ira^sr! , IT A ^ A. A v Zedinjenih državah.:- M ■ ■ /1 ^^ I ml /1 B-^ ■ ■ ■ ■ /1 M In the United States:- 1 Velja za vse leto... $3.00 § VJ M ii. 1. kj ^ ' iXlw V/l/11 f Issued ev" day except f P •: Ima 10.0(X)nar^nikov:- | Ugt 8loven8kih delavcev - Ameriki. |^.:S^and Holidg:. | TELEFON PI8AXMX: 4687 COETLANDT. Entered u BeeondOUi« Matter September tL, 1MB. at the Poll OMm at Hew Tort, V. T. ander the Act of Congttu of March 3. 187». TELEFON PISARNE: 4(87 OOKTLAMST, NO. 172. — ŠTEV. 172. NEW YOEK, THUKSDAY, JULY 24, 1913. — ČETRTEK, 24. JULIJA, 1913 VOLUME XXL — LETNIK XXL Avstrija in Rusija se zavzemata za močno in neodvisno Bolgarijo. SITUACIJA JE DOSEDAJ ŠE N EIZPREMENJENA. NOV POSLANIK RUMUNSKA JE PREDLAGALA SRBIJI IN GRŠKI, DA NAJ PRENEHA S SOVRAŽNOSTMI. BOLGARSKA BO PRECEJ OŠKODOVANA. MIROVNA KONFERENCA V BTJKARE-ŠTU TEKOM DVEH DNI SE BO SKLENILO V NIŠU PREMIR- i JE PROŠNJA ZA POMOČ. NAVDUŠENO PREBIVALSTVO V j DRINOPOLJU. -o Berolin, N*-ni<"-ija. 23. julija. — Novico o zopetnem zavzetju Dri-»opolja j*' sprejelo tukajšnje ča-»opisje > preeejŠnjo brezbrižnostjo. Diplomatični krogi niti ne slutijo. kako s»- bo kcineala balkanska kri/;« Velesile bodo še nekaj časa mirovale in čakale nadaljnega razvoja Fakrum je, da se Avstrija in Rusija zavzemata za močno i Bolgarijo in jo ne boKta pustili ] kar tako zlepa razkosati, bodisi od strani Turkov, bodisi od s^da-i njih zaveznikov. Dunaj, Avmrija. 23. julija. —i Avstro-ogreki poslanik v Petro-j uradu, grof pl. Thurn-Valaassina, j bo iz zdravstvenih oz i rov odsto- j pil Njegov naslednik postane j s«-k<-ijski šef (trot* Esterhazv. Sofija, Bolgarsko, 23. julija. — Itumi tiski kralj Karol je odgovoril na tretjo brsojavko kraija Ker-; dinarida, da je rumunska vlada ! /«• nasvi-toviil« začasno premirje sklenjeno v Nišu | že tekom dveh dni. <>enerallttjtnant amerikanske ar-1 made * pokoiu. Nelson A. Miles,! je naprosil amerikansko dnižbo Rdečega Križa za nujno pomoč. , Carigrad, Turčija. 23. julija. — K.'t- se je j K) Sofiji nazširila govo-riea. da so Turki pri prihodu v j Drinopolje uganjali grozovitosti. j je naznanilo tukajšnje vojno ministrstvo v posebni uradni brzo-j javki. da je sprejelo prebivalstvo! turško vojaštvo z velikanskim navdušenjem. Od veselja jokajoče ' ženske so obsipavale vojake in častnike s cvetjem. Atene, (Jrško, .julija. — Nek i tukajšnji list poroča, da je bil j vprizorjen na grškega ministrske-j g« predsednika atentat, ki se jej pa ponesrečil. Bolgari so baje po-skušali njegov voz pognati z di-1 nauiitom v zrak. Aretiranih je' šestdeset oseb. Spcr med nemškimi parobrodni-mi družbami. Berolin, Nemčija, 28. julija. — Med Hamburg-Amerika parobrod j no družbo in Severonemškini i Lloydom so nastale resne diferen- i ee. ki privedejo lahko do tega, I da bo razveljavljen dogovor, ali j takozvani "North Atlantic Ship-1 ping Pool ". Povod sporu je dala najbrž uvrstitev "Imperatorja" v službo. Voditelji Hamburške čr-te zahtevajo baje sedaj večji de-lež na pasažirskem prometu kot je bilo dosedaj medsebojno dogovorjeno. Navajajo se še drugi vzroki, kar bo dalo morebiti povod. da bo ta ali ona družba izstopila iz zveze, nakar bo seveda ista i prenehala obstajati. Velikanska stavka v jI bakrenih rudnikih II države Michigan. (Posebna brzojavka Ol. Naroda). • Calumet, Mich. 24. julija. — , , V vseh rovih Copper Country Ca- j ; lumet in Hecla je danes ponoči iz- ! bruhnila stavka. Zaprti so vsi rovi. Stavkujoči delavci zahtevajo i priznanje unije, dva moža mesto enega pri oskrbovanju enega stroja ter osemumo delo. Družbe nočejo ugoditi zahtevam, Vsled stavke bo prizadetih 18.000 mož. Ka- j ko dolgo bo trajala stavka se ne ' Paketna pošta. Občuten udarec za ekspresne družbe. Zvišanje teže in znižanje pristojbin pri paketni pošti Washington, D. C.. 23. julija. Generalni poštni mojster Burleson je izdal odločbo, katero mora seveda še potrditi kongres, glasom koje se bo zvišala dovoljena ] teža pošiljatev potom paketne pošte in obenem znižala pristojbina. ; Ta odločba pomeni za ekspresne I družbe večji udarec kot pa je bila uvedba paketne pošte. Dasiravno je šest prvih mesecev obratovanje ! pi ineslo $14.000.000. je znašala j povprečna teža paketov le 6 fun-'tov. Pošiljalo se je torej pakete, ki prinašajo ekspresnim družbam j najmanj dobička. C4eneralni poštni mojster je zvišal dovoljeno težo paketov od 11 funtov na 20 ter znižal pri tem pristojbino za j prvo zono 150 milj odpetih centov za prvi funt in en cent za vsak i nadaljni funt na pet centov za prvi funt in en cent za vsaka dva nadaljna funta. Ekspresnim druž-bal se bo s tem odtegnilo najbolj i dohičkanosen promet, (reneralni ... ! postni mojster je mnenja, da je » | po postavi upravičen izdati tako; : odločbp, vendar pa je za jutri po- j j valjen pred poštni senatni komi- jtej. da opraviči svoje postopanje. Ženska kot cestni nadzornik. Philadelphia, Pa., 23. julija. — : 1 Danes je bila imenovana prva žen- i ska za nadzornico cestnih pometa- j čev in sicer neka Mrs. Edith W. j j Pierce, ki je prestala skušnjo za ! ' civilno službo kot prva z 95 toč-j i kami. Njena naloga je v prvi vrsti ta, ! da zanima organizacije in posa-j mezne osebe vseh stanov za čistost cest ter da drži v šolah in privatnih stanovanjih tozadevna predavanja. Zavidanja vredna glava. St. Louis, Mo., 23. julija. — j Strešni delavec Edward Horner j je padel sto črevljev globoko z, nekega dimnika na jekleno streho. | Za nameček je dobil na glavo še čeber s katranom. Horner je odklonil vsako zdravniško pomoč ter se je podal veselo žvigžaje proti domu. Novi kitajiki poslanik za Združene države. Mesto odpoklicanega poslanika Mr. Chang Yin Tanga je bil imenovan kitajskim poslanikom za Združene države Mr. Alfred Sze. Mrs Sze je eden najmožnejših in najnaprednejših mladih kitajskih uradnikov. Prideljen je bil preje poslanistvu v Washingtonu ter jt absolviral Cornel 1-vseneilišče. Star je kakih 40 let. Abstinent — konjaki tat. Minneapolis, 23. julija. — I. C. Russel, nekdanji županski kandidat na prohibicijskem programu se bp moral zagovarjati pred sodiščem zaradi konjske tatvine. < Požar v Binghamton. Število mrtvih - 67. Danes se bo pričela preiskava-o vzrokih strašnega požara, ki je uničil toliko življenj. PREMALO IZHODOV. | Dosedaj se je ugotovilo, da bi se ilahko rešilo veliko več delavk. Mrliči pod razvalinami. Binghamton, N. V., 23. julija, i 67 oseb, med kojimi je bila večina 'deklic pod 20 leti in le dva mož-i ka. je postalo žrtev strašne požarne katastrofe, ki je uničila tovarno Binghamton Clothing Co. Deset nadaljnih oseb umira v bolnicah. Od 26 mrličev, ki se nahajajo v mrtvašnici, se je dosedaj moglo identificirati le šest. Ostali so tako spačeni, da je vsako identificiranje nemogoče. Zdravniki izjavljajo, da bo komaj mogoče najti vsa trupla, ker jih je več docela zgorelo. V ušesah nekega trupla so našli uhane ter po njih spoznali pred-delavko Mrs. Mary Frver. Našli so tudi neko roko z demantnim prstanom. ki bo najbrž tudi služil v identificiranj? trupla. Dve mrtvi deklica sta imeli v rokah denarnice. Policija naznanja po poročilih z bolnic in izjavah sorodnikov, da je v celoti našlo smrt 65 oseb. 17 deklic leži v bolnicah s težkimi poškodbami in deset teh leži v agoniji. Vse so tako težko opečene. da jih niti lastni sorodniki ne morejo spoznati. Poslujoči coroner Wilson i/. Whitney Point je dospel danes sem ter prične jutri » preiskavo. Dokazil nega materijala je zelo malo, le podrtije in par železnih drogov, preostankov rešilnih lestvic. j V prvi vrsti se bo ugotovilo, kake varnostne priprave so bile u-i službencera za slučaj ognja na j razpolago. Pri zadnji inšpekciji j novembra meseca 1. 1. se je izkazalo. da so bile potrebne nove stopnjice v notranjosti poslopja 5 ter da bi morale k oknom voditi posebne stopnjice. ker so bila okna sicer previsoka, da bi jih mogle deklice doseči. Take stopnjice i so se nahajale le pri par oknih in k tem oknom so planile deklice I najprvo. V gnječi pa so se suvale : druga drugo nazaj v ogenj. - j Dr. Friedmannov pacijent umrl. V Bellevue bolnici vNew Yor-ku je umrl včeraj ponoči 19-letni Anton Barton, ki je dobil dve injekciji dr. Friedmannovega pro-tituberkulozncga seruma. Barton je bil sprejet v bolnico 12. marca teer je dobil prvo injekcijo v marcu, drugo pa v aprilu. Niti prva niti druga mu nista pomagali. --—-—. Važna predloga, j Washington, D. C., 23. julija, i Poslanec Bryan iz Washingtona ' je danes predlagal da bi prevzela vlada vse železnice in premogovnike v Alaski. Predloga obsega popoln načrt, kako bi se dala cela stvar izvesti. Nemška sodba o Nicaragui. Berolin, Nemčija, 23. julija. — Nemško časopisje ostro obsoja nameravano pogodbo med Zdr. državami in Nicaraguo. Pravi, da se je predsenik Wilson zopet povrnil k sistemu "dolarske diplomacije/' ml Jubilej kardinala GKbbonsa. Baltimore, Md., 23. julija. — Kardinal Gibbons praznuje danes v krogu prijateljev svoj 79. rojstni dan. Več«evropskih vladarjev mu je brzojavno čestitalo. Predavanja tajnika Bryan^. Abel, Ja., 23. julija. — Danes je tukaj predaval, .državni tajnik Wiliam I. Bryan in se nato podal v Panoro, kj[er bo imel nadaljni dve predavanji. Z Ellis Islanda. i Grbasto dekle in naselniški uradniki. Lakoničen odgovor iz Wa- ' shingtona. Ne bo deportirana. k Včeraj se je dogodil na. otoku solza iteresanten slučaj, ki jasno kaže, da je zadnji čas začela na-selniška oblast malo milejše postopati. Inkvizicija je obsodila 17-letno grbasto Marijo Frank v deporta cijo.. Zastopnik nemške družbe za izseljevanje se je pritožil in višja instanca je podala sledeč odgovor : — < 'loveka z grbo se ne sme smatrati za pohabljenca, ker je vseeno sposoben za vsako delo. Marija. Frank, ki je pa drugače prava krasotica. se bo podala k neki svoji prijateljici v Chicago kjer upa dobiti službo guvernante. Deportirali bodo 25-letno Frie-do Met ta. ki je prišla s svojim sedemletnim sinom sem brez vsakih sredstev. Pravi, da se nahaja njen mož nekje vNew Yorku, toda njegovega natančnega naslova ne ve. Ker so uradniki prepričani. da se ne more v veemiljonskem mestu najti tako hitro kakega človeka. jo bodo enostavno poslali naza j. Ustrelil očeta. 14-letni deček je nevede in nehote ustrelil očeta. Posledice nameravanega presenečenja. Da se prepriča o hrabrosti sina in njegovih prijateljev, ki stanujejo že mesec dni v šotorišču ob Smith Creek pri New Brunswick, se je podal včeraj zjutraj kontrak-tor John Thompson iz Port Reading s svojo trinajstletno hčerko proti šotorišču terse vlagel tam v zasedo, odkoder je izstrelil iz svojega revolverja par slepih patron proti šotoru. Njegov 14-Ietni sin Christian, kateremu je bil dal preje njegov lastni oče revolver in slepe patro-ne je skočil iz šotora ter ustrelil parkrat proti mestu, odkoder so prihajali streli, v mnenju, da so ( potepuhi napadli šotorišče. Kmalu nato je prišla iz grmovja proti dečku joka je njegova sestra ter mu povedala, da je ustrelil očeta. Deček sprva ni hotel verjeti deklici. ker mu je bil oče dal le slepe patrone. Hitel je proti imenovani zasedi ter našel tam očeta. — mrtvega, s prestreljenim srcem. Oblasti so našle britko jokajoča otroka. Nesrečnega strelca niso aretirali. * M. Kolizija na morju. Portland, Me., 23. julija. — Vojaška jahta "Gloncester" se je zadela včeraj ponoči v svetilno ladjo. K sreči, da ni bila kolizija močna, ker bi se drugače lahko pripetila velika nesreča. "Nikdo" ni kriv! Bridgeport, Conn., 23. julija. — Preiskava o nesreči na New Haven železnici je dognala, da 'sploh ni nikdo kriv in nikdo odgovoren za nesrečo'. Za varstvo delavcev. Washington, D. C., 23. julija. V zbornici je bila danes vložena predloga, da naj se osnuje poseben odsek, za delavsko varstvo, ki . bi pripadal delavskemu depart-mentu. Naceloval bi mu posebni 1 komisar. Odsek se bo bavil s preiskavo različnih nesreč, ki se do- 1 gajajo po rudnikih in tovarnah. Prva državljanka v Cook okraja. Chicago, 111., 23. julija. — Ade-la Missikaitis. predsednica litvin-skega ženskega kluba, je lahko i ponosna, ker je prva državljanka1 v Cook okraju. c i Intervencija pomeni vojno, -- pravi Mehika. Vlada Združenih držav namerava dovoliti uvoz orožja vsem strankam v Mehiki. PRETIRANA POROČILA. Ameriška vojna ladija je našla dozdevno ogrožene Amerikance iz-van vse nevarnosti. Washington, D. C., 23. julija. Zopetno obravnavanje nevtralitet-nega vprašanja smatra administracija za najvažnejši korak v s vrh o rešitve mehiškega vprašanja. Med predsednikom Wilso-nom in voditelji strank se bodo vršile konference, kojih namen je, uveljaviti zakonitim potom, da se vsem strankam v Mehiki dovoli uvoz orožja iz Združenih držav. Za ta predlog se je že izreklo veliko kongresnikov in je verjetno, da bo zakonodaja z veliko večino sprejela tozadevno predlogo. Prepoved uvoza orožja v Mehiko je bila izdana v času. ko je obstajala v Mehiki oil Združenih držav priznana vlada. Sedaj pa ne eksistira nobena taka "iada. Tako so tudi konstitucijonalisti v severni Mehiki izjavili, da jih le pomanjkanje orožja zadržuje od hitre in koneč-ne zmag«1. Ameriške vojne ladije. ki .so bile odposlane v mehiško vodovje, poročajo državnemu departments da so bila poročila o nevarnem položaju Amerikancev očividno pretirana. V senatu se je nadaljevalo z raz pravo o situaciji v Mehiki, vendar pa senator Fall ni silil v ospredje s svojo resolucijo, o kateri smo poročali včeraj. Mejico Ciudad, 23. julija. — Današnji listi so prinesli poročila o debati glede Mehike v zveznem senatu v Washingtonu. Vsi listi so ogorčeni nad postopanjem zveznega senata in list ''El Pais" pravi koncem svojih izvajanj: "V najbolj razupitem delu mehiškega glavnega mesta je najti več razsodnih in poštenih mož kot je večina ameriških senatorjev/' Velika večina, Mehikancev pa je vendarle mnenja, tla ne bo prišlo do intervencije potom Združenih držav. V tem smislu,se je tudi izrazil prejšnji mehiški poslanik! v Washingtonu, Manuel Calero. Ta izjavlja, da bi bila intervencija pr\ i korak k vojni. Obsojeni odvetnik. London, Anglija, 23. julija. — V Old Bailey sodišču je bil danes obsojen odvetnik Arthur Newton, ki je postal slaven tekom morilne-ga procesa proti dr. Crippenu, na tri leta težke ječe. Obtožen je bil. da je osleparil tekom let 1911. in 1912. dr. Hans Torša, bogatega Dunajčana za svoto $115.000. Newtonov sokrivec, Berkley Barnard pa je bil obsojen na osemnajst mesecev ječe pri težkem delu. Sodnik je označil hudodelstvo obtoženca kot podlo zaroto. Pri dokazovanju se je izkazalo, da se je od Dunajčana izvabilo denar pod predtvezo, da bo nesel, dobro naložen, bogate obresti. Nenavadna najdba. W. Hartford, Conn., 23. julija. Pred 46 leti je našel nek Ed. Kee-nev na pokopališču želvo, kateri je vreza 1 v hrbet črki E. K. in letnico 1867. Nato jo je izpustil in danes po 46 letih, jo je zopet našel. Sedaj jo ima razstavljeno v oknu. * -—-- i' * Visoka kazen. Austin, Tex., 23. julija. — The Standard Oil Co. je danes morala plačati državni blagajni $500.000 kazni, ker je kršila anti-tnistno postavo. 450 tisoč je plačala v papirju, 50 tisoč pa v zlatu. j - Avstrijske sufragetke. Več žrtev eksplozije. P o voden j v renski dolini. Oviran promet. Papež je sprejel Kanade« v avdienci. PRETEČA NEVARNOST. Viseči stolp v Pizi je v nevarnosti, da se podre. Strel v angleški poslanski zbornici. Budimpešta, Ogrsko. 23. julija. Tukajšnje slušateljice juridične fakultete so na dobro obiskanem shodu sklenile, da bodo v vseh ozirih nasprotovale vladi, če ne dovoli ženskam volilne pravice. Shod se je vršil še dosti mirno, policija ni stopila v akcijo. Dunaj, Avstrija. 23. julija. — V tovarni za municijo. okraj Dunajsko Novomesto, se je pripetila grozna eksplozija. Pet delavcev je bilo na mestu mrtvih, šestnajst je težko ranjenih. Rim, Italija, 23. julija. — Papež je danes sprejel v posebni avdienci 64 canadskih romarjev, škof Michael F. Fallon, vodja delegacije, mu je izročil $2000 Petrovega novčiča. Papež se je dolgo pogovarjal' z njimi in-jini podelil slednjič svoj papežki blagoslov. Berolin, Nemčija. 23. julija. — Povodenj v južnem delu države je zavzela širše dimenzije. Iz Stras-sburga poročajo, da je Ren silno narastel: plovilni promet se ne vi si več. Piza, Italija, 23. julija. — Svetovno znan .viseči stolp v Piz.i je v nevarnosti, da se podre, ker je voda udrla v fundament. Oblasti so storile vse potrebno, da preprečijo morebitno nesrečo. Temelj bodo poskušali izsušiti. London, Anglija, 23. julija. — V poslanski zbornici je danes zvečer počil strel. Sprva so mislili poslanci, da je streljala kaka su-fragetka, toda pozneje se je dognalo. da si je to neumestno šalo privoščil nek član socialističnega kluba. Vstrelil ni iz revolverja, ampak z navadno otroško pištolo. Posledica stradanja. K sodnikovi udovi Elizabeti B. Mail in je prišel danes ponoči nek neznanec in jo pričel daviti za vrat. Na obupne klice .je pritekla v sobo njena mati. ki je prepodila bandita. Po dolgem iskanju ga je policija aretirala in dognala, da se imenuje Edward Klein. Star je 2K let. Na policijski stražnici je izpovedal. da je poskušal ukrasti Martinovi nekaj zlatnine, ker že tretji dan ni imel nobene jedi v ustih. ——————--- ■■ . ,| Denarje v staro domovino pošiljamo; K. $ K. $ 6.... 1.10 130.... 26.60 10.... 2.15 140.... 28.66 16.... 3.16 160____ 30.70 20 --------4.20 160.... 32.76 26.... 6.20 170.... 84.88 30.... 6.26 180.... 38.86 36--------7.26 190 ____ 38.90 40.... 8.30 200.... 40.90 46--------9 30 260____ 61.16 60--------10.30 300.... 61 36 66--------11.86 860 ____ 71.60 60.... 12.36 400 ____ 81.80 66--------13 40 460.... 92.00 70.... 14.40 600.... 109 ois 76--------16.48 600.... U2.70 80.... 16,46 708.,.. Ho.i6 «6.... 17.46 800.... 163.60 90.... 18.46 900____184,00 100.... 20.46 1000.... 204.08 110--------22.60 2000____ 407.00 120.... 24.66 6000....1017.08 Poštarina je všteta pri teh svo-' tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAXSSB, 82 Cortlandt St., Net* York, N. YJ 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O. "GLAS NARODA" • (Slovenic Daily.) Owned wd published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO. Secretary. LOUIS BENEDiK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addri-dstfsi of above olfivt-rs ; 82 Cortlan.lt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Zm celo leto velja list ?a Ameriko in Canado ........................$2.00 ** pol leta....................... 1.50 ** J t to 2a mesto New York . ..... 4.00 " pol leta za. mesto New York ... 2.00 ' ** Evropo za. Vse ieto...........4.10 Im>1 leta.............2.55 " retrtlfcta............ l^U "GI.AS NAHODA" izhaja vsak dan t P_»gviem.-i nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") t issued every day except Sundayu and Holidays. Subscription yearly $3.00. f AdTWtiMment or* agreement. Dopisi brez podpira in osobnouti se ne { I priobčajejo. Denar naj so blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-si mo, da se narn tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pobijat v am naredite ta nasiov: -GLAS NARODA" 62 Cortiandt St., New York City. Telefon 4<>7 Cortiandt. Meso i i Južne Amerike. Vlada Združenih držav je odposlala v .Južno Ameriko in Avstralijo lzvedenee, ki naj bi airiti-rali lata /a živahnejši eksport lin vsi, ki pride po novem tarifa na prosto listo. Ta odredba je ena najpamdnejših, kar jili je v zadnjem času odredila zvezna vlada. Prim da Im» v« .'* praktične vrednosti kot pa deset kriminalnih obtožb proti čikuškim nosnim baronom | Ameriški izvedenei naj po naročilu nase vlad«- obiščejo južnoameriške in avstralske veleklav-j niee t«-r naj dajo tam natančne inttrukeije, na kak način je tre-j ba I azpošd jati Meso, da bo lahko: prišlo brez zavlačevanja na tu-j k a j in j i trg. Tukajšnji mesni ba-j roll! seVi'da lie bodo z veseljem pozdravili tega koraka vlade.; K« r pa vaini izjavljajo, da je visokih eeji mesa v tej deželi krivo : v pivi vrsti nazadovanje števila! klavne živine, nimajo tudi nobe-1 nega vzroka, da bi se pritoževali, ako skuša vlada odpomoči pomanjkanju svežega mesa s tem, i da skuša iti na roko uvozu mesa. j Zivi, n iinjM»rt mesa i/ Južne | Amerike pa ne bo le znižal viso-t kib cen mesa, temveč bo tudi Ida K ode j no vplival na izvoz iz naše države. fvoneeno je v«ii lar trgovina le izmenjavanje blaga iti či- ' sto naravno je, da si stojita uvozi in izvoz \ gotovem razmerju, da tudi posamezni narod prodaja tjakaj kjer kumi ie * J* J Mr J * Obžalovati je, tla nova tarifua predloga z ozirom na ta ekonomski print-ip ni sestavljena bolj na prineipu reproeitete. To bodo izkušnje v Južni Ameriki, kjer še pred par leti niso hoteli ničesar vedeti \ kamor bi se preselil, i ' Rekel sem: v sled gmotnih ti-; 1 uančnih razmer. Sedaj si vzemi-' i ino naprimer društvo s sto člani,, ! ki ima v blagajni tisočak (žal, \ Ida se jih v takem stanju prav j tnalo-nahaja . na kar je seveda i j /.e precej ponosno. Slučajno se pa ! ravno tja priklati kaka bolezen,! ; kolera, črne koze ali kaka druga . i • taka morilka in vrže polovico! j društvenikov v posteljo; društvo J ; uiti za en mesec nima dovolj dv-1 ; na rja. in kaj bi počela društva, ki so finančno še na slabšem sta- i lišču? Kaj menite, da ne trpi tu-j di Jednota vsled lega .' Prav go-j ' tovo, ker nihče ne bo pristopil k ; Jednoti, ako ne zaupa društvu. Vidite, tu je vzrok, da »e tok 110-I vili članov dan za dnem omejuje. < e se pa ta tok ustavi, kaj po-j ; tem ' Drugič je potreba združiti društva vsled ved nega preseljevanja, j Po sedanjem sistemu je prestop : 'od enega društva k drugemu ja-; ko otežkočen. Vsako društvo ima I svoja pravila in svoje nazore, to-I rej član, ki hoče prestopiti, se bo 1 nehote vprašal, kako vendar to, . saj je vse ena Jednota. Vzemimo . si naprimer člana, ki je že 10 let . plačeval asesinente enemu dru-; št vu, privadil se je onih obredov x in nazorov, sedaj se je pa kot de-j lavee moral preseliti. Prestopi H je k drugemu društvu s prestop- ! t nini listom kol član ene in iste or-H t. ganizacije. našel je pa vse druga-! . če: drugi nazori, drugačna pra-1 i vila, večja ali manjša podpora. | < Vi,Iti tako.' Slučaj laliko nanese, j . da bi oni član takoj po prestopu . zbolel. Društvo, kateremu je še .i prav malo vplačal, mu mora da-,, jati podporo, ono društvo pa, ki . je dobivalo od njega skozi 10 let .j mesečne pn&|»evke in mu ni še nič i . izplačalo, nima sedaj nikakih ob-' .jvezuosti do njega. Je li prav ta-,iko? V obratnem slučaju nastane I ravno enaki vprašanje: ("emu tako.' Jako potrebno je ustanoviti ,! skupni podporni sklad in Jedno-x ta bi s tem zadobilu večji ugled. Ta misel je pa prav lahko izvedljiva. Vsako društvo naj po te\ilu svojih članov vplača v bolniški sklad gotovo svoto, toliko. da bi sklad narastel pri za-. j 'tku na kakih 20 do 30 tisoč dolarjev. Društvom, ki so v dobrem ! finančnem stanju, je to lahko mo-roee. za bolj slaba je seveda tež-_.;>•, a je zato ravno zanje toliko v.-čjega pomena. To ni nikak po-»k. ne navodilo, pač pa je nekaj. t v;ir članstvi«, ztlruženo v Jednoto, j neobhodno potrebuje. Drugo glavno vprašanje je , združitev naprednih podpornih . organizacij. To s.' mi dozdeva ja-i ao važna in potrebna stvar. Cenjeni člani in članice raznih • podpornih društev! Ni še dolgo od tega, ko smo čitali v časopis-1 i ju o ustanovitvah podpornih organizacij in o njih bujnem na-| pivdku. Danes čitamo, da se želijo združiti v eno močno trdnja-, vo. Kaj pa v bodoče? Ako se združimo, b nlemo s ponosom zrli na svojo veliko stavbo, ki bode last naroda in katera bode lahko kljubovala vsem nezgodam. V tej zgradbi boderno zvezani kot v i resnici člani enega naroda in enega razreda. Ako pa splava ta dobra misel po vodi in 'ostanemo razcepljeni kakor dosedaj. Kaj potem V doglednem času bode-:no fit al i iz našega časopisja, da ta ali ona podporna organizacija še dobro obstoji. I*- še malo in popraševali se bodemo, v kakem stanju s«* nahaja. Kaj pa bodo posledice tega? To je vprašanje, katero mora vsakega zanimati. Vem, da bo marsikdo rekel: Ti, ; ti bukovi Tone, ti pa res malo preveč govoriš! Ali, dragi prija-lelj. to je fakt. kateri se s številkami dokaže. Kot potrebuje riba 1 vode za svoje žfvljenje, tako tudi : potrebujejo naš., podporne Jednote, Zveze iu društva enega ze-dinjenja. Pomisliti moramo, da I smo en narod in en razred, čemu : torej tako velikanskih stroškov? i Poglejmo, koliko nas stanejo šte- , vilne konvencije, koliko nas sta- . nejo uradniki, ki so kljub temu J še pičlo plačani! Ako še pogleda- J mo na zakone poedinih držav, vidimo, da jih z našim poslovanjem prav v obilni meri kršimo. IV si ubogi narod nabavi pravico poslovanja za svoje številne organizacije v poedinih državah naše j Unije, kakor to predpisujejo za-i koni, mora plačati ogromne stro-j ške na račun voditeljev uboge ! mase. Zopet se ponovi vprašanje: j Zaka j tako? j Prijatelj in sob rat! Vsi ti ne- i i potrebni izdatki se lahko potoni i | združenja vsaj za polovico zmanj-' saj o. Kaj pa Slovensko Zavetišče? j | Krasna ideja, ustanovljena je! V duhu vidim mlado, bujno, krasno j devojko sredi širne puščave; ti-: I soče duš se trudi, da bi jo spra-J vile na varno, a nobena nima pra-; ; vega poguma, vsaka se boji divjih zveri, ki ji znajo prekrižati, i načrt. Ta mala. a tako zala stvar- j ; ca pa zdihuje in kliče na pomoč ; svoje vodnike, da bi jo vodili do 1 j zaželjellega cilja. In zdihovala bo 1 tako dolgo, dokler se ne bodo organizirali njeni voditelji in podporniki ter tako premagali vse j zapreke. Združene podporne organizacije so kos privesti Slovensko Zavetišče na svoj cilj. Marši- - kak dciar. ki sedaj roma od dru- ■ št v« k bolniku, od bolnika pa v gostilno, bi potem ostal v Zaveti- ■ | šču na korist posameznika in na-i roda sploh. Kaj pa posamezne naselbine in ! društva? Bi li one tudi imele kako korist od združenja ? Vzemimo » si n. pr. naselbino Claridge, Pa. Tu je, ako se ne motim, pet slo-t venskih društev, spadajočih k ■ raznim Jednotam in Zvezani. Na-» jemuina od dvorane za društvene . seje nam pobere $10 mesečno; ve-» liko stanejo razne druge potrebščine. V združenju bi se vsi ti ve- - liki izdatki znatno zmanjšali. a poslovanje bi bilo lažje in vzor- ! nejše. uradniki boljše plačani in I ! konečno bi se lahko ukrenilo še ; marsikaj koristnega in dobičko--j nosnega, kar bi bilo zoj>et v splo- - ■ šjio korist. i Ali bode naša vrla J. S. K. J. v prihodnji podporni organizaci-, ji.' Recimo, da bo, kajti v na-t sprotnem slučaju bi lahko v do-' glednem času zamujeno priliko - brit ko obžalovali. Duh časa nas i kliče: Naprej za slogo in napredek ! T ret ie glavno vprašanje je pa pravica poslovanja v poedinih državah. Za to vprašanje razmotri- ■ vati pa prosim one, ki so kaj bolj - informirani o zakonih poedinih i držav, da pridejo s svojimi nasveti na dan, ker nikakor ni umestno, da se članstvu vso zadevo zamolči in se šele na konvenciji pri- > de žn j o na dan. ") Ker je zbrano dijaštvo mnenja, da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohodkov podpornim društvom, ampak je treba delo za zboljšanje socialnega stanja slovenskega dijaštva fun-dirati globlje, treba najti forum, kjer bi se moglo posvetovati celokupno slovensko dijaštvo o aktualnih splošnih in specialnih vpra- šanjih dijaškega podporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socialne konference v Ljubi j ani, ki naj se vrši že letos ! jo priliki ljubljanskega dijaškega cvetličnega dne. 11. Slovensko dunajsko dijaštvo, zbrano na shodu dne 14. ju-Jnija 1913, smatra za umestno, da j aranžira združeno, brez razlike 'struj in strank, v zimskem semestru zabavne prireditve na Dunaju. kojih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slo-venskega dijaškega podpornega društva. • Zadružne klavnice in mlekarne. — o- N .: deset eni zveznem zborovanju centralne zveze nemških kon-sumuih zadrug v Draždanih je poročal sodrug Angst iz Bazileje o zadružnih klavnicah in mlekarnah. Njegovo poročilo je zelo zanimivo, ker kaže, kaj vse se lahko doseže s smotreniui, solidar-j nim delom. Zadružna klavnica in i mlekarna v Bazileji je last Splošnega konsumnega društva. Angst .j«- povedal: Splošno kousumuo društvo j«* največja gospodarska zadruga mestnega bazilejskega kantona, ker od 142.000 prebivalcev je 35 tisoč članov konsumnega društva. t«> se pravi: skoraj vsi družinski predstojniki. Pri društvu mso včlanjeni le delavci, temveč tudi drugi stanovi in sloji in pred vsem srednji stan. Skupnega prometa je bilo milijonov, od teh odpade po 7 milijonov na klavnico in mlekarno. Po izjalovljenem poizkusu pred tridesetimi leti preskrbuje sedaj zadružna klavnica tretji del vsega konsuma mesa Bazileje in ne dosega le ob-restovanja in amortizacije kapitala t* r pripisov javnih iu tajnih rc/.crv, timveč dobiva ;o člani še pO os. m odstotkov. Število oseb, vposlenih v klavnici, znaša iu delovne razmere so za 20 odstotkov boljše kakor v drugih klavnicah. Za prodajo mesa in drugih mesarskih izth'lkov je urejenih 27 prodajaln in v 18 prodajalnah razpečavajo poleg drugih življenskih potrebščin tudi ine-sarske izdelke. Važno načelo za ureditev zadružne klavnice je. da je n«* vodi mesarski strokovnjak, temveč trgovec, ki mora biti spreten organizator in prepričan zadružnik. Klavnica "Splošnega konsumnega društva" v llazib-ji i ne preskrbuje z mesom le članov v mestu, temveč razpošlje svoje blagti tudi 200 kilometrov naoko-l<» manjšim konsuninim društvom. Ustanovitev klavnice naj s«» izvrši le na nujno prigovarjanje članov na glavnem zborovanju, ;:at«i da čutijo člani moralno dolžnost vzdrževati podjetje. Tudi pri nakupovanju živin se je izkazal trgovec spretne jšega nego slrokovnjak. Približno 90 odstotkov volov in več kakor 50 odstotkov prašičev nakupujemo v tujini. zlasti na Danskem, v Švediji in na Norveškem. Razen tega u-važnino tudi zmrzlo meso iz Argent inije. Velike težkoče povzroča obrat mlekarne. Pred vsem obstojajo težkoče v tem, ker je do-važanje mleka nestanovitno. Velike množine mleka je treba zato dostikrat predelati v sir, ki ne do-uašji nobenega dobička. Kljub temu svetujem vsaki konsumni zadrugi. da ustanovi veleklavnice in mlekarne. V leksikonu zadružnega gibanja ne sine biti besede 4 nemogoče". V živahni debati, ki se je razvila na podlagi tega poročila, je povedal dortmundski delegat Krollig, da je "Delavsko kon-surnno društvo" v Dortmundu u-stanovilo velik obrat za pitanje prašičev in je doseglo že prvo leto 10,000 mark čistega dobička. Tako si pomaga delavstvo vsepovsod, da se reši krempljev trgovskega kapitala. To in ono. Ljudski kralj. Najbolj ljudskega kralja imajo razven Črnogorcev Norvežani. Da, Norvežani so v tem oziru še na boljšem: njihov kralj ni vladav po milosti božji", temveč ''po volji narodovi", in torej ni pravzaprav vladar, temveč narao dedni predsednik, ki ga sicer nazivi jejo "gospod kralj", toda kraljevske moči mu ne dajejo. V najnovejšem času so mu celo odvzeli pravico potrjevati zakone, tako da bodo sklepi zbornic« veljavni tudi brez podpisa kraljevega. Nor- Slovensko katoliško B —B podp. društvo svete Barbare E-- -B . Zedlnjene države Neverne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi PenmyIvama. ODBORNIKI i l-iadMdnIk: MARTIN O E ROMAN, Box CM, Foraal City, ft* f^ud^r« lTedcidnlk riiiltornega odbora: KARO L. ZALAK, Bn i47, For*st City. Mk 1 uadJioruIk: SAC PODVA8NIK, 47S4 Hatfield 8t., Plttaour«, U. iaadKornik: FRANK SUNK, Bu Mill St.. Luttrne, Pa IU. uadscriUk: ALOJX TAVČAR, Cor. N. — Ird Nt. Bv«k •»rtac«. KJTS POROTNI IN PRIZiVNI ODBOR: Fretlaeo»l*l Ma« m voXUjaJo L tajnika IVAN VlLlAK, T. O. TVt M f«Ut i ..U*, T*. I>r«BtT«xo (luUu J« "CUUAB M AR ODA", ! vežanom se je to zdelo komedija : 'da bi kralj nekiij potrdil, kar sklenejo izvoljeni zastopniki naroda j to je bifo zu u ji' popolnoma izklju-, čeno, vsled tega, k«*r bi tega sploh j ne prenesli. In podpisovati vse ;, povrsti — ali bi ne bilo to potrata ; časii in liavailiut formalnost ' Nor-; vezani pa nimajo radi rormalno-jsti in vsled tega so Norvežani o-iprostili kralja tega podpisovanja, j da bi na ta način ne tratil časa. j Pred tm pa so r/.r vzeli kralju pra-vieo, podeljevati odlikovanje in j redove, ker nimajo — kakor pra-j vijo — prav nikakršne potrebe po i odlikovanjih. Kralj Norvežanov samo "'zastopa." narod pred ino-| zi'ihstvom, toda v vladne zadeve se ne vmešava. Kralj je samo najbolj spoštovani državljan in dobro pazi, da bi svoji veljavi ne škodoval s tem, tla bi se v kaj nepotrebnega vmešaval. O kakšni o-sobni moči se sploh ne govori, | kralj je tudi ne zahteva, ker je zelo skromen in vzdržljiv. Nima telesne si raze, nima dvorjanov, ne vozi se v posebnem vlaku ali v salonskem vozu. temveč mu zadošča voz prvega razreda. — Pred kratkim se je udeležil ustanovitve nor-veško-ameriške paroplovne družbe. V navadni meščanski obleki, druge namreč sploh ne nosi, se je peljal skupno z ministri in poslanci. med njimi je bilo tudi mnogo socijalistov, — in prav nič se ni oil njih razločeval. Vsled tega je kralj tudi splošno priljubljen, da. naravnost oboževan, in liionarhi-stična misel dobiva od leta 11)05., ko so vrgli švedskega kralja Oskarja, v deželi vedno več tal. Vsled tega je tudi popolnoma o-pruvičeno vzkliknil norveški ministrski predsednik Knudsen, ki ji' leta 1905. glasoval za republiko, v svoji uapitnici: "Kateri narod na svetu ima takega kralja kakor Norvežani.'" Največji vedopad na svetu je slap reke Kssequibo, oziroma njenega dotoka Potara v Južni Ameriki — Kaieteur. Odkril ga je leta 1870. Anglež Browne; do-slej je še neizrabljen. Slap pada čez lliu m širok granitni prag 250 m globoko, in sicer popolnoma svobodno, ne da bi mu padec motil kak otok ali druga ovira. Višina tega vodopada je približno petkrat večja nego pri Niagari, za polovico večja neg<> višina Vik-torijinik slapov v Južni Afriki in za okroglo 100 m presega višino stolne cerkve v Kolinu. Širok pa Kaieteur seveda ni tako, kakor navedeni slapovi in tudi toliko vode nima. To pa odtehta njegova višina, tako da je njegova sila dokaj večja nego Niagare. Kaieteur se ceni na 1.265.000 konjskih sil, Niagara jih ima pa le 1,200.-000. Lepe deklice ne varujejo rade na slepoto ljubezni. NA PRODAJ. Mesnica z vso novo opravo na ! najlepšem prostoru v slovenski naselbini se takoj proda za nizko ceno. Podrobnosti d^je lastnik. Pišite pa na uredništvo "Glas Naroda", 82 Cortiandt St., New-York City. (23-25—7) IŠČE SE več izvežbanih šivalk za izdelovanje otroških slamnikov in slamnikov za dečke. Stalno delo. Dobra plača. T. \V. Walsch, 285 Mercer St., New York City, (24-26—7) Koledar za leto 1914 se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj ^'0 centov s pošto vred. rpravništvo (this Naroda. ICBET ANJ E PAB NHČ OV KEOAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA t ■____ ________ PAHNIK ODf'LDJB V išt. Paul.......julija Southampton 1'rinz Fr. Wilh. fJ ir,.Bremen. Lapland ...... ,, AntweipeD Martha WajLia^tuo ,, ^r.'Trsit - Ki ume. Kpriuz Willi... '^' bremen liyildam....... Jt tii • U'otterriim. Kais. Fr. Ji»s. 1. ,, 1'rsl-Kiumc Pennsylvania ,, a i Hamburg La Provfence... ,, :il tlarre Cedrie ........ ,, 31 i.iverpool Chicago........aug. 1 Havr« . Olympic (novi; ,, u Southampton Vaool La Ijorraine ____ ,, 7 Havre Phibiludelpbia.1 ,, s.Southampton Zetland........ ,, t» Antwerpen Majestic ..... ,, li Sontliampton <«eorge Wash. „ Bremen Imperator........ ,, V Hamburg K. Willi.d. (Jr. \1 Bremen Rotterdam ....i l*j Rotterdam Glede ceie zs parobruda« liatk« ia vas druga pojassila obrmits •« ' «az F BANK lillU 82 Cortiandt St.. New York Oitr. ZAHVALA. Podpisani se tem potom zahvaljujem tvrdki Frank Sakser, ki mi je posredovala, da sem dobil svoj denar iz starega kraja točno in poeeni. Obenem priporočam to tvrdko vsem rojakom. Vsakdo naj se z zaupanjem obrne nanjo v enakih slučajih in gotovo bo v popol 110 zadovoljuost postrežem Onnalinda, Pa., 21. julija 1913. Jakob Debevc. Išče se JOSIP VEBER, po domače Kopanlen iz Cirkniee na Notranjskem. Pred enim letom se je nahajal v Kiehwood, \V. Va. ' Za njegov naslov želi izvedeti njegov prijatelj, zato prosimo, da se javi na uredništvo lista "(«las Naroda", S2 Cortiandt St., New York City. (2-J-25—7) Rad bi izvedel za svojega brata JANEZA PRIMOŽIČ. Doma je iz Podslivnice pri Cirkniei. Pred A. meseci je bil v Fenrick, W. Va., in od takrat nisem več slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov sedanji naslov, da ga mi javi, za kar bodeni zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Primožič, P. O. Box 56G, Blaek Mountain, N. C. (22-25—7) r GONEMAUGH DEPOSIT BANK East Conem&ugb, Pa. 54 Main St. Najsignrnejša banka z vlož-no glavnico 50,000,00. Hranilne vloge obrestujemo j po 4%. Se priporočamo Slovencem in , Hrvatom. Cyras W. Davi*, prtdiidiik W. E. Wiuiafcr, blagtjnik. VeMMMMMnMMMMMMMNHHMMr (etvorica. (Spisal Andreanov.) "Mestni zrak — lehak korak!" je odmevalo v ozkih ulicah sred-njevaakega mesta... In zdaj f... V zimi je šlo nedeljsko jutro skozi široko mestno ulico. Prišlo je, kakor hi se zbudilo iz sneženega polja, ki je dremalo v tihih sanjali pred mestom in se smehljalo in dajalo prijateljsko roko belim, mrzlim goram, ki so mu pošiljale u sneženih in ledenih vi-■Noein kratke pozdrave — otroku. Zu<"udeiio in ložno so dvigale po parkih in vrtovih palme svoje košate glave nad južnim snegom in oranže >o zrle boječe v nepričakovanega gosta... Visoko p« »d Streho velike, go-Httodwke hiše je zanetila mlada žena že v zgodnjem jutru ogenj v mali kuhinji. V obrazu so ji bila za'"rt a na bta treh otrok. Zavita v gorko, zimsko ruto je sedla za staro ognjišče in se zamislila skozi nizko okence na belo cesto v prvi sneg. Z Ognjišča pa se je dvigal le tfost, lw-l diui, ki je grel za mrzle stene. V prvi sneg se je zamislila in govorila sama s seboj: "Zgodnje jutro prinese s sebaj prvi sneg, vsepovsod je, kakor bi pokril bel t» uak in lehak pajčolan, potem debel in gost prt pusto in "težko naravo. Vs.- je lepo in v snegu ni stopinje. Ah, to je mlado življenje. to j«- tvoja prva mladost! In ti, Elvira, si imela tudi svojo mladost!... l)a. lepa je bila tvoja mladost, zdela se ti je kakor to jutro v snegu, v katerem ni Še ptičičine stopinj ice. .. Ah, ravno tako je bilo!..." je težko vzdih-nila in zadrhtela. ko je zagledala mladega človeka prvega v snegu. On pa je pustil stopinjo za seboj ko se še ni dobro pokazal. Elvira j" videla prvi korak in prvo stopinjo. ki se ji je zdela velika in globoka ter ji postajala tem temin* jša, čim bolje jo je hotela videti. Temne težke misli so ji bili pred očmi, ene so ji kar švigale mimo, druge pa so se leno vlekle kot bele megle preko globoke doline; videla jih je, kakor bi se ji dvigale iz one prve, globoke ste-1 pinje... Elvira je čutila te težke misli, bi jih lahko prijela in objela z obema rokama, tako blizu so ji bile. In mladi človek se j i oziral. le dalje je ker se mu "je lepo zdelo hoditi belo, mehko pot... Pustil je za seboj drujro stopil«". in tretjo... KI viri so postajali misli " težje, straši; *jše, kakor bi nosila temne stopinje že eelo življenje v svoji mehki duši - "Velik in trden je bil prvi korak in Paj so njegove!" < lovek, ki ga je videla iti mimo. je bil njen Albin, ki se ji je zdel |e v mislih mlad..." EI vine črne oči so še vedno gledale skozi okence na belo ulico in zrle za stopinjami. Tresla se je trdega mraza, ali čutia ga ni. Dvoje dolgih kit je imela razpu-ščeiuh mimo suhih ramen, spletenih iz mehkih kostanjevih las. Nežni roki je držala rahlo sklenjeni in kot mrtvi na suhih kolenih. V kuhinji je bilo do groba tiho in le težke misli so polnile mračni prostor... "Mamica!" — Glas je bil tih in kot bi bil od nekod le odmeval... , Elvira pa ni slišala, ne videla in je (»olutiho izgovarjala misli: "Da. on je bil, Albin je šel s košem mimo in nesel je kruh, ki ga je sam opekel čez noč. In še gor ni [»ogledal. Je li videl da sem jaz pri oknu in ga vidim TNi mogel ? ( Se je sramoval? Ni hotel!... Ah, strašne misli... težke skrbi___ ] dolge noči brez pokoja !" < "Mamica " — Mil in globok je ! bil vzdih in slišale in razumele so ga le temne, neme stene. < "Njemu sem dala mladost, ah, , vse sem mu dala in on mi je po- i vrnil s trpljenjem. Sprejemala I *ei» vse in trpela, ker je rastla s, trpljenjem ljubezen... Vse lahko t pre trpi m in prenašam, ker ga lju- 1 bi m v Danici, v Borisu —" i "Mamica-" — je zopet vzklik-/1 Jiila sedemletna Verica, ki je sta- f la bosa in v beli srajčiči aredi ku- 1 hinje ter že stopila korak proti * Elviri. j "Otrok — moj!... - — Dvoje, 1 največje ljubezni polnih vzdihov je zaihtelo med nizkimi stenami in mati in hči sta se držali v tesnem objemu... Nizke in temne stene so molčale in prežile v prej samo Elviro, v tihem prostoru polnile le grozo * in strah. In zdaj?... Kakor bi bile zaklete že dolga stoletja in bi prišla čarovnica ter jih rešila, so y jele oživljati, polniti kotičke s ti-} him življenjem... Življenje je * dihalo v dihu ljubezni... 1 Elvira je bledela. Držala je Ve-" rico v naročju, ki jo je bila za-' vila v svojo ^orko, zimsko ruto. " Mlado, nežno telesce se je treslo * kakor bi stalo v mehkem snegu, * in šklepetalo z belimi zobki. Tudi } Elvira je zdaj čutila mraz, ki jo ' je zdajpaždaj prijel za rameni. 1 "Verica, ti je hudo mraz?" jo " je vprašala bleda Elvira s itihim, materinskim glasom in jo pogla-" dila po mehkih laseh, ki so pada-1 li dekletcu na gladka ličica, jih napol zakrivali in mu krasili ne-1 beški obrazek. "Ah, ne — mamica, saj sem pri tebi... " — To ni bil Veričin odgovor, marveč njen vzdih... Tn pogledala je tako lopo Elviri v globoke oči in kakor dihnila je besede, polne ljubezni: "Mamica, tudi tebe trese mraz.'' Elvira je videla te angelske oči, pritisnila t»jsrto na prsi njeno lepo glavico in kakor zavpila: "Verica, Vera. .. jaz se trese m same ljubezni!" Padla ji je težka glava in zakrila nedolžni obrazek... Kar se odpr-> vrata sobe, iz katere se je razširil težak zrak, in na pragu je stal petletni Boris. Kratke letne hlačice je imel na sebi in lahko srajčico. Dolgi, zlati lasje so skrivali mala otroška uhlja in visoko čelo, kjer so mu bili prerezani. Z razprostrtimi rokami se je zagnal čokasti dečko in hitel k Elv.'ri in Verici, ki ju je zagledal v gorkem objemu: "Mamica ! Tudi jaz... jaz..." "Da. tudi ti, Boriček, pridi,... pridi!" ga je klicala Elvira in mu že molela naproti desnico, da bi ga vzela v naročje. In Boriček je bil srečen, kako se je smehljal, ko ga je gorko poljubila dobra mamica in ga pritisnila k sebi. A kdo je bil srečnejši od Elvire! M lrno je gledala Verica svojega bratca in ga rahlo pol>ožcala po mehkem, rdečem licu. Boriček pa se ji je tiho nasmehnil in iskal E1 vi rinili oči, ki so ji bile zopet na beli cesti, globoke, zamišljene, kakor bi gledale le tropo črnih, mrtvih ptic, ki so poginile zapuščene v trdem gladu. . . "Slišiš, ms.mica !" in Boriček jo je prijel za epo bradico. Prestrašila se je Elvira in misel ji je šinila v glavo: "Kaj, če bi me razumela otroka?...*' "Mamica, poslušaj, mamica!" je silil Boriček v njo. ki ga ni prej slišala. "Kaj ti je dete moje?" in ga je poljubkala. "Kajne, mamica, Verica je tudi tvoja in Danica in —" ji je začel naštevati, ki ga je v trenutku razumela. je že vedela, kaj ji ima vse povedati, in z živim poljubom mu je vzela besedo iz us»t, iz njegovih nedolžnih, ki bi jo morala slišati. "...in papa!" je zatrepetal Veričin glas in molče je zrla vma-ter... " . . .in pa - pa!" je jecljaje ponovila Elvira, ki jo je pretresla In-seda. čeravno je bila kratka in tako enolična... Prcbledela je in groza jo j e lomila; v pest je skrila svoj lepi, suhi obraz in težko vzdihnila : "In vendar — ga ljubim!..." Gorje je morala Verica vse razumeti !--------- Deseto je odbilo in že davno je Šlo nedeljsko jutro mimo lepih, visokih hiš in palač. Dolge, iteinne : steze so se vlekle v belem snegu. Ime božje, koliko jrh je bilo! Koliko jih je šlo, ki so hoteli svoje, nove poti... Veliki gospodi in gospe v gorkih kožuhih so prihajali in odhajali. Mlade gospodične so hitele. a beli, zimski gospo-dič jih je oviral, da so nerodno prestopale, komaj lazile in se je pogreznila drobna nožiea do tr- i dih tal. Veseli dečki in deklice so skakljali po nebeškem prahu v l>elih volnenih jopieah in kapi- ! cah in visoke, svetle škornjice so jim varovale nežne nožiee pred ] mokroto in mrazom. Vse je bilo tako zimsko lepo!... * ( Gori v nizki, temni kuhinji vi- } soko pod streho lepe, gospodske hiše se je obračala ob ognjišču m ] mizi visoka in vitka postava med nizkimi stenami. Mati in hči sta ] se držali Elvirine v črni obleki kakor nočna senca. V njenih očeh i sta bili bol in žalost, kakor ne bi ] že dolgo okusile tihega veselja, kot bi hrepenele po njem... Elvi- \ [ rine sedaj niso bile na uliei, ki je i in mrgolela v polnem življenju, ] - marveč so bile v Verici, v Borič- ] ku in Danici, ki je bila tudi že - vstala. V njih je videla življenje, : , a vse drugo življenje kakor na > uliei: v njih je iskala onega tihe- ' - ga veselja, po katerem je žejalo i njene globoke oči in mehko dušo. ) Vesela sta skakljala Boriček iu - štiriletna Danica po gorki kulii-i nji, se lovila okrog stolov in okoli mize in se zagnala k mamici ali - pa k Verici, ki je mirno sedela - pri oknu in gledala na ulico. Sreč- - na je bila Elvira s svojimi otroci. > Pridni so bili ubogljivi, le včasih , je kateri tiho zajokal, če je bil i lačen in jo je pro$'l kruha, a mu ■ > ni imela kaj dati. Čokasti Boriček in živa Danica sta če med sabo > igrala in večkrat se nista še zme-, nila za drugo. Verica je hodila v - šolo, zna .a je lepo pisati in brati • ter je bila najpridnejša meti vse-i mi učenkami. Zato ji je posojala dobra učiteljica različne knjige, iz katerih je brala vedno lepe pri-i povedke, pravljice in povesticc. - Elvira je zapazila, kako se zami-i sli včasih Verica, vidi njene oči, ' ki hočejo v daljo polne lirepenc-' nja... Tn ona je dobra ž njo... "Boriček, Boriček!" kliče veselo Verica. 4'Pridi hitro, in tudi , . ti, Danica!" i "Kaj, kaj je. VeHca?" sta hi- i tela obadva. "Lej ga, malega dečka, kakor . si ti- v beli jopici, kapici in v lepih škornjieah! Lej jo, malo pu-. nico, v rdeči jopici in beli čepici! , Kako sta lepa. srčkana, kajne?" 1 "Jej! jej! Kako sta ...srčka- : na!" sta se čudila, venomer zrla , skozi okno in se posedla nehoto- < ma ob Verici. i "In tam pelje konjiček ob glad. kih saneh dA*oje deklic in dečka in med njimi sedi gospa v črnem 1 , žametu. Gotovo je njihova mamica," je mislila Verica in pogledala v Elviro:; pri tem so se srečale hčerine oči z materinimi... L "Jej ! jej ! jej!..." je bilo Bo-ričkovo in Daničino veselje. ! "Lej, lej, mamica, kako lepo... lepo!..." je hitela k nji Danica ! in se je oklenila. "Tudi jaz... meni!..." je prosila in v veliki radosti so ji zastajale besede. "Da. DanČi, tudi tebi... tud: tebi..." jo je tolažila Elvira in ; pogledala na Verico in Borička. i . Tiho, pritajeno veselje se je vlilo 11 tudi čez njena lica, čez njene mehke ustne se je vleklo v brid-! ko zadovoljnost in v duši ji je bi-!1 lo do groba težko.. . "O. da bi se še jaz peljal kdaj j tako!" je vzdihuil deček, ki je slonel ob Veričinih kolenih in se J zbudil iz kratkih sanj. ki so ga 1 bile nesle na lahkih perutih le za trenutek na gladke sani in ga je 1 I že bliskovo peljal brzi konjiček mimo lepih hiš in palač skozi ši- 1 roko mestno ulico... A bile so le ] san je in misli! "In jaz s teboj. Danica in ma- 1 mica in — je odrezala pri zad- ( nji besedi in pretreslo jo je... Elvira je videla boječe oči. ko se 1 je ozrla na njo, in čutila je vse. . . "Da. tudi jaz... jaz..." je skoraj vpila Danica, hitela k brat- J cu in se splazila Verici v naročje. Elvira je bila opravljena pri * kuhanju in pospravljanju, zdaj- ' pazdaj postala in se zamislila, ker ] je morala gledati vse to, in nelio- J t on i a je kdaj izgovorila besedo sama pri sebi, ki jo je slišala in 1 razumela le Verica. Da, srečna bi bila. ko bi le misli ne bilo, da ne ' bi imela le med otroci teh misli, ki se ji zagriz«jejo v dušo. Pa 1 vendar so trenutki v življenju, * ko je človek miren in srečen. In J tudi ona je zaživela in uživala s med svojo deeo take trenutke, ki s pa so kratki, v veselju in sreči... 1 Pri oknu je bila trojica Elviri- 4 na in njihove mlade, nedolžne oči * so se vesele kopale v čisti sreči, v 1 sreči, ki jo objema le živo hrepe- 1 nenje, ki jo vidijo le njihove oči, s ki si ustvarjajo iz vsega vse v ne-' skončni lepoti in meri. Elvira jih J je razumela, čutila in videla je ono srečo živega hrepenenja... z Srečna je zdaj bila med njimi in t mirna______r Daljna, v otroških dušah zasa- 1 njana sreča je združila mlado 1 trojico, ustvarila je živ kip in ^ vanj izlila neskončno hrepenenje. 2 Sveta roka velike umetnosti! Gor- 11 je mu, kdor ga oskruni, proklet v naj bode! o "Ali, Boriček!" je začela Veri- *J ca. "Ti še ne veš, kaj vse ima F svet. In kako je velik'ta svet!" *J "Kako je velik?" je radoved- j no vprašala Danica. 1J "Velik, velik je, neizmerno ve- 13 lik, kakor je veliko modro nebo" v .. Tako ji je razlagala Verica 11 in ji kazala z rokami in z očmi. v Boriček pa se je čudil. s "Verica, kaj ima vse svet?" i] bi rad on vedeL "Mnogo, mnogo... Ce bi ti pravili tri cele dni in noči, ne bi končala. In kaj jaz vem, kaj je še vse na svetu! Koliko je lepih igračk, zlatih in srebrnih, koliko lepih podobic in čednih oblekic! Kje so lepe palače in daljni, visoki gradovi s svetlimi sobami, ki kar bleščijo in žarijo čistega zlata in srebra... In taiu daleč je globoko morje, po katerem se zibajo veseli ribiči v svojih čolnLh in hitijo brze ladje kakor bele utve mimo obmorskih vasi in mest. Pa tudi mali dečki imajo svoje barkice, v katerih se vozijo s svojimi prevodniki v mirnih in tihih valovih ob bregu gor in dol, dol in gor. .. " "Jej! Oe bi imel tudi jaz kdaj takole barkico!" si je zaželel Boriček. "Če je velik veter," je nadaljevala Verica, 'nastanejo visoki peneči valovi, premetajo barko zdaj sem, zdaj tja, jo visoko vzdignejo ter jo treščijo ob breg med ostro skalovje. Barka se razbije in vsi ki so v njej, se ž njo potopijo v globočino morja, ki je njihov grob"... "Jaz se ne bi peljala na taki barki," je menila Danca in v oči ji je silil že strah pred razburjenim morjem. "Pa tudi lepe reči se go"riijo po svetu," je pripovedovala Verica, "Iz enega kraja imajno veselo pripovedko, iz drugega lepo pravljico in z tretjega dolgo povest. Med temi so resne, polne misli in žalostne"... je naštevalo dekletce in njene oči so iskale materinih ... Elvira jih je že čutila; saj je pogledovala na to svojo trojico polno hrepenenja, saj je poslušala Verico, z njimi je mislila in hrepenela... Bila je umetkica živega kipa, ki ga je smela le gledati in ga razumela... Mirna je bila. isto tiho veselje je bilo v njenem obrazu, isti tanki in lahki smeh ji je krožil na žametnomeli-kih ustnih, isto daljno srečo so gledale njene črne oči in se naslajale v njej z Verico. Boričkom in Danico... Zlati trenutek zasanjane sreče!... Tiho je postalo v kuhinji, ko je umolknila Verica. Mučen je bil ta rakratni mir in globoka tišina. Elvira pa ni mogla k, d« sem prodal od 23. marca 2) Zdrava, Cista stndeočna veda naprej nad 60 rojakom farme v največji eIo- 3) Zdravo podnebje, turodna klima in Driiazm venski farmarski naselbini v 4) Dober trp doma in dobr^ielMnične^zve« s Velikimi indu- PRFDN^^f UKE^ W^SC- atnjalnimi mesti. I nau "KEDNO kupite farmo, glejte, da imate poleg 5) Nizke cen«, lahki obroki ter nobene čifutariie arogih tndi TE ugodnosti, brez katerih niate v ____ """»rije. stann usprSno izhajati. . Še je proetora za 150 rojakov. Pridite in oglejte ,i to zemljo kraJ "^a, ko vidite kaj raete ic kako raste. J J° 0 . f ^ Tu bodo samo Stovenei, tujcev ne bo med nami. .33 ^.SESSSS. „. f J; I Razne zanimivosti. si i i h' ^ Izkoriščanje visokih vodopadov. 45 let je preteklo, odkar je " Francoz Aristide de Berges kot v prvi uporabil 20C m visok vodo-e- pad za obrat na žagi v Lareevu v i- francoskih Alpah. Leta 1S81. je o. istotam v enako svrho vpregel lo 500 in visok vodopad. Vse je pri-e- čakovalo, da bo veliki pritisk ob e- otvoritvi vse cevi popolnoma zme-•a)čkal, toda nič hudega se ni pripe-In tilo. Dolgo časa so se podjetniki a izrabi tako visokih padcev izogi-o. bali, ker to v primeri z naprava-la mi s srednjim in nizkim pritiskom je ne bi bilo gospodarsko. Šele v zad-ie njem desetletju, ko se na vseh in straneh izkoriščajo naravne vod-e- ne sile, so začeli zopet izrabljati la velike padce. V zapadnih Alpah 5! so sedaj 3 naprave po 600 m. pri Staldenn v Wallisu ena s 700 in in rt- v Pirenejah ena z 940 m izrablje-e- ne višine; naprava, ki izkorišča padec Tancvskega jezera do Vou-ti vrva na Rhoni nad ustjem v Genf-sko jezero, izrablja višino 950 m. Kljub ogromnim tehničnim tež-v kočam, ki jih povzroča vsak me-e" ter padca, namerava sedaj neka pariška elektrotehniška družba iz-51- koristiti 1050 ineterski padec Fiil-,n lvškega jezera v Wallisu do Mar-13 tignva. Napeljava bo dolga 4.5 km, jeklene cevi bodo napravlje-* ne na poseben način in bodo imele ,a 50 do 60 cm svit lobe. z a Ali so Rimljani kadili? Neda vno je v bližini Seville na mestu stare rimske naselbine ma-dridski vseučiliški profesor arheolog de I jO s Iiios izkopal sedanjim manjšim pipam podobne predme-18 te. Pa že tudi pred leti so na več a krajih v rimskih grobovih iu raz-valinah našli take pipe. Ni dvo-ma, da gre tu za kadilsko orodje, 1 1 dasi seveda ni treba, da bi bil rav-J no tobak, ki so ga Rimci kadili. . O Skitih je n. pr. znano, da so ka-dili konopljo. V zgodnjem sred->b njem veku je bila kot snov za ka-a jenje zelo razširjena sivka (La-^ vendel). Pesnik Jaime Febrer je n; 1276. v svoji epski pesnitvi o e zavzetju Valence dokaj natančno . opisal kajenje sivke. Pravi, da to . kajenje prežene spanec in daje ,c in vztrajnost, ker izsuši vlaž- e] nost možgan. Profesor de Los jj Iiios iu drugi arheologi so mne- e nja, da so že Rimljani poznali ka- a jenje sivke. Na pipah namreč, ki 10 so jih nedavno našli pri Valenci G in ki so napravljene iz neke mor- j- ske pene podobne snovi, je ureza-na majhna rastlina, katero so na- )v vedeni učenjaki spoznali za sivko. e Seveda da bi pri teh starorimskih 0 naiedbah lahko šlo tudi kajenje '.0 opija, s katerim so se legionarji ir, ,a!,ko seznanili na svojih pohodih ji P° orienitu. Temu mnenju pa na-s; sprotuje dejstvo, da v najdenih e, pipah ni nobenih sledi o žlindri, 5f ki se pri kajenju opija navadno napravi. > • |C Kaj se vse prodaja na javnih a dražbah. Maurice Prax piše v 'Matinu': y Velike javne dražbe v Parizu ua-> predujejo. Ena zbirka slik za dru-k se javno prodaja, in sicer do-bro prodaja. Ta dni se bo proda-n jal "umetniški" predmet, ki je _ nesporno avtematičen. Jc to do-]. bro ohranjeno okamenelo truplo _ nekega Patagonca. Umrli je bil 1 m 92 cm visok. Star je več tisoč r-- let. In navzlic svoji častivredni starosti, znese desetkrat več nego i- najslavnejši bokser. Prenese vsak - udarec, ne da bi se ganil; ven-u dar pa ni bila nesreča za vse one . neprevidneže, ki bi ga poskusili udariti, njihove pesti bi dobro ču-tile. Ta Patagonec ima kamenito i' srce v kamenitih prsih. Z eno be- 1 Je to °kamcucli mož. Ko je n še živel, je dobil par prav pošte->- nih udarcev, katerih sledovi se še danes vidijo na njegovem kame-uitem telesu. Navzlic svojemu *- zdravju je ta nesrečni gentleman r vendarle nekega dne umrl. Xje. :t govo truplo se je vsled učinka ap--j nenih soli izpremenilo v kamenit , kip. Znanstveniki se ne morejo zediniti o vprašanju in času tega procesa. Nekateri trde. da je mo-?lo okamenjeuje nastati le vsled y vulkanične erupcije, kako pri iz-i bruhu vulkana Mont-Pele. Sicer ———■—i—M pa mislimo, da tega učenjaki ne razumejo in da bi to prej rešil kak kipar ali kamnosek. Toda pustimo to raje ... Tega Patagonca sta dobila 1. 1899. dva čilska ribiča pri izlivu reke Tucapelu ter ga i potegnila na breg. Okoli okame-nelega "utopljenca" se je kmalu zbrala množica radovednežev. Govorili so, sodili so. uganjali so. Nekdo je popolnoma resno pripomnil: "Jaz tega utopljenca poznam; je to lord admiral Cavendish. ki je tukaj umrl 1. 1553." "Toda kje pa!" je zaklicala druga, bolje informirana oseba. "To je vendar don Pedro Valdivia." Medtem se je približal množici ameriški državljan. Dolgo je gledal okamenelo truplo. Nato si je prižgal pipo in ni rekel — nič. iSe isti večer pa je popolnoma uati-honia kupil od obeli ribičev okamenelo truplo, odpeljal ga ter razstavil v bližnjem mestu. Okame-neli mož je bil 20 večerov največja atrakcija za ondotuo prebivalstvo. Toda Amcrikanec ni bil s tem zadovoljen. Prišlo mu je na misel: "Kaj bi bilo, če bi pokazal to atrakcijo Parižanom?" In je odplul z okamenilim tovarišem v Havre. Žal. da je celo pot na ladji igral bakarat. Najbrže jc- vse zaigral.kajti ko jc stopil na gostoljubna froncoska tla. ni imel niti vinarja v žepu. In tako se je zgodilo, da je nekega dne pustil oka-menelega mrtveca v nekem hotelu kot zastavo za iicplačeuo stanovanje in hrano. . . Preteklo jc 13 let. Upniki nesrečnega impre-saria niso nikdar več slišal o svojem dolžniku. Več niso hoteli nuditi okamenelem Patagoncu, ki telita tristo kilogramov, podstrešja, in tako so se odločili, da ga prodajo na javni dražbi. To jt zgodovina okainenelega Patagon ca. Zdaj ga bodo prodali — ir prav gotovo za drag denar... Nekai o tobaku. V Avstriji se goji tobakov^ rastlina v Galiciji, na Tirolskem in v Dalmaciji. Pri tobačnih nasa^ dih je uslužbenih ."»4.0U0 ljudi katere izplačuje država v zneski 5 milijonov kron. Država pa kupi I vsako leto tudi za 13 milijonov kron ogrskega tobaka. Poleg te-i ga kupi še za 40 milijonov kron tujega tobaka. Avstrijske tovar ne pripravijo letno okoli 400.001. stotov tobaka, iz katerega izdelii •o okoli 1300 milijonov smodil | 6200 milijonov cigaret. 250.00C stotov tobaka za kajenje. Kak( napreduje uporaba tobaka, je razvidno iz sledečih podatkov: lete 174lje. ker so pa nekateri ixmed teh zelo natančni, l>om »kiitial, da se ne zamerim ne Petru, nr Pavlu. Jaz vem. da jo med vsemi titanovi ali l»iznesi ravno ta najbolj težaven, ker se mora člo-i vek za baro ubijati «nl zore do pozne ure zvečer. Vsak gostilni-i ear dela za naša žejna grla po I 18 ali 20 ur na dan; torej ima reve/. samo 4 ure prostega časa za apanje in izpreliode. Ali ni ta res požrtvovalno? Ako bi imel jaz pri (trm kako odločilno besedo, bi 'morali iti vsi gostilničarji naravnost v nebesa : pa naj «%i bodo že osma. ali pa deveta! Kaj bi res počelo ljudstvo sedaj po leti, če bi bile gostilne že zvečer ob 6. zaprte, kakor so drugi štori? Piti bi Be moralo navadno vodo, ki še za v črevlje ni dobra. Mnogo bi jih pomrlo tudi vsled "ta žejne kole- i re". In ker sem jaz že od nekdaj znan in se interesiram za mojstre 8kunarjev, tako bom še daljo držal ž njimi do smrti; čeravno se vsi temperenčuiki postavijo na glavo. Vsak prost i i nii" ar ima štiri hudo •ovražnike in sicer: sini e delavske razmere :n sla o vreme po leti; drugič; dolžnike; tretjič policista in slednjič nepoštenega bartenderja. Bolj podrobno ne hom o teh govoril, ker je o tem vsak že sam in v -osniei prepr.-čan. S kratkimi besedami hočem le podati tukaj poteze ali obris, j kako pričenjajo naši rojaki salone, kako isto dalje ronnjo itd. To črtieo bom pa njim v porast izvedel prav na novod.»!»rri način (pisanja, »".;> ne bom ?»i! pri ten> liiohonoga glagola. Vs-i':lo nuj si [misli primanjkujoče p I a gol ali I [dejanja sam zraven in eel roman |od salonerjov so bo lop » zaključil. Torej z.ienimo: "Večletno delo v tovarn! ali v Kaki jami. Marljivo iu pri Jne roke. Varčevanje. Obrestonosno naloženi donar na banki. ^2»>0iljardna miza. Bartender. Free JiUnch. Presto, ali klobase z zeljem ob sobotah. Permonka. K;-2-Jjišče. Tritanje mo gostilničarju po 1^600.— za tritanje. Pri raznih do-|mačih veselicah, bi mu moral dati Sjreč galon vina ali šamnusa. brez- ■ 3.1 Izdelovalci soda vode bi morali kupovati salonerjein /Irva in ■premog; dalje lod in nove kozar- 1 4.) Mesarji bi morali plačevati pbaročnino raznih listov za gostilničarja; dalje bi naj plačevali u- službence gostilničarja, in naj bi 1 kupovali tudi zobotrebce. i ">.) Poki naj bi preskrbovali pe- s rilo, kar se ga potrebuje. i 6.i Liferanti smodi naj bi pla-j£ čevali davke in morebitne kazni it katere mora gostilničar plačevati. | j 7. Kar je še ostalih liferantov, i j. i prevzamejo odgovornost v plačilo: ; ostalih izdatkov. >s 8.) Čisti prebitek spravlja go- ^ stilničar sani in dajo vsako leto e 25 odstotkov od toga za naše na-meravano Slovensko Zavetišče. j Aj fieč Ju. Ako bi bilo vso to ^ resnica, bi si želel postati vsakdo ^ gostilničar v Ameriki; tako bi imeli morda že v par letih zaželje- j no Zavetišče za naše revne sobra- te- - . Zadnja moja in zolo priporočlji- j va točka za gostilničarje je pa ta. v da naj bi bila po tovarnah, kem- ^ pah in jamah vsako soboto "pe- j( da*'. ^ Solon g Vaš truli Juri M. C. % n ž Kako kranjski Hočevarji d snubijo in ženitejf jo. ! Ako si ženin nevsto izbere sam ^ ali če mu jo odločita roditelja, j" odbero dan ali večer, kdaj pojde- 11 jo snubit. Določenega dne na ve- s čer povabi ženinov oče kuma in r klimo, pa bližje sosede pod svojo ^ ■ streho. Tu se goste in vesele ra- .... ii ' di pozno v noč — in brijo burke. " Itadost je tem večja, smeha je tem x | obilnejše, čim dovtipnejši so snub- I' I ei. Ko so zidane volje, če imajo sl k«ij dosti pijače, opozori jih že- ^ ninova mati. da je čas, da se dvignejo. Pokropi jih z blagoslovijo- 11 no vodo, zato da bi bila srečna 1: snubitev in jih poprosi, da bi ji " v hišo pripeljali dobro, pridno, 12 pošteno snaho. A prodno odidejo snubci, morajo vselej piti še šent-janževca, I»og varuj, da bi poza-bili to! Kočevar je sploh vse za- 11 ljubljen v ta napoj. /*i Po tej večerni gostiji in zabavi odideio snubci mirno proti nove- " slini hiši, ki je včasi blizu, včasi s pa tudi precej daleč v kakem se- s" Iu. V nevestini hiši, dasi znajo. M kaj jih čaka. navadno vse spi in počiva. Snubci se vstopijo pred !1 vrata in jamejo trkati. V hiši so " zbude. in kdor si že jo, najrajši j gospodar, oglasi so iu popraša. S1 kilo trka na vrata in česa bi rad! S< Snubci odgovorijo, da so popotni, da so se zakasnili in da bi radi V prenočili pod to gostoljubno in /A pošteno streho. Gospodar opomni, " •e so dobri, verni ljudje in če ima- ^ jo potne listo, da jim hočejo dati 11 prenočišča. 11 Po tem razgovoru odprejo snub- 11 cem, prižgejo brz svečo ali kar imajo in razsvetlijo hišo. Nevestin oče vpraša, kaj možje vendar ta- 'A. ko pozno hodijo le-todi; eden iz- J( mod njih, načelnik pa pove, da M1 imajo med seboj mladega pajda- šii, ki si išče tovarišiee; a ta je ba- S1 jo njih hči. 11 Oče pozove svojo ženo in vpra- ša: Hoj, Mina. ali čuješ, k;ij za- ' hteViijo možje."' Žena odgovori: "Slišim, ali jaz % pravim, naša Minka jo še prcmla '' da : že sem ji rekla, naj še leto dni počaka, da bode godnejša, — ali kako jo začela majati z ramenoma; dejala je, da ni več prcmla- ji da, — oče. učini ti. kar znaš, da j jo in bodo prav; dekle le po svoji glavi živi!" s Ko mati pripoveduje svoje misli. v tem se hči kam skrije in jm-sluša, kaj oče, kaj mati govorita in kako snubci ugovarjajo. Ker hčere le ni in ni od nikoder, začno jo iskati prišleci. Nektera nevesta jo hudomušna ter hoče podražiti snubce, zategadel se skrije | tako, da je nikakor ne morejo najti. Možje pa se razsrde in o-poinuijo. da ne bodo več iskali, temveč da odidejo k sosedu, saj ima tudi pridno hčer. Nevesta se prestraši in oglasi: "Možje, tu sem tu!" Snubci primejo nevesto, peljejo za mizo in posadijo k ženinu. Oče in možje se jamejo razgovarjati in pogajati o uzajamnem venu, in ko je to določeno, da ženin nevesii tolar, nevesta pa ženinu robec — to je zastava. Naposled se jame vse gibati j>o hiši. Prikažejo se lonci izpod klopij okrog velike peči ter začno kuhati meso in kar je drugega dobrega, gostje pa se vesele z domačimi vred. jedo, pijejo, popevajo, vriskajo ... Tako snubijo nekateri še po starem običaju. Najnovejši čas pa. se ne snubi več tako modro in priprosto! Vse je rajši v nekaki zapravljivi bliš-čobi, vse prenapeto. Mladi Kočevar. mladi -košar je zadolžen, pa mora biti, ko snub^ r dragi oble- /■t ki, odičen z dragoceno žoparico, rok okovanih z dragimi prstani in sLjer obogačen, da se še bolj zadolži s svojo ženitvijo, zlasti z mno-godnevnm svatovanjem, ki je nekdaj le malo časa trajalo. Take objestne ženitve hudo zatirajo uboge Kočevarje dandanes. Pred poroko ju-idejo ženinovi svatje pod nevestino streho in seboj pripeljejo godce, ki pridno citrajo in igrajo na velike in male gosli. Na nevestinem domu, ko-likorinorejo, gost i jo svate ; zelja in p rosen e kaše Bog varuj, da ne bi dobili na mijo. Ko odhajajo v cerkev. j)laka jako nevesta in se brani, kakor da bi še rada ostala doma in dekliče-vala, naposled pa se vendar le u-da vsa objokana. Pri odhodu jo vso resno; nevestina mati in oče sta sama rosnih očij in nekako žalostna. Ženin strmi iu se boji, da bi se nevesta ne skujida, kar so včasi tudi pripeti. Starešina prejme od nevestine matere poln sveženj na kose narezanega kruha. Ta kruli razmečejo na potu mladim in starim spremnikoin, ki se hlastno jmlijo za-nj, včasi celo stepo. Nekdaj je ženin imel na glavi klobuk z veliki krajci, na telu pa i-okavač iz belega surovega sukna . in platnene hlače. Ogrinjali so se , i jilaščem, ki je o takih prilikah romal od ženina do ženina. Ker so era obilo rabili, zato je bil skoro i>rez vsakojake barve — in neki liudomušen godec je o neki ženit vi »pričo vseh svatov 'oimmnil in se j mšalil da bode treba plašč obe-iiti v dimnik h klobasam, da boje vsaj črn. Nevesta je imela tudi črno že-litovansko jojiico na sebi, in tudi a jopica je romala od neveste do ie veste. Sicer ima glavo s krono j z cvetek odičeno in trakovi ji I caz glavo visejo j>o plečih. Po jioroki odidejo na nevestin . lom. kjer jedo kruh in pijejo vi- i 10. Ženinu in nevesti so nekdaj j -.a mizo odločili prostor; na tem ! irostoru sta morala vos božji.dan i nolče sedeti, svatje j>a so vsak na >voj dom odšli iskat kruha in mo j in drugih jestvin. a spremljali j »o jih godci s svojo godbo. Ko so I lili zojiet vsi zbrani jiod nevesti- : , io streho, začeli so se gostiti, pod , nizo pa so jih vaški otroci ščipa- \ \ i. šegetali in opominjali, naj so J spominjaj o i njih, ne le samih »obe. Ta običaj so jo ohranil do da-lašnjega dno. le to je drugače, da sen in in nevesta ne inrlita več za nizo ves dan vsak na svojem protoni. temveč da so razgovarjata n kratkočasita sama kje na stra- 11. kjer jima je drago in kjer ju lihče ne moti. Prodno nevestin oče nevesto iz-uisti iz svoje hiše. morajo svatje : nevesto vred zaplesati in plešejo ter pričajo, da nevesta ni brona, niti sicer bolna, temveč da ie zdrava, čvrsta. Po vsem tem j vat o vanju se poslovijo in odidejo m ženinov dom, kjer dalje ženi-ujejo. dostikrat j>o celih osem , luij, da res ni no konca ne kraja, lak o obotno dolgotrajno svato- 1. winje pokvari marsikoga, tako da •ot le j dolgo časa čuti svoj pir. t Bodi vesel iu korajžen in smehljal se ti bode cel svet dokler ne ; losjieš do kakega "suhega" mesta. | —----a j V MONAKOVEM. . jimwarn.. > _J2J: Tujec postreščeku: "Že dve uri iščem dvornevpivovarne, pa je ue moreni najti." — "Pa imate zares slab nos. Pivovarna se nahaja ravno onk raj ceste." i Za smeh in kratek čas. NAMIG LJAJ, fc ^ , , r~~i Prijatelj slikarju: "Čemu si j>a pričel zopet slikati vice in peklensko brezilno! ' — "Moja tašča je zoj»et tukaj, jui bi jo rad na ta način spravil s hiše." Prinčeva vzgoja. . Profesor mlademu princu: "Vi-; sokost! Kako se imenuje tale ocean!' (Princ molči). Profesor: "Popolnoma prav Visokost. To je tihi ocean." Primerno darilo. Na planinah j i h Ona: Jutri bo moj 38. letni j rojstni dan; spodobilo bi se torej, j I da mi kupiš tem povodom nov1 | klobuk za $38. I v ji; V gorovju. Luteranski pastor., ki je bil ravnokar v gorovja oropan: "Ji li p-veš moj sin, da je ropati greh?" Rojiar: "A kaj še. Nemsi sem nam veli, da na planinah gre-i hii ni." Nedeljski lovac. Nedeljski lovec drži v rokah veliko krastačo: "Izvrstno streljal — zadel ravno v srce!" 7 Med prijatelji. _ a«___. Turist vodniku: "Nad vse ob-! čudovanjn vredno je, roti Solnograškem." ti A: "Jaz bi se te enostavne u- niforine že davno naveličal." >a ; B: "Deloma imate prav; sploh '.u l me pa civilna obleka že danes ali pa jutri lahko zadene." f^iPIhsii Slov. samostojno podp. društvo \|pjjjjr "EDINOST" v UA SAL.LE, 1UU Uit«MTlj«no 9. Bzja 1909. Inkorporirmo do« 18. »Tfnita 19i* ^Vi/C^ v državi lUinoi«. Glavni odbor: Predsednik: Ivan Novak, Box 1T3. La Salle. IIL rodpreds%-dnlk: Lavoslav Zevntk, 1037 2nd St., La Sail«, HL Tajnik: Fran Lepich, 1155 3rd St., La Salle. 111. Blaeajnik : Jos. Barborich. llXe 1st St.. Salle. III. Zapiari»ar: Majk Fr. Kcl al, litii — 1st St., LaSaH*. 111. Ze^Lopnik ^ otiesLiy: Fran Jerlna et., Box 88, Offleaby, nt. MAD20RNIKI: Franc Pet^k. 147 Union Ft., I a Sallo. 111. Tom GolohiC. 2r:: Union St.. La S.l'.e, 111. ( Matevž Urbanija. 1SCG — ord St. La Sa!k'. 11!. » -- i M^ Bolniški odbor: Joe Nuk Jo-? Fr- GrjcTos, 1227 - Crd St., La SaKc. 111. Vine. Klausek J'oslan^c: Janez Golobic, 2(13 Union St.. La Salic. 111. Zastavone.'a: Anton Štrukelj, 202 — 1st. St.. La Salle. III. Redne mesečne seje se vršijo vsako druso nedeljo v meseca ob »nI wrl popoldan v dvorani sobra ta Mat. Kompa. Rojaki v La Salle in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopu. Prijetna vest || ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- [i ■-. ŠTVO V ZJEDiNJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE U DR AC IN JE JE, DA NAŠA :-: /j slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo- K tovili, nam je velik dokaz, da smo ust- , regli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniško liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižico, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA i AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. phone: Canal 1631 .., v , v. Denar mecete proe I ^^^^^^^^^^^ ako ne podpirate svojrga rojaka. gT/4 izvrstno domače vino t"^ Pri ono priporočam slavnim Jm^iliili^"" B.loven'kim d* uit vam ob priliki kake vese- V zalogi imam izvrstne domaČe klobase in vsakovrstno grorerij-ko blago, katerega ljubi naš naro. 1. Pošiljam denar na vse ^^ strani sveta in parobrodne listke za vse :%proge. Zastopani "Hlas Naroda", prpdajam . *^ in kupujem avstrijski denar. S tvrako Frank ^^^ ^ Fakger sem v trqov.«k 1 zvezi. Unravljam vse w v notarski ^pn^lajoče «!ela, ker sem ^^^^^^^^^^^ javni notar. (Notary Public.) FRANK JLRJOVLiC 1801 W. 22ad SUcct, Ckicaco, IU. fS] EDINA SLOVENSKA TVRDKA. t | ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE " V PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.! Oelo prve vrst*. Cene nizke. jj-Jl F. KERŽE CO. 3616 8. LAW.NDA1.B AVB., CHIOAUU »«.»- ®T OVEN8FF CENIKF PC STIKAMO ZASTONJ Phont 3-46. FRANK PETKOYSEK, Javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEQAN, ILL. | PRODAJA fina rina, najbolje Sganje te-izvrstne smo tke — palentorina tdra vila . PRODAJA votne llstae vseh prekoaaot »kih Crt. POŠILJA denar v star kraj lanesijiva In poSteno UPRAVLJA vbc v notarski posel spada- joča dela._ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St..NcwYork. Jugislovanska ^^^ Katoi, Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. I "*" ■ T ■■■ - URADNIKff rr*4M4tdk IVAN QHtM. »07 Cherry Way or Bom 17, Brm4Mto«k. +m jpodprbcaexjoik: IVAN PRIMOŽIČ, EveSeth, Mlati. Box til. OIatdI t*. J al k: GEO L. BROZICH, Ely. Minn . Bo* 434. Pomolni t«. J nllt: MIHAEL MRAVINEC. Omaha. N«l» , lfli S«. Uit 8«. MttC&jiilk. IVAN OOUZE. Ely. Minn., Po* It«. ••u#«Jk. ALOjft V IMA NT. Loral n. Obla, 17M M lltt BU I i VRHOVNI ZDRAVNIKI t*r MJkMTLM i rVJBC. Joll»U 111.. Mo No. C hI M«« It NADZORNI KI i ALOIB K(«TBL.-J, Salido. Colo., Bo* ill. MIHAEL. KLOaOCHAB, Calumet. Mich . Ill — 7th StL r»'i'KU a Kb A K. Ka&aaa City, Kana.. tU No. IU li POROTNIKU u IVAN KERZISN1K. Rarflln«. Pa, Bo* 1*1 rRANK OOUZJO. Chisholm, Minn.. Bo* 71». UAf TIN KOCHIVAlt, Pueblo, Colo. lTl» RU«r A»A ' I J V« «opt«t naj m »otlljajo na slav«««* ta|*llra. tm ««nara* »oUllatr« »a ■«. gblagajnika Jednot«. DrufltTMUO fUflUo: GLAS NA*ODA". t DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DEVETO GLAVNO | ZBOROVANJE J. S K JEDNOTE. |l line d« legata: Društvo: Mesto in država: i [ Josip Sprcitzer L Ely, Minnesota. i i Josip J. Pese hell 1. Kly, Minnesota. John Merhar 2. Kly, Minnesota. j \ Alojz Pogorele Kly, Minnesota. !) John Vogrieh La Sale, 111. j, Štefan Vozelj 4. Bridge vil le, Pa. L Anton Štelauič 0. Tower, Minn. ; 1 Matija Simšič ti. Lorain, Ohio. John 11< nil" Calumet, Mich. is Mihael Zunich Calumet, Mich. L, John Cosenea 9. Calumet, Mich. Johnstown, Pa. ]; Frank Krzišnik IN. Kock Springs, Wye. ], Jo. ip Pisehler 1«. Kock Springs, Wyo. L Prank 'I auchar 18. Rock Springs, Wyo. j\ Prank Justin li*. Lorain, Ohio. Prank Skrabee 21. Denver, Colo. j y Anton Mots 22. So. Chicago, 111. jj Jo ip Ansich 22. So. Chicago, ill. j {) John. Krlah 23 San Francisco, Cal. ! ], Martin Šuklje 23. San Francisco, Cal. j j, Anton Fritz 25. Kveleth, Minn. k Oeorge Kot/.e 25. Kveleth, Minn. Josip Pogachar 2G. Pittsburg, Pa. j, Martin Zibert 27. Diamondville, Wyo. y, Frank Hlaeun 28. Diamondville, Wyo. ^ Alois Tolar 29. Imperial, Pa. „ Prank Champa 30. Chisholm, Minn. n John Lamuth 30. Chisholm, Minn. (j Jakob Petrieh 30, Chisholm, Minn. ,. Alihael Bambich il. Braddock, Pa. jn Alois llrovat 31. Braddock, Pa. j Oregor J. Porenta 32 B. Diamond, Wash. Ic 1 r ink Shifrer XI. Unity Sta., Pa. t |„ .lohn U u | >n i k Xi. I nity Sta., Pa. | j. Andrej Kovačič 35. Dunlo, Pa. I p Miha«! lkovatišfk 3G. Conemaugh, Pa. 1\ an Av.mv 37. Cleveland, Ohio. s Anton Crdiua 37. Cleveland, Ohio. tj Anton t^tir 37. Cleveland, Ohio. n Pet. r < tiulig 38. Pueblo, Colo. j Ceorge Jaudro 39. Koslyn, Wash. ^ Anion :>eiurov 40. Claridge, Pa. n Anton Jurjavčič 41. K. Palestine, Ohio. John Strauss 42. Pueblo. Colo. . Alois Bal and 44. Barberton. Ohio. j, John llriberuik 45. Indianapolis, Ind. Kratit Lovšin 47. Aspen, Colo. Jo ip < vetkovic 4!>. Kansas City. Kans. Math. Shobar 51. Murray, Utah. '' Franc Auguštin 52. W. Mineral, Kans. Frank Per 53. Little Falls, N. Y. j John Povsha 54. llibbing, Minn. ^ John K miliar 55. Leinont, Furnace, Pa. Josip Pavleti*: 57. Export, Pa. Alois Sasič 58. Bear Creek, Mont. Martin Covednik 60. Chisholm, Minn. Jernej Juklevie CI. Reading, Pa. ^ Anton Kosieek 66. Joliet, III Matija Mikan , G8. Monnesen, Pa. * Ignacij (Jolob 69. Thomas, West Va. j John Vol kar 70. Chicago, 111. s Matija Slapnik 71. Collinwood, Ohio. j John Koprivšek 75. Meadow Lands, Pa. j John Drobnič 78. Salida, Colo. Frank Stanch 82. Sheboygan, Wis. Frank Krek 84. Trinidad, Colo. Matt Levstik 85. Aurora, Minn. Robert Kunstell, 87. St. Louis, Mo. f Mihael Burgar . 83. Klein, Montana. Frank Sakser 89. in 90. New York City. Frank Barle 04. Waukegan, III. Josip Polanšek 94. Waukegan, 111. Martin Demšar 99. Moon Run, Pa. Josip Ko/an 105. Butte, Montana. John Bogdanovich 106. Davis, West Va. Joseph Kosehrtk 107. in 112. Duluth, Minn. Frank Kochevar 110. in 113. McKinley, Minn. Vsa ostala diuštva. ki še niso poslala imen svojih delegatov, ko prošena, da to takoj store. GEO. L. BROZICH, , tajnik. """"....." 1 "■ " z 1 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ I VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI 11 0 NOVICE IZ STARE DOMOVINE. \ Umrli so v Ljubljani: Josip Preink, pisatelj, 25 let. — Egidij Cerne, delavec, 6.3 let. — Frančiška Pogačnik, posestnikova žena, 22 let. — Anton Mihelčič. posestnikov sin, 12 let. Umrl je v Olševku pri Kranju dne 3. julija č. g. zlatomašnik Andrej Vole, župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen dne 7. maj-j nik« 1834 in 30. julija 1857 v jmašnika posvečen. Eno leto je bil semeniški duhovnik, potem pa je služboval kot kaplan v Selcih, na i Bledu, v Srednji vasi v Bohinju, j v Boštanju, kot župnik v Beli t cerkvi in Št. Vidu pri Ljubljani, i Od leta 1801 pa je živel v pokoju j in po svojih močeh pomagal v dušnem pastirstvu. j Umrla je dne 3. julija v Pre-j skvi pri Medvodah po dolgotraj- i ; ni bolezni in trpljenju Ana Kri-1 stan, rojena Bernik, mati Frana Kristana, deželnega nadofieijala. Nesreča. Dne 1. julija je brala črešnje 19 let stara Franca Sku-bic i v. Stare vasi pri Polici na črešnji Martina llovar iz Gozda i j ju i Prežganjem. Franca pa je tako nesrečno padla, da je takoj J umrla. Smrtna peškedba. Josipa Se-; ver j a na Poljanah v Ljubljani je i pritisnil voz s tako silo, da so ga ' j morali prepeljati v deželno bolni- i , co. Sever je v bolnici vsled zadob- . 1 jenih poškodb umrl. ' Nesreča. Ignacij Železnik, po- 1 j sestnikov sin iz Volčjih jam. si je 5 j po nesreči med tesanjem odsekal ' il\:» prsta na levi nogi. |f j Novomeški dijak Konrad Suš-i nik ni umrl m.-d operacijo, am- 1 i pak šele drugi dan po operaciji, i iii sicer na otrpnjenju srca. I« Najden mrlič. Iz Zalega Loga. 1 ! Dne 2. julija, ko se ravno na Za- 1 ; leni Logu obhaja veliki romarski' 1 j shod iz raznih krajev, zlasti i/.]-Novakov in Leskovcev, so našli j * I dopoldne ob cesti pri Strojeveevi ! ' žagi mrtvega kopa rja Janeza Fre- h j liha. Bil je že trd. Vkladal je ko- j po, da bi jo žgal, a ga je smrt za- 's j lotila. Bil je star že 77 let. Naj- i bi že je oslabel in ga je zadela s kap. | j Mesina cbčina v Kranju je pre- 1 jehi brzojavko od nadvojvode Jo-j > žefa Ferdinanda, v kateri ji izre-j i ka najlepšo zahvalo za patriotic- s no poklonstvo in zn mnogoštevil- j ne cvetke, s katerimi so gospo- i diene obsipale avtomobiliste po- I vodom alpske vožnje dne 28. ju- s i ni /Ti. 1. j Tintcrettova slika v kapitelski 1 ; cerkvi v Ncvem mestu. Ta znarue- 1 i nita slika, edina od tega umetni- i ka na Kranjskem, se je morala i j po naročilu c. kr. centralne komi- i sije za umetnost in zgodovinske! t spominke poslati na Dunaj v j dvorni muzej za zgodovinsko u- i metnost. Ondi jo bo popravil c. i m kr. rest a vrat or Herm. Ritscht. j Skoro gotovo ima kapitelska eer- i kev Še eno Tiutorettovo podobo, i če ne celo dve; preiskava bo to v dognala. Prva podoba se je rabi- 1 la do prihoda prosta dr. Elberta 1 kot navadna kulisa in je bila po- s polnoma zamazana, tako da se ni 1 poznala nobena figiira. Akade-j; niični likar Vavpotič jo je po na- j < vodilu svojega profesorja osnažil. j 1 Podoba predstavlja sv. Nikolaja*1 kot glavno osebo v škofovskem ! i ornatu, ko se bliža z razprostrti- 1 mi rokami proti sveti Trojici na f nebu; Kristus visi na križu; J spremljevalca -sv. Nikolaja sta sv', i Mohor in Fortunat. Podobo ceni- 1 jo najmanj na 50,000 K. ! Pcizkušena tatvina. Dne 4. ju- 1 lijn ponoči so neznani tatovi po- 1 sest niči Ivani Dobnikarjevi na < JeŽici v Ljubljani iz hleva ukrad- 1 li telieo, a so bili po tatvini pre- 1 podeni in so morali telico popu- < stiti v nekem grmovju, da so za-mogli odnesti pete. "Dr. Šlajmer"-Zore obsojen, i Friderik Zore iz Novega mesta, i ki se je v Zagrebu izdajal za sina » ljubljanskega zdravnika dr. Šlaj- i merja in nekaj oseb ogoljufal za 1 manjše zneske, je bil te dni v Za- ' grebu obsojen na šest mesecev 1 strogega zapora, poostrenega vsa- ! kih 14 dni s temnico. Po prestani j kazni se izžene iz Hrvaške. 1 Štajersko. i Skrlatica se še vedno razširja . po Ptuju in okolici. Dvojni umer in samomor. Grazer Ta gb lat t poroča iz Ptuja: V ' Pesserlovi gostilni v Gosposki u- ' hci stanuje trgovski uslužbenec ' Preuz s svojo družino. Njegova 1 171etna hčerka Olga je v vsakem 1 oziru prezgodaj dozorela in lah-i komišljena. Še pred kratkim se I ' je zastrupil nek četovodja bojda j radi ravno tega dekleta. Zadnji' - čas je imelo dekle znanje z račun- >. skim podčastnikom 4. eskadrona i ( i 5. uragonskega polka, Janezom 1 ' Degenscherzein, mladim, jako ži-l j vim in veselim možem. Očetu to' 11 znanje ni bilo po volji in dne 3.' i julija dopoldne je povedal De-j genseherzu, da ne sme več blizu * priti. Nato se je Degenscherz iz-' razil, da bo še že enkrat prišel! j I Popoldne ob 2. je res prišel v go- j 3 stilno in vprašal Preuzevo po hče-f ' , ri. Ženska se je razburjenega člo-j veka ustrašila in hotela pobegni- ( j j ti, pa že je počil strel. Preuzeva 1 j je dobila krogljo v tilnik in se je * j zgrudila. Blizu stoječa Olga je ; . hotela nato pobegniti, pa Degen-1 scherz je streljal za njo in jo tri-1 krat zadel. V veži se je nato De- j j genseherz sam ustrelil s strelom \ , v le vo sence. Obležal je takoj mr-1 I te v. Ostali dve raujenki so sj;ra-j vili v bolnico, kjer je mati takoj umrla, hčer je pa v smrtni nevar- j nosti. Ima med drugim krogljo vj hrbt išču, in ce ozdravi, bo za ved- i 1 no hroma. Degenscherz je doma v Karlovih Varovih na Češkem. • j PRIMORSKO. i i Na gimnaziji v Gorici je bilo koncem preteklega šolskega leta 081 učencev. Slovencev 482, Lahov 438, Nemcev 56! Odličnjakov , je bilo 130, sposobnost jih je do- , bilo 606, nesposobnih 112, ponav- < ljalni izpit jih ima 33. V osmi bi » so odličnjaki: Josip Berlot, Fin- < gelbert Besednjak, Josip Kamu- j i ščič. Zmagoslav Ko bal, Fran Ko- i šiša, Anton Matelič, Alojzij Pav- ; lin in Anton Zorn. t j Na realki v Gorici je bilo kon- : ! cem leta 367 dijakov. Po narod- i I nosti se dele: Slovenci 158. Italijani 120, Nemci 82, ostalo druge j narodnosti. Odličnjakov je 11. | sposobnih za višji razred 235, j splošno sposobnih 34, ponavljal-| nih izpitov in neizprašanih 37, | zdelalo jih ni 50. j "Slevenski klub" v deželnem zberu tržaškem. Slovenski zastopniki Iržaške okolice v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem j so si ustanovili svoj "slovenski j klub", ki šteje 12 članov, to jc I vse slovenske poslance. Načeluje j mu dr. Otokar Rybar, podpred- : sedli i k je dr. Edvard Slavek. za- i pisnikarja sta dr. Ferdinand Čer-ne in dr. Josip Wilfan. Pred poroko ustreljen. Kakor ^ smo že poročali, so našli dne 30. g junija zjutraj med Osekom in Do- 1 lenjem ustreljenega 261etnega I Rijavea, po domače Jobov, ki je C imel dne 5. julija stopiti pred ol-tar s svojo nevesto. Sedaj jia poročajo o tem umoru še sledeče podrobnosti. V nevesto Rijaveevo je bil zaljubljen tudi Anton Remec iz Oseka. Dekle ga pa ni maralo in je obljubilo zvestobo Ri-javeu. Romee je moral k voja-. kom, a vroča ljubezen do Rijav- i čeve neveste ga ni zapustila. Te dni je prišel od vojakov iz Ljub- I Ijane na tritedenski dopust na košnjo. Bil je z Rijavcem skupaj S še v nedel jo 20. junija in mu re- j kel da si je njegovo (namreč Ri- I j javčevo) nevesto izbil iz glave in fl j da mu želi srečo z njo. Rijavec je 1 i bil s to Remecovo izpovedjo zado-p j voljen ter rekel, da pojde še da- | ! nes obiskat svojo nevesto. Poprej I | kakor Rijavec pa je zapustil go- ^ stilno Remec. Ko se je Rijavec £ napotil proti stanovanju neveste, L ga je nekdo ustrelil v glavo in re- L vež se je zgrudil mrtev na tla. —I Sum, da je Rijavea ustrelil, je ta-1 ko j padel na Remeca. Zato je bil C takoj di-ugi dan aretiran in prive-g den v goriški vojaški zapor, od-lj tod pa v ljubljanski vojaški za-1 por, kjer pride pred vojaško so-1 d išče. fj S Srpenice v bovškem okraju. § V nedeljo dne 22. junija se je na C zelo slovesen način izvršila otvo-Ž ritev našega vodovoda. Slavnostil so se udeležili tudi odlični gostje n iz Tolmina, Trsta in Kobarida. PoU otvoritvi je bil banket v gostilni! "pri Lenartu". Da se je otvori-J tev izvršila tako sijajno, je pri-1 pomogla tudi vojaška godba izE Kobarida in domača požarna B bramba. Bratovska ljubezen. 241etni Valentin Lapanja s €erkljanskegji je bil obdolžen tatvine tobaka v škodo Ivana Grudna. Fant je tajil in preiskava proti njemu je bi-K la ustavljena. To pa ni nič prijalo njegovemu bratu. Šel ga je naznanit, Valentin je priznal svojo krivdo in obsojen je na 3 mesece težke ječe. Vojašnica v Gradišča. Domobransko ministrstvo je v snorazn- | mu s finančnim ministrstvom dovolilo gradiščanski- občini 300,000 : kron erarskega posojila za zgrad-njo vojašnice. a V pokoj je stopil obrtni nad- i P i zornik ing. Dominik Coglievina, ( !-jki je celih 20 let vodil obrtni in- | a j spektorat v Trstu. j U j Neurje v Pulju, Dne 3. julija .1 ".zjutraj se je nad Puljem med hu- ' ^;do nevihto utrgal oblak. V 50 mi-j nutah je padlo 116 mm dežja. Ta-"' ko močnega naliva ni bilo. odkar UjSe vodijo meteorologična opazo- j i vanja. Veleizdajniška afera v Pulju. 1 j Na merodajnih mestih zatrjujejo, i ^ i da so našli pri preiskavi dokaze, i . da je vodja poštnega urada Niko- ' | lič sporazumno z ostalimi spoliral \ | važne vojaške poštne pošiljatve 1 e I in pisma in jih prodajal za drag t j denar v inozemstvo. Korno po- c j veljništvo v Gradcu je poslalo vo- 1 jjaškega sodnika v Pulj in tudi iz j i Ljubljane je odšel avditor. ki je s j policiji na razpolago. Aretirali so \ i tudi Šmueovega brata, "ki je pro- j stak pri istem domobranskem i polku kakor narednik Šmue. E- i "' den Šmucovih bratov je bil nastav- c J Ijen pri puljski občini, a je pred i nekaj tedni pobegnil, baje v A- ( , meriko. Smuc je živel zelo raz-; košno in vsled tega je postala po- ž j lici ja pozorna. — Kasneje se po- v roča: Preiskava se nadaljuje ne- v > umorno. Priče se zaslišujejo do 0 i pozno v noč. Dasi se preiskava h - vodi tajno, vendar se more soditi, / da še ni donesla doslej zaželjene- • ga uspeha: ni še pojasnjen pravi v • vzrok, zakaj je Nikolič dajal y Smueu toliko denarja. Ljudje u-gibljejo to in ono in ni izkljuee- • no perverzno občevanje med ime-nova nima. O špjjouaži ni doka- f zov. Revizija je ugotovila baje. Z< da primanjkljaj v blagajni znaša S 38.000 K. Ker Nikolič ni naen- U krat poneveril te svote, ampak t; sukcesivno, kaže, da so bile revi- Sl '-ij<\ k: se vrše navadno po enkiait •a leio, zelo površne, kar zasluži :a j večjo grajo za dotične organe. » )d druge strani se trdi, da manj- nad 60,000 K, ki jih je pa Ni- ^ 'ciiič najbrže razposodil svojim ~ :m ijateljem in tovarišem. Nared-•i.-k Smuc je Silili priznal, da j«' lobil od Nikoliča 32,000 K. Čuje precej zanesljivo, da so aivti-*• nei zagrešili poleg defravdacije drugi zločin: homoseksualnost. T.- blodnje sta posebno osumljena glavna krivca poštar Nikolič in narednik Šmue j Izmail Kemal beg, načelnik začasne albanske vlade, se je te dni u mudil v Trstu s svojim sinom in ; K 0 zasebnim tajnikom. Puljski kamoraši, ki so bili o-i proščeni v Rovinju, pridejo še, i- enkrat pred sodnijo, in sicer v t, Celovec, ker je razsodba v prvem - procesni bila razveljavljena na Dunaju, seveda, če vse dobijo; 5 a jih imajo. 3 so ušli najbrže v Ita- i - lijo, 1 je v Kairu v Egiptu. KOROŠKO. ^ v V Celovcu poneveril, v Gradcu i - prijet. Dne 3. julija je poneveril i '28 v Celovcu pekovskemu mojstru . Potzu njegov uslužbenec P. Tief-1 , nig 593 K. katere mu je izročil j bo . mojster, da jih nese na pošto. !«*- - Tiefnig je pobegnil z denarjem1 1 v Gradec, kjer ga je aretiral v ne-j 1 kein javnem lokalu graški detek-1 r tiv Berger. Tiefnig je bil popol- |J' - dne v veseli družbi, ki se je pe-; - Ijala z avtomobilom v okolico, in ! c je napravil pri igri s kartami par! ,' * sto kron. Nato se je vrnil z neko j I \ > veselo žensko v Gradec, kjer ga ' v< - je dohitel Berger v spremstvu j i njegove ljubice. Pri Tiefnigu so'0' - našli še 08 kron. Tiefnig je s po-!S1. . četka krivdo odločno zanikal, ko-' l nečno pa je priznal poneverbo.' ' - Odpeljali so ga v Celovec. v • j i do Kap je zadela celovškega pod- sti • župana ces. svetnika pi. Dietrich« Z(| v Beljaku. Dietrich je bil od 1895 (li| v celovškem občinskem svetu in!,,.. 1 od 1. 1011 podžupan. Bil je tudi 0 let član trgovske in obrtniške |. zbornice. Star je bil 58 let. Nagloma je umrl v Beljaku i k j« višji gozdni svetnik Ferdinand j ka Wenedikter, rodom Kočt vee. bo Telefonske zveze. Poštno in br-1 no zojavno ravnateljsl vo za Štajer- ki sko ill Koroško je obvestilo de-1 in želno zvezo za povzdigo promeTa I šil. s tujci, da se prične graditi nova j ke telefonska proga Beljak-Špital I pa takoj, ko dospe na lice mesta! >'.a sta vbni materijah | g!; Železnica na Sv. Višarje. Nekijpr« zasebniki v Beljaku kanijo zgra- j do diti malo električno vspenjačo z ' voli javiti, ali naj se pa sam ob oglasi. — John Zore, Box 432. 2«; North Chicago, 111. ill! (19-25—7) na Kje je JANEZ KOZLEVČAR 1 Doma je iz Sterevo pri Zatičini i na Dolenjskem. Pred 2 leti je bil v Hopewood, Fayette Co., Pa., kje se sedaj nahaja, mi ni znano, zato prosim cenjene rojake. ako je komu znan njegov naslov, da mi ga naznani. — | Bernard Berlan, 1064 E. 66th ! St.. Cleveland. O. (23-25 7) taT* Trgovec ■ zlatulso TH M. POGORELO [ 29 E Madison St. *oo» 1111, Chicago, IB. Opomba: Pazite na »gla* t H« i botriih številkah. - DOKAZANA RESNICA. ' Ce ste že gledali za svet vsepovsod zakaj bi ne prišli pogledat t;e. kjer je danes že veliko : slovenskih farme rje v Tam % idi-i te na svoje oči. kako lepa polja [so. Tam govorite s svojim roja-■ kom farmerjem. pa ga vprašate i o vsem. Tam se lahko na svoje iv. . w j oci prepričate, kako lepa polja so I si napravili farmer ji v teku ene-| ga, ali dveh let. Tudi tisti, ki so I :;e naselili letos gori. imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne j dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kiiuor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili. kakšna polja so napravili i naši pridni farmerji v teku par mesecev. In skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se bost«* lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gora k kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! JIM I ne pošiljamo velikih lival v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi r.aši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas. pa gremo skupno pogleda!. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far-n; e rje v, pa se bodete kmalu prepričali. da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmeiji. Pi idile, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj, da ne pregledate s-smo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Ki že Mladič Land Co., 2<;iti S. Lawndale Ave., Chicago. 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam ne. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, ^ ^ New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■ ■ m m 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodniii družb. Prodaja parobrodne in železniške ^ listke po izvirnih cenah. * V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. I _____MM-—^ i Kapitan Satan | ilBf ............ f Doživljaji Cirana de Bergerac. | —*— 5 • Spisal Loui. Gallot. — Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. ^ (DaUe.) — Tukaj jedilnica, gospod — je rekeg hlapoe in pokazal na nizka vrata. — Hvala. IVi pogrnjeni mizi je sedel kmečki deček. M a rot a! — j.- vzkliknil Kastiljan, ki jo spoznal preoble-,Vn«. dpsb — m'sramniea, ti tukaj. ti se predrzneš — Marota j<* prehledela in mirno čakala, kako se bo stvar iz- tekia. K Bp . ... Kastiljan je potegnil meč napol iz nožnice, toda premislil se je. skočil k nji in jo stresel za ramo: — Kje je moje pismo, pro-kleta Kaj ni bilo dosti, da si me izdala, zakaj mi sedaj hodiš na pot ? Marota ga je dolgo časa opazovala, na to pa rekla s tresočim glasom: (iospod Kastiljan. pravico imate, da me ubijete. Nekaj Ktrašnega sem naredila, toda gospod, mi cigani ne znamo razločevati slabega od dobrega. Prepozno sem se pokesala, a za poma-jrari je dovolj "asa. Ali mi hočete zaupati, ali sprejmete mojo pomoč ' Prisegam, da Vam ne bo žal. Kastiljan jo je nezaupljivo pogledal. — Um, to je čudno besedičenje. — Ne zaupate mi. kaj ne, gospod? Jaz sem poštena, zanesite v.. Hodile dobri, dajte mi roko in vse Vam bom razodela. Pozabile »/o.spod. prosim Vas. Njen pogled je bil tako nedolžno prepričevalen, da se ni mope I več zadrževati. — ("a rov niča si — ji je rekel in ji stisnil roko — po tvoji volji se mora delati, tod«, pazi, pazi. Pomirila sta se. V sedel se je poleg nje in začel jesti z veliko slastjo. Ol» konco večerje je Kastiljan dvignil glavo rekoč: — Po pravici rečeno, jaz t«' ne razumem. Veš, kaj si mi storila, v kakem stanju -i odšla od mene. danes pa že hočeš igrati angelja varuha! Saj še sji m a ne vem, kako se je zgodilo — se je nasmehnila M;i rot a. Ko sem Vas vprvič videla, se mi niste dopadli. a tudi sovražila Vas nisem. Toda pozneje! Vas odkrit pogled, brezskrben obraz prešeren smeli j.' naredil name velik utis. Kesala sem/ s.-, v dno siva mi je bilo žal. Sklenila sem Vam pomagati in se spokoriti/a greh. t e delava roko \ roki. naj se boji Ben-Joel. Pri-j segam Vam, da ga spraviva na led. Srčna sem, spretna, vzemite me v Saint-Serniii. Kot pes bom šla za Vami. kot sužnja Vas bom ubogala, samo vzemite me s seboj. , kastiljan ni več dvomil nad njeno odkritosrčnostjo. j Vrjamem ti. da si dobra, toda dogodek v Romorantinu se j re da tako hitro pozabiti. Poskušal bom. ker ti bi še samega zlo-dja vjela v past. In tako se je zgodilo. Skupaj sta zapustila Fontaines in konj je moral zopet nesti dvojni tovor. Par ur za P.en-Joelom sta tudi naša dva znauea prispela v Saint-Sernin. Najina prva naloga — je povzel Kastiljan — je zvedeti, k ji; je /upnišee in kaj dela lopov, ki si je najel moje ime. To si lahko mislite, gospod Kastiljan. Zupnišče je pri eer- j k\ i. in 1 ten-Joel je v njem. Poglejte, tam je zvonik. J Presneto, li si bila že povs >d in vse li je znano. Naprej, k j župnišeii. ' — Ne prenaglile sv, prijatelj. Pa saj menda ne nameravate < lidreti k Oat romečarju ? ' Kako misliš? « — O, kako ste neprevidni! Ali veste kake poslediee bi lahko ' imel Vaš prihod .' Sestali se boste z Hen-Joelom, in 011 ho trdovrat- * no trdil, da je on pravi Kastiljan. Ben-Joel je prišel pred Vami i i:i zategadelj imel tudi prednost. < — IVav imaš. deklica, toda kaj naj storim? 1 — Cn kaj va. in opazuj va. \ Opaiujva ? To s«' lahko reče, toda kako? i Ali vidite na koncu trga razsvetljeno okno? ' — |)a, in" ] Okno v župnišču in tam je eigan, gospod. < Najbrže. < In ee je tam. morate vedeti, kuj da dela. < — No potein moram na vsak način k župniku. — Ne; sledite mi. , Konja sta privezala k drevesu in se napotila k razsvetljene- j mu oknu. ki je bilo kakih osem čevljev od tal. « Tako — je rekla Marota — posodite mi za trenutek Vaš j In bel. J Ka*>tiljan s,- je z rokami uprl oh zid. skonil glavo, Marota mu { je pa skočili* na rame. ' Ali vidiš kaj? < Dekliea je zašepetaia: — Oba sta notri; župnik in Ben-Joel. J Ni<-*t ni za mogla slikati govorjenja, toda po obrazih in obnaša- * nju je lahko sodila, da sta v prijateljskem pogovoru. Skočila je nazaj na tla. -- Vidite, da morava biti previdna. Spor med Vami in Ben-Joi'lnm Iu imel zelo slabe poslediee. Na delo morava iti s skrajno" previdnostjo. Kastiljan ji je dal prav. — N .iboljše bi bilo — je nadaljevala Marota, — če bi mogli ju*ri zjutraj s župnikom na samem govoriti. To seveda ne bo lahko. ker je vasiea zelo majhna, nasprotno imajo pa ljudje precej dolgo jezike. Kastiljan ni takoj odgovoril. V glavi je bil skoval načrt, ka-leri »e mu ne bo tako zlepa izjalovil. — Marota. prepričan sem. da si mi udana in da me ne boš prevarala. j— O gospod ... — I)a, otrok; prosim te. ali mi hočeš izkazati malo uslugo. — Kaj naj storim, gospod? Za povej te mi. — S župnikom in Ben-Joelom bom sam obračunal. Treba jo samo, da pride moj gospod som, ker nikdo no ve, kaj se še lahko pripeti. — V®š gospod ? — Da, vitez Cirano de Bergerae. Kdino on lahko pojasni župniku Hcn-Joelovo prevaro. — Iu Vi hočete —? — Prosim te .pripelji ga v Saint-Sernin. — Ali ni i bo vrjel? S seboj ti bom dal pismo. — Saj znaš jahati, deklo? —- Kot amazonka ! — Toliko boljše; vzela boš mojega konja, ker ga jaz takoali-tako ne potrebujem, Cirann povej vso, kar se je dogodilo. — Tudi kar se mene tiče. — Tudi to; tm ljubi resnico in odkritosrčnega človeka. — Potem je pa vitez Cirano pravi kava lir. — Le ue preveč besed, Marota. — Menda niste ljubosumni? n las naroda 24. julija, 1913. — Hm, hm, ženske ženske ... Sicer pa v tem slučaju ne gre za ljubezen, sedaj imamo drugo skrbi. — Kedaj bom toraj šla. gospod ? ■ — Z jutranjo zarjo. — Zakaj? Ali mislite, da se bojim noči? Napišite p:.sn;o. jaz sem pripravljena. — Pisati? V temi? Saj še roko ne vidim pred seboj. — Počakajte gospod. — Iz žepa j«' potegnila malo svot'.'ko in jo prižgala. Kastiljan je odtrgal iz svoje listnice košček papirja i:i napisal nanj par vrstic. — Sreča, da sem te zopet dobil, ljubica. Nobenih pokb.'w v, gospod Kas+ilian. Tajnik jo je ž i ko poljubil na rdeč » ustuiee. ona je pa skočila v sedlo. — - Bodite pametni in previdni! — Potuj naglo. i* in j jo izginil v noč. Kastiljan se je \ legel v travo iu v hipu zasj a'. :{0. Komaj se je začelo rdečiti na vzh >du. je že mladenič vstal in pogledal proti cerkvi. Preko trga je prišel nek mož. odprl cerkven i vrata in vstopil. Bil je cerkovnik. — Jaz sem pa res srečen — je vzkliknil Kasriljan. — Želja se mi je začela izpolnjevati. Župnik me bo 111 or «.3 poslušati in moja izpoved bo zanimivejša kot mogoče desetih drugih grešnikov. . V cerkvi je bilo popolnoma mirno. Kastiljan je stopil k velikem oltarju in pokleknil na mrzel mramor. Mimo je prišel cerkovnik, in Sulpicij mu je za.šepetal: — Ne bojte se. ljubi gospod. Ubog popotnik sem. rad bi prisostvoval sveti maši in še nato izpovedal. Cerkovnik je pokazal v teman kot rekoč: — Spovedniea jo tam. V dobre pol ure bo že gospod župnik tu. Danes je tiha maša in ho kmalo končana. — Hvala, gospod, prosim Vas, molite zame. — Cirano v tajnik mu je stisnil cekin v roke z besedami: — To je za reveže. Nato je stopil v spovednico. Kmalo je prišel Ostromečar in maša se je začela. Župnik je pustil svojega gosta še v postelji, toda vrata svoje spalnice je vseeno dobro zaklenil predno jo odšel. Po maši je stopil k njemu cerkovnik. — Prečastiti. nek mož bi se rad spovedal; v spovedniei čaka. — O, ta mora pa imeti kaj hudega na vesti, ker je že tako zgodaj prišel. — Ni iz naše občine, nek tujec je. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ P^te^po cenik! j Caiifoinijsko domače vino. j n Cenjenim rojakom Slovese« in Hrvatom priporočam najboljše £ J domače Californijeko vino in tropir^jevec (Grape Bian- 4 2 dy) kakor Port in Sherry vino. j* I Belo vino po 50c. gaL z posod« vred. z i črna vino po 40c. gal. z posodo vred. « 1 Port vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. S g Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gal. z posodo vred. ft p Tropinjevec po $2.50 do $3.00 z posodo vred. I « Zgoraj omenjene cene za vino ee zastopijo za ne manj kot 28 gal. a # Pri večjih naročilih n. pr. 5 barrelnov dam popust, t eli *oz (Car £ v Load) pa po jako nizki ceni po dogovoru. S 2 Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu iieoar oiiroina A 9 U. S. Money Order. » I Postrežba to^na. S J Za obilo naroČila se priporočam. f| I NICK RADOVICH, f g WHOLESALE LIQUOR DEALER | j 594 Vermont St., San Francisco, Cal. J I Pozor slovenski farmeiji! j ■ Vsled občne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število P I pravih domačih&& | V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose m so izdelane iz najboljšega jekla w znani tovarni na | < Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosi&če s rinkcami. P «-— Cena 1 kose j« $ 1.10« -— » | Kedor naroči 6 kot, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi hkpelno in^jc iz fiMfB jaUi; * =* cena garnitnri je $1j0§. ===== Pristne "Berfini" brntilne lune po 30c.ko«. Pri naroČitvi nam je naznaniti poleg poStne poitaje a tudi blilno železniško. I Naročili priložiti! denar ali Postal MobojI Order. m j Slovenic Publishing Co. 1 82 Cortkuidt Street, & New York, N. Y. HARMONIKE I] bodisi kakorSnekoli- vrste izdelujem in * popravljam po najnižjih cenah, a delo trpelno in zanes'jivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker »em že nad t« 1 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem ■ lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaijnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St , Cleveland. O. Hamburg-American Line. Edina direktna proga med NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPH10 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena b parni ki na dva vijaka: Kaiscra Aefeat« Vfcuria, Asarika, Pmidat Graat, Pretipat Liacole, Clordaed, Gaciaaati, Fratoria, Patricia, PeaaiyHaaia, Graf VaMoruo, Pries Oskar ie Pries AialWrt, katerim eledi v kratkem nov paraik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 čevljev dolg, £0.000 ton, največji par- nik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York Gty ali lokalne >j^ente. IT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali [►a i: starega kraja naj obiače PBVI SLOVENSKO HEVATMEX MOTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar Ik Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Pozor, rdjakl! Dobil som ta iSBMl^^at Waofalnatona f .Mr m »Toje idrm- \ra»M . P^JG^B vua Mrtaloo V A Itf^-^GsB^B k to vilko. kto- 1 MflV Ife T&Sm ra iamČ^vUa Urn mV prava in ko- 1U1 1/a Hotna. ^^tm^^sh^b^^t (un bo ml je — poarodlo fat ' m najti P>ara ■ S^^^m^ Alpon tinkto- ro in Peaudo prooi lanoda- ■»»'^SHHlHsi??- njo In aa rast la>. kuunoc •)«>___ mui u. netu ni bilo. od kato- ro ooiUa tn lonokim ooatl In dolel laiio roontt-no umiiiliMsiia j—kil In aa bodo vaC Upadali, tor no aalvoU. Kavno tako uttlm t 6. todnlh kraanl brkt popotpomo srastsjo. B iBimlhiilk^ r Jkah Boeah In MUitb v 8 dnoh Docolnama oo- ' d ravlaa.kartaočeee bradavice, potno uueo [fa oao-bina sa iiihiiiIiii— odstranijo. Da j« to nsnfea imbob i MD0. PHIta po cenik kato-tea eoStiee "*mln* JAKOB VAMClC P. O. Bos 6« CTseska*, a Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovonle PublloHlng Company, 83 Cortiandt Street, New York RED STAR LINE. Plovitba med|New Yorkoir. »it Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov z brzoparniki na dva vijaka. ----------_. ^ w .. —-----— ZEELAND , KE00NLAND 11,904 ton ''^jfel' f m*" ; 12,760 ton FINLAND JŽ VADEELAND 12,760 ton ^VH^^HBtag^g^^ ton m LAPLAND 18,694 ton. Kratka in adobna pot za potnike v Avstrijo, aa Ojrmko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožno listke obrniti se je na t RED STAR UIINE M State StrMt. 1306 F' W„ N. W. r„_ x -' boston. mass- washingt0wn. d. c. sam ftususcs^cala 21» St. Clurl« Str««t. 121 S«. JrJ StrMO philadelphia. pa. new orleans. i a, ninh^ustwn: 11 4 Unit Streets. 31 H.mUl Strart. SEATTLE. WASH. tST. LOUIS. UP. MOWTKEALrCAWADA. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENKJSI DNEVNIK C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. PoAtnl Ukeprea parnllcl aoi[ la provence" /la savo!e" "la lorraine" trance" aa Sva vUaka aa «va vijaka eo Sva vttalta oo viioka ^ ■>" . - ^ r' Poštni parnlkl eoi "CHICAGO" 4 LA TOUHANE" "10CHAMBEAU" "HUCA1A" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Cbesebreufb Bnlidiaf* Parniki odplaieio od srdsj naprej redno ob četrtkik ia pristanS£a itev. 57 ^ North River in ob so bo tik pa iz pristanišča 84 North livar, N. T. *LA PROVKNCK :ll. julija l!M:{. t FRANCE dne 20. augusta 1913. i *LA LORRAJNK 7. augusta 1913. *LA TOURAINE 27. aug. 191;!. *LA S A V()I H aug. 1913. °LA PROVKNCK 3. sopt. 1913. posebna plovitba v havre: •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dno 2. augusta 1913. ob 3 />opol. tROCII AMBE AI: odpl. s pome. .št. 57. dne 16. aug. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. *LA TOCRAIXE odpl. s pom. ši. 57. dne H. sept. 1913. ob 3. popol. rtraiM i iniui lacaaxBovaei toiala pt^ti vi|aka. Parotki b križen iaaj« po štiri vijaka 4 v s t r o - A in e i* i k a ii s k a črta (preje bratje Cosulich) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Črta za Slovence jn Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena rožnih listkov iz New Yoika za III. razred so do: V« »podaj navedeni nori par* |[ TRSTA brodi na dva vijaka imajo f r^if'-":"....... .........ar $34.6« brezžični brsojavt ^UBLJANE ............35.18 ALICE, LAUBJ; taarpra'"----—------- 34.00 MARTHA WASHINGTON, TFltJTn^ns.................35.08 ARGENTINA. KARLOVCA ---------------------— 31.2« OCEANU, ^ Marth* Waihiagtoa in Kaiser Franz Jo«ef L stane $3.00 ve*. KAIBKB FSANZ JOSH | JL RASRED do TBSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiier Frani Josef L $65.00, drugi$60 do $65. Pkelpt Bros & Co.f Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.