta torej jamrati pred javnostjo. Vse to je iz vestnega poročanja Primorskega dnevnika vsem razvidno. Finančna dotacija za manjšino je leta 1991 znašala 10 milijard lir, ampak le 8 milijard je bilo za tekoče stroške manjšinskih ustanov, ostalo je bilo namenjeno nepremičninam. Potem so dva sklada združili. Ko je bil Miloš Budin član vlade, je ta povišala omenjeno dotacijo za čednih 500.000 evrov, kar predstavlja 10 odstotkov skupnega zneska. Verjetno nam je v teh letih inflacija odjeda nekaj vrednosti, ampak ne toliko, kot nam razlagajo. Za leto 2010, zaradi splošne krize in brezbrižnosti do kulture, je desničarska deželna vlada krčila prispevke vsem deželnim gledališčem. Razen našemu! SSG bo prejelo 250.000 evrov, kot lani in to so neizpodbitna dejstva. Za leto 2009 je manjšinska organiziranost prejela, kljub rahli zamudi z zadnjim milijonom, celotno finančno dotacijo iz zakona 38/2001. A kljub temu je marsikatera ustanova zabredla v velike težave, kar dokazuje, da je kriza manjšinske organiziranosti prej strukturne kot finančne narave. Ker je nemogoče, da kdor vodi manjšinsko organiziranost v prejšnjih letih tega ni razumel, se javnost sprašuje, kaj so naredili, da bi posledice krize vsaj ublažili. Javnost so pitali z zgodbico o odličnem sodelovanju, ki pa je izrodilo neodgovorno imobilizem. Petkovo srečanje s Klopom je še enkrat pokazalo ogromen razkorak med vodstvom krovnih in realno družbo. Danes vodilni krovnih ne zmorejo skupne vizije glede na kakovost in cilje razvoja Slovencev v Italiji. Dejanska odsotnost mladih na srečanju je alarmni zvonec, da krovni nista naravnani na potrebe današnjih generacij. Še posebno pa skrbi trmasto vztrajanje na obstoječih ravnovesjih ter prelaganje krivde izključno na institucionalni okvir ali na direktorje in upravne svete, ki sta jih krovni sami imenovali. Preseneča tudi njihova izjava, da o namembnosti slovenskih prispevkov odločajo v Ljubljani, kar se pa tiče italijanskih evrov odloča Dežela. S to izjavo sta se »kralja« dejansko slekla do golega in sama postavila pod vprašaj poslanstvo krovnih organizacij. Prioriteta, grešna beseda, ki si jo je kolega Fur-lanič drznil postaviti v diskusijo v posvetovalni komisiji, žal brez kolkovanega papirja, je ključ za vsako razvojno vizijo Slovencev v Italiji. Slovenska prisotnost mora vedno bolj postati važen dejavnik družbene dinamike ali z drugimi besedami manjšinska dejavnost ne sme biti le sama sebi namen, ampak mora biti koristna tudi širši javnosti. Sklicevanje na izhodišča programske konference v zdajšnji stiski, kjer marsikdo tvega zaposlitev ali bo delal z znižano plačo, je nezadostno, celo samooproščajoče. Čas je, da se prestrukturira organiziranost z dosledno racionalizacijo denarnih prejemkov začenši z dvojniki, ki predstavljajo nevzdržno tratenje denarja italijanskih in slovenskih davkoplačevalcev. Prihranimo manjšinski organiziranosti dolgo in bolečo agonijo: osvobodimo se te preklete preteklosti. Preteklosti, ki noče postati preteklost. *Stefano Ukmar je občinski svetnikDS v Trstu PISMA Odgovor Iztoku Furlaniču Gospod Iztok Furlanič se v včerajšnjem pismu PD vrača na polemiko, ki je žal nastala na zadnjem zasedanju Deželne komisije za slovenska vprašanja, ki je bila 15.12. letos. Dolžan sem mu le kratek odgovor. Že res, da ni matematika moj konjiček (kot trdi g. Furlanič z drugačnimi izrazi), vendar ponavljam to, kar sem že rekel. Gospod Furlanič je enostavno hotel s svojim prvotnim predlogom (v pismu Pavšiču in meni 13. novembra letos) vzeti nekaterim primarnim članicam SSO 64.200 € in sicer takole: 1) Goriška Mohorjeva družba - Gorica: - 12.500 € 2) Mladika - Trst: - 11.100 € 3) Most - Čedad: - 15.000 € 4) Slovenska prosveta - Trst: - 8.200 € 5) Zveza slovenske katoliške prosvete -Gorica: - 13.200 € 6) Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica: - 7.300 € Če pri tem upoštevam, da je bilo SCGV Emilu Komelu namenjenih 3.100 € več, ostaja razlika natančno 64.200 € v škodo članic SSO. Tak je bil Furlaničev prvotni predlog. So ali niso moji računi točni? Žalibog so! Kasneje se je g. Furlanič premislil in je na seji Deželne komisije posredoval spremenjen predlog, ki je SSO odtrgal 49.200 € namesto prvotno načrtovanih 64.200 €. S tem je moje javno dopisovanje z gospodom Iztokom Furlaničem zaključeno, želim mu srečne božične praznike in mnogo dobrega v letu 2010! Dr. Drago Štoka, predsednik SSO 6 Sreda, 23. decembra 2009 GOSPODARSTVO OBRAČUNI - Gospodarsko krizo občutili na vseh področjih Za tržiškim pristaniščem izredno težavno leto Skupni pretovor v primerjavi z lanskim letom v prvih enajstih mesecih upadel za dobrih 20 odstotkov TRŽIČ - Za pristanišče v Tržiču se končuje težko leto, v katerem je pretovor močno občutil finančno krizo in še posebej krizo industrijskih sektorjev, ki so povezani s pristaniško dejavnostjo. Vse to je imelo za posledico upad skupnega pre-tovora za dobrih 20 odstotkov v primerjavi z letom 2008. Skupno so v pristanišču Portorosega letos pretovorili 2.958.731 ton blaga, med- tem ko je lanski pretovor znašal 3.721.949 ton oziroma 20,51 odstotka več. Z novembrskim pretovorom gotovo ne morejo biti zadovoljni. Pretovorili so 205.528 ton blaga , kar je 22,37% odstotka manj kot novembra lani. Boljše rezultate so v Tržiču dosegli oktobra, ko so pretovorili 349.494 ton blaga, kar pa je bilo še vedno 7,45% manj kot oktobra lani. Zmanjšal se je pretovor vseh pomembnejših tovorov. Kovin so v prvih 11 mesecih letošnjega leta pretovorili 1.093.000 ton (28% manj kot lani), celuloze 554.000 ton (-16%), premoga 599.893 ton (-19,8%). Skupno so razložili 2.538.120 ton blaga (-22%), naložili pa 420.611 ton blaga (-5%). V pristaniškem podjetju pričakujejo v zadnjem letošnjem mesecu nekoliko boljše rezultate, saj naj bi Tržiško pristanišče altran v začetku prihodnjega tedna priplula ladja s približno 30 tisoč tonami lesa, ki je namenjen Fantoni-ju v Osoppo, v zadnjih mesecih pa je v pristanišče začel prihajati tudi reden tovor soli. Prav tako bi morale v teh dneh v pristati tri ladje Gri-maldi Lines, ki bodo vkrcale vozila. Prav ta sektor je v letošnjem letu doživel izredno strm padec pretovora, saj so v prvih 11 mesecih prepeljali le 49.901 vozilo, kar je 47% odstotkov manj kot lani, ko je bilo prepeljanih 90 tisoč vozil. Ob tem pa se v pristanišču nadaljujejo postopki za dodelitev dela za izgradnjo novega priveza terminala za kabotažo. Dela so vredna 8 milijonov evrov, na natečaju za dodelitev del pa je sodelovalo približno trideset podjetij iz celotne Italije. V pristanišču bodo skušali storiti vse, da bi zaključili natečaj in dodelili dela še pred koncem leta. Izgradnja zadeva ureditev pomola med privezoma 1 in 2. Z dokončanjem del bo pristanišče Portorosega dobilo terminal za trajekte, pri čemer je država prispevala 23 milijonov evrov. Posebno pristaniško podjetje v Tržiču je v preteklih mesecih uspelo tudi končati izgradnjo infrastrukture na približno 40 tisoč kvadratnih metrov veliki površini, ki bo omogočila ustrezne storitve za kabotažo, medtem ko je še vedno čakajo na pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za izgradnjo pristaniške postaje. KRAJEVNO PODJETNIŠTVO - Edvard Čermelj se je odločil tudi za posodobitev ponudbe Prenovljena lekarna na Opčinah Lekarno vodi skupaj z ženo Mirello in hčerko Mirjam - Poleg nakupa zdravil sodijo v ponudbo še najrazličnejše meritve in tudi zdravniški nasveti TRST - V trenutku, ko je mala in tradicionalna trgovina pod splošnim udarom prestrukturiranja sektorja in zmanjšanja kupne moči potrošnikov, se še najdejo trgovci, ki gledajo s pravo mero optimizma in pozornosti za stranke in povpraševanje trga. To je primer openske lekarne dr. Edvarda Čermelja, ki je prav v tem težkem letu temeljito prenovil lekarno, da bi bil lahko kos novim izzivom. Doktor Čermelj, ki se je že uveljavil z upravljanjem zgodovinskega obrata na tržaškem nabrežju, se je leta 2002 preselil na Opčine v prostornejšo lokacijo na Proseški 3 ob poštnem uradu. Tu je že prodajal bogato paleto zdravil in zdravniških artiklov, a pred časom sta se s soprogo Mirello odločila za zahtevno investicijo, ki ni zajemala samo ureditve prostorov temveč tudi posodobitev ponudbe. Tako sta na nedavni otvoritvi s ponosom predstavila strankam in krajevnim obiskovalcem povsem obnovljeno lekarno. Ob dobro založenih policah z vsakovrstnimi zdravili so tudi aparature in priprave za merjenje krvnega pritiska, sladkorja v krvi, holesterola. Zjutraj je možno tudi opraviti rezervacije za izvide in plačilo »ticketa«. Na razpolago je velika izbira fitoterapevtskih in ho-meopatskih preparatov industrijske proizvodnje in čajev z biološkimi zelišči, ki jih pripravljajo sami. Tu najdemo najsodobnejšo zdravilno kozmetiko za osebe z alergijami in za občutljivo kožo, pa tudi proizvode za osebno nego. Lekarna nudi preparate za otroke, mleko v prahu (po ugodni ceni), jestvine brez glutena in sladkorja. Med sodelavci je zdravnik, strokovnjak za diete, ki je na razpolago za brezplačen posvet. Tu je še je laboratorij, kjer farmacevti še vedno pripravljajo galenske preparate: mazila, kapsule ipd. Danes so v ospredju radikalne spremembe, ki gredo v splošno liberalizacijo. To je lahko pozitivno in pomeni širitev možnosti za operaterje ter večjo svobodo in prožnost potrošnikov pri Edvard Čermelj med hčerko Mirjam in ženo Mirello v prenovljeni lekarn i na Opčinah kroma nabavi blaga. V to silijo zlasti velike strukture, ki imajo na razpolago sredstva za investicije. Vendar bi moral biti ta proces uravnovešen, ne samo glede potreb malih trgovcev, ki se ne morejo kosati z aparatom velikih. Pač pa tudi v bran kupcev, saj ni mogoče vsevprek liberalizirati tudi v občutljivih sektorjih, kot je prodaja zdravil in povezano znanje, svetovanje, nudenje informacij, ki so bistveni za zdravje. Obrati, kot je obnovljena lekarna na Opčinah, lahko opravijo pomembno, ne le ekonomsko poslanstvo. To velja še za druge trgovske postojanke na teritoriju. Mislimo na socialno vlogo vaških in rajonskih obratov ali gostiln, ki kljub neugodnemu trenutku vztrajajo in nudijo pomoč zlasti tistim, ki so brez prevoznega sredstva in osamljeni. Ne gre le za nakup osnovnih potrebščin, ampak za nasmeh, pogovor v domačem jeziku, ki ga drugje ne dobiš. Te dni zbirajo podpise v lekarnah proti temu, da bi zdravila delili na zdravstvenih okrajih (distretto sanitario), pri čemer tega naj ne bi opravljali farmacevti, ampak kar navadni uradniki in samo določene dni v tednu. »Mi pa se borimo za to,« tako dr. Čermelj, »da bi ljudje dobili zdravila pod hišo, v katerikoli lekarni, ki je odprta tudi ob sobotah in nedeljah in kjer imajo vedno na razpolago farmacevte za nasvet.« V lekarni dr. Čermelja lahko spregovorite tudi v slovenščini. Odgovoril vam bo gospodar z uslužbenci in tudi gospa Mirella, ki je doma iz okolice Fro-sinoneja in se je naučila lepe pojoče slovenščine. V Trstu in okolici so še druge lekarne, kjer je doma slovenščina. Sovodenjski lekarnar in član SDGZ Marko Rojec, je bil celo več mandatov predsednik goriške stanovske zbornice. Slovensko zdravniško društvo, ki združuje naše zdravnike, lekarnarje in EVRO 1,4279 $ -Q,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. decembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 22.12. 21.12. ameriški dolar japonski jen 1,4279 130,83 1,4368 130,10 98105 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 9,7498 43,6041 66 8200 43,7900 67,3000 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsn^k'! ti int" 7,4420 0,89305 UI ,D\J\J\J 7,4415 0 89180 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 10,4295 8,3650 W,0 y i ov 10,4035 8,3520 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 26,266 1 4987 26,361 1 4938 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 274,28 15,6466 274,53 1 1 la2 NOVE NOTRANJE OBLOGE HI-TOUCH. INSTALIRANE. , ■ . 1 AIRBAG ZA KOLENA NA VOZNIKOVI STRANI. * INSTALIRAN. SISTEM START&STOP*. INSTALIRAN. ft SISTEM BLUE&ME TOM TOM* ' INSTALIRAN. ft ESP S HILL HOLDER-JEM. INSTALIRAN. Punto Evo 1.2 Active na bencin 65 CV, promocijska cena € 9.500 (IPT izključen) neto državna spodbuda kot po Z. Št. 33/2009. Pr. finansiranja: brez predujma, 46 obrokov v višini € 218,66, "Prestito Protetto in Protezione Marchiatura SavaDNA" vključena za € 680,70, stroški za postopek € 300 + kolek, obrestovanja TAN 0%, TAEG 3,15%. ^ožnost financiranji zavarovalnih polic proti kraji/požaru in Kasko brez obresti za celotno obdobje trajanja pogodbe. Z izjemo odobritve SAVA. Ponudba velja do 31/10/2009 pri koncesionarjih, ki pristopajo k pobudi. Slika vozila je informativnega značaja. Punto Evo 1.4 na bencin 77 CV: mešana poraba goriva (l/km) max 5,9. Emisije COz (g/km) max 139. * Dodatki niso vključeni v ceni. Za nove motore MultiAir: zmogljivost do +12% in emisije COz do -16% za Punto Evo 1.4 na bencin MultiAir Turbo 135 CV glede na Punto 1.4 na bencin Tjet Turbo 120CV. Trst ulica Flavia 104 - Tel. 040 8991 911 - Tržič ulica C. A. Colombo 49 - Tel 0481 790782 / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Naše voščilo v sliki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 9.50 Koncert ob 140. obletnici ustanovitve bolnice Bambino Gesu 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.20 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.05 Aktualno: La rosa dei venti - L'isola che c'e 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Dok.: Speciale SuperQuark 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Variete Videocomic 6.15 Tg2 Costume e societa 6.30 Dokumentarec: Dubai, oro ed ec- cesso nel deserto 6.45 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.35 Nan.: Tracy & Polpetta 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 13.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.30 20.30, 23.25 Dnevnik 19.00 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 22.40 Nan.: Brothers & Sisters - Segreti di famiglia 23.40 Film: Il grande Joe (pust., ZDA, '98, r. R. Underwood, i. B. Paxton) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.10 Šport: Smučanje - Parallelo di Natale 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medicina generale 23.00 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.25 19.35 20.30 21.10 0.05 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Desiree (dram., ZDA, '54, r. H. Koster, i. M. Brando, J. Simmons) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Hook - Capitan Uncino (fant., ZDA, '91, r. S. Spielberg, i. R. Williams, D. Hoffman) Film: American Graffiti (kom., ZDA, '73, r. G. Lucas, i. R. Dreyfuss, R. Howard) 9.00 10.05 10.50 12.00 12.05 12.45 13.10 14.05 14.35 17.00 19.00 20.00 20.10 20.15 20.30 21.00 23.35 23.40 0.30 Klasična glasba Nan.: Daniel Boone Talk show: Formato famiglia 16.00 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea Variete: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: Pagine e fotogrammi Aktualno: ...Attualita Aktualno: Videomotori Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Športne novice Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Musa Tv Deželni dnevnik Film: Oremus, Alleluja e cosi sia (western, '73, r. A. Caltabiano, i. S. Rome) Tg Montecitorio Aktualno: Il cronometro rosa Dok.: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 22.05 0.00 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: La vera storia di Babbo Natale - Santa Claus (fant., V.B./ZDA, r. J. Szware, i. D. Moore, J. Lithgow) Aktualno: Cosi stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Dok.: La Gaia Scienza Resničnostni show: S.O.S. Tata Resničnostni show: S.O.S. Adolescenti: istruzioni per l'uso Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Canale 5 Jt Slovenija 1 8.40 9.10 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 15.20 16.30 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Un angelo in famiglia (dram., ZDA, '04, r. G.S. Brown, i. M. Baxter) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo pillole Film: A casa con Babbo Natale (kom., Nem./Avstrija, '08, r. G. Kubach, i. C. Neubauer, B. Schir) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Un bianco Natale a Beverly Hills (kom., ZDA, '05, r. P. Werner, i. P. Montgomery, C. Manheim) Resničnostni show: Grande Fratel-lo Kviz: La Stangata (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Brignano con la O (v. E. Brignano) Variete: Zelig Off O Italia 1 6.05 7.00 7.30 9.20 10.20 11.20 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.10 23.10 Nan.: The War at Home Nan.: Sabrina, vita da strega 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Un genio sul divano Film: La guerra dei bottoni (kom., V.B., '94, r. J. Roberts, i. J. Coffey, G. Fitzgerald) 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Wildfire Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Cory alla Casa Bianca Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: La ruota della fortuna VIP Nan.: CSI Miami Nan.: The Mentalist (i. S. Baker) Nan.: Eleventh Hour ^ Tele 4 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Otr. nan.: Sejalci svetlobe (pon.) 10.55 ZGNZ - Big father 2 (pon.) 11.25 Dok. odd.: Osvatina (pon.) 11.55 Spomini Lojzeta Slaka (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Pogovor s predsednikom republike dr. Danilom Türkom (pon.) 14.20 Alpe - Donava - Jadran (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.20 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti (prenos) 20.45 Pogovorna odd.: 19 let po plebiscitu 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje {T* Slovenija 2 6.30 7.00 8.10 8.35 10.00 10.15 12.05 13.40 14.00 16.00 16.30 17.55 18.40 19.00 19.20 20.00 22.40 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 23.40 0.30 Zabavni infokanal Infokanal To bo moj poklic - Izobraževalna serija (pon.) Iz arhiva TVS - TV dnevnik 23.12.1991 Knjiga mene briga (pon.) Spet doma (pon.) Hri-Bar (pon.) Črno beli časi Leto 2009 (pon.) Mostovi - Hidak (pon.) Film: Moderni časi (pon.) Nad.: Kingdom (pon.) O živalih in ljudeh - Oddaja Tv Maribor Slavnostna seja državnega zbora (prenos) Z Damijanom Film: Šepetati konjem (pon.) Gregor Čušin: Hagada, monoko-medija, Tv priredba predstave MGL Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Tednik 14.50 Globus 15.20 Vas tedna 15.50 Novoletni koncert: Pihalni orkester Koper 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Kraji in običaji - morska obzorja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Šport 19.25 Slovenski magazin 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 City Folk 21.10 22. Mednarodno srečanje pevskih zborov 21.45 Canto de strada - s skupino Rudi Bučar & Calegaria 22.20 Artevisione 22.50 Srečanje z... 23.20 Iz ahiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Šport 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 Svetovalna oddaja z veterinarjem; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Dan samostojnosti in enotnosti; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Dan samostojnosti in enotnosti; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.