t........................................................"ji
i Pripovedka o fantu, bi }g z maEkami oraf. I
(Nadaljevanje.)                                            I
Čez nekaj časa je bilo pa tam blizu j kraljestvo dano na stavo, da kdor bi z dru- I zega nadstropja ujel jezdeč na konju prstan, j ki se mu bo spustil skozi okno, tisti bi dobil J kraljestvo in kraljičino. Ko starejša dva bra- ! ta zvesta, začela sta tudi očeta prositi, naj \ bi vsakemu kupil konja.                                     i
„Bova tudi midva poskusila  srečo". Res j je oče kupil vsakemu konja, mlajši pa je na peči z mačkami oral in se jima je smejal in rekel: „Kaka sta vidva neumna, Če sta ravno v šolo hodila, ko gresta tja na stavo!"
Ko onadva odideta, pobere on svoje mačke, vzame mesengasto uzdo, gre tja na tisti travnik, jo potrese, in glej, takoj pride | tisti mesengasti konj in prinese za mladega | kneza obleko ali opravo. Fant sleče navadno obleko in obleče prinčevsko,katero mu je prinesel mesengasti konj. Obleka je bila vsa z me-sengom vezana. Fant sede na konja in jezdi proti grajščini. Ko ga zagledajo, pozdravljajo ga kar od daleč, in vsi so hoteli, da I bi bil najproj poskusil stavo. Pa je rekel: „Le drugi naj naprej stavo poskusijo, ki so že delj časa tukaj; jaz sem pa nazadnje prišel, bom  pa tudi najzadnji igral." Kraljičina ga
je tudi od daleč videla in si je mislila: „Ko bi ta dobil stavo, potem bi bila srečna." Vsi so stavo poskusili, pa nobeden ni ujel prstana. Prišla je vrsta na mladeniča, ki je imel mesengastega konja; zaleti se okoli grajščine in ko pride pod tisto okno, iz katerega 30 vrgli prstan, kar seže v roko, pa je imel prstan na prstu.
Radi bi bili govorili ž njim, pa je kar zletel in izginil in šel tja na tisti travnik ; ročno sleče mesengasto obleko in obleče navadno, pobere svoje mačke in gre ročno domov na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, vpraša ju precej, kateri je stavo dobil.Rekla sta:,, Neki tak mladenič je prišel, ves je bil v mesengastem oblačilu, on je dobil prstan." Nobeden ni vedel, kdo je bil. On pa reče : „Saj sem vama prej pravil, da sta neumna, če gresta. Jaz doma z mačkami na peči orjem, pa mi je zmerom dobro."
Ko ni vedel kralj, kdo je dobil kraljest-I vo in kraljičino, razglasil je še jedenkrat, da kdor bo pri grajščini z najvišjega okna zlato jabolko dobil na konji jezdeč, njegovo bo kraljestvo in kraljičina. Ko to dva brata zvesta, spet očeta prosita, naj bi smela iti srečo poskusit; morebiti da dobi kateri zlato jabolko. Oni pa, ki je na peči z mačkami oral, smejal se je in rekel: „Kako sta neumna ; saj ne bosta ničesa dobila! Jaz pa bom doma z mačkami oral, pa mi   bo   zme-
rom dobro." Ko ona dva odideta, pobere mladenič svoje mačke v torbo, vzame srebrno uzdo in gre na tisti travnik, potrese uzdo pa pride tisti srebrni konj in prinese za princa obleko. Bila je vsa s srebrom vezana. On za-jaše konja in zdirja proti grajščini. Od daleč ga že pozdravljajo. Vsi so hoteli, da bi on prvi poskusil srečo, pa je rekel: „Le drugi naj prej poskusijo, ki so dalj časa že tukaj, potlej bom pa jaz." Vsi so poskusili, nobeden ni dobil jabolke. Sedaj poskusi ta, pa jo je prvokrat dobil. Na to ročno odide, da niso vedeli kam, na tisti travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo svoje mačke in ročno gre domov na peč z mačkami orat. — Onadva prideta, domov, bila sta prav žalostna; ta jima pa reče : „Saj sem vama prej povedal, da sta neumna, ko tje hodita. Jaz doma na peči z mačkami orjem, pa mi je zmerom dobro."
Kralj spet ni vedel,kdo je dobii kraljestvo, kdo je dobil prstan in jabolko, zopet je dal razglasiti, da kdor bi imel takega konja, da bi na vrh graščine šel po stopnicah, tam pridobil lep venec in potem skočil jezde na tla, on bo dobil kraljestvo in kraljičino. Spet to izvesta brata in prosita očeta, naj bi jima kupil prav živa konja. Res jima je oče kupil, mlajši se jima pa smeje : „Kako sta neumna; jaz pa doma na peči z mačkami orjem, mi je pa zmerom dobro." Potem sta onadva odšla,
ta pa je pobral svoje mačke in vzel tisto uzdo in je Sel na tisti travnik, potrese uzdo in pride tisti zlati konj in prinese prinčevsko obleko. On sleče navadno obleko in obleče prinčevsko ter zajaše zlatega konja proti grajščini. Kralj je bil razglasil, če pride zopet tisti princ, naj se rani, da ga bodo potlej poznali. Ko ga zagledajo, začeli so ga pozdravljati. Kraljičina je mislila: „Ko bi dobil tale, ki je tako zal, kakor solnce." Vsi so hoteli, naj bi prvi poskusil, pa ni hotel, rekel je: „Le drugi naj prej, ki so prej prišli, jaz sem naj-zadnji." Vsi so poskusili, pa nobeden ni mogel gori. Naposled pa on to poskusi, bil je pa tako ročno gori, kakor bi mignil, in v trenutku je bil zopet na tleh, kakor blisk. Nikdo ga ni mogel raniti. Kraljičina pa je bila močna žalostna, ko ni vedela, kde je bil. Ko pride na travnik, ročno sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, konju sname uzdo, mačke pobere in gre naglo domov na peč z mačkami orat. Ko brata prideta domov, bila sta žalostna, on pa ju vpraša : Kako je bilo, ali sta kaj dobila ?"' Pa rečeta : „TakSen mladenič je prišel, čisto je bil zlat: Ta je dobil venec, pa nobeden ni vedel, kam je izginil." Brat jima reče : „Saj sem povedal, da sta neuma, ko hodita tja. Jaz pa doma za pečjo z mačkami orjera in mi je zmerom dobro."
Nato je prstan, jabolko in venec pregledoval na peči.
Ko je oče prišel v hišo, je pa videl, da ima njegov najmlajši sin tiste reci, ki so bile dane v stavo. Oče je precej šel kralju povedat, da ima njegov najmlajši sin prstan, jabolko in venec. Kralj mu je rekel, naj pride sin k njemu. Oče gre domov, fantu pove, naj gre h kraliu, fant pa reče : „Le pojdite kralju povedat: Kakor je njemu daleč od mene, tako je meni do njega." Oče gre kralju povedat, kaj je rekel sin. Ko mu pove sinov odgovor, zavzame se kralj in ukaže najlepšo kočijo nap reči in s seboj vzame lepo prin-čevsko obleko. Ko pride do tiste hiše, bil je fant za pečjo in je z mačkami oral. Kralj vpraša očeta, kje je tisti fant, ki ima prstan, jabolko in venec. Oče pokače za peč in kralj reče: ,,Tako, ti imaš?" Fant pravi: „Mislim, da imam I" in pokazal je tisti zlati prstan, zlato jabolko in zlati venec. Potlej ga je kralj oblekel v lepo prinčevsko obleko, katero je prinesel s seboj in potlej mu je rekel: ,,Sedaj pojdeš pa z menoj !" Fant je rekel: „Že grom, toda drugače ne, da vzamem mačke s seboj. Maček ne pustim, dokler bom na svetu." Kralj mu reče, naj jih vzame. Pa je pobral mačke v torbo in jih vzel s seboj. Ko pridejo do grajščine, vede ga kralj gori. Kraljičina je bila pa prežalostna, ko je dobila tega buteljna. Fant je rekel: ,,Tukaj imate kar špicasto peči; kako bom pa z mačkami oral?" Naglo so mu morali piano peč pozidati, da je potlej z mačkami oral. Drugi so se mu pa smejali in ga imeli za norca.            (Konec sledi.)