GLASILO NARODNO-SOCIJALISTiCNE STRANICE.
Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, |	[zhaja	VSako	Soboto.	S	InseratI	se	računajo	po	velikosti	in	so	cene	v	upravi
=====	1.	nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====	|	Mesečna	naročnina:	za	tuzemstvo	6, za inozemstvo 8 Din. H	na	razpolago.
Trboveljsko afero se hoie
potlačiti.
Ekspoze ministra za šume in rude. — Nerazumljivo popusfSjiv nastop klerikalcev v narodni
skupščini. - Organizirajmo novo akcijo 8
Mezde in cene.
Neznosne živijenske razmere. — Vse žrtve ne more nositi delavski razred. — Znižanje obrestne mere in neposrednih davkov.
Ko se je vrnila v Beograd ministrska komisija, ki se je na licu mesta informirala o razmerah pri Trboveljski premogokopni družbi, je bil izdan uradni komunike ministrstva za šume in rude, kjer je bilo na koncu obljubljeno, da bo o celi zadevi govoril minister za šume in rudnike še v Narodni skupščini.
Pretekli teden je bil v Narodni skupščini na vrsti ekspoze ministra za šume in rude. V ekspozeju je marsikaj obširno obravnaval minister za šume in rude, le Trboveljsko premogokopno družbo je omenil kar tako mimogrede. Ni se mu zdelo vredno, da bi obsodil krivične redukcije in znižanje mezd, ali da bi pojasnil poslovanje zloglasne Internacionalne prodajne družbe za premog. Večino svojega ekspozeja je po-I svetil minister za šume in rude državnim rudnikom, kjer je izbruhnila velika kriza vsled slabe, birokratične uprave. Zglodalo je tako, kot da hoče minister s primerom državnih rudnikov c§lo opravičiti nujnost ukrepov Trboveljske proti slovenskim rudarjem, četudi je položaj državnih rudnikov bistveno drugačen od položaja trb. premogokopov.
Ekspoze ministra za šume in rude se je zaklju&il tako, da so med poslanci nastala prazna prerekanja o nastavljanju državnih uslužbencev, mesto da bi ostala razprava pri. stvarnosti in posvetila največjo pozornost dogodkom v Sloveniji, kjer je več kot tisoč rudarjev vrženih na cesto, drugim tisočem se pa onemogočuje eksistenčna možnost.
Slovenski klerikalni tisk je^še nekaj dni pred ekspozcjem ministra za šume in rude bruhal žveplo in ogenj na Trboveljsko. Upravičeno se je pričakovalo, da bodo klerikalni poslanci pri proračunski debati odločno zastopali pravice slovenskih rudarjev in da bodo brezobzirno razkrinkali nečloveško postopanje inozemskih premogarskih magnatov. Zastonj smo pričakovali cd klerikalcev, da bodo v Narodni skupščini obelodanili predvsem one fakte, ki najbolj obremenjujejo Trboveljsko in k) bi primorali tudi ministra za šume In rude, da se premakne iz svoje rezerve.
Bivši angleški ministrski predsednik in voditelj angleške liberalne stranke Lloyd George je objavil v »Prager Tag-blattu« članek, ki zasluži pozornost širše javnosti. Posebno njegov drugi del, v katerem govori o krizi premogovne industrije na Angleškem, je značilen za težave, s katerimi se mora boriti ta poleg Amerike najjačja industrijska država sveta.
Premogovne krize sc dotikajo vse stranke, tako delavske kot delodajalski karteli zelo previdno, takorekočAr rokavicah. Ker vse vedo, da je to vprašanje naravnost življenskega pomena za industrijsko moč britanskega imperija. Vse je nekako poparjeno in čaka na rešitev. Po avtorjevem mnenju je to pravi čas za ureditev tega perečega vprašanja angleškega gospodarskega življenja in vsako odlašanje lahko povzroči največjo škodo.
Posebna premogovna komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov kot tudi interesiranih strank je preiskala v roke nerentabilnosti angleške premogovne industrije in je predložila vladi tudi konkretne predloge, kako bi se dali nedostatki odpraviti. Ti predlogi zahtevajo težke žrtve od vseh, predvsem pa od lastnikov premogovnikov. Referat komisije se ozira tako na sedanje stanje, kakor tudi na bodoči razvoj premogovne industrije. V kolikor se tiče bodočega razvoja, so predlogi v direktnem nasprotju s socialističnimi predlogi, katere zametava komisija kot »nepraktične, za splošnost nekoristne, ki bi samo povzročili težke gospodarske nevarnosti«.
Sredstva, ki naj bi rešila krizo angleške premogovne industrije, so v
Ponovno smo že ugotovili, da SLS ne misli resno o delavskem vprašanju in da je klerikalna politika še vedno in to v najkočljivejših trenotklh zavzela skrajno dobrohotno stališče proti vele-kapitaiizmu. Rudarska kriza je bila SLS le dobrodošel argument, da svoje krščanske socijalce primerno uvede v borbo za volitve v Delavsko zbornico. Po končanih volitvah so pa postali klerikalci skrajno popustljivi napram trboveljski in klerikalni gromovniki so utihnili ravno v trenotku, ko bi njihova beseda nekaj zalegla.
V parlamentu ni bila izpregovorjena odkrita beseda o visoki aktivnosti in o »propagandnih« fondih Trboveljske, o ogromnih nagradah ravnateljem in upravnim svetnikom TPD in o neopravičenih »dobičkih« Internacionalne prodajne družbe za premog. Premlevale so sc same fraze, jedra nečuvenlh afer se pa ni nihče dotaknil.
Po vsem tem ni čuda, če so ofici-jelni in neoficijelni (neljubo prizadeti) krogi prepričani, da bo afera s Trboveljsko mirno zaspala. Računali so sicer s tem, da bo delavstvo vpilo, da se bodo člankarji razburjali po časopisju, končno bo pa vendarle vse lepo potihnilo. Odpuščeni delavci bodo šli po svetu za kruhom, ostali delavci se bodo pa končno umislili v svoj bedni položaj. In kar je najvažnejše: Trboveljska bo že naprej v nezmanjšanem obsegu grabila milijonske dobičke...
Zgleda tako, kot da se približujejo peklenski načrti tujih velekapitalistov in njih pomagačev svoji uresničitvi. Trpeči rudarji so brez zaslombe... Parlament molči in tudi vlada se ne zgane.
Kaj je napraviti? Edinole enoten solidaren nastop vsega delavstva lahko zboljša situacijo. Začeti Je novo nepomirljivo akcijo, pokazati nezlomljivo voljo v boju za pravico.
Organizirajmo, sklicujmo shode in ponovno apelirajmo na javnost! Prisilimo vse one, ki hočejo molčati, da bodo morali govoriti!
glavnem sledeča: nakup premogovnikov po državi — eventuelna nasilna združitev premogovnikov, s čimer bi se doseglo znižanje produkcijskih stroškov in zboljšanje produkcijskih metod
—	nasilna odstranitev ovir s strani skopušnili in neuvidevnih lastnikov premogovnikov — razširjenje udeležbe delavcev na dobičku — izboljšanje stanovanjskih in življenskih razmer rudarjev — razširjenje uporabe znanstvenih metod pri pridobivanju in uporabljanju premoga — državna organizacija in pomoč pri raziskavanjih novih metod pridobivanja in uporabljanja. Država sama naj bi sicer ne vodila nobenega premogovnega obrata, toda narodu kot celoti naj bo dana možnost, da polno Izrabi svojo lastninsko pravico na premogovnikih in izvede boljšo organiza-cljo dela, kakor tudi izboljšanje življenskih razmer rudarjev In njihovih rodbin. Komisija v svojem referatu h koncu poudarja, da bo rudarstvo, če se bodo njeni predlogi udejstvili, znova doseglo tako stopnjo blagostanja, ki bo zasenčila vse, kar se je doživelo v preteklosti.
Po mnenju premogovne komisije je angleška premogovna industrija na robu propada. Brez vladne pomoči bi obratovala z 1 in pol šilinga zgube pri toni. 20 % rudarskih plač se izplačuje iz žepov angleških davkoplačevalcev. Ali z drugimi besedami: 1 in pol šilinga pri toni za rudarske plače in 1 in pol šilinga pri toni za dobiček mora prispevati državna blagajna, če naj se premogovniki obdrže v obratu.
To je za vsako državo popolnoma nevzdržno stanje, posebno za državo, ki zahteva zaupanja na podlagi svojih zdravih in trdnih financ.
Gmotni položaj jugoslovanskega delavstva in sploh vseh nameščencev ni tak, kot bi po pravici moral biti in kakršen bi lahko bil. Za časa vojne in prva povojna leta, ko so cene vsem življenskim potrebščinam rapidno rasle, so jim mezde in plače le polagoma sledile in to v absolutno nezadostni meri. Sicer je res, da težki časi zahtevajo vedno svojih žrtev, toda ni res, da bi moral vse žrtve nositi vedno najbed-nejši, delavski razred.
Zadnje čase se sicer opaža padanje cen, toda še dolgo ne zadostno, da bi se- izravnalo krivično stanje, v katerega je zašel brez lastne krivde tekom vojne in v povojnih letih delavec in nameščenec. Mezde in plače naših delavcev znašajo proti predvojnim mezdam, če računamo krone za dinarje, 10 do 15-kratno vsoto, medtem ko so cene najnujnejšim življenskim potrebščinam neprimerno bolj poskočile. Delavec in nameščenec katerekoli stroke danes za svojo mezdo niti od daleč ne more kupiti iste količine blaga, kot si jo je zanjo lahko kupil pred vojno. In samo to daje merilo za višino takratne in sedanje mezde. Ker ni važna višina mezde, temveč njena kupna sila, ki se izraža v množini blaga, ki se zanjo more dobiti.
Stavi se nam pa še drugo vprašanje: kakšno je razmerje med gmotnim stanjem našega delavca in nameščenca in delavcem in nameščencem v drugih državah. S strani naših delodajalcev se trdi, da se našemu delavstvu in nameščencem godi bolje, kot se godi tem slojem v drugih državah. To pa ni res. Mednarodni urad dela je izdelal v tem pogledu primerjalno statistiko, v kateri zavzemamo ml eno zadnjih mest. Na slabšem so le najbolj zaostale poljedelske dežele, pri katerih se pa mora računati, da dobe delavstvo in nameščenci velik del svoje plače v natura-lijah, kar se pri statistiki ni jemalo v poštev.
To nezdravo in krivično gmotno stanje delavcev in nameščencev kliče po zboljšanju. O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, toda na žalost prav
Koncem lanskega leta je proglasil Mussolini v enem svojih znanih govorov, da je odločen pričeti tri težke bitke: z živili, z liro in z zamejnimi dolgovi. Istočasno je izrazil nado, da bodo vse te tri bitke zmagovite.
In v resnici: Italija je konsolidirala svoj dolg v Zedinjenih državah in v letošnjem januarju tudi svoje obveznosti napram Angliji. Zedinjene države so se izkazale napram Italiji za zelo velikodušne, Anglija pa je bila še popustljivejša. Pogoji dogovora z Londonom tvorijo komaj tretjino tega, kar zahteva Anglija od Francije — plačilna zmožnost Italije bi baje ne prenesla težjih plačilnih pogojev. Združene države se-veroameriške pa se sklicujejo na notranjepolitične razmere. Tako ameriški kakor tudi angleški časopisi pa soglasno poudarjajo, da stopa Italija v novo razdobje gospodarskega razvoja, kakor ga do sedaj za Apeninami niso še poznali.
Dasi lahko predpostavljamo, da je pri teh časopisnih vesteh igral nemajhno vlogo tudi italijanski fond za inozemsko propagando, vendar ne smemo prezreti, da te vesti v veliki meri le odgovarjajo dejanstvenemu položaju v Italiji, ker ena največjih napak je podcenjevati sovražnika. In za nas predstavlja Italija kljub vsem prijateljskim paktom še vedno neprijateijsko silo, ki asplrlra na naše ozemlje In katera smatra sedanje naše meje samo za začasne.
Poglejmo kako stvari v resnici stoje. Prebivalstvo Italije raste kljub razmeroma najštevilnejšemu Izseljevanju zelo naglo in je naraslo že na 42 milijonov. Žetev je dala 6 in pol milijonov ton žita, torej za 2 milijona ton več, nego v letih 1913—14. Tonaža trgovskega ladjevja, ki znaša letos 310.000 ton, uvršča Italijo takoj za Anglijo, ki šteje 885
malo ali nič storilo, česar vzrok je pred vsem skoro popolnoma razdrapano strokovno gibanje pri nas. Sedaj, ko se končno pričenja tudi pri nas v vedno večji meri uvidevati nujnost enotnega nastopanja vsaj v strokovnih stvareh, ki so za delavstvo in nameščence naravnost življenskega položaja, lahko upamo, da se bo tudi v tej stvari obrnilo na bolje.
Izgovor, da bi naša industrija ne mogla izhajati, ali pa, da bi se cene izdelkom morale zvišati, če bi se zvišale mezde, ne drži. Naša industrija je z varstvenimi carinami silno zaščitena pred inozemsko konkurenco in vendar so v državah, odkoder prihaja ta konkurenca, delavci in nameščenci bolje plačani nego pri nas. Glede povišanja cen izdelkom pa velja sledeče: zvišanje mezd in plač se da kriti še na mnogo drugih načinot kot pa je povišanje cen izdelkom. V tem pogledu pride v poštev predvsem znižanje, izdatno znižanje obrestne mere, ker vlsokoobrestni krediti silno podražujejo vso produkcijo in tlačijo vsled tega posredno tudi mezde in plače. Tukaj mora storiti Narodna banka in za njo drugi naši denarni zavodi svojo dolžnost in mezda in plače se bodo prav hitro lahko zvišale, ne da bi bilo treba dvigniti cene izdelkom, ki so itak visoko nad svetovno pariteto.
Druga pot bi bila znižanje direktnih, neposrednih davkov, ki danes duše našo industrijo, s čimer mora iti roko v roki seveda tudi varčevanje v vsem našem narodnem gospodarstvu. Seve- i da to varčevanje ne sme izgledati tako, kot je izvaja sedanja vlada. Tudi boljša notranja organizacija naše industrije bi privedla do velikih prihrankov, ki bi se mogli in morali porabiti za kritje pove-čanilf izdatkov za mezde in plače.
Nagrada za zvišanje mezd in plač bi se torej pri dobri volji prav lahko našla. In na to je treba z vsemi silami delati, ker bi se s tem povečal tudi ves konzum. In dobiček od tega bi imel v enaki meri producent, trgovec in kon-I zirment.
tisoč ton. Primanjkljaj trgovinske bilance pa je še vedno zelo velik. Toda medtem ko je nastajal ta primanjkljaj v prvih povojnih letih vsled velikega dovoza živil, raste sedaj vsled velike množine surovin, katere je treba uvažati za kritje potreb zelo živahne in lepo razvijajoče sc italijanske industrije. Lira se je stabilizirala, ko je premagala več kot eno težko krizo. Žtevilo nezaposlenih se zmanjšuje in število trajno brezposelnih ne presega neve-likega števila 100.000.
Napredujoča konsolidacija In splošno opazovani napredek je prevelik, da ne bi učinkoval na srce in možgane hitro navdušenih Italijanov. Opozicije ni več. Armada je podrejena milici, ki tvori osnovno silo fašizma. Novi zakon, ki zahteva za slučaj poroke kavcijo, izloča iz armade siromašne častnike. Duhovništvo bo podrejeno novi »fašistov-ski konstituciji«. Kardinal Gaspari z njo ne soglaša in bo vsled tega bržkone moral zapustiti Vatikan. Iz Mussolinija so napravili skoro božanstvo. Je več kot kralj, ki molči, je diktator, ki vsilja-va kralju svoje ministre, parlamentu in senatu dnevni red in celo način glasovanja, če bi se kdo predrznil upreti kaki njegovi zahtevi. Nedotakljivost njegove osebe je zaščitena z zakonom, ki kaznuje vsako kritiko s petnajstletno ječo, v »težjih« slučajih celo s smrtno ječo.
Fašisti vso to slavo in neslavo pripisujejo izključno fašizmu. In kličejo, da mora fašizem obnoviti ponosno slavo velikega svetovnega imperija starorimskega. K temu da je poklican in njegova dolžnost je, da da italijanskemu narodu izgubljeno Gospodstvo! Mussolini sam sicer tolaži francosko javno mnenje, ki je zelo občutljivo, kadar gre za Korziko, Nizzo, Savojsko in Tunis.
Zato je izjavil dopisniku lista »Avenir«, da italijanska politika ne bo šla v tej smeri. Toda ko je Coppola za bučanja fanfar 5. januarja razvil cesarski prapor, je soglasno kričal ves italijanski tisk — to je tisk oficijelni, ker danes drugega v Italiji ni —: »Italijanski imperij je kolonijalni imperij, imperij iz-venevropski, Italija je gospodarica za-inorja in Sredozemskega morja!«
Hrepeneči italijanski pogledi imajo že zopet nov cilj: Sirijo. »Ali vam je Sirija v resnici tako pri srcu, da ne morete priznati naše trgovinske premoči v Mali Aziji?« je vprašal Mussolini francoskega žurnalista.
Torej Sirija! Italijansko blago in italijansko trgovsko ladjevje že osvaja egipčanska pristanišča in v Sirijo je izvozila Italija v preteklem letu blaga za 77 milijonov frankov proti 113 milijonom francoskega blaga.
Mussolini pričenja četrto bitko, bitko za kolonije. Nekdaj je Nemčija, ko jo je Bismarck ujedinil, preživljala dobo pravljičnega razvoja industrije in trgovine. Nato je pričela pridobivati kolonije in »mesto na solncu«. Šla je po isti poti, kot jo danes nakazuje italijanski tisk. In je prišla 1. 1918 — do Versaillesa!
Predlog za potovanje v Rusijo. —■ Zbornica Je votlrala 100.000 dinarjev.
—	Intrige.
Kakor smo že v zadnji številki poročali. je na brzojavni nalog ministra za socijalno politiko začasno ustavljeno delovanje Delavske zbornice. Do sedaj se še minister za socijalno politiko ni potrudil, da navede vzroke, ki so ga dovedli do tega koraka. Očividno imajo v Beogradu zelo malo rešpekta pred delavskimi zbornicami, ker si drugače ne bi mogli razlagati omalovažujoče in žaljivo poslovanje ministrstva za socijalno politiko — z lakoničnimi brzojavkami!
Kolikor se je izvedelo lz neuradnih virov, je minister za socijalno politiko ustavil delovanje Delavske zbornice zato, ker je bil na prvi zbornični seji, dne 7. marca sprejet predlog, da se vo-tira stotisoč dinarjev za delegacijo, ki bi v študijske svrhe odpotovala v Rusijo. V tem sklepu je baje videlo ministrstvo za socijalno politiko boljševi-ško propagando, ki je nedopustna po zakonu o zaščiti države.
Predlog za potovanje v Rusijo je stavil bivši komunist Makuc. V obliki kot je bil s strani Makuca stavljen predlog ni našel večine v Delavski zbornici. Predlog, da se odpošlje delavska delegacija v Rusijo je bil sprejet šele tedaj, ko ga je izpopolnil dodatni predlog tov. dr. Bohinjca, da se organizira potovanje sporazumno z drugimi Delavskimi zbornicami v državi in predvsem v sporazumu s centralnim tajništvom Delavskih zbornic v Beogradu. Za nanovo modificiran predlog tov. dr. Bohinjca so glasovali nato vsi klubi Delavske zbornice.
Z dodatnim predlogom tov. dr. Bohinjca je bila nedvomno odstranjena vsaka eventuelna tendenca Makučevega predloga. Ministrstvo za socijalno politiko išče sedaj dlako v Jajcu, če hoče s sprejetjem predloga o potovanju v Rusijo izkonstruirati boljševiško propagando v Delavski zbornici.
Iz raznih evropskih držav so že potovale v Rusijo delegacije v študijske svrhe. Večina teh delegacij je bila po svojem prepričanju nasprotna boljševi-škim idejam. Tudi jugoslovanska delavska delegacija ne bi bila sestavljena iz samih simpaterjev do boljševlkov in bi prav gotovo ne bil njen namen ničesar drugega, kot proučiti gospodarske In socijalne razmere v Rusiji. Kot v drugih evropskih državah niso nastopali proti takim delegacijam, prav tako bi ne bilo treba videti našemu ministrstvu za socijalno politiko tam boljše-viških strahov, kjer jih ni.
Če je pa že hotelo ministrstvo za socijalno politiko na vsak način preprečiti potovanje v Rusijo, potem bi pa naj razveljavilo samo sklep Delavske zbornice, ki votira 100.000 dinarjev za potovanje in stvar bi bila v redu. Nedopustno pa je, da ministrstvo za socijalno politiko onemogoči vse delo Delavski zbornici radi enega nevšečnega sklepa in to ravno v času, ko je njeno
Angleško premogovno
vprašanje.
Nerenfabilnost premogovne industrija — Sredstva, ki naj bi rešila krizo. — Dosedanji prispevki državne blagajne.
Nov svetovni imperij.
Italijanska finančna kolonijaSna politika. -Stremljenje po starorimskem gospotistvu. — ^edoselnost fašističnega apetita.
udejstvovanje za delavstvo najbolj potrebno. Nesramnost prve vrste je, da se neutemeljeno krši avtonomna pravica Delavske zbornice, katero je izvolilo čez 56.000 delavskih volilcev. Proti temu velikemu številu na delovanju zbornice interesiranih volilcev
bi moralo tudi ministrstvo za socijalno politiko nastopati prevdarneje!
Govori se, da so napotile ministr-svo za socijalno politiko k temu koraku razne intrige ... Koliko je na tem resnice, se prav kmalu izkaže!
Naša socijalna politika.
Površnost ministrovih izvajani. — Vrši se edino popisovanje. — Parlamentu ni bila predložena niti ena mednarodna konvencija. - Kontrola tujega delavstva. — Reforma delavskega zavarovanja. — Izseljeniško vprašanje.
Prejšnji teden je prišel v narodni skupščini na vrsto proračun ministrstva za socijalno politiko. Oh tej priliki je o naših razmerah na socijaluerri pcvljn izpregovoril minister za socijalno politiko k. Milam Simonovič, ki je skušal podati sliko sedanjega socijalnega stanja v naši državi in obenem nakazati smernice za bodoči razvoj državne socijalno politike v naši državi.
Od naših ministrov nlsmlo navajeni 'globokih, resnih iti s številkami vsestransko podprtih izvajanj. Toda
površnost izvajanj ministra za soci-jaitio politiko,
pomanjkanje skoro vseh statističnih podatkov, splošnost obljub za bodočnost je pa vendar tolikšna, da bi je ne pričakovali niti od jugoslovanskega ministra. Govoril je o različnih pravilnikih in komisijah in ofolju-bo-vail je različne pravilnike, toda da bi vsaj približno označil njih vsebino, to mu ni prišlo na misel. Menda si je mislili: če se parlament sam ne briga za socijalno zakonodajo, zakaj bi se zanjo -brigal minister za socijalno politiko, katerega mislijo tako ali tako reducirati. Žalostna logika, toda iz-gleda, da je resnična.
Pa oglejmo si njegova izvajanja podrobneje.
— Mi v današnji novi državi nismo mogli molče preiti' preko raznih socijalnih problemov in osnovali smo posebno ministrstvo za posle te vrste. Vsi ti posli se morejo razdeliti v glavnem na s-ledeče vrste: zaščita delavstva in delavsko zavarovanje, zaščita dece, mladine in starcev, skrb za naše invalide in za rodbine v vojni padlih in umrlih in zatem bi prišla državna intervencija v gospodarskih odnošajih radi zaščite celote, kako da naj bi -se obdržalo potrebno družabno ravnotežje in zabranila nasprotja, ki bi ovirala napredovanje. Za tem pride državna Statistika, prav za prav popis prebivalstva in živine,
kar edino se danes vrši
in poleg tega bi prišli še posli ukinjenega ministrstva za prehrano in obnovo zemlje, katerega likvidacija je tudi poverjena temu ministrstvu.
To je uvod znamenitih izvajanj. Skoro ni treba komentarja k njemu, ker tak uvod bi si lalvko privoščil prav vsakdo, ki je le od daleč vtaknil nos v naloge sodobne so-cijaine politike. Toda zanimivi so ministrovi! pogojniki- ki kažejo, da je mož odkritosrčen: »zatem bi prišla državna intervencija—«, »kako naj bi se obdržalo potrebno družabno ravnotežje—« — torej vse samo bi, ne kaj v resnici je, kaj naj sc v resnici zgodi, oziroma kaj se je zgodilo. In zelo, zelo zanimivo priznanje, da se od vseh naštetih nalog moderne socijalne politike vrši po ministrovem mnenju edino popisovanje prebivalstva in živine. Skoro da ima prav, toda za ta posel bi v resnici ne bilo potrebno posebno ministrstvo.
In g. minister je tudi nadalje odkritosrčen, ker takoj za uvodom nadaljuje: -
Politična Sola.
Socijalizem na Angleškem.
St. Simonov in Fourierjev vrstnik na Angleškem je bil Robert Owen (1771 — 1858), ki spada med največje človekoljube na svetu. Oweu je Cisto prepričali, da je značaj vsakega človeka produkt razmer, v katerih se nahaja, in produkt njegove vzgoje. On zahteva, da naj v človeški.družbi vlada popolna enakost brez kakih razlik glede pravic, izobrazbe 'm iinovine. Svoje nazore je skušal praktično uresničiti, ko je postal ravnatelj velike predilnice v Nc\v-Lauerku na Škotskem, kjer so bili delavci do tedaj na uajdtobšem glasu. Takoj se je lotil z vso vnemo vzgoje teh zanemarjenih in zapuščenih delavcev. Najprej je hotel delavce zboljšati v nravnem oziru, kar sc mu je z ljubeznivim in premišljenim postopanjem posrečilo; pohotnost in pijančevanje sta izginili. Tudi je z vso silo delal za gmotno zboljšanje svojega delavstva, preskrbel jim je primerna zdrava stanovanja, tudi. v tovarni je skrbel za zdravstvene uredbe, dnevno delo se je skrajšalo na 10 ur, otrokom. pred 10. letom ni bilo dovoljeno vstopati v tovarno. Pri tem pa je njegovo podjetje rapidlno napredovalo, tako da je mogel vedno večje glavnice uporabiti za nove naprave v dosego večje produkcije in večjega blagostanja svojih delavcev, Po pravici so Hwenu nadeli ime »socijalnega reformatorja iz New-Lamarka«. V svojih spišdlh je Owen kazal na usodne posledice, katere ima za delavstvo razvoj -industrije in poživljal delodajalce, naj posvete vsaj toliko pozornosti svojim delavcem, kakor svojim. strojem
Kar se tiče delavskega vprašanja, moram na žalost takoj koustatovati, da
vse dosedaj nismo inieii časa,
tla se v parlamentu pobavimo vsaj z eno od konvencij, ki so mednarodnega značaja.
Ostale države, n. pr. Anglija ali Češkoslovaška so omenjene konvencije (osemurni delavnik, prepoved uporabe belega fosforja pri izdelovanju vžigalic, prepoved nočnega dela za ženske, prepoved uporabljanja nedorasle dece za delo itd.) že. davno spravile pred svoje parlamente in jih spravile v okvir domačih zakonov. In omenjene države imajo prav take in večje težkoče, kot naša in njihovi parlamenti niso samo izgla-sovatni aparat kot je to naša skupščina. Kljub temu pa naše vlade niso smlatrale za potrebno, da predlože skupščini zakonite načrte o definitivni ureditvi sodjalnih vprašanj, ki so take važnosti, d:a so se vse kulturne države mednarodno obvezale, da jih uzakonijo. Opravičilo, da se dela s polno paro na tem, da se takoj po sprejetju proračuna predlože zadevni zakoni narodni skupščini, ne drži, ker je bilo za to dovolj časa doslej in ker po izkušnji, ki jo imamo z obljubami naših ministrov, niso taka opravičila pač nič drugega, kot — medle obljube.
— Pri socijalni zaščiit!®tleiavstva se govori na prvem mestu o tem, da se mora kontrolirati
zaposlovanje tujih delavcev.
Ne morenno popolnoma zavreti pristop tujcev, toda skrbeti moramo, da ima naš delavski živelj doma možnost pridobivanja. Pri prevzemu svojega resorta sem izdelal nov pravilnik o tem vprašanju. In mislim, da je ta pravilnik zadostna garancija —.
Ne, ta pravilnik nikakor ni zadostna garancija, da bo naš človek v resnici v prvi vrsti na svoji zemlji našel zaslužek. Posebno nameščenci pri zasebnih tvrdkah in pa pri akcijskih družbah, kjer igra glavno vlogo inozemfckii kapital, vedo, da so vsa boljša mesita zasedena po inozemcih, in sicer inozemcih, -ki niso za dottena mesta ne strokovno, ne moralno prav nič boljše kvalificirani od domačinov. Mirno lahko trdimo, da imamo do res maloštevilnih izjem danes za vse stroke na razpolago
dovolj domačih kvalificiranih delavcev,
nameščencev in vodilnih moči da pa sc vkljub temlu drže na naših najboljših mestih tujci, medtem ko morajo naši ljudje v tujino s trebuhom za kruhom. Če misli g. minister resno na izboljšanje, potem mora v tem vprašanju nastopiti z dosledno strogostjo in pričeti odzgoraj. Saj vemo, da inozemski ravnatelj prav hitro pripelje za seboj celo kopico inozemskih naimleščencev, ki dobe najboljša mesta, medtem ko ostane za domačina le najbolj umazano delo, ki ga tujec noče opravljati.
Strinjamo . pa se z g. ministrom, ko pravi, da. stremi za tem, da ne bodo delavski sindikati iu delavske zbornice samo ekspoziture posameznih političnih strank, temlveč da bodo res razredni predstavitelji delavskega sveta. Toda naj pride od besed k dejanjem.
in orodjem. Tehnične iznajdbe v dobi 1792 do 1817 so po njegovem proračunu pač 12-krait povečale produktivno moč Angleške, toda stanja delavstva niso neie zboljšale, temveč ga še poslabšale, ker so vrgle ves dobiček podjetniku, delavca pa napravile za navadnega slugo strojev'. Da bi se te razmere zboljšale, je Ovven zahteval ustanovitev družbenih središč (skupin) od 500 do 1500 duš, kjer bi se pod državnim vodstvom gojilo poljedelstvo in industrija, in sicer ne za promet, temveč za lastno uporabo; z umnim vodstvom bi se dosegla največja produktivnost, delovni čas bi se zelo zmanjšal. 'Nekateri poizkusi, ki so se napravili na podlagi teh Ovvenovih naukov zlasti, v Ameriki, so se izjalovili, vendar pa gre Ovvcnu zasluga, da je zbudil na Angleškem smisel za zadružno produkcijo, sprožil varstvo delavcev in največ pripomogel k temu, da se na Angleškem socijalizem ni družil s politično revolucijo, temveč se omejil na svojo moč (Tradc Uraions). Praktični program sedanjih angl eš kili socijalistov obsega poleg nekaterih političnih zahtev zlasti te-ile točke: splošno volilno pravico, letne parlamente, visoko obdačbo obrestnega in rentnega dohodka zlasti pa omejevanje individualističnega gospodarskega reda z razširjenjem javnih podjetb in zavodov (podržav-Ijenje železnic, vodovode, javno razsvetljavo, javni promet itd. naij prevzamejo občine v svojo oskrbo), ter razširjenje delavskega varstva. Kakor se vidi, se angleški socija-'lizeni znatno razlikuje od socijalrzma na . Nemškem in pri nas.
(Dalje prih.)
Ker zadnje volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani so menda dovolj kričeče pokazale, da gotova politična skupina smatra to za dteiavska vprašanja tako važno ustanovo za izključno svoj dominij, ki po njenem mnenju nima drugih nalog, kot dati nekaj tihih, toda izdatnih sinekur za njene politične pristaše.
Ker prihajajo g. ministru radi delavskega zavarovanja od vseh strani pritožbe, hoče to
zavarovanje postaviti na zdrave temelje,
in v to svrlto je sestavil posebne komisije, ki naj prouče delo in metode osrednjega urada, kakor tudi okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Kakor hitro bo dobil poročila od teh komisij, da bo stavil svoje predloge glede izprememlb delavskega zavarovanja. Dolgotrajna in malo nad vzbujajoča pot. Naj bi g. minister sklical raje anketo strokovnih poznavalcev razmer in zastopnikov interesiranih slojev, delavcev in delodajalcev, pa bi hitro spoznal, kje da čevelj žuli. Mi .smo o tem viprašanju objavili že v zadnji številki od poklicane roke obširen članek in se vsled tega k stvari ne po-vračamo. Želeli pa bi. da bi si omenjeni članek prečkal tudi g. minister, pa bi mu morda ne bilo treba čakati na poročila dolgotrajnih in dragih komisij.
G. minister razpravlja nato o sirotin-skem vprašanju. O temi viprašanju ve poleg nekaterih številk povedati samo to, da smo danes mnogo na slabšem, ko je bila predvojna Srbija in da privatna inicijativa pada. Treba je, da se privatna inicijativa zopet dvigne in g. minister tudi upa, da bodo razmere kmalu take, da se bo tudi narodna skupščina podrobneje bavila s tem vprašanjem, nakar se bo po njegovem mnenju vse obrnilo na boljše. Mi o tem seveda zelo, zelo dvomimo.
O izseljeniškem vprašanju
je g. minister vendarle nekoliko točneje informiran, dasi tudi o tem vprašanju ne razpolaga z uradnimi) podatki, temveč se v glavnem opira na podatke zagrebškega publicista Milana Marjanoviča. Iz njegovih izvajanj izhaja, dia je med izseljeniki največ Slovencev, ki.so tudi v inozemstvu najbolje organizovani. Njihovo število znaša 250.000, medtem ko znaša število vseh izseljenikov okoli. 700.000. Po prevratu je prva leta število vračajočih presegalo število odhajajočih, toda kmalu se je to razmerje preokrenil o in sedaj
število odhajajočih zopet stalno raste.
G. minjster je mnenja, da izseljevanja ne gre zavirati, ker kdor ne najde kruha doma, naj ga gre iskat po svetu. V resnici
je to najlažja rešitev vseh socijalnih vprašanj. Da bi seveda g. minister proučil razmere, vsled katerih ljudje ne najdejo kruha doma iii predlagal uspešna sredstva za ! zboljšanje in odlprav® teh razmer, tega vendar od jugoslovanskega ministra ne bo nikdo pričakoval.
Pobijanje draginje
je najboljše urejeno v Sloveniji, slabe j e na Hrvatskem,, najslabše v Srbiji, kjer se za to vprašanje sploh nikdo ne briga. Torej tudi: ministrstvo za socijalno' politiko ne. Sicer pa je že izdelal načrt, o katerem misli, prepričan menda o tem sam ni, da bo zc.lo bla.gotvoriio učinkoval.
Tudi o stanovanjskem vprašanju izjavlja, da se bo potrudil, da bo čimipreje -rešeno-. Kako s:i predstavlja to rešitev, je zopet pozabil povedati.
Kot smo že uvodoma omenili, so izvajanja g. ministra za socijalno politiko taka, da jih mora biti pri vsej njihovi odkritosrčnosti vsakega socijalno-naprcdno mislečega človeka sram. Toda naša mlada država in naša sterilna narodna skupščina prenese mnogo in bo prenesla še to. Mi pa pravimo: v ministrstvo za socijalno politiko spadajo drugi in drugačni ljudje.
Politični pregled.
m\wsK&>
vs)ed svoyVi dobrin sploš no'prjljubljena
CIKORIJA-
Priporočamo knjige
ljudske univerze
1- ZV. Karl Ozvvald: O potrebi socijalno-etiene orijentacije; cena .3 din.
2. zv. Alojzija Stebi: Zaščita zanemarjene
dece in mladine; cena 3 din.
3. zv. Dr. Alrna Sodnik: O vzgoji deklet;
cena 3 din.
4. zv. F. S. Finžgar: O lepi knjigi; cena
3 din.
5. zv. Dr< Rado Kušej: Cerkev v luči prava
in etike; cena 5 din.
0. zv. Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno kazensko pravo; cena 5 din.
7. zv. Jos. Wester: O naši srednji šoli;
cena 5 din.
8. zv. Ing. Jaroslav Foerster: O strokov-
nem šolstvu; cena 5 din.
Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročajo pri ZADRUŽNI KNJIGARNI, r. z. z o. z. v Ljubljani.
K situaciji. Odnošaji med radikali in ra- j dičevcl so neiskreni in naj so se tudi sprti ministri po-ljubovali v: znamenju sprave. Da se do sedaj še niso definitivno ločili, je vzrok samo v tem, ker je ločitev bila zaenkrat nemogoča. Vladnim težavam se je zadnje dni priključil še velik razdor: ki je nastal v radikalni, stranki. Pašičevega sina Rade Pašiča je v beograjskih Ustili srdito napadel Dragiša Stojadinovič, podsekretar ministrstva za trgovino in industrijo, očitajoč mu razne koruptivne afere, katere je izvršil s pomočjo svojih odličnih zvez. Stojadinovič je sorodnik Ljube Jovanoviča. Vsled hudih očitkov je bil Rade Pašič primoran, da je tožil Dragišo Stojadiuoviča. Pred beograd-skim sodiščem se je vršilo že več razprav, na katerih je prišlo do raznih senzacijonel-riih razkritij. Pravda je tudi pokazala, da se ne vrši -samo borba med Rade Pašičem in Dragišo Stojadinoviičem, ampak tudi med Nikolo Pašičem in Ljubo Jovanovičem. Rade Pašič je to zadnje dni ponovno izjavil in obenem tudi brezobzirno napadel Ljubo Jovanoviča, ki da je baje pravi voditelj cele kampanje proti njemu zato, da zadene obenem njegovega očeta. Spor se je tako stopnjeval, da je Ljuba Jovanovič izstopil iz odbora za proslavo Pašičeve osemdesetletnice z izjavo, da so napadi, ki so prišli nanj od sina predsednika vlade Pašiča take narave, da mu je nemogoče sodelovati v odboru. V radikalnem poslanskem klubu vlada že od nekdaj skrajno napeto razmerje •med Pašičem in Jovanovičem ter je bil vedno Jovanovič tisti, ki je vodil opozicijo proti PaŠiču. Sedaj zgleda tako, da je nasprotje obeh vodilnih politikov radikalne stranke doseglo svoj višek. V prihodnjih dneh se bo odločilo, kdo- bo zmagal v radikalnem klubu. Nekateri trdijo, da ima za seboj Jovanovič večino v radikalnem klubu: drugi so pa zopet mnenja, da je Pašičeva avtoriteta še vedno tako velika, da se ji bo moral ukloniti Jovanovič in z' njim vsi tisti, ki ga podpirajo v boju proti Pašičevi politiki. Naj bo kakor hoče, gotovo je, da je spor med Pašičem in Jovanovičem pretresel temelje radikalne stranke in obenem omajal tudi sedanjo vlado.
Interpelacije o aferi Rade Pašiča. Da-
vidovičevci, muslimani, zemljoradnikii in klerikalci so naslovili na predsedstvo Narodne skupščine interpelacijo o aferi Rade Pašiča. Interpelacije niso podpisali samostojni demokrati, ki so- vložili svojo interpelacijo in hrvatski federalisti, ki so izdali le komunike, v katerem pravijo, da soglašajo z akcijo opozicije. Interpelacije v splošnem ugotavljalo, da plačuje država svuje velike nabavite za sto odstotkov dražje samo vsled tega, ker sc pri oddaji nabavk pojavljajo posredovalci, ki so v zvezi s politiki in ki izrabljajo svoj vpliv v korist gotovih tvrdk. Pravda med R. Pašičem in D. Stojadinovičem ni več privatnega značaja, ker so bile iznešene konkretne obtožbe,, ki obremenjujejo poslovanje raznih ministrstev.. Interpelacije zlasti navajajo, da je Rade Pašič interveniral pri ministru za finance za izplačilo dolga delniškemu društvu v Adamovem (ČSR), za kar je dobil 15 milijonov dinarjev provizije. Dalje je po zatrdilu intorpelantov finančni minister na Rade Pašičev pritisk odredil izplačilo 10 milijonov Kč in izdal bone za 54 milijonov Kč ravno v trcnotku, ko še razni stari dolgovi niso bili izplačani. Končno se 'v interpelacijah izprašuje, kako je prišel Rade Pašič v zunanjem ministrstvu do čeka in si dal izplačati znesek 508.000 dinarjev. — Interpelacije so izzvale v Beogradu senzacijo. Obdolžitvc intcrpelantov so takega značaja, da bo morala 'Vlada takoj odgovoriti in to še pred od-'g la so vanjem proračuna.
Zunanji minister dr. Nineie sc je vrnil iz Pariza v Beograd in se udeleži seje narodne skupščine, ko bo na vrsti proračun njegovega resora. Pri tej priliki bo pojasnil
svoje potovanje v Rini in Pariz. Kolikor se je dosedaj zvedelo, se je v Rimu dr. Ninčič razgovarjal z Mussolinijem, o tem, kako dopolniti že sklenjeni italijansko-jugoslovanski pakt prijateljstva. Do končnega zaključka med obema državnikonta pa ni prišlo, ker je Italija pristala samo na pakt z Jugoslavijo, ni pa pristala na to, da bi bil sopodpisnik tega pakta tudi Francija. V Parizu je Briand ponudil Ninčiču pakt v tem smislu, kot ga je že Francija sklenila s Češkoslovaško. Poudarja se pa iz zunanjega ministrstva, da naj bodo pogoji sporazuma z Italijo kakršnikoli, politična orijentacija naše države se ne bo spremenila, kakor tudi ne odnošaji z državami Male antante.
Ekspoze ministra za trgovino in industrijo. V letošnjem budžetu so predvideni stroški; za mlini str st v o za trg. in ind. v znesku 92,812.514 Din. Ce se izvzamejo stroški za vsa podjetja, ki spadajo v resor ministrstva, znaša budžet samo 49,042.135 Din. Cd tega zneska se izda 33 odstotkov za administracijo in 67 odstotkov za Šolstvo. Trgovska bilanca je bila do lanskega leta pasivna, dočirni je sedaj aktivna. Od vseh sosednih držav imata samo- Češkoslovaška in Romunija aktivne trg. bilance, dočim so trg. bilance v Bolgariji', Madžarski, Poljski, Avstriji in Italiji pasivne. — V državi je 651 denarnih zavodov. Preračunši kapital naših denarnih zavodov na zlato bazo, imamo samo dva denarna zavoda s kapitalom 2 milijonov dolarjev. Leta 1924 so znašali rezervni fondi naših denarnih zavodov 2 iu pol milijardi dinarjev. Skupni bančni promiet je znašal leta 1924 skoraj devet in pol milijard dinarjev. — Naš izvoz na Jadransko morje sc vedno veča in naloga bodočnosti je, da kar najtesneje zvežemo vso-državo z Jadranskim morjem, da borno imeli tem hitrejši kontakt z ostalim svetom. — Minister se je izrekel proti gospodarskim monopolom; vse naj bo prepuščeno privatni inicijativi. — Ministrstvo za trg. in industrijo pripravlja zakonske osnutke o izenačenju zakona o trg. zbornicah, zakonski osnutek o ilegalni konkurenci', o javnih skladiščih itd.
Davidovičev govor. V Pirotu je govoril na zboru demokratske stranke Ljuba Davi-dovič, ki je med drugim izjavil: Radič je napravil veliko napako, da je sklenil sporazum s Pašičem. Lahko bi z vse-tnli ostalimi strankami, z nami, muslimani, Korošcem in zemljoradmiki, napravil mnogo čast-nejši sporazum, ki bi bil boljši za Radiča in za. samo državo. Pričakovalo se je, da bo mlada Radičeva stranka pametno ravnala. Ker ni, se bo kmalu pričela rušiti. Kot prva točka sporazumla stoji, da sestavi novo vlado sporazuma Pašič. Ali obstoji' samo zato sporazum? Trdim, da se še sedaj zbirajo tajni dokumenti proti nekemu članu koalicije. (Mislil je očividno na Št. Radiča.) Tak režim se ne more obdržati. Ne proro-kujem, padla ne bo vlada čez mesece, ampak čez tedne. — Dalje je rekel Davido-vič: Nismo proti temu, da se menja ustava, kadar pride čas za to. Smo za široke samouprave. — V Rusiji ne vidimo današnjo vlado, ampak narod, s katerim nas veže krvno sorodstvo. Mi nismo proti obnovitvi odinošctijev z Rusijo.
Pribičcvlčev shod v Bački je bil obiskan od več tisočev. Pribičevič je v svojem govoru najpreje kritiziral politiko sporazuma. O nacijonalnih manjšinah je rekel: Jaz sem nasprotnik madžarske in nemške stranke, kot sem velik protivnik tudi srbske stranke in sploh vsake plemenske stranke. Mi Srbi, Hrvati in Slovenci smo eno in mi s m. o stvorili to državo, a Nemcem in Madžarom dajemo vse praivice. Jaz sem Madžarom 'kot minister prosvete dal osnovne šole, gimnazije in trgovske šole. Vendar mi nočemo, da bi postali Srbi, mi jih'nočemo posrbiti. Nemci in Madžari naj postanejo samo- dobri, državljani.
J3 stranke.
Okrožna konierenca na Jesenicah se
vrši na velikonočni ponedeljek, dne 5. aprila ob 9. uri dopoldne s sledečimi dnevnim redom: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Naša mladina 3. Pokret NSSZ. 4. Poročilo krajevne organizacije NSS. 5. Novi človek. 6. Razno. — Ob 2. uri popoldne je seja zastopstev strankine, mladinske in strokovne organizacije.
Krajevna organizacija NSS v Ptuju je
imela svoj Vlil. redni letni občni zbor v soboto, dne 14. marca 1926 ob 20. uri v gostilniških prostorih »Društvenega doma« v Ptuju. Občnega zbora se je udeležilo lepo število strankinih pristašev. Strankino načelstvo je zastopal tov. podnačelnik Rudolf Juvan iz Ljubljane. Tov. predsednik Anton Blažek se je uvodoma spominjal prerano umrlega tovariša Andreja Haladeja, ter pozval vse navzoče, da se dvignejo raz sedežev v znak sožalja in da zakličejo »slava njegovemu spominu«. Iz tajniškega poročila, ki ga je zelo- izčrpno podal to-v. tajnik Egidij Sigi, je razvidno, da krajevna- organizacija NSS v Ptuju •vkljub vsemi šikanam nasprotnikov in malemu številu članstva zelo lepo napreduje. Tov. tajnik je omlenjal, da je imela organizacija 10 rednih odiborovih sej, priredila ob sredah članske sestanke, glavno delo odbora pa je bilo osredotočeno na obnovitvi, oziroma- ustanovitvi podružnice NSSZ v Ptuju. Tajnikovo poročilo je nadalje vsebovalo celotno poročilo o društve-
nem delovanju za leto 1925. Blagajniško poročilo je p-odal tov. Milan Menoni. Na predlog pregledovalcev računov se je podal blagajniku in celotnemu odboru abso-lutorij. lov. Rudolf Juvan iz Ljubljane je poročati zelo- izčrpno o položaju stranke in o politični situaciji« ter se je vzelo njegovo poročilo po daljši debati odobril je na znanje. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom: tov. Anton Blažek, podžupan mesta Ptuj; odbornikom pa: tovariši Brecelj Alojzij, Medved Anton, Kalln-ger Vladimir, Antonovič Ivo, Zemljič Alojzij, Cajzek Mihael in Egidij Sigi; namestnikom; tov. Pavelka Karl In Travlžan Blaž; pregledovalcem' računov: tov. Menoni Milan -in Ivo Štuhec- Pri slučajnostih se je razvila daljša debata glede nad-al-jnega delovanja, posebno pa glede prireditve, odnosno razvitja prapora podružnice NSSZ in ustanovitve mladinske organizacije »Bratstva«. Ob zelo pozni' uri je zaključil tov. predsednik Blažek občni zbor, zahval MH se vsem za tako- častno udeležbo.
Logatec. Krajevna organizacija NSS v Logatcu ima v nedeljo, dne 28. miarca ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne pri Kuncu svoj redni občni zbor. Dnevni red običajen. Na občnem zboru poroča tudi delegat načelstva iz Ljubljane, zato je dolžnost vseh članov, da se tega občnega zbora udeleže polnoštevilno in točno. — Odbor.
m
Po drugih državah,
Tedenske
Demisihi češkoslovaške vlade. Med
s tram karmi vladne koalicije je že več tednov sem vladalo skrajno napeto razmerje. Agraroi so vztrajali na teni, da se zviša carina na živila, dočim so se socialistične stranke odločno upirale temu predlogu. Poleg tega so nastali v vladni koaliciji spori glede uradniških plač in kadrskega roka v vojaški službi. Dne 24. t. m. bi se imelo po ustavi pričeti spomladansko zasedanje parlamenta. Ker do tega časa ni prišlo db sporazuma med koaliranimi strankami, je bil min. predsednik Svetila prisiljen, da je podal demisijo celokupnega kabineta. Nato je imenoval predsednik republike uradniško vlado, kateri načeluje dr. Černy, ki je istočasno tudi minister za notranje zadeve. — Ostali portfclji! so razdeljeni takole: zunanje ministrstvo dr. Beneš, finančno ministrstvo dr. Engliš, trgovinsko ministrstvo dr. Pe-routka, pravosodno ministrstvo in prehrana Hausmann, prosveta Kramaf, poljedelstvo in unifikacija Slavik, narodna obramba general Sirovy, ministrstvo za Slovaško dr. Kalay, promet Riba, pošta in brzojav F a tka, socijalno skrbstvo Sieszl, javna dela Rou-bik. — Nova vlada je le predhodnega značaja, ker je bilo trenotno nemogoče najti drug izhod. Z ozirom na številčnost narodnih manjšin se bodo končno morale sporazumeti češke stranke, če bočejo ohraniti svoji državi nacijonalen značaj. Sedaj sc dela veliko na tem, da se pritegne tudi Hlinko k parlamentarnemu delu. Češke stranke so se zedinile v tem, da se Slovaški prizna samouprava pod pogojem! če odstopi Hlfoika od nadaljnih separatističnih akcij in se prične udejstvovati v parlamentu na strani Čehov.
Neva francoska vlada. Malo je imela izgledov nova francoska vlada, da bi dobila zaupanje v parlamentu. Slučaj je pa vendarle hotel, da je dobila Briandova vlada v parlamentu veliko večino. V Briandovem kabinetu ' zaseda sedaj mesto ministra za notranje zadeve Maivy. Prav posebno na tega novega ministra se je vrgla desnica parlamenta in ga obdolževala veleizdajstva. Res je, da je bil svojčas Malvy pred obtožbo radi veleizdaje. Pozneje se je pa izkazalo, da so bile vse te obdolžitve neresnične. Konservativci se pa ni-so zadovoljili s sodnimi ugotovitvami, ampak so znova obnovili težke obdolžitve. V obrambo Mal-vyja se je postavil n/in. predsednik Briand in s svojimi sijajnimi izvajanji pridobil večino zbornice. Malvy, ki je tekom debate sedel v ministrski kiopi, je vsled razburjenja
Delegatsko zborovanje Narodno soci-jalne strokovne zveze in Samostojne strokovne delavske Unije se vrši v nedeljo, dne 28. marca t. I. ob 9. in pol uri dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Vstop na zborovanje samo proti vabilu. Vsi delegati podružnic naj pridejo točno in sigurno. Vabila je prinesti s seboj.
Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo, dne 28. marca t. L ob 2. uri popoldne v strokovnem' tajništvu v Narodnem domu. Vsi bratje odborniki naj se te seje udeležijo zanesljivo in točno.
Konferenca gorenjskega okrožja sc vrši na velikonočni ponedeljek, dne 5. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostoriii gostilne gosp. Kobala »pri Vipavcu«. Te okrožne konference se morajo udeležiti vse naše organizacije na Gorenjskem po svojih zastopnikih. Centrala v Ljubljani pošlje tudi svojega zastopnika, ki bo poročal o delavskem položaju in orišal delavski pokret. Z ozirom na resnost časa, v katerem se nahaja delavski razred, mora ta konferenca zbrati vse zastopnike našega, delavstva na posvet, ki naj bo dal nove smernice našemu delu. Bratje, vsi in polnoštevilno na konferenco.
Javornik. Javorniško delavstvo se je pričelo žitvo zanimati za našo strokovno organizacijo m pristopa v naše vrste. Ker tukaj še nimamo samostojne podružnice, pristopajo zaenkrat v jeseniško. Kmalu pa ustanovimo tudi na Javorniku našo postojanko. Naše vrste se rnnože, kar je dokaz, da gremo pravo pot. Bratje, v vrste narodno socjjalnih bojevnikov.
Ptuj. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela v nedeljo, dne 14. marca t. l. v prostorih gostilne »Društveni dom« svoj prvi redni občni zbor. Občnemu zboru, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval podružnični predsednik br. Sigi, ki je uvodoma orisal dosedanje delo podružnice. Iz tajniškega po-
in pod dejstvom, da se mu zopet krade osebno čast — padel v nezavest. Dogodek je vzbudil veliko ogorčenje proti konservativcem in povzročil, da so sooijalisti izjavili, da glasujejo za zaupanje Briandovi vladi predvsem zato, ker se je neugodno vladino pozicijo hotelo izrabiti' in osebno uničiti Malvyja^ Vlada je dobila večino 361 glasov proti 165 glasovom. — S tem glasovanjem je bilo dano zadoščenje predvsem Malvyju, dočim je za Briianda kriza le odgodena.
Nemčija po ženevskem neuspehu. Na
seji nemškega državnega zbora je govoril zunanji minister dr. Stresemainn o ženevskih pogajanjih iti izjavil, da je komisija glede sprejema Nemčije v Zvezo narodov kljub določbam, ki so predpisane za sprejem posameznih držav, sklenila opustiti izpraševanje Nemčije, ter soglasno izjavila, da je Nemčija izpolnila svoje mednarodne obveznosti. Od leta 1919 je nemška zunanja, politika usmerjena na to, da bi zmanjšala tlačenje Nemcev. V tem oziru sta prinesla Locarno in Ženeva velik napredek. — Razen nacionalistov so vse stranke v državnem zboru odobravale Stresemannovo politiko. Državni zbor je izglasoval Strese-mannu zaupnico z 259 proti 141 glasovom. Odklonjen je bil tudi predlog liacijonalistcv, da se umakne prošnja za sprejem Nemčije
v	Zvezo narodov.
Amerika in Evropa. Amerika je vedno bolj nezadovoljna z evropsko politiko. Posebno se kritizira v VVashingtonu politika Francoske, ki je baje največ kriva, da ni še danes Nemčije v Zvezi narodov. Ameri-kanci' odklanjajo vsako sodelovanje z evropskim!) državami, kakor tudi z Zvezo narodov, ki je izključno le pod vplivom evropskih velesil. Amerika nastopa proti Evropi le kot neizprosni upnik, ki hoče imeti povrnjene vse vojne dolgove. Da je amiarikansko ncrazpoloženje napram Evropi doseglo svoj vrhunec, dokazuje tudi to, da namerava senator Borah vložiti interpelacijo, ki zahteva od Anglije odškodnino za blokado v času, ko Amerika: še ni stopila na stran zaveznikov. Dalje je v teku energična akcija, da bi ameriški senat odklonil ratifikacijo dogovora, ki je bil sklenjen, z Italijo za odplačevanje vojnih dolgov1. Pri tem se navaja, da Italija ni vredna podpore, ker ji: načeluje Mussolini), ki vodi imperi-jalistično im bojno razpoloženo politiko.
Grški diktator Pangalos nastopi pri predsedniških volitvah kot kandidat. Kandidaturo so mu ponudili oficirski krogi.
živahnem) kretamju in da je nje delo plodo-nosno. Tudi blagajniško poročilo je bilo razveseljivo, kar dokazuje, da se člani zavedajo svojih dolžnosti. Predsednik osrednjega vodstva br. Rudolf Juvan je v lepih im stvarnih besedah orisal delavski položaj In poročal o potrebi strokovnih organizacij za duševni in ročni preletarijat. Tudi se je dotaknil vprašanja Delavske zbornice in vseh ostalih delavskih vprašanj. Ob koncu svojega govora je želel podružnici kar največ uspeha in pozval navzoče na delo za dobrobit narodnega delavca. Njegovemu govoru so zborovalci živahno pritrjevali«. Sledila je volitev novega odbora, kateremu na čelu stoji dosedanji predsednik br. Egidij Sigi. Občni zbor je pokazal, da so naše vrste v Ptuju močne in disciplinirane, kar je vse pohvale vredno.
Ptuj. Podružnica NSSZ v Ptuju namerava v mesecu maju razviti svoj društveni prapor in že sedaj poživlja vse bratske organizacije, da se pripravljajo na to slavje. Podružnica je naprosila osrednje vodstvo, da priredi glavno delegatsko zborovanje NSSZ v Ptuju in je upanje, da bo prošnji ugodeno. Tako bi potem to slavije bilo združeno tudi z delom za organizacijo im bi Ptuj sprejel delegate iz cele Slovenije. — Blagajnik prosi vse brate, ki imajo nabiralne bloke za nabavo prapora, da predložijo čimpreje obračun, da ne bo imel pozneje preveč dela na enkrat. — Brate in sestre odbornike veseličnega odseka pa prosimo, da se redno udeležujejo vseh sklicanih sej, ker je dela za vse dovolj. — Odbor.
Vsem podružnicam NSSZ! Te dni smo
razposlali okrožnico v pogledu seznamov vseh brezposelnih članov, ker nas je v to zaprosila Delavska zbornica. Prosimo zato prav vse odbore podružnic, da nam redno in točno pošiljajo sezname brezposelnih, ka-j kor je to zahtevano v okrožniai. Tudi na l ostalo v okrožnici) se je ozirati in ugoditi.
— Razstava Ante Trstenjaka v Mariboru. Mladi, mnogo obetajoči akademiški slikar Ante Trstenjak je tudi v Mariboru razstavil svoje novejše umotvore. Blizu 70 slik iz več delov sveta visi na stenah v veliki kazinski dvorani. Brez hrupa im v odsotnosti' visokih oblastvenih funkcijonar-jev sc je na praznik sv. Jožefa izvršila otvoritev pod predsedstvom »Ljudske univerze«, ki je razstavo vzela pod svoje okrilje. Slike predstavljajo motive iz Italije, Francije, Če-hoslovaškc, Prekmurja, Dolenjske itd. Najlepše slike so iz Italije, a za naše oko najbolj originelne pa so vaške zimske slike iz Prekmurja. Med slikami vzbujajo posebno pozornost portreti. Za spretnost mlojstra govori; zlasti skica novinarja Plpca, katero je g. Trstenjak izdelal v dobri pol uri medtem ko je original uredoval s strankami (v zadrugi »Mojmir«), Več slik je bilo takoj po otvoritvi' prodanih. Najlepšo in to je gotovo cerkev Sv. Marka v Benetkah je kupil g. notar Ašič. Obisk je kljub neugodnemu vremenu še precej ugoden. Trstenjakova umetnost je pri občinstvu že zato priljubljena, ker je ostal vkljub modernizaciji v tehniki v duši; izvršetka dosledno zvest naravi, kar se posebno razločno opaža pri krajevnih slikah. Citateljem »Nove Pravde« toplo priporočamo, da si razstavo ogledajo.
— Redukcija uraduištva se prične! Po beograjskih poročilih se prične že 1. aprila z redukcijo uradništva z ozirom na novi znižani proračun. — Odpuščeni bodo v pr-
vi	vrsti dnevničarji, ki 1, aprila ne dobe več plače. Koliko bo teli, se ne ve. Potem pa pride na vrsto nižje uredništvo.
— Nazaj v stare čase!? — Ko' čitamo inseratc v naših listih, izmed katerih so nekateri sestavljeni po amerikansko, s katerimi razne tvrdke ponujajo svojo robo v nakup, sc nam nehote vsiljuje mnenje, da se nam vračajo stari, dobri časi1. Tako je n. pr. neka ljubljanska tovarna čevljev že nekaj dni objavljala oglas, katerega naj bi čitatelji izrezali in s svojim naslovomi poslali tvrdki v svrho udeležbe pri žrebanju velikonočnih nagrad. Zopet druga tvrdka razglaša, da dobi vsaka deseta dama, ki kupi pri njej nov klobuk — zastonj nov klobuk itd. Vendar se nade na stare čase istočasno razblinijo v nič, ko človek pomisli, koliko ima v svoji denarnici cvenka. Kaj pomagajo razne vabe, ko pa človeku ne preostane nič, vse gre za ubogi kruhek in še zanj zmanjka. Starih dobrih časov ne bo še kmalu!
— Udeležencem VI. Ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija je dovoljen 50% popust od normalnih voznih cen na vseli progah drž. železnice za vse brze, osebne In mešane vlake razen luksuznega vlaka S. O. E. za potovanje v Ljubljano od 20. VI. do 5. VII. in za povratek od 26. VI. do 10. VIL t. 1. Tudi za prevoz razstavnega blaga velja 50% popust v smislu žel. tar. II. del. V. XIII. Te ugodnosti veljajo le na podlagi sejmske legitimacije, ki se bo prodajala v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah po 30 Din.
— Stanovanjska kriza se sistematično rešuje menda samo v Ljubljani, saj iz drugih krajev države o tem ni slišatk Pa tudi v Ljubljani je mlestna občina edina. Mestna občina je postavila po vojni že veliko stanovanjskih hiš. Posebno pomembna je kolonija velikih hiš za Bežigradom. Prav tam se je ta teden zopet pričelo z gradnjo 10 hiš, ki bodo imele po 4 stanovanja. Tako nastaja za Bežigradom nov del mesta.
' — Avstrijski inženirji gredo v Rusijo. Dunajska delavska zbornica se je s sovjetskim dunajskim zastopnikom sporazumela, da odpotuje v Rusijo 150 Inženirjev raznih branž, kjer bodo nameščeni v raznih podjetjih.
— Zima v pomladi. Kakor bi ga bilo sram se posloviti od zime, je skozi 14 dni odlašal s svojim obiskom pri nas. Raje se je potepal po Rusiji in nad oceani, a nam sc je le obetal v čmerikavih dneh, podobnih onim ob koncu adventa. A baš, ko so tudi naši dnevniki ponovili vest dunajske meteorološke postaje, ki je viedela peti slavo' lepim, solnčnim predpomladnim dnem (o katerih pa saj na Štajerskem ni bilo ne duha, ne sluha) se je ne nepričakovano pojavil. Bilo je to baš na prvi dan koledarske pomladi. Mimogrede v zabavo, to se je že zgodilo tudi kdaj preje na ta dan. Toda letos se nam ta beli vrag (miodenii vragi so namreč tudi beli) vsiljuje že tri dni venomer, niti ponoči ne da miru. Prinaša ga mrzli; sever, a vendar je tako moker, da je tri dni komaj za silo pobelil ponekod že zelene doline in umazane strehe po mestih. In ni še nobenega izgledav da. postane jutri ali saj do praznika (v četrtek) bogve kako lepše. Gorje tudi, če bi se naenkrat zjasnilo. Mraz bi uničil vse dosedanje poganjke na drevju in rastlinah. — Glede snega smo bili torej točni. Tudi ostali: dve šibi božji, potres in vihar,, smo zadeli, kar lahko potrdi tudi potresna opazovalnica pod Triglavom'. Ni' nobenega izgloda na bolje. Nasprotno. Razna znamenja kažejo, da letošnja Voiika noč tudi našim krajami ne prinese posebno veselih pirhov. K že delujo-
čim vulkanom v daljnih južnih in zapadnih krajih se obeta tudi reaktiviranje nekaterih že kot ugaslih znanih ognjenikov. Ako se ta danes še domneva uresniči, smemo računati na strašne posledice na’dotičnein ozemlju in na primeren odmev tudi v nam bližje ležečih krajih. Pričakovati smemo torej geološko lin meteorološko zelo živahne pe-rijode že pred Veliko nočjo.
— Znižanje davkov. V Nemčiji: so se v parlamentu zedinili za znižanje nekaterih davkov. Tako n. pr. bo znižan premoženjski davek, potem davek na vino lin druge pijače. Tudi v Angliji bodo znižali davke. — Pri nas seveda o tem ni govora. Veseli bomo lahko, če bo ostalo pri starem.
— Streljanje. Pretečeno nedeljo so vojaki na stražil pri smodnišnici v Celju obstrelili nekega 25 letnega fanta, kateri se je vračal po poti, ki pelje mimo smodnišnice proti domu. Na povelje straže »stoj«, se je fant sicer takoj ustavil, poznejg pa sam ne ve, na kak način se je zopet premaknil, da je nato straža ustrelila ter ga nevarno ranila, tako da je revež pozneje v bolnici umiri. Žrtev bi lahko izostala. Če je bil fant oddaljen samo 50 korakov od straže, bi bil eden od vojakov lahko skočil k fantu ter ga odpeljal na stražo in bil ne bilo treba takoj streljati — saj v njega ne. Zadostoval bi bil alarmni strel v zrak, da bi bil s tein opozorjen poveljnik straže na dogodek, fant pa prisiljen počakati. Kar tako pustiti streljati ljudi, pa tudi naš vojni minister ni opravičen. — Drugo streljanje pa se je vršilo na dan Sv. Jožefa na meji med Planino in Logatcem, kjer sta dva italijanska financarja obstrelila dva naša — financarja in kmečkega fanta. Italijanski financerji so nanneč dvakrat poskusili prekoračiti našo mejo. Prvikrat jih je odvrnil naš finančni stražnik, drugič pa sta prišla Italijana preko meje v gostilno. Ko je bil naš stražnik na to opozorjen, je Italijana pozval, da zapustita naše ozemlje. V odigovor na to se je pričelo streljanje s strani naših »ljubih« sosedov. Tako postopajo naši najnovejši zavezniki z nami. Naši diplomati pa se bodo za to še prav pošteno opravičevali pri; italijanski gospodi. Obstreljeni žrtvi pa znata biti še kaznovani. Vse je mogoče!
— Brezposelnost v avstrijski Štajerski je velikanska. Z dnem 15. marca je bilo priglašenih 23.600 brezposelnih, ki iščejo službe.
— Čehoslovaške srečke državnih dolgov se smejo prodajati tudi v naši državi. Oni, ki so take srečke v zadnjem času kupili naj bedo tedaj brez skrbi. — Dobro bi bilo, da bi naša finančna oblast objavila, katere srečke drugih držav so pri nas dovoljene, ker tega ljudje ne vedo.
— Avtomatično telefonsko centralo v Ljubljani nam že obetajo dolgo, silno dolgo. Pa jo bomo tudi dobili, saj se že gradi, samo kako? Kakor Noetova barka. Pa ne da bi komu delali krivico! Vsa čast! Ko je bil na razpolago neizbežni kredit, je šlo delo hitro izpod rok, polagali so z vsO' naglico in na nam doslej nepoznan način kablje- Ko pa je zmanjkalo kredita, so morali s tem delom prenehati in delavce odpustiti. Ko bo zopet kredit na razpolago, pa bodo zopet najeli delavce in z delom pričeli. Delo bo šlo naprej kakor v kanalu Ljubljanice. In avtomatično telefonsko centralo bomo kljub vsem oviram le dobili v maju,, kakor je bilo rečeno, toda — čez 7 let. — Zakaj je šlo drugod hitreje?
— Kronanje. Poročajo, da se bo letošnjega avgusta vršilo kronanje našega kralja in kraljice.
— Matteottljevi morilci — nedolžni! —
Razprava proti morilcem socijaiističnega poslanca Matteottija, ki je bil fašistom najhujši trn v peti in ki se je vršila sedaj par dni samo zato, da se svetu izbriše oči in formelno zadosti zakonu — je sedaj končana. Kako se bo razprava končala, ni bilo težko uganiti. Žena pokojne žrtve, ki je umaknila svojo zasebno tožbo proti morilcem ter izjavila, da se razprave ne udeleži, ker ne veruje v ncpristranost sodišča ter porote. Morilci so po fašistični morali nedolžni. Po mnenju, ki so ga zagovorniki usflill že v naprej na to pripravljenim porotnikom, se je Matteotti v avtomobilu »zadušil«, ker so ga malo preveč »tiščali«, da bi ne bil ušel!? Ce je tedaj govor o umom, more biti govor samo o nenameravanem umoru. Morilci so deloma čisto oproščeni, eden pa je dobil 5 let a se triu je 4 leta milostno odpustilo, eno leto je bil v preiskovalnem zaporu, kar se mu šteje v kazen in tako je tudi ta morilec prost. — Živela fašistovska pravica!
— Italijanska domišljavost, V Ljubljani so bili pred par dnevi napadeni trije Italijani in malo opraskani (če se niso sami med seboj spraskali). Italijanski) konzul je v znak »obžalovanja« tega dogodka za en dan zaprl svoj urad, tako da naši ljudje niso dobili vizumov za potne liste v Italijo. Ali ni to precejšnja porcija nesramnosti'? Ali bo naš konzulat v Trstu tudi tako nastopil, da protestira proti napadu Italijanov na naše ljudi pri Logatcu, ki so bili nevarno poškodovani«?
t Gospa Milica Hribarjeva, soproga bivšega pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, je dne 19. t. m. v ljubljanski ubožnici zatisnila svoje trudne oči. Pravijo, da sc je za njeno smrt zvedelo prepozno in še je vsled tega vršil pogreb tako skromno, brez spremstva onih ljubljanskih krogov, s katerimi je bila svojčas umrla gospa v tako prisrčnih stikih.
— 13. plačo dobe mestni uslužbenci na Dunaju. To zahtevo je predložila njihova organizacija županu, ki je obljubil svojo pomoč. Menda se bo izplačilo izvršilo še tekom aprila. — Kdaj bodo pa dobili naši drž. nameščenci svojo diferenco? O svetem Nikoli!
— Skrajna podivjanost. Na Dunaju so zaprlti stražarja mrličev Karla Fritscha, ki je v VVahringu na starem pokopališču zvabil v mrtvašnico nekega 4 letnega dečka ter ga zlorabil. Sedaj se je v preiskavi dognalo, da je v letih 1918—1921 zlorabljal tudi svojo lastno 14 letno hčerko in pa tudi — mrtve deklice, ki so jih pripeljali v mrtvašnico.
— Čedna kazen! Državnega poslanca Jankovich-Besana v BudapeštJ, ki je v nekem baru dejansko napadel službujočega policijskega uradnika, je kazensko sodišče sledeče obsodilo: 3 mesece zapora in tri milijone kron kazni* potem pa še z izgubo svojega mandata in političnih pravic za dobo 3 let.
ARGUS je naš najboljši domači infhrmacijski
ARGUS ima v vseh krajih zanesljive zastop-
\ D(iI]Q obvešča o vsem, zlasti o imovinskem rti\UUčJ stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb.
Apf.l]C ove informacije so vedno točne, iz-ttKUUO- črpne in hitre.
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11
A Dni K ovr tel*Ton Je G—25, njegov brzojavni rtlVUUo" naslov Argus.
JY(ladinski vestnik
BELI »ZAMORČKI«.
Iz predavanja na družabnem večeru »Bratstva« Jesenice, dne 18. marca 1926.
V naših ljudskih šolah je vpeljana navada, da se pobira od otrok prispevke za črne »zamorčke«. Pripoveduje se jim o daljni Afriki ter o ljudstvih, ki tam prebivajo in žive čudno pogansko življenje. Najbolj bedna je menda deca In za njo je treba skrbeti, njej je treba pomagati ter jo rešiti propada. —
Toda, n« treba hoditi v Afriko, ne se čuditi življenju drugokožcev; ostanimo doma i.n se razglejmo po naši domači zemlji. Stopimo na ceste, ozrimo se po stanovanjih naših družin in seznanili sc bomo z belimi »zamorčki«. To so otroci; revnih staršev, to je mladina brez prave in zadostne vzgoje, to so tisti, ki najbolj občutijo krivico sveta in so radi tega najbolj potrebni pomoči. Za te se je treba zavzeti, tem nudit« opore in jih privesti iz njihovega bednega življenja v družbo dobrih, poštenih ljudi.
človek v svojem mladostnem razvoju ni samostojen; podvržen je najrazličnejšim uplivom, dovzeten je za vse, kar ga obkroža. Po vrsti sprejema dobro in slabo, kakor naneso prilike in polagoma se oblikuje njegov značaj.
Slaba zemlja da ničvredne sadove, dobra setev pa obeta lepo žetev.
Nastaja vprašanje: kam z deco, ki umira v družinah, po alkoholu zastrupljenih, kaj storiti s tistimi, ki so še zdravi, ki še niso popolnoma zgubljeni? Kako pomiagati tistim, ki so prezgodaj zgubili skrbne očete ali pa bili oropani tople materinske ljubavi.
Ravno iz vrst tiste mladine, ki je od-rastla v slabi, zanemarjeni družbi, se rekrutira največ pokvarjencev, največ zločincev in za splošno korist škodljivih elementov. Toda ti grešniki niso po lastni volji in krivdi; izvor njihovih slabosti je iskati v pokvarjenosti celote, ki je prva sokriva, da iz svoje srede pošilja v svet propalice.
Z mladostnim navdušenjem'-moramo sodelovati pri raznili socijaJnili ustanovah, ki so namenjene mladinskemu skrbstvu. Zbirajmo mladino v dobrih, k lepoti stremečih družbah, da se odtegne slabim razvadam in postane to, kar tirja človeški ponos in dostojanstvo. Mladim očem naj se pokaže solnce i'n veselje do življenja.	Č.
Jesenice. Kakor že zadnjič javljeno, odide naš agilni brat Nande Bokal izvrševat svojo vojaško dolžnost za dobo IS mesecev. »Bratstvo« mu na predvečer odhoda, v soboto 27. t. m., priredi v svojem društvenem lokalu poslovilni večer. Brat Nande je bil med ustanovitelji našega po-kreta in se udeleževal vsega dela od prvega (ustanovnega) sestanka do danes. Polje njegovega udejstvovanja je bilo predvsem tamburaški kvartet, kjer je nastopal kot izboren berdist. Naše društvo bo njegovo delo In njega za časa odsotnosti pogrešalo z zavestjo, da se vrne zopet. — Odhodnica se prične ob pol 8. uri zvečer. Bratje ta sestre iz Jesenic in Hrušice! Udeležite se poslovilnega večera brata Nandeta, kakor tudi člani Nar.-soc. strokovne zveze in kraj. org. NSS. S svojo udeležbo pokažimo razumevanje naše misli in pravega- bratstva!
ročila )e bilo razvidno, da je podružnica v 1 Tajnik.
*r V
ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUDVIG BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., vrata 10. —mmmmmm Telefon štev. 980.
Najboljša kolesa in šivalni stroji
so edino w
PETELINCEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHON!X
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
30SIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj, „Dul)Ied“
Strokovni
Pogovor o tem in onem.
iliS je SMSars ©bSJ&sdta !
Mars je prizadejal pred poldrugim letom zvezdogledom mnogo skrbi, ker se je takrat približala ta zvezda najbolj naši zemlji in so upali učenjaki rešiti vprašanje, alt žive na njej živa bitja, ali pa je na površini Marsa Vse pusto in prazno. Sto in sto teleskopov (velikih daljnogledov) je bilo oni čas obrnjenih proti nebu, dasi so astronomi (zvezdogledi) trdili, da na zvezdi, ki je oddaljena od naše zemlje najmanj 40 milijonov kilometrov, s sedanjimi daljnogledi ni mogoče opaziti organičnega življenja, tudi če bi se tam v resnici nahajalo.
Oni kritični dnevi so minuli, ne da bi bilo zanimanje človeštva utešeno 'in rdeča zvezda se je zopet oddaljila od naše zemlje in se nam javljala v svoji prejšnji svetlobi in obliki.
Sedaj pa se je v Ameriki zopet vzbudilo zanimanje tamkajšnjega prebivalstva, ker so ameriški astronomi napravili novo senzaci-jonalno odkritje. Pri Marsu je šlo predvsem za to, ali je na njem življenje sploh mogoče, če so dani za življenje 'isti ali vsaj podobni predpogoji kot na zemlji. Številna raziskavama dokazujejo, da je življenje na Marsu mogoče. Dva amerikanska zvezdogleda sta sedaj znova potrdila, da obdaja Mars zračno morje, ki tvori zaščitni oklep proti uničujočemu žaru solnčnih žarkov in proti presil-uemu nočnemu ohlajen ju. Omenjena astronoma sta sedaj tudi dokazala, da se nahaja v tem zračnem morju tudi vodna para in mnenja sta, da na Marsu ne manjka niti kisika.
Ta poslednja raziskavama utrjujejo prepričanje, da na Marsu žive ljudje in živali in da se tudi tam nahaja rastlinsko življenje, ker je Mars naši zemlji najbolj podoben žc po tem, da se tudi tam nahaja voda in zrak. Mogoče je torej, da vlada na Marsu podobno življenje kot na naši zemlji in neskončno žali bo samo tem, ki bi se hoteli preseliti na Mars, pa jim pri tej njihovi nameri ne bo mogla pomagati niti današnja sicer zelo razvita avijatika.
Po dvanajstih Getih odkrit morilec.
Sin polkovnika morilec. — Preiskava ustavljena na ukaz avstrijskega cesarja.
S Pariza je pred kratkim prišla vest, da je bil v Marseillu prijet avstrijski državljan 32 letni plačilni natakar Feliks Kundegraber, bivši slušatelj dunajske tehnike, ker je umoril pred 12. leti v dunajskem hotelu »Romischer Kaiser« prostitutko Mizzi Schmidtovo. Dne 29. junija 1913 je privedla Schmidtova v omenjeni hotel moškega, ki je čez kake pol ure zopet od-šei/. Sobarica, kateri se je zdelo njegovo razburjeno obnašanje pri odhodu sumljivo, je opazila skozi špranjo v vratih, da leži Schmidtova na postelji oblečena in brez vsakega znaka življenja. Policija je ugotovila, da je bila Schmidtova zadavljena. Sum je padel takrat na huzarskega poročnika in sina znanega pivovarnika Dreherja, katerega priležnica je bila Schmidtova in ki je imenovani tudi dal veliko odpravnino. V njeni sobi so našli hranilno knjižico, glasečo se na 33.000 kron.
Bilo je aretovanih več oseb tako v Avstriji kot v inozemstvu, toda vsi prijeti so dokazali svojo odsotnost. Ko pa je policija prišla na sled pravemu morilcu, je bil ta žc davno na varnem. Bil je to 22 letni sin polkovnika Kundegraberja, ki je takoj po izvršenem činu izginil z Dunaja, tako da se je njegov oče sam, ki seveda ni slutil zveze z umorom prostitutke, obrnil na policijo za pomoč. Pri iskanju sledi za njim pa je ugotovila policija, da se je kritične noči nahajal tzginoli v notranjosti mesta, vsled česar se je obrnil sum tudi nanj. Policijski akti so se poslali v kabinetno pisarno in čez nekoliko dni je dobil policijski' ravnatelj ukaz, da se ima.ustaviti preiskava. Stari Franc Jožef ni mogel prenesti misli, da bi bil postavljen pred sodišče kot morilec član stare oficirske rodbine!
Nekateri policijski uradniki pa so po gotovem času na svojo roko nadaljevali preiskavo proti osumljencu, ki je užival cesarsko protekcijo. Ugotovili so, da je pobegnil v Afriko, kjer je služil 6 let v tujski legiji. Nato se je vrnil v Pariz, se oženil in se preselil v Marseilles, kjer je bil pred nekaj tedni prijet. Pravica gre svojo pot včasih res počasi, toda uiti ji je težko!
KCako priti do bogastva?
Prav tako kot gornje, bi se moglo staviti tudi' vprašanje,; kako postati velik slikar, kipar, pisatelj, politik itd.,v in vsak mojster v teh strokah bi bil z odgovorom v zadregi. V tako zadrego je spravil neki amerikanski novinar najbogatejšega moža na svetu Johna Rockfellerja z vprašanjem, kako priti do bogastva. Prvi svetovni bogataš je odgovbril, da je treba, če naj se doseže bogastvo, imeti srečo, samo srečo in predvsem srečo. Po njegovem mnenju pa je poleg tega še potrebno, da vsakdo, ki ga sreča obdaruje, isto tudi spozna in
pravilno oceni, ter pravočasno izrabi. Ce si kdo pridobi prvi milijon, je treba predvsem, da ga zna dobro naložiti, da se mu hitro pridruži še drugi. Rockfeller pravi, da je čutil že v prvi mladosti veliko nadarjenost za pridobivanje denarja in da te nadarjenosti nr izgubil niti sedaj, ko se šteje med kralje bogatašev. Svojčas je bil ves trgovski svet presenečen po njegovem živahnem zanimanju za železo in kmalu so se pričele cene te nenadomestljive kovine v resnici dvigati, kar mu je prineslo nekoliko desetin milijonov. Rockfeller niti ne smatra za tako težko milijone pridobiti si, temveč za mnogo težje, iste pravilno uporabljati, tako, da ne ostane prvi milijon osamljen. Poleg tega priporoča varčnost, vestnost in točnost pri vseh poslih in vztrajanje v dobrih dn koristnih navadah. V celoti pa tudi Rockfeller ne more dati nobenega recepta za obogatitev, kot ga za kako znamenito delo ne more dati noben umetnik. Je pač treba prirojene nadarjenosti in sreče, sreče in zopet sreče.
Otroci, ki poginjalo.
V sedanji Rusiji je mnogo perečih vprašanj: eno najbolj perečih pa je vprašanje otrok brez doma in brez nadzorstva, To staro vprašanje sedanjega ruskega življenja ni izgubilo nič na svoji strahoti. Poslednji čas postajajo ti zapuščeni otroci naravnost bič sovjetskih mest. Ne mine dan, da se ne bi n. pr. v Moskvi pojavile vesti o novih »junaških činih« teh zapuščenih otrok. Tu napadejo sovjetskega imenitnika, ki stopa po ulici v lepeml kožuhu in mu ga razrežejo z ostrimi noži, tam zopet odnesejo' premožnejšim staršem dele, katerega jim ne vrnejo preje, dokler ne dobe zanj primerne odkupnine. Zanimivo je, da so 'boljševiškl policijski uradi, ki so razvijali toliko sile v boju proti buržuaziji, proti revoluciji in svobodni trgovini, nekako brezbrižni napram počenjanju teh otrok, ki so že kar preplavili Moskvo, Charkov in Kijev. Severna mesta ne trpe toliko pod tem zlom, ker otroci »se selijo« na jesen proti jugu.
V »Krasnoji Gazeti« je bil pod naslovom »Otroci, ki živi poginjajo« pred kratkim objavljen podlistek, ki v pestrih barvah slika življenje dvanajstletnega zapuščenega pobiča Sjenke, s katerim se je pisatelj seznanil na charkovskem kolodvoru.
»Pred odhodom vlaka preglcdavajo sprevodniki pazljivo vznožje vagonov. Na moje vprašanje, zakaj da delajo to, mi je eden od njih razdraženo odgovoril: »Ta pakaža se vedno skriva med kolesi, barabe potepuške.«
V resnici so našli nekaj skritih otrok in jih odvedli s kolodvora. Med njimi je bil tudi zapuščeni sirotek Senjka. Na nekem kolodvoru nedaleč od Charkova sem izstopil, da bi nekoliko pošetal po peronu. In koga zagledam — Scnjko s cigareto v ustih.
»Odkod si se pa vzel?« — »Pst!« me je tovariško dregnil v bok. Mimo nas je pravkar šel sprevodnik. Ko sc je vlak pričel premikati, je mili Senjka hitro sedel na os zadnjega vagona in ko je na bližnjem klancu vlak vozil počasneje, je zlezel v skrinjo pod vozom, v kateri je mirno nadaljeval vožnjo. Seveda je bilo vse to storjeno v smrtni nevarnosti. Toda, kaj za to: ničevo — požvižgam si — je dejal Senjka.
Na podoben način sc Senjka pogosto seli. Charkova se je hitro naveličal in potem pa:	zakaj 'ne bi potoval, ko je tako
lahko in zabavno. Posebno, ko ima Senjka prijatelje tako v Moskvi, Charkova, kot v Rostovu. Obiskuje jih zato, da si poročajo o vseh novih pridobitvah na polju svojega »dela«. Med potjo se Senjka ustavi kjerkoli, saj je vseeno, kje da se »dela«. Samo, da se dobi kaj za »prežvekovanje«. Ali »sune« kaj dremajočemu potniku, ali si kaj »izbere« pri nepazljivem prodajalcu ali pa kaj priberači z milo pretvorjenim glasom. Poleti se Senjka počuti »juhej!«: vsaj za to pa je poletje. Mnogo slabše je pozimi. Zima je zlo: »eno se pretolčcš, drugo, zmrzneš,« pripoveduje Senjka z odraslo resnostjo.
Senjka se je ooividno že spravil z nujnostjo, da pogine vsled gladu ali mraza. Zimo Senjka in njegovi tovariši sovražijo iz nekolikih vzrokov. 2e radi teh nesrečnih kožuhov! Kožuhi so Senjkl neprijetni iz treh vzrokov:	Senjka kožuha nima, dru-
gič: kožuhe nosijo drugi. Kar sami pomislite: Kdo si bo v mrazu razpenjal kožuh, da bi vzel iz hlačnega žepa petkopejko za Senjko. In tretjič:	iz	kožušnega žepa je
težko kaj suniti jn v kožuhu ne nosi nobeden ničesar, razen žepnega robca, ki po Senjkovem mnenju ni za nobeno rabo.
Uboga sirota Senjka!«
Babica: »Tonček, ali'ne greš pogledat sestrice, ki jo je pravkar prinesla štorklja?«
Tonček: »Ne, ampak tisto štorkljo bi rad videl--------------«
KARO-ČEVLJI
garantirano priznano najboljša kvaliteta
MARIBOR, Koroška cesta št. 19
Tajinsiveni morilec deklet
(Nadaljevanje.)
»Nezaslišano, nesramno, ostudno obrekovanje! Strupena sumničenja angelsko čistega bitja! Kaj takega ne smem trpeti, marveč moram vse podvzeti, da odkrijem odpošiljateljico tega skrivnostnega pisma, ter jo pozovem na odgovor.«
Zaman si ubija lord VVeston glavo, kdo pač bi mu mogel poslati to pismo. Brez dvorna se je pretkana ženska p osi užil a nepoznanega sla. Toda, kdo more biti ta oseba, kdo tako strašno sovraži Beatrico, da jo na tako ostudno podel način sumniči?
Na to vprašanje si lord ne ve odgovora. In čim dalije zadevo razmišlja, čim bolj še poleže prvo razburjenje, tem bolj različne misli' mu polnijo dušo.
Odpošiljateljica pisma si je dozdevno svoje stvari tako svesta, s tako gotovostjo opisuje vso zadevo, da prične lord le dvomiti. Nehote si stavi vprašanje, kaj pa, če ima vendarle prav, če je Beatrica res------------
Lord teka kot brezumen po sobi. Ne, saj ni mogoče, tega ne verjame, Beatrica je nedolžna.
in vendar učinkuje poguben strup, ki ga vsebuje usodepolno pismo.
Lord VVeston je prijatelj poročnika Col-wella, katerega je smatral za poštenjaka. Tako da se je spozabil? Beatrica je zapeljivo lepa deklica, tudi poročnik je mož krasne postave, kaj če se vendarle skrivaj sestajata?
Zaman skuša lord pregnati te mučne misli, vedno znova mu vstajajo pred očrni, ne more se jih iznebiti. Še enkrat pobere pismo pustolovke ter je znova prečita. Nemir njegovega srca narašča, saj je vse tako verjetno, tako prepričevalno. Če bi ga pa vendarle varala?
Lord si ne ve sveta, kaj naj stori. Da bi sc odpeljal v Dundee in tamkaj poizvedoval, se mu zdi vsaj zelo nevarno, če poizveduje pri poslih v hišk in bi ti potem o zadevi blebetali, tedaj se izpostavlja grozni blamaži, če se izkaže, da je vsebina pisna izmišljena kleveta. in kaj poreče k temu Beatrica, kaj njegov prijatelj Colwell, če izvesta, da je nasedel nesramnemu 'obrekovanju. To bi bil zanj grozen udarec.
Ali pa naj vso zadevo pusti v netnar?
Ne, tudi to je nemogoče, saj bi ne imel nobene mirne ure več.
I11 tako se slednjič lord odloči, da sc odpelje v Dundee, četudi si še ni na jasnem. kaj naj prav za prav tamkaj stori.
Pitt medtem seveda ni rok križem držal. Dočlm je Terezina pretkama sobarica
pod izmišljeno pretvezo prišla v hišo, kjer je stanova/ poročnik CoJvvelJ, ter tamkaj na satansko zloben način vsem poslom na široko pripovedovala, da je bila pri poročniku na obisku mlada dama in katero je natančno tako opisala kot je bila zunanjost Beatrice Hudson, da so nazadnje vsi verjeli njenemu pripovedovanju, se je Pitt plazil okrog hiše kot zver, ki preži na svoj plen.
Za njegov podel čin mu je marsikaj dobro služilo. Predvsem je bil zunaj strahovit snežen meiež, da niti en korak pred sabo ni bilo mogoče razločiti predmetov, dalje je imela spalnica poročnika CoJvvella okna na zapuščen vrt,, da se je mogel Pitt priplaziti do njih, ne da bi ga kdo opazil.
Do tu mm jc šlo vse po sreči, sedaj pa zadene na novo oviro. Vsa okna so zaprta. In če se Pittu tudi ni bati, da pride sedaj še v spalnico postrežnica ali pa poročnikov sluga, je vendar njegova naloga zelo težavna.
Pitt niti hip ni bil v dvomu, da se ne sme pokazati v hiši, še manj, da bi skušal skozi vrata priti v poročnikovo stanovanje.
Nakit mora na vsak način od zunaj spraviti v poročnikovo spalnico. In to ni ravno lahka naloga, kajti vsa okna so trdo zaprta. Toda Ircu ne upade tako lahko pogum. Ker se nahaja poročnikovo stanovanje v pritličju, more Pitt, ne da bi' ga kdo videl, oba okna spalnice nemoteno precej natančno preizkusiti. Pri tem poslu mu posebno prav pride gosto padanje snega. Pozorno motri s svojimi ostrimi očmi oba okna, Nenadoma se mu obraz smehlja zadovoljnosti. Kajti njegove bistre oči zapazijo nekaj, kar mu je v stanu omogočiti njegovo nakano. V oknu je bila namreč pritrjena majhna priprava za zračenje.
Pitt nekaj časa še pozorno motri brnečo pripravo na oknu, potem pa seže v žep svoje suknje ter privleče na dan več kosov motvoza. Tudi klopčič črnega sukanca je zraven motvoza, in zdi se, da hoče dečko sukanec upotrebiti pri izvedbi svojega na-
črta, ker je motvoz zopet vtaknil v žep ter le sukanec obdržal v roki.
Sedaj paz.no ogleduje sobo — seveda pri zaprtih oknih. Kot je pričakoval, v resnici nikogar ni v sobi. Soba je čedno pospravljena, svoj podel naklep more sedaj izvesti, ne da se mu je batič da ga kdo zasači. Previdno zleze sedaj na okno, obraz se mu zmagoslavno smehlja, kO' vidi, da stoji nmivaiLna miza tik okna. Sedaj odvije precej sukanca s klopčiča ter napravi s tem, da prime oba konca sukanca z roko, rahlo zanjko, z drugo roko pa vzame iz žepa dragoceni nakit ter ga previdno položi v zanjko. Z veliko spretnostjo spravi sedaj zanjko z nakitom skozi odprtino za zračenje. V svoje veliko zadovoljstvo zapazi zločesti Irec, da je nakit obvisel v zanjki in da se mirno ziblje na nitki. In to je ravno hotel doseči. Sedaj vleče toliko časa za nitko, da postane zibanje nakita vedno močnejše, pri tem pa obenem spušča nitko z nakitom vedno nižje. Sedaj Irec še enkrat precej močno potegne za nitko, nakit se pošteno zaziblje, in v trenotku, ko plava tik nad umivalno rrJizo, hitro popusti nitko. Nakit obleži na umivatni mizi in sicer na tako vidnem mestu, da ga mora vsak, ki pride v sobo, kaj kmalu opaziti. Sedaj spusti lopovski dečko en konec nitke, drugega pa nalahko vleče k sebi, in kmalu ima vso nit zunaj. Nakit leži na umival ni mizi kot bi ga kdo tja položil.
Nekaj sekund motri še Pitt z zadovoljnim pogledom svoje tako uspelo zločinsko delo^ potem pa skoči z okna ter zgine v snežnem! vrvežu.
Zgluuli nakit.
V mraku obstanejo pred hišo, v kateri stanuje poročnik; sani. Iz njih zleze počasi lord VVeston. Usodepolno pismo mu ni dalo miru ter ga napotilo v Dundee. Odločil se je, da se sam prepriča, da se z zvitimi vprašanji osebno uveri, da je vse, kar je stalo v pismu, le laž in prevara.
Seveda pa hoče pri svojih poizvedovanjih zelo previdno postopati ter svoja vprašanja tako zavito staviti, da ne morejo nastati nobene neprijetnosti, če se vse skupaj izkaže za laž in podlo obrekovanje.
Kočijaža pošlje lord VVeston v bližnjo gostilno z naročilom, da naj tamkaj čaka nanj. Potem pa stopi v hišo, kjer stanuje v pritličju njegov prijatelj. Ko odpre vežna vrata, mu pride nasproti precej postarna poročnikova postrežnica, katero lord VVeston seveda dobro pozna. Z njeno molčečnostjo more računati, zlasti še, če ji da dobro napitnino.
»He, Ana,« zakliče lord postrežnici, ki je najbrže hotela oditi v svoje stanovanje, »pridite, vendar semkaj!«
Stara ženica rada ugodi lordovi želji ter se še prav požuri, ko vidi,, da sega lord v* žep. Napitnina je zanjo vaba, kateri sc ne miore upirati.
»Cujte, Ana,« reče lord s prisiljenim nasmehom, »ali je moj prijatelj Colvvell doma?«
»Ne, vaša milost, cel dan ima službo!«
Lord ji stisne precejšnjo napitnino v roko, rekoč:
»Za majhno šalo gre,« spravi lord jecljajo iz sebe, »ali vabi je morda znano, če
— če je bila pri mojem prijatelju neka dama na obisku?«
Stara žena napravi čuden obraz, potem pa zakrije obraz s predpasnikom.
»Oh, mSlostivi gospod, vse skupaj je najbrže le bedasto govoričenje.«
Lord VVeston napenja vse sile, da ohrani mirno kri in da zakrije svoje osupnjenje. Se enkrat stisne postrežnici napitnino.
»Le povejte mi, Ana, saj to obdržim zase gre kot sem vam že rekel, le za stavo,« ji šepne lord tiho, ki komaj še zakriva svojo osuplost.
»No, vaša milost, v hiši se govori, da je bila pri gospodu poročniku — ali, tako mi je nerodno povedati — včeraj zvečer neka dama na obisku.«
»Oh —!« Lord krčevito stiska zobe.
»Tako se vsaj 'govori, lepa blondinka naj bi bila pri njem — in danes zjutraj —«
Dalje ne pride starka s svojim pripovedovanjem, kajti lord jo tako stisne za roko, da malo manjka, da od bolečine ne zavpije na glas.
»Je že dobro, Ana. Stava je dobljena
— je že dobro!«
Ne meneč se dalje za osuplo ženico, usmeri lord svoje korake naravnost v poročnikovo stanovanje. V tistem hipu se pojavi med vrati sluga njegovega prijatelja.
»Ah, — vaša milost, — gospod poročnik jc v službi,« javi sluga pokorno.
»Vem — vem že dobro, bom že nekoliko počakal, da se vrne iz službe!«
Slugi se to prav nič nenavadno ne zdi, saj je lord že večkrat čakal na svojega prijatelja v stanovanju.
Lord se usede na stol. Oči si zakrije z rokama ter se zatopi v svoje misli. DoJ kaza prav za prav še nima niti najmanj! šega, celo v tem slučaju ne, če bi bilo kal resnice na čenčah, ki so jih raznašali K hiši posli; s tem še vedno ni rečeno, da H bila ravno njegova Beatrica prišla k po ročniku na obisk.
suma Dr
Kaj takega sploh ne more verjeti — ne ne, saj je popolnoma izključeno,' — ona, ki je tako čista, tako udana, ona naj bi se bila spozabila? — Ne, nikdar ne!
Lord VVeston se je odločil, da pokaže prijatelju anonimno pismo, uverjeu, da se potem vse, kar teži njegovo dušo, vsestransko razjasni. Dolgo pa ne more mirno se deti na stolu. Zato vstane ter hodi1 po sobe gor in dol, včasih za hip obstane 4er se nemirno ozira na uro. Kako počasi vendar poteka čas — prav po polževo. Preden sej vrne poročnik, more poteči še nekaj 11	5
Včasih zopet štrli v vrata, ki vodijo v pri-"®26 jateljevo spalnico, kot da pričakuje, da i.iCesI mu mogla vrata rešiti uganko. Obraz mu žari jeze, če se le zmisili na možnost, da bi bila Beatrica prestopila prag teli vrat. S _ , silo skuša potlačiti porajajočo sc misel, ki!a.CU111 se vedno znova pojavlja.	izjavil
resorii
Soba je bila zelo gorka, puhtenje vro-l čine iz peči je bilo zanj neznosno; zdi sej mu, da ga hoče vročina zadušiti. Tedaj se j' pa spomini,, da spi njegov prijatelj vedno v nezakurjeni sobi, ter hitro odpre vrata
daj k, držav: izvršil Re
spalnice, boječ se, da mu zdaj pa zdaj za-,j>|)1Cl"
stane sapa. Prav oddahne se, ko se takoj3®’ ,tla
pokaže precejšnja razlika v temperaturi.j-®
Mehanično napravi nekaj korakov po spat-
nici, tedaj pa — odmeva po sobi groženj , , C
vzklik, divje vpitje. Lord VVeston obstane ,.11 a.
mestu kot okamenel.	j.	inar!
m- ..	,	jionarj
Njegove oči so uprte v umivalno mizo,) pr
na
potem pa jih že zopet obrne proti vratomi potrel prvi hip svojim očem niti verjeti ne morej;llgQva boječ se, da ga ima sama pošast za bebcaJnfiin/.',
•odloči
TocIs. ne! Knr sc tn.ink.nj bliskn in Ic-jiun n< skeče, ni nobena zmota, saj je to — — -soče t
7. enimi skokom, kot divja zver na svoj' V plen, plane sedaj lord k umivalni mizi. S Pustili tresočo roko zgrabi za lesketajočo drago-,rane cenost.	Vprek
»PšJca, Beatrica — ničvredna —- ne-rem, P sramna ženska!«	Si?
Da; lord spozna nakit, katerega jo
numst koliko
vedno imela njegova lepa nevesta zatak-
njenega v košatih laseh. In sedaj ga najde v. •tukaj — v spalnici svojega prijatelja! Sct;iici
uvel ja
Težko hropenje, bolje povedano, dkvjej nudil
stokanje, podobno na smrt ranjenemu bitju,..
   . ,,
se sedaj izvije iz njegovih ust.	slučaj
»Ničvredna, nesramna deklina, ki selprilikf dela krepostno, sedaj sc je pokazal njen /jc značaj v pravi luči in mene je varalo, da,;<Jllkcii za norca me je imela!«
; sc je
Lord VVeston se na glas zasmeji. ' Konta
»Ha, kača, to boš še drago plačala, i,, pr bik tudi ti, lopov, katerega sem imeil za prija- javnih tel ja, podli goljuf, oba vaju ubijem!« . kor j(
Strašen je bili izraz lordovega obraza, ko je izustil te besede. Obraz rn/u je postal 11 a en bled, belkaste pene mu vise od ust, oči pa Ua n? se mu svetijo kot zblaznelemu. Gorje tiste- vzeti mu, ki bi se mu sedaj približal. Brez dvo-ina ma bi ga zdrobil in pohodil kot majhnega CeVl ' črviča.
Lord je nakit zopet položil na umivalno mizo. Položil? — ne — vrgel ga je, kot bi se bila, njegova roka dotaknila strupene golazni. — Bliščeči nakit leži na mramornaji . plošči, lord pa sc zopet usede na stol ter podpira bolečo glavo s tresočima rokama.
»Beatrica — ti — ti — ali je to resnica, Beatrica — nesrečnica —, da- si me — varala?«
! od pa Cc izkljtu cev. dukci; bilo p
Ur
Na
ker s ui izv samo 1 zased
»In prijatelj, Colvvell, ua čigar pošte- kj S() nost bi bil tisočkrat prisegel, on je njen — nemu sokrivec, ha — to ie jireveč — to je zloraba zaupanja kot je svet še ni videl!«
Lord se dvigne s stola. Njegov pono-jčuna sen obraz kaže nič dobrega obetajočo od-! grada
ločenost. Da, še več, skoro docela se jej-----------------
umiril, — tajinstveni mir pred bližajočo se: nevihto —, ki vse podere in uniči.
Prevarani lord seveda ne ve, da je postal žrtev dveh pretkanih pustolovk — c kako neki bi le inogdl kaj takega sploh nav(k
ščajo
socija
Nc
domnevati? Poselskim marnjam bi bil najbrže tako lahko ne nasedel, toda tukaj ima dokaz v nakitu, ki ga vidi na lastne oči. —; Beatrica je bila tu. Nesramnica je zanj- zavržena, ničvredna deklica, o katere poštenju in neoporečnosti doslej nikdar ni dvomil.
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hbfler v Ljubljani.
PrlpotoGM Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši mlm
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, ši-fona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
£><»«»-<»>«a>4»4i»o<D«; i umi	n i n i niii—1111 mm mn n mm amaiimi ■
INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI
mul nmni
LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
\
delili
cen ti jalna ravna vojni latent inah samo sveta ljenje, za nr med razre i demo-_nje je 'kor b 'p robb fšiti ir
j nenac
ZAHTEVAJTE CENIK!
m90 *•«»•••• ••••«■«, HMMM «•••••••
Lastna založba — „ SPLOŠNA KNJIŽNICA“ štev. 1—61|v zgc
znanstvena zbirka štev. I. — X. ] Vs
Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruških,
angleških in drugih knjig-	in vs;
Dobavlja vse revije, časopise in modne liste.	P°Ti i
Šolske knjige in šolske potrebščine.
Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine.	sjfa ®
> >MMM« —— ——»O	MM»Q» NM—M	»»»•♦»>*	••mm—m	]'[