ŠENTJURSKE NOVICE 2015 352(497.4 šentjur) SENiTJ URŠKE cena 2 EUR Knjižni ca Šeni Mestni trg Sb 3230 Šentjur KMALU NAS BO ZEBLO NASA DEDIŠČINA < kuhcuc www.trakom-slo.com i na/ donv Andrej Pisanec n p^,— Kuham, pečem in pripravljam jedi za praznovanja, piknike, zabave, dekliščine, fantovščine, obletnice, rojstne dneve 041 390 612 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 5 zlatih riasyetpv šeni ju rskega -čudeža Zadobrova 69 3211 Škofja va ASFALTKOVAC e: osfalt.kovac@siol.net m: 031 652437 ma m WSi K m I Šentjur ^ I do 0 9 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE Zavarovanje homeopatskih zdravil le za 1,93 EUR letne premije Ugodnosti Si.mobila Brezplačna otroška vstopnica za Arboretum Več o posameznih ugodnostih na www.as.si. Nezgoda ^ www.as.si 080 11 10 UGODNOSTI OB SKLENITVI DO 31.10.2015! Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2015/2016: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (RTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Vpis v tečaje in postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu šole. Se želite naučiti ličenja, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo skozi vse šolsko leto. Dodatne informacije: 03 428 69 OO, info@szsce.si, www.szsce.si l/se najboljše Spoštovane občanke, občani, ISKRENO VAM ČESTITAM OB 24. SEPTEMBRU - prazniku Občine Šentjur IN VAS VLJUDNO VABIM NA SVEČANO AKADEMIJO S SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA sveta Občine Šentjur s podelitvijo priznanj, KI BO V ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA, OB 20. URI v Ipavčevem kulturnem centru MAG. MARKO DlACI, župan Občine Šentjur Občina Šentjur 24. septembra obeležuje svoj praznik. Zaznamovale ga bodo številne prireditve, skozi ves mesec pa Se bodo po naših krajevnih skupnostih vrstile tudi otvoritve za celotno občino pomembnih pridobitev. Upamo, da se nam boste pridružili pri praznovanju in obeležitvah. Natanko pred letom dni smo se ravno na občinski praznik veselili otvoritve prenovljenega kulturnega hrama, Ipavčevega kulturnega centra v Šentjurju, letos se bomo v njem ponovno zbrali na osrednji slovesnosti ob občinskem Prazniku. Na njej bomo z občinskim priznanji pozornost izkazali tistim, ki so na različne načine pomembno zaznambah utrip naše lokalne skupnosti. Pa tudi našim mladim občankam in občanom, ki jih odlikujejo šolski uspehi, rr’n°gi talenti in osebnostne vrline. I akt in ritem bodo prireditvi dajali odlični glasbeniki, glasbeni ustvarjalci, člani Zasedbe Sekstakord. Prijazno vabljeni! opremljajte našo spletno stran www.sentjur.si, na kateri vas bomo pravočasno obveščali o aktualnih prireditvah in doga-jl^Vu v okviru občinskega praznika. f7\ ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI Izpostavljeno novjce FOTO NATAŠA MULLER NOVO VPRAŠANJE: Se že veselite začetka pouka? Vamje všeč, daje vročina popustila? www.sentjurskenovice.si Seveda nas moti, da šentjurski 'parno, da bosta občina Šentjur in 'TmT KK Tajfun do konca leta začela s temeljito prenovo telovadnice, jo podaljšala za 20 metrov v smeri Nove vasi, da bomo lahko vi^ej irenovo telovadnice, jo i za 20 metrov v smeri Ivan Zupanc - Ičo, vodja delovne skupine navijačev Uvodnik predsednik Društva vinogradnikov Šentjur in mestni viničar BRALI BOMO KONEC MESECA T etošnje leto je do vinograd- J__l nikov in trte dosti prijaznejše kot lansko, ko je bilo v avgustu in septembru samo deževno in vlažno vreme. Pa vendar je bilo tudi letos po hudi vročini kar precej dežja. Trta je nezaščitena že po dobrih 30 litrih padavin, tako da avgustovske padavine, kolikor so bile potrebne, niso bile najboljše za zdravje trte, zlasti za tiste, ki jim je dež preprečil škropljenje. Tako imajo nekateri vinogradniki sedaj kar težave s pero-nosporo in tudi gnilobo v vinogradu. Padavine trto vzpodbujajo k bujni rasti, tako da je obilo dela z bujno rastjo zalistnikov. rT",rta je letos bolj pozno cvete--L la, tako da bo kljub lepemu in vročemu poletju glavna trgatev konec septembra ali na začetku oktobra, odvisno, kakšno kakovost želi doseči vinogradnik in kakšno je zdravstveno stanje v vinogradu. TV" ar se tiče kislin in sladkor-X\_ne stopnje, bo letošnje leto dosti boljše kot lansko in tudi količinsko bo verjetno letos bolje kot lani. V vinogradih se že množično pojavljajo sršeni, ose in razni drugi škodljivci, ki lahko poškodujejo grozdje in povzročijo gnilobo in s tem dodamo delo in skrb vinogradniku. TV Itariborčanka, za katero skr-IVX bimo v Zgornjem trgu ob Ipavčevi hiši, je trenutno zdrava in v dobri kondiciji s povprečnim pridelkom, bo pa hitro dozorela, saj so se prvi grozdi konec avgusta že barvali, tako da lahko pričakujemo zadovoljivo sladkorno stopnjo. Trgatev bo verjetno prve dni v oktobru. O eveda poletja še ni konec cJ in vinogradnike nas vse do konca skrbi, da ne bi z neba prišlo kaj trdega in uničilo vse naše delo skrb in tudi dosedanje veselje in zadovoljstvo. KOŠARKARJI IN NAVIJAČI ZE NA NOGAH Dolgoročne posledici šentjurskega uspeha T**-*? '1 Tekme. Gledalci in vodstvo kluba si želijo napetih tekem, a da bi bil izzid na koncu tak, kot je bil v minuli sezoni. Hud tempo. Nov zgodovinski dan se obeta 2. oktobra, ko bo državni košarkarski prvak iz Šentjurja prvič igral v mednarodni jadranski ligi. » Piše: Metka Pirc Čeprav mnogo šentjurskih košarkarjev rado podoživlja dan, ko so postali državni prvaki in jim je ploskala domala vsa Slovenija, ni časa za počitek. Domača telovadnica je tisti dan sprejela rekordnih 700 gledalcev, takoj po velikem slavju pa se je večina košarkarjev odpravila na dopust. Sredi avgusta so začeli s treningi, na katerih se bodo pod vodstvom trenerja Dejana Mihevca, ki jih je lani popeljal do zmage, dobro pripravili na nove izzive. S tem ko so postali državni prvaki, so se namreč uvrstili v jadransko ligo Aba. Poleg tega bodo igrali v evropskem pokalu Fiba, kar vse skupaj pomeni, da jih čaka peklenski ritem tekem. Večina šentjurskih košarkarjev še ni igrala na mednarodnem parketu, zato je ekipo razveselilo dejstvo, da se j im je v domačem klubu spet pridružil Sandi Čebular, kije lansko sezono igral v Rogaški Slatini. Vodstvo kluba naklonjeno navijačem »Vsekakor smo si že na začetku sezone zadali cilje; ki smo jih tekom celotnega leta več kot uspešno dosegali. Želje so vsekakor bile in tokrat so se tudi uresničile. Dejstvo pa je, da nam to brez prave ekipe ne bi uspelo,« je o lanski sezoni dejal predsednik kluba in prvi mož Tajfuna Iztok Špan. Za Šentjurske novice je dejal še, da si v novi sezoni želi tako napetih tekem, kot so bile v letošnjem finalu, a da bi bil tudi izid na koncu enak. Šentjurski navijači so se po zgodovinski zmagi svojih junakov nemudoma organizirali in oblikovali delovno skupino za ustanovitev navijaškega kluba, društva. Pogovarjajo se tudi z vodstvom til al i I I \! I '(JU * , || ti e« -r» V / DEJSTVA Dobri postali še boljši Zadnjo septembrsko soboto bodo šentjurski košarkarji prvič sodelovali pri superpokalni tekmi, oktobra začnejo ligo Aba, kjer jih v devetih dneh čaka kar pet tekem. Iz ekipe sta odšla Dorde Lelic' in Donte VVilliams. V domači klub se je vrnil Sandi Čebular, prišel je Američan Jacob Parker, med Šentjurčani so še vedno brata Se-bič, Ivan Držic in Ceola Clark. kluba, s katerim skušajo doseči dogovor o podpori in sodelovanju. »Navijači so prav tako obvezni del vsakega športa, zato organiziranje šentjurskih navijačev absolutno podpiramo vsi v klubu. Žalostno bi bilo, da bi bile ob tako dobrih tekmah tribune prazne. Zato računamo na njih, da nas bodo podprli ter z množičnimi obiski spodbujali celotno ekipo. Vsekakor pa pričakujemo obojestransko dobro sodelovanje,« je odločitev komentiral Špan. Župan je dolgoročno previden Dejstva, da Tajfunovce čakajo tekmovanja na višjem mednarodnem nivoju, je razumljivo vesel tudi velik ljubitelj košarke, župan Marko Diaci. »S tem je klub sprejel veliko odgovornost. Pričakovati je, da so bile dobro premišljene vse posledice, saj tak nivo tekmovanja zahteva velike kadrovske, organizacijske in predvsem finančne resurse, kijih bodo morali zagotoviti zainteresirani sponzorji. Kot športni navdušenec sem seveda vesel takšne odločitve, kot župana pa me predvsem zanima dolgoročno delovanje v korist naših mladih športnih zanesenjakov in občine,« razlaga Diaci. Izgubljajo pridih lokalnega Prestop na višji nivo tekmovanja ima lahko po njegovem mnenju kratkoročne pozitivne učinke, hkrati pa dolgoročno negativne. »In to smo v naši občini v preteklosti že doživeli, kar nekaj primerov pa je tudi v bližnji okolici. Z nastopi v Celju košarkarski klub na nek način izgublja pridih lokalnega, šentjurskega, dobiva pa pridih regijskega. To je lahko tudi vizija kluba, ki vsaj meni ni bila predstavljena, je pa lahko logična smer rasti. Temu morajo slediti tudi resursi, ki sem jih že prej omenil. Ali je bila odločitev za dolgoročno delovanje kluba pravilna, bo vsekakor pokazal čas,« je nekoliko Previden Diaci. Domača dvorana v Hruševcu bo za tekme, ki so pred šentjurskimi košarkarji, premajhna, zato jih bodo odigrali v Celju. Večina Šentjurčanov je to sprejela z grenkim priokusom, a logističnih težav ne bi smelo biti, saj so povezave z javnim Prevozom do Celja dobre. ULIČNA ANKETA Košarkarji bodo imeli (domačo) podporo Še nedolgo smo trepetali, ali bo Tajfunov-cem uspelo osvojiti prvo mesto v ligi Telemach. In jim je - postali so državni prvaki in prepoznavni v vsej Sloveniji. Bodo Šentjurčani tudi v novi sezoni navijali za košarkarje? » Sprašuje: Mojca Šanca Milena Bukovšek, Šentjur Nekaj tekem sem si ogledala po televiziji, drugače pa sem za dobre rezultate naših košarkarjev izvedela od partnerja, ki je to bolj intenzivno spremljal. Mogoče bom to sezono bolj spremljala tekme, si pa raje kot košarko ogledam kakšen prenos Moto GP-ja, saj sem sama navdušena motoristka. m § j* * pvryi Dominik in Marko Tisel, Planina pri Sevnici Oba sva po več tednov službeno odsotna v tujini, tako da si tekme domačih košarkarjev nisva ogledala. Sva pa za osvojitev naslova državnih prvakov KK Tajfun izvedela od prijateljev, tu in tam sva ujela tudi kakšen rezultat tekme na Facebooku. Morda si bova to sezono, ko je ekipa v ABA ligi, le ogledala kakšen obračun. Jelka Iskra, Šentjur Sem kar zvesta navijačica KK Tajfuna, ogledala sem si večino tekem v pretekli sezoni. Največja vrlina naše ekipe je srčnost in borbenost, nikoli se ne predajo. Sedaj bodo nad njimi kar veliki psihološki pritiski, a mislim, da jim bo ob podpori krajanov in tudi drugih vseeno lažje. Vsekakor bom stiskala pesti zanje tudi to sezono. Nejc Rošer, Šentjur Košarkarske tekme sem si bolj poredko ogledal, saj sem zaradi vznemirjenja in adrenalina ves nervozen ob njih. Sem pa spremljal končne rezultate in se veselil uspeha na državni ravni. V novi sezoni se bom potrudil in si verjetno le pogledal kakšno tekmo več. (6) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (7) UKREPAMO Gradbeni odpadki kar sredi travnika Kup gradbenih odpadkov, na katerega nas je opozoril občan, pred obiskom inšpektorja. j w[3D Azbestna kritina. Še kup drugih gradbenih odpadkov so odvrgli skoraj sredi Šentjurja. » Piše: Nina Krobat Srečko Leskovar iz Šentjurja nas je konec julija obvestil, da na zemljišču med Kemoplastom in Avtopralnico Fliper v Šentjurju že dlje časa stoji kup gradbenih odpadkov, med njimi tudi azbestna kritina, ki je okolju še posebej nevarna. Ogorčen občan sprašuje, kako je to mogoče in kdo bo odpadke pospravil. Preverjamo pri pristojnih službah in lastnikih zemljišča. Inšpektor na terenu Gradbeni odpadki v naravo ne sodijo, tako določa zakonodaja in tako konec koncev veleva zdrava kmečka pamet. Obrnili smo se na Inšpekcijo za okolje in naravo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor ter bdi nad tovrstnimi okoljskimi črnimi točkami. Iz Inšpekcije so nam sredi avgusta sporočili, da o tem primeru doslej še niso bili obveščeni in da niso prejeli nobene prijave. »Na podlagi vašega novinarskega vprašanja bo opravljen inšpekcijski pregled na terenu in po ugotovitvah uveden inšpekcijski postopek,« so obljubili sredi avgusta. Inšpekcija sicer odstranitev nepravilno odloženih gradbenih odpadkov naloži lastniku zemljišča, če povzročitelj ni znan. »Zavezanec v inšpekcijskem postopku mora odpadke prepustiti pooblaščeni osebi za ravnanje s tovrstnimi odpadki, s čimer se zagotovi pravilno ravnanje z njimi,« še dodajajo. Lastniki: odstranjujemo Ob nadaljnjem poizvedovanju smo ugotovili, daje zemljišče v zasebni lasti. Lastnik zemljišča je samostojni podjetnik iz Rogaške Slatine. Tik pred koncem redakcije našega časopisa konec avgusta smo govorili z njegovo partnerko. Povedala nam j e, daje zemljišče že obiskala inšpektorica in lastnikom odredila, da odpadke odstranijo. »Že delamo na tem in odpadke odstranjujemo. Časa sicer še imamo nekaj dni, nato pride inšpektorica znova na ogled,« je povedala. Njene navedbe smo zatem preverili na terenu in ugotovili, da so del odpadkov res že odstranili. Ker smo redakcijo časopisa zatem končali, bomo primer še spremljali. Tik pred koncem redakcije Šentjurskih novic so lastniki zemljišča začeli odpadke pospravljati. Gregor Bizjak iz Šmarja. V svojem šentjurskem Diverse je razvil najlažja platišča na svetu. Stanko Ivanuša iz Hmševca. Je eden tistih vinogradnikov, ki poskrbijo, da nad Šentjurjem še pojo klopotci. Milenko Tanšek iz Slivnice, mož iz Trnkoma, pa tudi gasilec, vinogradnik, oče ... Ivan Zupanc - Ičo iz Šentjurja. Lahko bi dobil naziv naj šentjurski navijač. Maks Marjan Planinšek s Proseniškega. Njegovo podjetje je eno vodilnih dobaviteljev in prodajalcev drv na Celjskem. Rok Cvetko, šentjurski rokometaš. Srebrn na svetovnem prvenstvu kadetov. Franc Salobir iz Jele, zmagovalec v vožnji med ovirami za konje v zapregi z zapravljivčki na prireditvi v Gorici pri Slivnici. Teme MESECA Tik pred prvimi vrhunci sezone: kakšna so pričakovanja, kdo so osebnosti v šentjurski košarki. KOŠARKARJI IN NAVIJAČI ŽE NA NOGAH stran,4,17,19 NAŠA PODJETJA straniu,« Zgornji šentjurski trg. Nekoč je bilo tam kar 14 gostiln. Katere še delujejo? Diverse: v Šentjurju razvili najlažja platišča na svetu; Ingles: s Proseniškega z drvmi 1,5 milijona evrov prometa. NAŠA DEDIŠČINA str m,23 KLOPOTCI NA ŠENTJURSKEM str.m,11 Zakaj so različni in zakaj tudi pojo vsak po svoje? ČRNA TOČKA Po njihovih informacijah smeti tam odlaga nekdo, ki ni vključen v to odjemno mesto, in to izven zabojnikov, kar občinski odlok prepoveduje. Če imamo toliko smeti, da ne gredo v zabojnik, si moramo pri Simbiu naročiti posebno tipsko vrečo ali pa odpadke odpeljati bodisi na ekološki otok ali v Zbirni center Bukovžlak. Pri Simbiu namreč smeti, ki niso v zabojnikih ali tipskih vrečah, načeloma ne pobirajo. Kljub temu pa so moteče odpadke za Resevno že večkrat pospravili. Težavo bi trajno lahko rešili tudi z ograjevanjem zaboj- odkrivanju storilcev prosili celo službo bližnje banke. ŠTEVILKA MESECA LOVCEV JE BILO L AVGUSTA LETOS VČLANJENIH V 5 LOVSKIH DRUŽIN V OBČINI ŠENTJUR. (s) Aktualno SPLETNO POSLOVANJE Na občino nekateri nič več peš Več kot 400. Toliko različnih uporabnikov vsak dan beležijo na spletni strani Občine Šentjur. Preverjamo, kaj tam počnejo in kako nam lahko splet olajša urejanje občinskih zadev. » Piše: Nina Krobat Krepko smo zakorakali v informacijsko dobo in čedalje več storitev se seli na svetovni splet. Tudi Občina Šentjur svojim občanom in drugim omogoča, da na spletu pridobijo določene informacije ali tam opravijo določene storitve in si tako prihranijo pot do občinske uprave. Pa občani poznajo možnosti in prednosti tako imenovanega e-poslo-vanja, ga uporabljajo ali so bolj skeptični in previdni? Na občini smo iskali odgovore na ta in druga vprašanja ter ugotovili, da različne oblike e-storitev uporablja vedno več občanov. Največkrat oddamo vloge, dopise... Na uradni občinski spletni strani so na voljo različni obrazci in vloge, kijih lahko izpolnimo in preko elektronske pošte posredujemo nazaj občinski upravi. V sklop e-storitev lahko uvrstimo spletno rubriko 'Iz vaših ust', kjer lahko zastavljamo različna vprašanja, organizatorji lahko preko spletnega obrazca sami vnašamo napovedi dogodkov, lahko se prijavimo v geografski informacijski sistem, naročimo na e-novice. Če imamo pri uporabi spletne strani težave, nam pri iskanju po vsebinah pomaga interaktivna aplikacija Spletni asistent Jurij. Preko elektronske pošte in drugih e-storitev občani Šentjurja najpogosteje oddajamo vloge, pošiljamo dopise, predloge, zastavljamo vprašanja. Ali bo občan izbral elektronsko ali 'fizično' pot do občinske uprave, je seveda odvisno od vrste storitve, ki jo želi opraviti. Polonca Mastnak, referentka za stike za javnostmi na Občini Šentjur, ugotavlja, da se za spletni način poslovanja z občinsko upravo odloča vedno več občanov, a posebne statistike s tega področja ne vodijo. Bodo e-storitve v prihodnje še nagradili? Mastnakova pravi, da v sklopu državne e-uprave spremljajo novosti in razvoj poslovanja z uporabniki storitev. Uporaba e-poslovanja z Občino Šentjur sicer ni plačljiva, pri vlogah, kjer je skladno z veljavno zakonodajo treba plačati upravno takso, pa ta obveznost seveda ostaja. ■ • Uveljavitev pravice do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka »v. _ v9«i euti HO 1 uku. 1 KDO: :n rrjSti ISU «1 (t U«XU tia,1 m uro iv iu )*'•* '****™°"' Na spletni strani občine so na voljo različni obrazci in vloge, ki jih lahko občani preko elektronske pošte posredujejo nazaj občinski upravi. X Javni zavodi in Javno podjetje •t Mladinski center Šentjur r - dogodki.sentjur.si Podatki prijavitelja M1A1 p4K»!)i u Podatki pri redih* izee- a*a*»3 ktulmbu Organizatorji prireditev preko spletnega obrazca takole sami vnašajo napovedi dogodkov. \-stopno-informacijska točka ©:..•« S - tmrr O Občina Šentjur • Turistični portal $ Razvojna agencija Kozjansko Javni zavodi in javno podjetje «4 Mladinski center Šentjur % *» Napovednik dogodkov 1 Opozorila! Preklic In nadaljev auje obs eaiega prekuliav anja Zadnje novice m fftrtaiiafa Aktivaat c«d« «tr mutr* m ustvnjtinajti Aktrstar :«ctc littmtir« in mMoihsHti B m Najbolj obiskana je vhodna spletna stran, kjer najdemo napovedane dogodke, novice in obvestila ter povezave na druge spletne strani. Največkrat klikamo na razpise Od letošnjega januarja do 10. avgusta 2015 so zabeležili 94.316 obiskov spletne strani Občine Šentjur. To je približno 445 na dan ali okoli 13.795 obiskov na mesec. Najbolj obiskana je vhodna spletna stran www.sentjur.si, kjer najdemo napovedane prireditve, aktualne novice in obvestila ter povezave na druge povezane spletne strani, tudi uradno stran občine. Taje tudi na drugem mestu po številu klikov. Tam obiskovalce najbolj zanima rubrika 'razpisi', sledijo rubrike 'občina', 'župan', 'imenik zaposlenih', 'občinski svet', 'koledar prireditev', 'predstavitev krajevnih skupnosti', 'sestava občinskega sveta'. Na spletni strani občine sicer najdemo še mnoge druge informacije, kot so aktualne in pretekle naložbe, obvestila in opozorila, zanimivosti o domačih krajih in zgodovina občine, vsi dosedanji župani in predsedniki skupščine, predpisi in zakonodaja, arhiv . • • Možnosti je torej precej, kako jih izkoriščamo, pa je odvisno predvsem od naše elektronsko-informacijske pismenosti. Kakšni so stroški Za dnevno urejanje, vzdrževanje in ažuriranje spletne strani občine, vhodne strani in turističnih strani skrbi Mrežni podjetniški inkubator Vrelec. Mastnakova pove, da strošek vzdrževanja spletne strani ni opredeljiv, saj je zajet v skupni stroškovnik storitev, ki jih opravlja ta izvajalec (pripravlja vsebine za tisk, izdaja tiskovine, administrativno-tehnično pokriva ter arhivira dogodke v organizaciji občine...). Celostne grafične ali vsebinske prenove trenutno nimajo v načrtu, saj bi po ocenah pomenila precejšen strošek. Aktualno @ ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. urednistvo(a)sentjurskenovice.si ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO DOMOV Za višjo kakovost življenja Da bi zagotovili enakomeren policentrični razvoj občine, se lotevajo več projektov. Ti so namenjeni širitvi občanom dostopne javne infrastrukture vodovoda, kanalizacije, obnovi cestnega omrežja, sanaciji šolskih in vrtčevskih objektov, pro-tipolavnim ukrepom. »Ne nazadnje je potrebno omeniti tudi skrb občine za pestro društveno življenje, ki občanom daje možnosti kulturno-zabav-nega ter športno-rekreacij-skega udejstvovanja, skrb za etnološko zapuščino in razvoj turističnega potenciala, po čemer naša občina izstopa. Zbir vseh teh in še mnogih drugih dejavnikov soustvarja kakovost življenja v Občini Šentjur, za katero menimo, da je ob zagotavljanju učinkovitega delovanja javnih zavodov ter javnih storitev na zmeraj višji ravni,« pove Polona Mastnak. Območje šentjurske občine se je pokazalo kot izjemno zanimivo za individualne gradnje in nov dom mladih družin. Parcele. V več kot 222 kvadratnih kilometrov veliki občini je veliko možnosti za gradnjo stanovanjskih hiš in Šentjur beleži vsako leto več prebivalcev. » Piše: Metka Pirc V Šentjurju si prizadevajo, da bi mladi tudi po šolanju ostali v domači občini, dobrodošle pa so tudi mlade družine od drugod. Eden od ukrepov, s katerimi je občina že pred petimi leti začela neposredno spodbujati priseljevanje mladih družin, je okoli 1000 evrov subvencije, ki jih namenjajo pri plačilu komunalnega prispevka za mlade dmžine. Stanovanjska vprašanja rešujejo preko razpisov za neprofitna stanovanja, za novorojenčke ob rojstvu staršem namenijo enkratno denarno pomoč, občina je dobila naziv Mladim prijazna občina. Parcele na Proseniškem in v Gorici Občinski prostorski načrt, ki so ga sprejeli pred letom in pol, odpira možnosti za gradnje stanovanjskih hiš. Del takšnih parcel je tudi v občinski lasti in kot pojasni višji svetovalec za prostorsko načrtovanje na občini Marko Goričan, je večji del teh parcel komunalno opremljenih. »Na območjih, kjer komunalne opreme še ni, je mogoče skladno s predhodno sklenitvijo urbanistične pogodbe zgraditi komunalno infrastrukturo v lastni režiji. Območja, ki so komunalno opremljena in so že posredovana na trg, se nahajajo na Proseniškem (komunalno opremljene parcele v naselju Grajski log) in v Gorici pri Slivnici (delno),« pojasni. Drugače je pri parcelah, ki so v lasti individualnih lastnikov in so namenjene za gradnjo stanovanjskih hiš. Te mora investitor komunalno opremiti sam. Beležijo priseljevanje »Seveda je v interesu Občine Šentjur, da se priseljujejo mlade družine oziroma da le-te oziroma mladi ostajajo v občini. Pred nastopom krize, v prejšnjem desetletju, v času večje kupne moči, kreditne sposobnosti in t. i. baby booma, se je območje šentjurske občine že pokazalo kot izjemno zanimivo za individualne gradnje in nov dom mladih družin. Temu ustrezno smo beležili tudi priseljevanje, ki ga še vedno zaznavamo,« pove Polona Mastnak, referentka za stike z javnostmi na šentjurski občini. Pravi, da so bili odločilni dejavniki po njihovi presoji ugodni pogoji za gradnjo ter idealna lokacija - hkrati na podeželju in nekaj minut iz mesta ter neposredna bližina izvoza na avtocesto. »Dejstvo je, da je pri tem, ali se bodo ljudje odločali za življenje pri nas oziroma ostali v domačem kraju, ključen sklop več dejavnikov,« doda. Med temi omeni izrazite razlike pri poseljenosti, razmeroma majhno mestno-upravno skupnost in pretežno podeželsko, kmečko okolje s potenciali eko kmetijstva in turizma. @ Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.5i Reportaža Klopotci na Sentjurikem se pojejo Klopotci na Šentjurskem. S šentjurskimi vinogradniki, predvsem pa s Stankom Ivanušem, smo poslušali pesem klopotcev in si jih ogledali. Zakaj so različni in zakaj tudi pojo vsak po svoje? » Piše: Tomaž Pritekelj Stanko Ivanuša je ponosen na svoj prleški klopotec. Na Ritniku vetrnice premera tri metre Stanko Ivanuša je vinogradnik, ki svoj čas vinogradu namenja že 35 let. Danes živi v H ruševcu, prihaja pa iz Prlekije. S pomočjo prijateljev je tudi letos nad svojim vinogradom na pobočju Ritnika postavil pristni prleški klopotec, ki se ponaša z vetrnicami s kar tremi metri premera. Klopotec - simbol Slovenije Brinjevke, vrabci in škorci, ki se v jatah lačni zapodijo med obložene trte, lahko povzroče veliko škodo v vinogradu. Vinogradniki so si pred mnogo leti izmislili leseno napravo, ki s kladivci udarja ob les in tako preganja ptiče. To napravo, ki jo poganja veter, imenujemo klopotec in je danes del slovenske kulturne dediščine. Klopotec se po starih običajih postavlja na 'veliko mašo' oziroma Marijino vnebovzetje, 15. avgusta. Pravijo, da se tedaj rast v vinogradih upočasni in je čas, da klopotec začne peti svojo pesem. Ob tej priložnosti je navada, da vinogradnik zbere prijatelje, ki mu pomagajo klopotec namestiti na svoje mesto, ki je skrbno izbrano. A so klopotci med vinogradi vse bolj redki. Nekateri jih še postavljajo, da bi preganjali ptiče, nekateri bolj zaradi navade in druženja. Rjav klopotec na Ponikvi poje z vrha hriba. Kakršen les, takšen zvok Ves les, s katerega je sestavljen klopotec, je skrbno izbran. Stanko Ivanuša pravi, da je najboljši tisti, ki je posekan med malo in veliko mašo. Tako posekane hlode je potrebno še z vejami pustiti par dni mirovati, da listje in veje posrkajo s hloda ves sok in ga tako še dodatno utrdijo. Klopotec stoji na drogu, ki je preluknjan, da lahko vanj vstavijo kline, po katerih se lahko pride do vrha. Stol, ki je osnovni in nosilni del klopotca in na katerega so pritrjeni vsi sestavni deli, je navadno iz trdega in obstojnega lesa, kot je hrast, jesen ali bukev. Vetrnice morajo biti lahke, zato izdelovalci klopotcev največkrat uporabijo smrekov les. Gred in kladivca so navadno iz jesenovega ali hrastovega lesa. Ponekod pa za to uporabijo tudi akacijo, ki naj bi ob udarcih dajala še bolj poseben zvok. Pospravljanje klopotca na mrtve- Stanko Ivanuša Pravi’ da ima Klopotec se iz vinogradov umakne po nje80v klopotec po trgatvi čisto drugačen trgatvi. To je nekje konec oktobra. Tako zvok, saj je žalosten, ker nima več česa se klopotca več ne sliši ob dnevu spomina varovati. Klopotec z Zaloga preganja ptice z več vinogradov. Na Ritniku je prleški klopotec Stanko razloži, da obstaja več vrst klopotcev, med najbolj znanimi pa so prleški, štajerski in haloški. Tako kot štajerski ima tudi prleški klopotec štiri klopotčeve vetrnice, medtem ko jih ima haloški šest, ponekod pa tudi osem. Kladivca klopotca na Ritniku poganjajo 4 vetrnice. Drameljski ima unikaten rep Rep klopotca, ki služi temu, da se klopotec obrača z vetrom, je iz hrastovih vej, ki ob pravilnem nabiranju in spravljanju čez zimo lahko služijo tudi do pet let. Klopotec v Dramljah s šestimi vetrnicami in unikatnim repom. Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! S' //;! / Vam blizu! KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE | banka celje www.banka-celje.si NAŠA PODJETJA V Šentjurju razvili najlažja platišča na svetu V delavnici tačas pišejo svetovno zgodovino. Motorji. V šentjurskem podjetju Diverse orjejo svetovno ledino. Razvili so najlažja platišča na svetu za motocikle, ki so dovolj varna za uporabo. » Piše: Metka Pirc Gregor Bizjak je pred leti veliko časa preživel na motorju. Danes je vedno manj na motorju in vedno več v delavnici v središču Šentjurja, kjer skupaj z ekipo izdeluje platišča Rotobox. Bolj kot v domačem kraju so sicer znani po svetu, kjer prodajajo cenovno naj dražji možni izdelek te vrste, ki pa je hkrati tudi razvojno najbolj dovršen. Izjemno lahka platišča prodajajo kot dodatno opremo, ki dirkačem nudi večji užitek. Platišče, ki ga ob obisku z lahkoto primemo z eno roko, je težko le 2,5 kilograma. »Sprednje in zadnje platišče na vrhunskem motorju sta skupaj težki med 15 in 17 kilogrami, naši pa obe skupaj tehtata 7,5 kilograma. Pa ne gre toliko za maso kot za vztrajnostni moment. Gre namreč za nizkoe-nergetsko kolo, ki hrani energijo pri pospeševanju in zaviranju. Vožnja se zelo spremeni, saj je takšen motor bolj vodljiv,« pojasni Bizjak. Ogromni vložki v razvoj V delavnici je ta dan nekoliko bolj mirno. V podjetju je pet zaposlenih, še dva bodo verjetno zaposlili prihodnje leto. Kot pri vseh podjetjih iz tehniške stroke, tudi tu ugotavljajo, da primernih kadrov, ki znajo kaj narediti z rokami, na trgu ni. Že 15 let podjetje Diverse deluje v Šentjurju, kamor se Bizjak vozi iz Šmarja, a pravi, da se tu dobro počutijo, saj so blizu Celja in avtoceste. Čeprav je Diverse eno redkih podjetij, ki so platišča razvili do te mere, da so dovolj vama za uporabo, je dela še vedno veliko. Bizjak upa, da bodo končno prišli do točke, ko bodo nehali delati izgubo. Ogromno morajo namreč vlagati v razvoj. »Izdelujemo konstrukcijski element, ki mora prenašati velike sile in tudi ostala podjetja na globalnem trgu, ki imajo veliko denarja za razvoj, imajo pri tem iste probleme, kot smo jih imeli mi pred 10 leti,« pove. Karbon in e-mobilnost Avtobomobilska industrija se je že usmerila v e-mobilnost in karbonska platišča, ki potrebujejo manj energije, gredo z roko v roki s to filozofijo. A povsem drugače je, če se s tem ukvarjajo velika podjetja z dolgoletno tradicijo ali pa majhni podjetniki. Bizjak pravi, da je letošnje leto sicer boljše kot lansko in da vsako leto prodajo 30 ali 40 odstotkov več kot leto poprej. Čeprav je procentualno rast velika, Bizjak opozori, da so številke majhne. »Za nekoga, ki nas od daleč gleda, se mu mogoče dobro zdi, kako napredujemo. A mi se moramo zelo truditi in se odrekati,« pojasni. Odrekanje pa ni le v podjetju, ampak tudi v zasebnem življenju na sploh. V Evropi le za dirkališča Bizjak prizna, da si ni priznal, da bo potrebnega toliko napora, ko je iz svojega motociklističnega hobija začel delati posel. A ko enkrat zabredeš, ne moreš več ven, se nasmeji. Diverse je v Šentjurju že 15 let in če so pred leti dajali prednost orodjarstvu in izdelovali orodja za eminentna podjetja, so se v zadnjem letu in pol odločili samo še za platišča. Spremenili so tehnologijo klasične proizvodnje karbona in dodali nekaj inovacij, da je njihov izdelek postal uporaben in varen. Čeprav platišča prodajajo po vsem svetu, evropska zakonodaja takih platišč zaenkrat ne dovoljuje. »Dokler ni veljavne homolo-gacije, ni posluha investitorjev in smo torej odvisni sami od sebe,« razloži. Še letos ali prihodnje leto pričakujejo, da bodo njihov izdelek lahko homologirali v Evropi in že sodelujejo z institucijo, ki razvija standard. Kar je sedaj namenjeno le športu in se lahko vozi izključno na dirkališčih, bi s tem standardom postalo splošno uporabno na cesti, to pa bi bistveno povečalo potencial podjetja. \ ^**v*T***iit f < >- Odprto VSAK DAN 6:00 - 22:00 Cesta Leona Dob roti nška 7, Šentjur Posel (b) NAŠA PODJETJA v Z drvmi naredijo 1,5 milijona evrov prometa Ingles. Podjetje s Proseniškega je eden od vodilnih dobaviteljev in prodajalcev drv na Celjskem. Čeprav so stari šele štiri leta, naj bi s prodajo lesa za kurjavo letos dosegli že okoli 1,5 milijona prihodkov od prodaje. » Piše: Nina Krobat Maks Marjan Planinšek s Proseniškega, inženir gozdarstva, je 25 let delal na zavodu za gozdove v Laškem in Šentjurju. Ker pravi, da je gozdar po duši, je vseskozi svoj denar vlagal v nakup gozdov in se ukvarjal s proizvodnjo in prodajo drv ter hlodovine. Pred štirimi leti pa je dopolnilna dejavnost na kmetiji prerasla v podjetje za dobavo in prodajo drv Ingles. Pred letom dni je Maks pustil službo vodje revirja na zavodu za gozdove in se skupaj s svojo družino povsem posvetil podjetju. Drva z juga Trenutno ima družina Planinšek v lasti okoli 100 hektarjev gozdov, a svojih drv ne prodajajo. Kako to? Naš sogovornik pojasni, daje strošek dela v gozdu tako visok, da morajo, če želijo z minimalnimi stroški ustvarjati rast, drva uvažati. Če bi želeli prodajati izključno slovenski les, bi morala država z ustrezno davčno politiko podpirati to dejavnost, je prepričan, saj se trenutno računica ne izide. Tako so lastno proizvodnjo precej znižali, večino kurjave pa uvozijo iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije in Romunije. V Bosni denimo kupijo že pripravljena drva in jih pri nas skladiščijo ter prodajo naprej. Prodajo pa tudi vedno več kakovostnih slovenskih peletov, denimo tistih, ki jih proizvaja naš največji proizvajalec, Gozdno gospodarstvo Postojna. Kakovostna kurjava? Planinšek prodaja drva, pelete (tudi lastne blagovne znamke), brikete, deske, sekance in premog, tudi hlodovino in drugo. Vsi peleti v ponudbi imajo ustrezne certifikate, ki jamčijo Maks Marjan Planinšek s Proseniškega se že praktično vse življenje ukvarja z lesom, pred štirimi leti pa je iz tega naredil resen posel. Direktor Planinšek z vodjo prodaje Karlo Grohar in svojim sinom Luko Planinškom, študentom zadnjega letnika ekonomije, ki pridno pomaga v podjetju. Skladišče na Proseniškem je eno od osmih po vsej Sloveniji. Podjetje Ingles je staro 4 leta, ima 4 redno zaposlene in še več pogodbenih sodelavcev. Z drvmi in drugo kurjavo oskrbujejo praktično celotno Slovenijo, saj imajo 8 skladišč (na Proseniškem, v Celju, Mariboru, Ljubljani, Novem mestu, Lescah, Mislinji in Nazarjah). V lasti imajo 4 kamione z dvigali za prevoz drv. Drva prodajajo tudi preko spletne strani (www. drva.info) in v sodelovanju s podjetjem Bauhaus. DEJSTVA Cene V Inglesu razrezana bukova drva na paleti v skladišču dobimo za 110 evrov (paleta dimenzije lOOcm x lOOcm x 180cm). Cena peletov lastne blagovne znamke kakovosti A2 je 220 evrov za tono s prevozom vred. Cena briketov se giblje od 140 evrov za tono s prevozom vred. Tona rjavega premoga (češka tona) stane 240 evrov, za prevoz pa je v povprečju treba odšteti še 10 evrov na tono. o kakovosti. Kako pa je z drvmi? »Prodamo 99 odstotkov bukovih drv, za njihovo kakovost je pomembno predvsem, na kateri nadmorski višini bukev zraste. V nižinah raste hitreje in je zato manj kalorična. Mi dobavljamo drva dreves, ki zrastejo nad 600, 700 metri nadmorske višine in so zato bolj kakovostna, kar se vidi tudi po letnicah,« opiše. Kako pa je na prodajo lesa za kurjavo vplival lanski žled? Povpraševanje po drveh se je lani zelo znižalo, ugotavlja Maks, saj so ljudje dobili veliko brezplačnega lesa. Toda izgube zaradi tega niso imeli, saj so manjše povpraševanje po drveh nadomestili z večjo prodajo peletov. Predvsem smo pričakovali, da bodo cene lesa zelo padle, pa se to ni zgodilo. Cene so le nekoliko nižje oziroma niso višje. Dober posel Kot kaže, so drva dober posel, saj Planinškov! načrtujejo, da bodo letos dosegli že okoli poldragi milijon evrov prihodkov od prodaje. Prodaja se povečuje, saj ljudje, predvsem na podeželju, znova množično kurimo na trda goriva. Prodaja drv zadnja štiri leta sicer ostaja na približno enaki ravni, medtem ko se prodaja peletov zvišuje. Kaže, da bodo Planinškov! letos prvič imeli več od prodaje peletov kot od prodaje drv. Svoj dobiček vlagajo izključno nazaj v podjetje, pravi Maks, v nova skladišča, tovornjake, opremo. In širjenje jim uspeva povsem brez podpore bank, saj nimajo niti enega posojila, se pohvali. V štirih letih so z osmimi skladišči praktično pokrili celo Slovenijo, zdaj bi radi povečali še pokrite prostore za skladiščenje drv in peletov. Visokoletečih načrtov nimajo, saj pravijo, da je treba rasti počasi in zmerno. @ Novice Še o šentjurskih učbenikih V naši avgustovski številki smo pisali o številu učbenikov v šentjurskih osnovnih šolah. Pri pripravi prispevka smo kot vir podatkov uporabljali javno uradno aplikacijo Trubar, učbeniški sklad Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki velja za vso Slovenijo. Ker pa vsi podatki v omenjeni aplikaciji niso bili pravilni in ker na OŠ Franja Malgaja Šentjur izvajajo tudi prilagojen program z nižjim izobraževalnim standardom, je prišlo do netočnih podatkov. V skupni seštevek učbenikov pri OŠ Franja Malgaja smo namreč zajeli učbenike, ki jih na šoli uporabljajo za prilagojen program. Kasneje se je tudi izkazalo, da nekaterih učbenikov na šoli ne uporabljajo več. Za primerjavo smo vzeli 5. razred na vseh šentjurskih osnovnih šolah. Izpis za Osnovno šolo Franja Malgaja je pokazal, da naj bi na tej šoli v 5. razredu uporabljali 13 različnih učbenikov, podrobnejše analize pa v našem članku nismo opravili za nobeno šolo. Ravnatelj OŠ Franja Malgaja Marjan Gradišnik je po objavi članka poudaril, da so v naš seznam za 5. razred zajeta tudi gradiva, ki so namenjena za prilagojeni program. Kot je razvidno iz seznama, gre za skupno štiri učbenike: dva pri slovenščini (Branje kot čudežno potovanje in Brez zmede sejemo besede), enega pri naravoslovju (NaravoslovjeS) in enega pri gospodinjstvu (Gospodinjstvo 5). Kot je povedal ravnatelj, so v aplikaciji tudi nekateri učbeniki, ki jih na šoli ne uporabljajo več. Tako je pojasnil, da za 5. razred na OŠ Franja Malgaja uporabljajo 6 učbenikov (prav toliko tudi na podružnici Blagovna). Podatke v aplikacijo Trubar, ki je javna aplikacija in namenjena javnosti, vpisujejo na šolah sami. Kot piše v Navodilih za upravljanje učbeniških skladov, objavljenih na straneh ministrstva za izobraževanje, na šolah določijo skrbnika učbeniškega sklada, ta pa je zadolžen tudi za vnose v to aplikacijo. Takšno prakso so potrdili tudi na več drugih šolah. Do nepooblaščenih vnosov podatkov ni moglo priti, ker šole v aplikacijo dostopajo s strogo varovanim certifikatom. Bralcem in prizadetim se za objavo napačnih podatkov opravičujemo. Uredništvo Šentjurskih novic Šentjurčanka na izboru za mlado kmetico Zvonka Rabič. Aktivna in sveža članica Društva kmetic Mavrica iz Šentjurja se poteguje za naziv mlade kmetice leta 2015. » Piše: Kornelija Kamenik Že trinajsto leto zapored Kmečki glas pripravlja tradicionalni izbor mlade kmetice in gospodarja leta 2015. Na letošnji razpis se je prijavilo maksimalno število kandidatk in kandidatov - dvanajst mladih kmetic in šest mladih gospodarjev iz vse Slovenije. Med njimi pa je letos tudi Šentjurčanka Zvonka Rabič, članica Društva kmetic Mavrica. Na tekmovanje so jo z njenim soglasjem prijavile članice. Predsednica društva Martina Volarič je povedala, da so nanjo zelo ponosne in da bodo zanjo odšle navijat na finalni izbor, ki bo 26. septembra ob Škalskem jezeru v občini Velenje. Še nekaj literature Zvonka Rabič je povedala, da je to zanjo popolnoma nov izziv, ki se ga zelo veseli. Rada sodeluje pri delu v društvu, v katerem je članica že dobro leto, in ji za nobeno delo ni težko poprijeti. Sicer je pred dvema letoma diplomirala iz sadjarstva, vinogradništva in vinarstva na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru. Ne glede na znanje pa bo za tekmovanje morala predelati še nekaj literature. Kandidatke so namreč prejele gradivo, saj se bodo pomerile v teoretičnem znanju in ročnih spretnostih. Zvonka z možem in dvema hčerama živi na kmetiji v Šentjurju že dobra tri leta. Zvonka Rabič se bo potegovala za laskavi naziv in hkrati zastopala Društvo kmetic l Mavrica. □ kredit za osebno potrošnjo <> banka celje ugodnejše obrestne mere v www.banka-celje.si Naša krajevna skupnost @ NAŠA MESTNA SKUPNOST Šentjur želi (p)ostati zeleno mesto Mestna skupnost Šentjur. Popotovanje po krajevnih skupnostih šentjurske občine končujemo v mestu. Preverjamo, s čim se ukvarjajo člani sveta Mestne skupnosti in kakšne načrte imajo. » Piše: Nina Krobat Naša mestna skupnost je v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi v šentjurski občini drugačna. Šentjur je vendarle občinsko, upravno, gospodarsko in kulturno središče občine, zato ima nekoliko dmgačen status. A predsednik sveta Mestne skupnosti Šentjur (MS) Jure Raztočnik zavrača očitke, ki kdaj letijo nanje, da so meščani privilegirani, predvsem kar se financ tiče. »Moramo se zavedati, da nas vsaka naložba v ceste zaradi specifičnosti mestne infrastrukture stane dosti več kot na podeželju. Prepričan sem, da smo v mestni in krajevnih skupnostih obravnavani enakovredno,« meni. Podoba Šentjurja se je v zadnjih letih sicer precej spremenila. Raztočnik o naložbah v prejšnjem mandatu MS ne govori, temveč nam raje predstavi izzive oziroma naloge, ki meščane čakajo v njegovem prvem mandatu in nadaljnjih letih. Obnova infrastrukture Trenutno svoje moči v mestni skupnosti usmerjajo predvsem v obnovo cestne infrastrukture. Septembra bodo začeli z obnovo dotrajanega odseka ceste na Rozalijo, preplastili bodo tudi cesto na Kamenem in še nekaj manjših cestnih odsekov imajo v načrtu za letos. Podobno kot drugje na Šentjurskem tudi tukaj pri obnovi cest s finančnimi prispevki sodelujejo krajani. Večja občinska naložba trenutno Poteka na območju Pešnice, kjer obnavljajo lokalno cesto Pešnica-Podgrad in urejajo kanalizacijo, šJvtopSake«: okoli 4000 *K*‘ ^ Utomem ““ KS"mS: -KO« 180-OTO obnovo ln rimskclemo Poraba denarja: okoli 140 0™ ™ Ia vzdrževanje nase- SlaP* Prt««*«: Sm,«eV0 Jure Raztočnik funkcijo predsednika Mestne skupnosti Šentjur opravlja od lanskih lokalnih volitev. seveda pa ne moremo niti mimo pomembnih del na protipoplavnih ukrepih. Eden večjih zalogajev, ki jih čaka v prihodnjih letih, bo obnova Ulica I. celjske čete - posodobili naj bi praktično vso infrastrukturo, od cest do komunalnih vodov in sanirali plazove. Parkirišča in pešpot Ena bolj perečih težav v mestu so zagotovo parkirišča. Pred kratkim so na Zgornjem trgu uredili parkirišče pod cerkvijo, a težav to ni rešilo. Tako skupaj z Občino še iščejo rešitve, kako tam urediti mirujoči promet. Težava je tudi v pomanjkanju parkirnih mest pri zdravstvenem domu, ureditev parkirišča za Resevno, ki je še v lasti tega podjetja v stečaju ... Raztočnik je prepričan, da bodo v prihodnje našli ustrezne rešitve in jih tudi izvedli. Morda bo en korak bliže tudi na novo urejena pešpot ob Pešnici. Naložbo mestna skupnost načrtuje skupaj z Občino. Predvidevajo posodobitev pešpoti ob tem potoku, po celotni trasi od blokov do zdravstvenega doma, izgradili naj bi tudi kolesarsko stezo na delu, kjer je ni. Naložbe se bodo lotili etapno. Zeleni Šentjur Že nekaj let Šentjurčani razmišljajo tudi o ureditvi športno-rekre-acijske poti po obronkih mestne skupnosti. Gre za projekt 'srčkove Med načrti mestne skupnosti je tudi posodobitev pešpoti z izgradnjo kolesarske steze ob Pešnici. poti' oziroma 'šentjurske deteljice', krožne rekreacijske poti s štirimi kraki, ki bi obstoječe poti povezala z novimi. Prav tako razmišljajo, kako prebivalce spodbuditi k oblikovanju 'urbanih vrtov', torej urejenih vrtičkov za prebivalce (predvsem blokovskih) naselij po vzoru mariborskih urbanih vrtov. 'Zeleni Šentjur’ je tudi sicer dolgoročna vizija predsednika mestne skupnosti. Koncept nadaljnjega razvoja mesta naj bi v sodelovanju z meščani podrobneje opredelili in razdelali še v tem mandatu. Raztočnik pa ne poudarja le naložb v infrastrukturo, temveč tudi programe. Tako so letos že spremenili koncept največje prireditve, Šentjurjevega, ki so ga vrnili v čas Ipavcev. Prireditev bodo v prihodnje še nadgradili, predvsem v smeri praznovanja pomladi, s pripravami na 21. Šentjurjevo pa začenjajo že jeseni. Prav tako želijo popestriti decembrsko praznično dogajanje v Šentjurju. Raztočnik upa, da jim bo v manjši sejemski obliki to uspelo že letos. Šentjurjevo so letos programsko posodobili, nadgradili pa ga bodo tudi v prihodnje, napoveduje Raztočnik. Ponosni na Šentjur TAKO 50 ŽIVELI NEDAVNO Življenje na Kozjanskem v 19. stoletju Etnološka zbirka Šmid. Popelje nas več kot 100 let nazaj v čas in prikaže, kako so takrat živeli ljudje na Planini in v okolici. » Piše: Tomaž Pritekelj Le dobrih 20 minut iz Šentjurja se nam po vzponu na strm klanec odpre pogled na zelo lep in urejen kraj Planina pri Sevnici. Tam je več kot 30 let kot družinski zdravnik služboval dr. Janez Šmid. Po šolanju v Ljubljani gaje pot ponesla na Planino, kjer ga je pritegnila lepota tega kraja in zanimiva zgodovina. S težkim srcem je opazoval, kako ljudska kultura propada in se pred njegovimi očmi spreminja, zato seje odločil, da bo začel zbirati stare materialne primerke ljudske kulture in jo s tem ohranjal. Četrtega septembra 2005 so v starem zdravstvenem domu na Planini, kjer je zdravil dr. Šmid, uradno odprli dokončano zbirko, Etnološko zbirko Šmid, katere avtorje mag. Vlado Šlibar. Potres stresel tudi življenja ljudi Leta 1974 je Kozjansko stresel močan potres, ki je z ekonomskimi posledicami korenito vplivaj na življenje ljudi na tem območju. Po potresu so masovno gradili nove stavbe, tuji zbiralci pa so prihajali v te kraje na lov za starimi ljudskimi predmeti. Vse to je dr. Šmida le še dodatno spodbudilo k zbiranju. Če tega ne bi storil, bi bila namreč velika verjetnost, da bi se stari ljudski predmeti porazgubili v tujino. Saša Krofi, ki obiskovalce vodi po Etnološki zbirki Šmid, je mnenja, da je potrebno poleg ohranjanja etnoloških predmetov v muzeju, ohranjati predmete tudi v kontekstu žive dediščine. To pa pomeni prenašati znanje o uporabi teh predmetov iz generacije v generacijo. Lep pri- Dr. Janez Šmid. Foto www.sentjur.si mer žive dediščine v kraju je vsakoleten prikaz košnje trave s koso in drugih kmečkih opravil na tradicionalni turistični prireditvi. Kako so lovili muhe Zbirka je razdeljena na štiri dele: kuhinjski in bivanjski predmeti, pripomočki za opravljanje gospodarskih dejavnosti, osebni predmeti in fotografski predmeti. Takoj ob vstopu nas osupne pogled na predmete, ki so jih takrat ljudje uporabljali pri pripravi hrane. Ob pogledu na tedanjo t. i. črno kuhinjo, se zamislimo, v kakšnem razkošju živimo danes. Ime 'črna kuhinja' seje prostora za pripravo hrane prijelo zato, ker j e prostor bil črn od saj. V zbirki so na ogled mnoge posode in lonci, ki so jih uporabljali pri pripravi hrane in prehranjevanju. Nekatere sklede so presenetljivo znane na pogled, kar priča o tem, da se starinska podoba posode še vedno pojavlja na današnjih trgovskih policah - kot dizajnerski trend. Eden od zanimivejših predmetov je med drugimi tudi stekleni muholovec, v katerega so nalili sladkano vodo in tako ukanili muhe, da so se ujele vanj. Planina z okolico odrezana od sveta Planina z okolico je bila v 19. stoletju odrezana od tedanjih gospodarskih poti. Ljudje so se morali znajti po svoje, glavne panoge za preživetje pa so bile poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo, tesarstvo in izdelava blaga. Druga sobana zbirke nam pusti občutiti tedanje delo v omenjenih dejavnostih. Vidimo lahko žrmlje, s katerimi so mleli moko, srpe in kose za košnjo, konjska kopita, sadjarske žage, vinogradniški škaf in brento, stare likalnike in fotoaparate z mehom, glavnike za volno, kolovrat in še mnogo drugih predmetov. Prostor s predmeti gospodarskih panog nam vsekakor vlije občutek trdega in zahtevnega dela ljudi tedanjega časa. Pozornost pa najbolj pritegne vitrina, v kateri je postavljena maska 'košute', ki so si jo na Kozjanskem ljudje izredno radi nadeli ob pustovanjih. Črna kuhinja in del zbirke posod za pripravo hrane. Zenske pogosto z revmo Peč v črni kuhinji je bila običajno edini toplotni vir v kmečki hiši. Priprava hrane pa ni bila tako enostavna kot danes. Peč je s svojo vročino močno grela žensko telo od spredaj. Zadaj pa gaje nemalokrat hladil prepih. Zato so mnoge ženske trpele za revmo. Pustna maska 'košuta' - po ljudskem izročilu najpomembnejša pustna maska na Kozjanskem. Stekleni muholovec. Zbirka orodij za opravljanje gospodarskih opravil. Dragiša Drobnjak. Različne lovorike se na najkoristnejšega igralca končnice, ki je šentjurskemu Tajfunu prinesla za marsikoga senzacionalni naslov državnih košarkarskih prvakov, kar lepijo. Državni prvak je prvič postal že pri pionirjih, ko je bil član strašne generacije kranjskega Triglava z Markom Miličem na čelu. Doslej je odigral več tekem, kot je letnica na koledarju. Novembra bo dopolnil 38 let in ko se pogovarjaš z njim, ti je jasno, da jih bo še kar nekaj. Pronicljivemu sogovorniku zgodbe, ki imajo rep in glavo, tečejo z jezika kot gorska reka. Morda bo nekoč nastala knjiga. V njej bi častno mesto zasedlo poglavje o šentjurskem čudežu. » Pogovarjal seje: Bogdan Rahten rini prvaki 201S Dragiša Drobnjak'. Foto n 5 TORTAMI DO ŠENTJURSKEGA ČUDEŽA Povsodiscem J » Dožitivnestvarif F' ’ Verjetno bi v knjigi nekaj besed namenili tudi razvoju dogodkov, ki ste jih predvideli za končnico, ki seje končala tako sijajno ... • Že pred ligo za prvaka sem imel scenarij. Trenerju sem povedal, da bi bilo dobro biti tretji in da se v četrtfinalu pomerimo z Zlatorogom, ki se bo iztrošil, čeprav so imeli najboljšega igralca slovenske lige (Sašo Zagorca, op.). Od njih bi šli Potem na Krko, ker nam Olimpija ni ustrezala. Na koncu seje tako tudi razpletlo, le da smo šli v končnico s 5. mesta. Kakšni so občutki pred novo sezono? • Upam, da bo klub finančno stabilen. Igralci bomo preživeli tudi ob nekoliko nižjem standardu. Po najslabšem možnem scenariju, če nam v jadranski ligi ne bo šlo najbolje in če bo ekipa složna, sem prepričan, da nas lahko v državnem prvenstvu štejejo med glavne kandidate za vrh. To okolje, ta klub lahko naredi spet eno lepo zgodbo. Veliko se mora sedaj v kratkem času naučiti tudi uprava, vendar je tudi to treba razumeti. Slišal sem, daje obstajal scenarij, da se tega ne bi šli, a ko se ti ponudi takšna priložnost, jo je res škoda izpustiti. Všeč mi je mentaliteta predsednika kluba Iztoka Špana, ki se očitno tovrstnega izziva ne boji in je rekel, da smo si to vsi zaslužili. Kaj lahko prinese ekipi Sandi Čebular? • Dobil sem vtis, da gre za ambi- cioznega igralca. Ima tudi zmagovalno miselnost, čeprav še ni imel te sreče, da bi kaj osvojil. Biti prvi strelec slovenske lige za igralca njegovega formata ni in ne more biti vrhunec. Seveda mora določene stvari še izboljšati. Z vsem spoštovanjem do Dordeta Teliča, ampak dobili smo boljšo menjavo. Ima več izkušenj od predhodnika in vidim ga kot našega glavnega igralca. Jaz bom rade volje naredil vse, da bo Sandi na koncu tekme imel prostor in lahko dal koš. Lani je bila največja moč naše ekipe, ker nismo bili odvisni od enega igralca, kot npr. lanska Rogaška ali Krka. Pri nas nasprotniki enostavno niso mogli vedeti, kdo bo prednjačil. Igrali smo všečno košar- ko, ni bilo egoizma. To je bil čar. Ko pet igralcev na igrišču ve, kaj dela, je vse skupaj videti zelo enostavno. Lahko se zgodi, da bo igral najboljšo košarko v svoji karieri. Začetek sezone bo podoben nedavni končnici, v 9 dneh vas čaka kar 5 preizkušenj. • Če si ambiciozen, se ne smeš ničesar ustrašiti. Razmišljati je treba zgolj o naslednji tekmi, ne o tem, kaj bo čez nekaj tednov. Mnogi tako govorijo, ampak v glavah v resnici ne preklopijo. To je nam v prejšnji sezoni uspelo. Prav tako se ne smeš spraševati, kaj bo, če izgubimo. Ko igraš s strahom, si pogorel. Trener Sašo Filipovski mi je pri Olimpiji vedno govoril, da na svetu moraš samo umreti. To je edini moram. (is) Intervju Ali ni tovrsten vzhodnjaški pristop v vrhunskem športu nekoliko nenavaden? • Mnogim ni všeč, da on tako razmišlja, vendar sem ga spremljal štiri leta in videl, da je prav, da daš veliko na to, da poslušaš sebe. Kakor se moraš telesno regenerirati, se moraš napolniti tudi duhovno. Prav je, da se to povezuje. S tem ne postaneš samo boljši igralec, ampak tudi boljša oseba. Kaj vam pomeni košarka? • Predvsem je ne doživljam kot stres kot morda nekateri drugi. Jaz jo živim. Nanjo pomislim tudi, ko se npr. igram z otroki, čeprav se povsem prepustim njihovemu svetu. Temu podrejamo družinsko dinamiko. Ko je otrok ponoči jokal, mi je žena rekla, da bo ona uredila, ker moram počivati, da bom lahko stoodstoten. Tako je tudi po kosilu, vsi gremo k počitku. Ali imate še kaj prostora v vitrinah? • Seveda. Vedno moraš imeti motiv, nekaj te mora gnati naprej. O tem govori tudi knjiga Sun Cuja Umetnost vojne. Filipovski nam je nekoč dejal, da ni važno, kako se bo vse končalo, ampak šteje pot. To ti ostane v spominu. Ni važno, kako je na koncu življenja, ampak to, kako si živel. Če to prevedemo na igrišče: važno je, če si skozi sezono napredoval kot igralec, kot človek, če si se nečesa naučil od drugih. Sezono vedno jemljem kot razburljivo potovanje. Seveda ne smeš biti preveč ambiciozen, ker te lahko to požre. Občutek zmage je najlepši in ko Kakor se moraš telesno regenerirati, se moraš napolniti tudi duhovno. Prav je, da se to povezuje. S tem ne postaneš samo boljši igralec, ampak tudi boljša oseba. gre skozi tebe ta energija, si je želiš še več. Šampione to žene naprej. Sam sem uspehov še vedno lačen. Dvomljivcev je veliko, vendar ni cilj, da nekomu nekaj dokazujem. Moje poslanstvo je, da igralcem pomagam do uspeha. V Šentjurju sem nekoliko bolj izpostavljen in sem eden glavnih vlečnih konjev. Se imate za vodjo? • Vodja v ekipi sam splava na površje, ekipa ga spontano izbere. Videl sem, da je kdaj kdo hotel na silo prevzeti to vlogo, pa se ob krizni situaciji ni izšlo. Lani ste bili na začetku nekoliko nejevoljni. • Sam ne prenesem polovičarstva in sem kar precej rohnel. Nekdo mi je dejal, da moram enostavno potrpeti. Po 16 letih sem prišel na nižji nivo in hvala bogu, da se nisem sprijaznil. Prišel sem, da delam maksimalno, in to sem zahteval tudi od drugih. Mislim, da premorem nekaj karizme, ustreznega pristopa, in sem vesel, da sem uspel prepričati druge, da mi sledijo. Zlasti sem vesel za Iva Držiča, s katerim sva se veliko pogovarjala. Zadnje tri mesece v sezoni je odigral vrhunsko in to kljub službi. V delu lige za prvaka je imel strelsko krizo, vendar je novi Ivo to odlično prenesel in pripomogel na druge načine. Stari Ivo, ki mu ne bi šlo, ne bi igral obrambe, porabil bi veliko žog in živciral sebe in druge. Če bi on imel v mlajših letih boljše mentorje, bi bil igralec, ki bi igral veliko višji nivo. Vas sodniške napake motijo? • Sodnike je treba pustiti povsem pri miru, ker ne moreš ničesar spremeniti. V glavi je treba biti tako močan, da tudi, če imaš upravičen občutek, da ne sodijo prav, znaš to ignorirati. Na tekmi obstaja veliko trenutkov, ko bi igralec lahko reagiral bolje. Enostavno ne smeš kriviti drugih, če ne pogledaš najprej k sebi. Na to zadnje desetletje, ko sem zrelejši, vedno opozarjam mlajše. To je predpogoj za osvajanje lovorik, ne samo v športu, tudi v življenju. Če nisi dal vsega od sebe, potem res nimaš nobene podlage za pritoževanje. In tudi ko narediš vse, kar je v tvoji moči, in še vedno izgubiš tekmo, je treba nasprotnikom dati roko. Soigralcem rečem, da se tudi oni pripravljajo na tekmo, si ženejo k srcu in si želijo zmage. Nekje ste omenili, da vam je všeč šentjurski grb. • Ko sem videl svetega Jurija na igrišču, sem to vzel kot zelo dobro znamenje. Po treningu sem to povedal ženi, ki mi je odvrnila, da to ni naključje. Pri pravoslavcih ima vsaka družina svojega svetnika in že mnoge generacije je zavetnik moje družine sv. Georgije oziroma Jurij. K njemu molim vsak večer in ob koncu prvenstva sem pred tekmami priporočal tudi ekipo. Edi-nič, ko sem na to pozabil, je bila prva tekma finalne serije, ki smo jo V glavi je treba biti tako močan, da tudi, če imaš upravičen občutek, da ne sodijo prav, znaš to ignorirati. Enostavno ne smeš kriviti drugih, če ne pogledaš najprej k sebi. To je predpogoj za osvajanje lovorik, ne samo v športu, tudi v življenju. v Rogaški Slatini izgubili. Nisem verski fanatik, imam se za odprtega človeka, dopuščam pa tudi, da je nekaj na teh rečeh. Ste potem tudi svojo igralno številko izbrali posebej pazljivo? • Dolgo nisem vedel, da je 7 moje število, pa sem bil o tem poučen. Ugotovil sem, da sem dotiej večinoma igral s številko 14, kar sta dve sedmici. Z ženo sem se poročil 14. 7. 2007, brez kakšne preračunljivosti. Naše stanovanje ima številko 14. Do 25 sem prišel tako, da je bila povratku v belgijski Oostende št. 14 že zasedena. Ko sem se o tem pogovarjal z ženo, je moj takrat petletni Dimitrije predlagal, da vzamem 25. In tudi njen seštevek je sedem. Z njo sem bil v zadnjih štirih sezonah trikrat prvak. Kaj vam je še všeč tukaj? • Predvsem mi ustreza dobra volja ljudi tukaj. To se je pokazalo ob finalu, ko so res vsi pomagali, se angažirali. V primeijavi z Rogaško smo imeli na koncu ekipo maserjev, ki so priskočili na pomoč, oni pa le enega. V Šentjurju čutim, da so ljudje odprti, pripravljeni priskočiti na pomoč. Če bi na ulici koga zaprosil za pomoč, veijamem, da bi jo dobil. Vse to me navdaja z optimizmom, da bomo tudi to sezono uspešno izpeljati. Klub na tem nivoju, ki prihaja, doslej nima izkušenj in je normalno, da vsaj na začetku vse ne bo gladko steklo. V Šentjur večkrat pripotujete kar z vlakom. • Prvi razlog je, da zaenkrat avta doma nimamo. Poleg tega imam v Ljubljani do železniške postaje le četrt ure peš. Večini bi bila vožnja z javnim prevozom izpod časti, zame pa je to lepa izkušnja. Na vlaku imaš tudi več časa za razmislek, npr. za branje knjig. Nenazadnje sem se vozil že kot otrok, in sicer iz Kranja proti Bijelemu Polju v Čmi gori. Na to in na vse ostalo, kar se mi dogaja, skušam gledati pozitivno. Drugače je bilo, ko sem bil še mlajši, ko sem bil večkrat nesamozavesten, tudi negativen. Pred kratkim sem v Šentjurju čakal na vlak, ki je imel pol ure zamude. Železničar seje sam ponudil, če nekoliko zadržijo vlak iz Dobove. Na koncu sam ga potem v Zidanem Mostu res ujel. Smo pa na področju železniškega prometa dokaj zaostali. Ko smo z Oostendejem igrali prosti Asvelu, smo se od Lillea do 700 km oddaljenega Lyona peljati z znamenitim hitrim vlakom TGV, na katerem sploh nimaš občutka, do potuješ. Kako pomembno je dobro ozračje v moštvu? • Zelo pomembno je, da trener uspe sestaviti ekipo iz dobrih karakterjev. Dovolj je le eno 'gnilo jabolko' in je pravljice hitro konec. Da je kemija v ekipi potrebna, ni osladna floskula. Ne moreš seveda pričakovati, da bo 12 stabilnih karakterjev, ampak da si igralci pomagajo in strnejo silo, ko je to potrebno. Verjamem, daje to eden od razlogov, da smo finalno serijo preobrnili v svojo korist. K temu so pripomogle tudi tako banalne stvari, kot so torte. Po uvodni prvenstveni tekmi z Rogaško je Ivo prinesel torto zaradi njegove 1000. tekme, potem je imel nekdo rojstni dan. Trener Dejan Mihevc je rekel, da če ni rojstnega dneva in če v soboto zmagamo, da on prinese torto. Ta rimal nas je potem spremljal skozi vso sezono. Smisel seveda ni v torti, ampak v tovarištvu, ki se tako izgrajuje. Te le ko, demach IVAN ZUPANC - ICO Zaradi.nžviiania^jTaifLuB je odpri FanebgolF i— ■M Ivan Zupanc - Ičo (na desni) ob zgodovinski zmagi šentjurskih košarkarjev. Foto dokumentacij šentjurskem-™ Šentjurski vitezi premagali zmaje Kmalu po zgodovinski zmagi so na Facebooku odprli skupino navijačev, v kateri je število članov že preseglo 1000. V delovni skupini razmišljajo, da bi se imenovali Šentjurski vitezi, po vitezu sv. Juriju. Zanimivo analogijo vidijo tudi v legendi o tem, da je sv. Jurij ubil zmaja. Lahko si torej predstavljate, s kakšnim navdušenjem bodo Šentjurski vitezi poslej navijali predvsem na tekmi z Olimpijo, ki ima v grbu ravno zmaja. Kot pravijo v delovni skupini, je njihov cilj, da se na tribunah zares navija in ne le gleda. Hkrati se zgledujejo po celjskih Florjanih, s pomočjo katerih pripravljajo statut društva in pravila navijanja. Ta bodo strogo določena in bodo zahtevala predvsem kulturno navijanje brez izgredov. »Ko rečemo Šentjurski vitezi, se točno ve, od kod smo. Tisti, ki res navijamo za Šentjur, smo si zmago v državnem prvenstvu že prej predstavljati. Treba je verjeti in nisi pravi navijač, če ne verjameš,« nam zaupa Franci Gajšek, sodelavec delovne skupine, ki za šentjurske košarkarje navija že desetletje. Videli ga boste lahko tudi za uradnim pultom, kjer občasno komentira šentjurske tekme in vrti glasbo. Hkrati prizna, da je treba imeti tudi nekaj sreče za kakšno zmago, navijači pa morajo biti potrpežljivi. Na tekmah šentjurskega Tajfuna bi težko zgrešili Ivana Zupanca, ki ga mnogi poznajo kot Ičota. Brez dvoma je najbolj glasen, z jasno vizijo in tempom, ki v navijaškem ritmu ne popušča, tudi ko njegovi Tajfunovci zaostajajo za več košev. Dejstvo, da je postal vodja delovne skupine navijačev, ki se želi formalno organizirati v društvo, je torej logična posledica vseh aktivnosti. » Piše: Metka Pirc Po 40 letih, ki jih je Ivan Zupanc pustil v Alposu, je njegov upokojenski vsakdan polno zaseden. Z vso zagnanostjo in predanostjo je skupaj s kolegi ustanovil delovno skupino navijačev KK Tajfun, kjer želijo organizirano spodbujati svoje šampione in dvigniti kulturo navijanja. Ičo je zagotovo eden izmed najbolj predanih navijanju, kar bodo potrdili vsi, ki so bili vsaj na kateri izmed šentjurskih tekem. Ko napetost v dvorani narašča, zna biti, da je Ičo že ves prepoten in bolj zagnan kot marsikateri njegov mlajši kolega. Tako je bilo že pred leti. Kot nam zaupa njegova hči Nataša, je od nekdaj velik ljubitelj športa na sploh, pri šentjurskem nogometu pa je bil 'na vsaki procesiji', kot se simpatično izrazi. Vsi vedo, kje je Šentjur Zupanc šentjursko košarko spremlja še iz časov, ki niso dišali Po državnih prvakih. Tekme so se takrat igrale v telovadnici Osnovne šole Franja Malgaja, klub pa je igral v drugi slovenski ligi z igralci, kot so Dremšak, Škorjanc, Ščurek, Zalokar, Krampi, Plavsteiner in drugi. Odtiej seje marsikaj spremenilo, na parket so stopili mlajši igralci, ki so pod vodstvom trenerja Dejana Mihevca Šentjur popeljali iz anonimnosti. Vse od zmage namreč ni več vprašanje, ali je Šentjur pravzaprav Šenčur, kot so se radi motili ljubljanski kolegi. Šentjurje danes Šentjur in je zmagovalec. Tekma je družabni dogodek »Najljubši so igralci, ki igrajo za Tajfun in po končanem treningu še sami individualno trenirajo,« nam taktično odgovori Zupanc, ko ga vprašamo, katerega izmed domačih igralcev najbolj spodbuja na parketu. Najbolj napet trenutek v pretekli sezoni je bilo po njegovem mnenju polfinale v Novem mestu, ko so Tajfunovci igrali s Krko, šentjurski navijači pa so z bučno podporo preglasili domače navijače Krke. Za upokojenca, kakršen je Zupanc, je obisk tekem sploh velika reč. »Navijanje pomeni podporo igralcem, klubu, mestu, občini. Obisk tekem Tajfuna pomeni velik družabni dogodek za vse v Šentjurju,« razlaga. Razširiti dvorano v Hruševcu Toliko bolj si želijo, da bi se šentjurski navijači organizirali v društvo in skupaj navijali. S tem bi radi spodbudili tudi navijače, ki sicer tiho sedijo na tribunah. »Izbrali smo delovno skupino, ki se dogovarja z vodstvom KK Tajfun o organiziranem navijanju doma in v tujini,« pojasnjuje naš sogovornik. Dejstvo, da bodo morali Šen-tjurčani tekme odslej igrati v Celju, ker je domača dvorana v Hruševcu pretesna, ga žalosti. »Seveda nas moti, da šentjurski klub igra domače tekme v gosteh. Upamo, da bosta občina Šentjur in KK Tajfun do konca leta začela s temeljito prenovo telovadnice, jo podaljšala za 20 metrov v smeri Nove vasi in da bomo lahko v njej igrali ligo AB A,« doda Zupanc. Medgeneracijsko druženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. Poletje je bilo vroče Vročina nas je v letošnjem poletju pošteno namučila. Posebno naporno je bilo za starejše in za bolnike, a zdaj je najhujše že za nami. Obetajo se prijetni jesenski dnevi. ANKETA Zofka Kincl, upokojena knjižničarka Poletje je bilo zelo vroče in poskrbela sem, da mi ni bilo prevroče. Cele noči in do devetih zjutraj sem imela okno odprto. Proti večeru sem šla v nižje nadstropje. Selili smo knjižnico, ki jo vodim. Vsak teden smo imeli kakšno prireditev. Ni mi bilo dolgčas. Ida Pucelj, upokojena šivilja V domu sem z vsem zadovoljna -s hrano, z zaposlenimi in stanovalci. Poleti smo bili na več izletih. Vsako dopoldne sem hodila na terapije, popoldne pa sem počivala. Vročina me je zdelovala. Preganjala sem jo s čaji in z vodo. Marija Sitar, upokojena gospodinja Pred nedavnim sem si zlomila nogo, zato ne morem toliko hoditi, kot bi rada. Muči me pa še ena težava. Včasih se nepričakovano onesvestim. Zahvaljujem se osebju doma, kije tako pozorno do mene in me vedno kdo pobere. Rada hodim na prireditve. Poletje v Domu starejših Šentjur Stanovalci doma so se zbrali na koncertu harmonikarjev Jožeta Bohorča in Davida Pušnika. Klima, ventilatorji, osvežilne pijače. Zaposleni skrbijo, da starejši laže prenašajo vročino. Roletna vročina je letos neznosna. Najteže jo prenašajo starejši in bolni. V Domu starejših Šentjur so vsi večji prostori in hodniki klimatizirani. Prenosno klimo ali ventilator so dobili stanovalci za svoje sobe. Zavarovali starejše pred vročino »Letošnje poletje s svojo vročino ni prizanašalo nikomur, tudi stanovalcem Doma starejših Šentjur ne. Dodatno smo kupili osem klimatskih naprav in več ventilatorjev in jih razdelili tistim, ki so jih želeli. Redno smo ponoči zračili prostore in po nadstropjih pripravili toliko osvežilne pijače, kolikor so je stanovalci želeli,« pove direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razbor-šek. Dogodkov polno poletje Od maja do septembra so se izleti in kulturni dogodki v šentjurskem domu starejših kar vrstili. Delovna terapevtka Barbara Jazbec našteva: »Maja smo šli na izlet na Brezje, poslušali smo koncert učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev in mešani otroški pevski zbor. Junija smo obiskali Olimje, pekli pecivo z dijaki Šolskega centra Šentjur, tekmovali na športnih igrah v Rogaški Slatini, poslušali pevke iz Kostrivnice in Dolge Gore. Julija smo poslušali ljudske pevce s Preverja, nastop Ivanke Udovč in Nika Armiča. Avgusta smo poslušali Taščice, pevke iz Šmartnega ob Dreti in harmonikarja Jožeta Bohorča in Davida Pušnika.« Delovale razne skupine Kljub poletni vročini so se člani skupin za samopomoč in drugih sestajali s svojimi mentorji. Tako so po besedah delovne terapevtke Barbare Jazbec delovale molitvena skupina s Faniko Cmok, skupina Pšenica pod vodstvom Kristine Čater, glasbena skupina s harmonikarjem Gojkom Javše-nakom, skupini pod vodstvom Beti Prtenjak in Damjane Gajšek ter skupina za urjenje kognitivno-perceptivnih sposobnosti Barbare Jazbec. JUBILEJI Amalija Jazbec 90-letnica Rodila se je v vasi Rudenik pri Jurkloštru kot prva od štirih otrok v kmečki družini Senica. Komaj je shodila, je že morala kaj pomagati materi. »Najraje sem šivala na šivalni stroj, kadar je bilo deževno in nismo delali na njivah,« pove Amalija. Osnovno šolo je obiskovala v Jurkloštru, potem je ostala doma in delala, kar je bilo potrebno. »Starši so komaj čakali, da smo otroci odrasli, da niso klicali za delo drugih ljudi na pomoč,« še pravi. 24-letna se je poročila z vdovcem, ki ga je spoznala med vojno, ko je hodil k hiši kot partizan. Skrbela je za tri njegove otroke in še za svojega, ko ga je rodila. Vsi so se izučili poklicev. Zal so zdaj otroci in mož že pokojni. »Uživam sad svojega dela, ko me obiskujejo vnuki in skrbijo zame. V domu sem osem let in sem z vsem, kar se tu dogaja, in z vsemi zelo zadovoljna. Zaposleni mi pomagajo, če potrebujem pomoč,« zaključi Amalija. MILENKO TANŠEK Ne hodim po robu, raje imam stabilen korak Milenko Tanšek ugotavlja, da imajo poleti počitnice ne le šolniki in sodstvo, ampak tudi kmetje. Trakom. Od podjetnika do gasilca in vinogradnika in očeta treh otrok - vse v eni osebi je Milenko Tanšek, drugi mož Trakoma. » Piše: Metka Pirc Pravijo, da se Kozjansko zares začne, ko zavijete proti Slivnici. Od tam prihaja tudi Milenko Tanšek, vsestranski mož, ki prodaja traktorje. Na delo se vozi v Celje, a njegovo srce je v Slivnici, kjer med drugim že osem let predseduje tamkajšnjemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, pred tem pa je bil deset let podpredsednik društva. Nekateri Šentjurčani se ga bodo morebiti še spomnili iz časov, ko je prodajal rezervne dele, kasneje pa se je prestavil na Avto Celje. Tam je bil eden izmed najmlajših šefov in ko so uvedli nov prodajni program traktorjev, so v njem nemudoma videli pravo osebo. Ko so minili zlati časi Avto Celja, seje Tanšek preusmeril v Trakom, kjer je danes dmgi mož podjetja. Mesto direktorja je namreč prepuščeno italijanskemu lastniku. »Pravijo, da lahko imaš dobro ceno, če prodajaš kakovostno blago. A konkurenca na traktorskem kmetijskem programu je tako velika, da nas je v Sloveniji več kot 20 generalnih uvoznikov. Slovenija je sicer za skupine, kot je naš Samet, še vedno majhen trg, a lastniki so zadovoljni,« razlaga Tanšek. Poln energije v obilici dela Čeprav je slišati o izboljšanjih, ki naj bi se kazala v našem gospodarstvu, je pri prodaji traktorjev še vedno zaznati krizo. Upad prodaje v Trakomu Tanšek ocenjuje na okoli 10 odstotkov, kar je še vedno bistveno manj kot pri drugih prodajalcih, kjer jim je promet upadel za petino. V Trakomu je še šest zaposlenih, ki jih Tanšek imenuje sodelavci, saj pravi, da so vsi skupaj ista ekipa. V podjetju smo ga obiskali ravno na dan, ko je svoj obisk napovedal tudi italijanski lastnik, ki jih obišče enkrat mesečno. Traktorji modernizirani Tanšek je bil jutranjim uram navkljub že dobre volje in poln energije in tako pri poslu pač je. »Vedno sem optimist in ne hodim po robu, raje imam stabilen korak,« razlaga naš sogovornik. Traktorji so postali zelo modernizirani, a v Trakomu so generalni uvozniki za seneno linijo, kosilnice, obračalnike, balirke, ovijalke, pa tudi za dvoriščna dvigala in tricikle. »Podjetje vedno pokaže, kaj znamo narediti. Tako sem sam prodajal tudi traktorje v Srbijo in Črno goro. Po- znamo prisluhniti kupcem,« razmišlja Tanšek. Vojska operativnih gasilcev Hkrati prizna, da je naporno obvladovati podjetje in skrbeti še za delo v domačem gasilskem društvu. »Najprej je služba, potem pa družba, treba je poskrbeti, daje pri poslu vse, kot mora biti. V gasilstvu pa vemo, da tudi ni več, kot je bilo nekoč. Zelo sem vesel podpornih članov, a naša vojska so operativci. 24 nas je, ki skrbimo za varnost krajanov v vseh letnih časih, pa tudi za družabnost. Smo v pomoč ostalim društvom v krajevni skupnosti,« doda. In ko že skoraj mislimo, da mu zmanjka časa za vse aktivnosti, je Tanšek za povrhu še vinogradnik. Nekdaj je raje kot v vingorad zahajal na košarko ali nogomet, z leti pa je to postal njegov prostor počitka, kjer si nabere energijo za vse ostale izzive. Treba je ujeti pravi čas Rad pove, da je v vinogradu enako kot pri gasilstvu. »Potrebnega je veliko dela in truda, največ pa znanja. Treba je ujeti pravi čas. Če ga ujameš, je tako kot v gasilstvu, dovolj vedro vode. Če je človek prepozen, pa tudi cela šentjurska vojska dobro usposobljenih gasilcev ne more več rešiti zadeve,« se nasmeji. In na koncu koncev je oče treh otrok, ki mu, kot nekoliko žalostno pove, počasi odhajajo od doma. Ogromno dela v poslu, kjer je treba pogosto loviti tudi vikende in dneve odprtih vrat, terja davek pri družini, ki je bila, kot še prizna, zaradi dela premnogo-krat prikrajšana. membno je namreč, da smo odprti in Traktorji doživljajo izjemen tehnološki razvoj. (22) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. uredni5tvo@5entjurskenovice.5i ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. jilATTiJ urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (3) TRSKE GOSTILNE V nedeljo najprej k masi, potem pa v gostilno Zgornji trg. Nekoč je bilo tam kar 14 gostiln. Pravijo, da je imel vsak svojo, te se je držal za vedno. Dve, ki delujeta še danes, smo obiskali. » Piše: Nina Krobat Življenje v šentjurskem Zgornjem trgu so v obdobju od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne zaznamovali tudi gostilničarji. Ker še danes velja, da mora vsako središče imeti vsaj dvoje: gostilno in cerkev, smo v zanimivi diplomski nalogi 'Zgornji trg - ne vas in še ne mesto' Sonje Hercog izbrskali nekaj zanimivosti o trških gostilnah, obiskali pa smo tudi dva trška gostilničarja, ki se lahko pohvalita z dolgo tradicijo. Vsak je imel svojo gostilno Seveda so bile trške gostilne najbolj obiskane ob nedeljah, po maši. Kar 14 gostiln je bilo nekoč v Zgornjem trgu in ni bilo nepomembno, v katero si sedel. Izbral si si svojo gostilno in potem nisi šel v nobeno drugo. Zvestoba gostilničarju je bila takrat stvar časti... Gostilne so bile tudi v tistih časih odprte vsak dan, gostilničarji pa so si roke meli tudi, kadar je bil sejem, saj so bile njihove mize takrat polne. Za bogate in revne, a ne za ženske Pri Černovšek (Ulica skladateljev Ipavcev 30) so ob nedeljah in sejmih največkrat skuhali kakšen golaž ali jed iz pljučk, sicer pa so pri kuhi ustregli naročilu gosta, tudi če si je jed zaželel za domov. Tržani višjega sloja (takrat so mednje še spadali učitelji) so zahajali v Černovškovo gostilno, kjer so večkrat na leto pod kostanji priredili veselico, pa tudi v gostilno Liška (Ulica skladateljev Ipavcev 31). To gostilno je vodila Ivana Liška in tam je bilo bolj gosposko, vsak ni smel vanjo, namenjena je bila le posebnim gostom. Menda so se morali pred vstopom celo sezuti. Bolj preprosta gostilna, kamor so zahajali kmetje in manj premožni tržani, je bila gostilna Nendl (Ulica skladateljev Ipavcev 29), ki so jo odprli leta 1851. Tam je nastopala gledališka skupina, stavba je veljala za središče dmžabnega življenja Šentjurčanov. Okrog leta 1927 je v stavbi začela delovati gostilna Cizelj. Lastnica gostilne Antonija Cizelj je bila zelo ambiciozna, piše Hercegova, saj je želela v Spodnjem trgu zgraditi pekarno, kinodvorano in restavracijo, a ji načrti niso uspeh. Žensk, razen gostilničark, v gostilnah takrat niso pogosto videli, saj to ni veljalo za spodobno. Le redko so si privoščile kakšno gostilniško toplo juho ali golaž. So pa toliko raje vanje zahajali njihovi možje in sinovi. Ti so v zgornjetrških gostilnah ob večerih veliko kartati, in to za denar. Tudi za velik denar. Stave so jemali nadvse resno, saj so nekateri izgubljati cela zemljiška posestva. Čas pa so si krajšali tudi z igranjem biljarda. Gostilna Jug Stavba današnje Gostilne Jug okoli leta ,918, ko je bila v njej trgovina. Današnja podoba stavbe, kje, je že okoli 40 let Gostilna lug. Vir. domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Stavba na Zgornjem trgu v Šentjurju, kjer je danes Gostilna Jug, je bila zgrajena leta 1857, njena zgodovina pa je zelo pestra. Nekje do leta 1900 naj bi biti njeni lastniki Avstrijci. Od leta 1900 do 1920 je v Jugovi hiši delovala trgovina, potem pa gostilna Savelli, a ni znano, kako dolgo St. Georgen a S. 81 Gostilna Kajzler Gostilna Kajzler po 2. svetovni vojni. Na njej je še viden napis: R. Dobovišekova Kristijan Košak tradicijo gostilničarstva pri Kajzler ohranja še danes. GOSTILNA pri KAJŽLAR-jU, ustanovljena leta 1838. Vir razstava fotografij o življenju v Zgornjem trgu Je ena najstarejših, če ne kar najstarejša še delujoča gostilna na Šentjurskem. Gostilna Kajzler naj bi ime dobila po cesarju (v nemščini kaiser). Zgodovina stavbe, ki je bila kasneje večkrat preurejena, sega v leto 1838. Gostilno so tam odprli Doboviškovi. Starejši tržani se še spomnijo, da je kanonik Mikuž rad dejal, da to ni gostilna, ampak hudičeva kapela, saj gredo ljudje namesto v cerkev za šank. Od svojih staršev je hišo podedoval odvetnik dr. Rudolf Dobovišek, ki je bil najpomembnejši kulturni delavec v Šentjurju sredi 20. stoletja. Pravijo, daje bil tudi strasten igralec taroka. Morda je bila prav zato gostilna Kajzler med vojnama najbolj poznana po kvarta- nju, v njej so nekateri ostali brez vsega premoženja... Kasneje je v tej hiši živela družina Siissinger, Marija je bila gostilničarka, njen mož Franc pa uradnik. Družina je hišo nato v sedemdesetih prodala družini Košak. Kristijan Košak tradicijo gostilničarstva v njej ohranja še danes. Pozabite skrbi doma. SHRANITE SVOJE DRAGOCENOSTI V BANČNEM SEFU IN KO ODPOTUJETE, PUSTITE SKRBI ZA SEBOJ. 0^BANČNI SEFI V POSLOVALNICAH BANKE CELJE 4) banka Celje www.banka-celje.si je d.d.. Vodnikova 2,3000 Celje Kolumna Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Šola v Hruševcu je odprta V petek, 1. septembra, je bil prla vrata nove, mogočne šolske velik dan za Šentjur. Po skoraj 90 stavbe v Hruševcu. Upajmo, da letih, odkar je Sveti Jurij ob Južni bo zdržala vsaj pol tako dolgo kot železnici dobil novo in mogočno 'starka' tam pod cerkvijo svetega šolsko poslopje, v katerem so se Jurija. skoraj stoletje šolale številne ge- Šentjurske novice, neracije Šentjurčanov, so se od- september 1995 Ranjeni pločniki Ranjeni pločniki oziroma Zbirka je izšla s pomočjo in Ranjeni pločnici je prva pesni- v režiji Društva literatov Šen-ška zbirka Šentjurčana Radeta tj ur, svečana predstavitev pa Vučkovaca, ki sicer prihaja iz se je zgodila 21. 9. v Ipavčevi okolice Banja Luke. V Slo- hiši. veniji živi že 15 let, poezijo Šentjurske novice, pa piše že od najstniških let. september 2000 Jimmie Hunt dve leti v Šentjurju Kot smo napovedovali, se je pogodbo. Hunt je poleg Blaža tudi zgodilo; rumeni košarkar- Ručigaja največja okrepitev moški dres Šentjurja bo od letoš- štva Damjana Novakoviča, ki je nje sezone naprej prvič doslej v prijateljskih tekmah nakazalo, nosil košarkar iz ZDA. 23-letni da se v Hmševcu morda obeta Jimmie Hunt iz Jacksonvilla iz dobra sezona. _ bližine Atlante je z Alposom Šentjurske novice, Kemoplastom sklenil dvoletno september 2005 NewSwingQuartet ostane v Šentjurju Tej znani skupini, kije pred no imenovali NSQ - Pesem dvema letoma prenehala delo- Južne železnice, je posebnost, vati, so posvetili spominsko so- saj je menda edina pri nas, ki bo s stalno razstavo v Ipavčevi je posvečena kakšni glasbeni 17, odprtje pa je bilo v sklopu skupini, občinskega praznika. Razstavo, Šentjurske novice, ki so jo kar nekoliko priliznje- september 2010 Največje srnjadi, divjih prašičev in gamsov Občina Šentjur spada med večje občine v Sloveniji in zaradi tega ima na svojem območju 5 lovskih družin (LD). To so Šentjur, Dramlje, Ponikva, Loka pri Zusmu in Bohor Planina. Velikost območja, na katerem delujejo te družine, znaša po republiškem katastru Zavoda za gozdove 18.571 hektarov. Največje je območje družine Šentjur, ki meri 4.920 hektarov, najmanjše LD Loka pri Žusmu (3.038). Prvega avgusta letos je bilo v dmžine v občini Šentjur včlanjeno 179 lovcev. Največ lovcev ima LD Šentjur (47), najmanj LD Ponikva (28). Vse družine so članice Lovske ŠENTJURSKE DD3ČP3 » Piše Miran Hernaus, lovski mojster prednjači povoz. Največ povoza ima registriranega LD Šentjur in je v slovenskem merilu tudi nadpovprečen. Veliko divjih prašičev, tudi gamsi Druga najštevilčnejša parkljasta divjad je divji prašič. Lani so družine iz lovišča izločile 48 divjih prašičev. Največ sta odstrelili LD Bohor Planina in Loka pri Žusmu (po 12). Na področju občine Šentjur je prisotna močna kolonija gamsov na področju Rudnice in Žusma v LD Loka pri Žusmu. Leta 2014 so odstrelili 7 gamsov. Zajcev ni, lisic preveč Zelo zaskrbljujoče je stanje pri mali divjadi. Fazani in jerebice niso prisotni nikjer, medtem ko je številčnost divjih zajcev zelo skromna. Odstrel v lanskem letu je predsta- Letošnje strelsko tekmovanje lovcev za pokal Občine Šentjur bo v nedeljo, 27. septembra, na strelišču LD Loka pri Zusmu. zveze Slovenije in Savinjsko-Koz-janske zveze lovskih družin Celje ter Savinj sko-Kozj anskega lovsko upravljavskega območja. Večina družin je bila ustanovljena leta 1946, tako da bodo naslednje leto praznovale 70. obletnico obstoja. Povozimo (pre) več srnjadi Najštevilčnejša divjad na območju občine je srnjad. Odvzem iz lovišč je leta 2014 skupno znašal 679 komadov. Največji odvzem je imela LD Šentjur (185). Na enoto lovne površine so vse družine izločile približno 4,00 kom/100 ha lovne površine, kar je v primerjavi z ostalimi družinami v Sloveniji nadpovprečno. Žal odvzem vsebuje tudi evidentirane izgube, kot so na primer povoz, po-kos, uničenje po potepuških psih. Tovrstne izgube so znašale skoraj sto komadov, med njimi močno vljal komaj 40 kosov, kar pomeni, da se je te divjadi ustrelilo manj kot divjih prašičev. Izredno velika pa je številčnost lisic in je odstrel leta 2014 znašal 189 kosov, kar je skoraj petkrat več kot zajcev. Številčnost lisic je prevelika, če upoštevamo, da je lisica glavni prenašalec stekline, ki je za vse sesalce in za človeka smrtno nevarna bolezen. Lovci se ne družijo lena lovu Lovci smo poznani tudi po tem, da se radi družimo, tako na lovskih prireditvah kakor tudi na lovu. Vsako leto ob občinskem prazniku organiziramo strelsko tekmovanje vseh lovskih družin občine za pokal Občine Šentjur in organiziramo love, na katere vabimo lovske prijatelje iz drugih družin. Letošnje strelsko tekmovanje lovcev za pokal Občine Šentjur bo 27. septembra na strelišču LD Loka pri Žusmu. Kronika ■ Rubriko pripravlja NINA KROBAT. »V zadnjem času seje zgodilo več prometnih nesreč zaradi divjadi na cesti. Voznike opozarjamo na previdnost pri vožnji In na upoštevanje prometnih znakov ‘divjad na cesti’, saj znak na določenem mestu ni brez razloga.« » Martin Kumer, pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur 'Ropanje' gozdov je prepovedano Nabiranje gob je v zadnjih nekaj letih postalo eden najbolj priljubljenih 'športov' v Sloveniji. Marsikdo pa ne pozna ne zakonodaje ne pravil in ne bontona o pravilnem in zakonitem nabiranju gob v naravi. Ropanje gozdov je namreč prepovedano. Pri gobarjenju je treba upoštevati omejitve iz uredbe o varstvu samoniklih gliv in predpise na področju gozdarstva in varstva gozdov. Posamezni nabiralec lahko dnevno nabere največ dva kilograma gob, ki morajo biti grobo očiščene že neposredno na rastišču. Tudi uporaba pripomočkov, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje, je prepovedana. Nabrane gobe je treba prenašati v zračni in trdi embalaži, najbolje v pleteni košari. Prepovedano je tudi povzročanje hrupa v gozdovih. V primem kršitev teh določb je predvidena globa. Dnevno smemo nabrati največ dva kilograma gob. ZNAN OBRAZ Skrbi za gasilski podmladek Andrej Kumberger zadnji dve leti pri Gasilski zvezi Šentjur opravlja funkcijo predsednika komisije za mladino. Čeprav je sam med gasilce PGD Ponikva stopil šele pri 18 letih. »Na začetku me je med gasilce vleklo predvsem dmženje z gasilci. Z leti pa je v meni zrasel poseben čut za pomoč dmgim. Zato sem se tudi kmalu začel gasilsko izobraževati in si pridobil gasilsko specialnost. Tako sem pri intervencijah v društvu redni član,« opiše. Trenutno na območju GZ Šentjur skrbi za okoli 400 aktivnih mladih gasilcev (neaktivnih jih je vsaj še enkrat toliko). Za gasilstvo jih želi navdušiti že v vrtcu, s tekmovanji in vajami začnejo pri sedmih letih, obenem svojo pripadnost gasilcem krepijo z raznimi opravili v gasilskih domovih, izletih. Ko so stari 16 let, lahko sodelujejo na taktičnih vajah in tudi na kakšni lažji intervenciji, pri 18 letih pa lahko opravijo tečaj za gasilca in postanejo operativni gasilci, opiše Andrej. Najbolj je ponosen na ekipo nekdanjih mladincev PGD Ponikva, saj so prav vsi ostali med gasilci in zdaj nizajo uspehe po gasilskih tekmovanjih. Andrej Kumberger, ki je lani prvič postal očka, želi nadaljevati z izobraževanjem na področju gasilstva. MINI KRIMI f v Se senco kradejo Šentjur, 29. julij - Neznanec je s terase šentjurskega lokala ukradel senčnik. Ukradena senca je lastnika stala 300 evrov. Kolesar nad policiste Šentjur, 31. julij - Kolesar je s svojo nezanesljivo vožnjo, saj je ogrožal sebe in druge v prometu, vzbudil pozornost policistov. Policijska kontrola ga je tako vznemirila, da je hotel kar na kraju obračunati s policisti. Med postopkom se je umiril, še dodatno pa ga je umiril plačilni nalog. Jezusu poškodoval streho Črnolica, 31. julij - Neznanca je zamikala bakrena streha nad razpelom. Zato se je potrudil in začel odstranjevati tistih nekaj kvadratnih centimetrov bakra. Ker je pri tem zelo ropotal, ga je slišal bližnji stanovalec in ga pregnal. Falot je ostal brez bakra, Jezus pa brez strehe, ker jo je ta poškodoval. Nesramen do policistov Šentjur, 1. avgust - Voznica je vozila preblizu robu vozišča in zato trčila v kovinsko ograjo in grmovnice. Ko so policisti opravljali ogled, se je njen partner do njih vedel nedostojno in nesramno. Spoštovanje do mož v modrem mu naj bi vlil plačilni nalog. Plesal in ostal brez oblačil Dole, 2. avgust - Veselo je bilo gasilski veselici. Medtem ko je občan na plesišču vrtel pete, mu je nekdo z mize vzel zgornji del trenirke, v katerem je imel ključe in denar. Če ga je kdo vzel po pomoti, naj ga dostavi na policijo. Brat zmerjal sestro Šentjur, 12. avgust - Zvečer je v okolici Šentjurja brat žalil svojo sestro. Zaradi neprimernih besed je bila ta užaljena in vznemirjena, potolažil pa jo je morda plačilni nalog, ki ga bo zaradi kršenja javnega reda in miru plačal brat. Vozila po levi Šentjur, 13. avgust - Voznica je v bližini Šolskega centra Šentjur vozila po levi in trčila v dve vozili, ki sta vozili iz nasprotne smeri. Voznica je utrpela hudo telesno poškodbo. Cerado s prikolice Šentjur, 17. avgust - Ponoči je nepridiprav s parkirane tovorne prikolice ukradel cerado in še več delov z vozila. Lastnika je oškodoval za okoli 2.000 evrov. Vlomil v zadrugo Šentjur, 17. avgust - Neznanec je vlomil v kmetijsko zadrugo in s sabo odnesel menjalni denar in cigarete. Ukradeno vozilo Šentjur, 20. avgust - Pri urejanju tehničnega pregleda in dokumentacije je zaposleni ugotovil, da je osebni avtomobil, pripeljan iz tujine, ukraden. Policisti so vozilo in dokumentacijo zasegli, sledi kazenska ovadba. Policista pridržala osla Proseniško, 21. avgust - Ponoči sta policista na Proseniškem naletela na osla na cesti. Osla sta z vrvjo zadržala, nato pa o tem obvestila lastnika, ki je bil policistoma za »pridržanje« njegove živali zelo hvaležen. KMALU NAS BO ZEBLO 5 zlatih nasvetov za pripravo drv Drva. Sveža bi bilo dobro naročiti že pred poletjem, tisti, ki jih boste zdaj ali jih pripravljate sami, pa lahko upoštevate nekaj zlatih nasvetov strokovnjakov. » Piše: Nina Krobat Slovenci, predvsem na podeželju, znova množično kurimo na trda goriva, kot smo nekoč, pred desetletji. Les je domač, obnovljiv in dokaj poceni energent, ki spet pridobiva na pomenu. Po podatkih statističnega urada število gospodinjstev, ki se grejejo na les, iz leta v leto narašča. Kar tretjina gospodinjstev pa les za ogrevanje pripravlja sama. Kot ugotavlja Maks Marjan Planinšek iz šentjurskega In-glesa, na Šentjurskem med tistimi, ki kurijo na trda goriva, še vedno prevladujejo drva, zaradi udobja pa se vedno več ljudi odloča za peči na pelete. Zbrali smo nekaj njegovih nasvetov in nekaj nasvetov strokovnjakov kmetijskega ministrstva, ki jih je dobro upoštevati ob nabavi oziroma pripravi drv. Kupite pred posl j L j letjem Planinšek svetuje, da se za nakup (svežih) drv odločimo še pred poletjem, nekje v maju ali juniju, saj takrat dobimo les zimske sečnje, ki ima manjšo vsebnost vlage. »Že včasih so točno vedeli, kdaj je treba podirati drevesa. Sečnja mora biti pozimi, najkasneje do 15. aprila, saj je takrat v lesu manj vlage, ali pa poleti med malo in veliko mašo v avgustu,« pove. Če les posekamo pozimi in ga primemo skladiščimo na sončni legi, lahko ob ugodnem vremenu primerno vsebnost vode doseže že poleti. Suha... ML/£ ; j Drva morajo za kurjenje seveda biti suha in pravilno skladiščena, saj je les, poudari Planinšek, živo bitje. Najboljša za kurjenje so, če imajo 15 odstotkov vlage. Maksimalna vlažnost drv za kurjenje je lahko največ 25 odstotkov, tako določa uredba. Vlažen les ni primeren za kurjenje, saj slabo izgoreva. V povprečju se drva sušijo več kot leto dni, odvisno od debeline, časa sečnje ... Za bukev stroka priporoča, da se suši dve leti, hrast tri leta, medtem ko je smreka primerna za kurjenje že v letu dni. .... in pravilno skladiščena Za hitro in učinkovito sušenje je treba drva razžagati in razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo (križno, naj ne bodo preveč skupaj), jih zaščititi pred dežjem. Najbolje jih je skladiščiti v odprtih prostorih, na vetrovnih in sončnih legah, da hitro izgubljajo vlago, če pa jih ni mogoče skladiščiti na prostem, naj bodo na prepišnem mestu. Nepravilno skladiščena drva nam lahko zaplesnijo. Suha drva lahko nato zložimo v drvarnico. Strokovnjaki svetujejo, da jih zložimo na suhem mestu, na čisti pod, skladovnica naj bo dvignjena od tal, da se zagotovi kroženje zraka, razdalja med skladovnicami mora biti najmanj 10 centimetrov. Zunanje stene drvarnice morajo biti odprte z režami, priporočajo tudi, da drva za dnevno uporabo hranimo v kotlovnici. Pelete je treba skladiščiti v suhih in zaprtih prostorih. Previdno pri kurjenju! Pred kurilno sezono je seveda treba pregledati in po potrebi očistiti peč in dimnik, da med zimo ne bo kakšnih neprijetnosti ali hujših nesreč. Prav tako je, če se ogrevamo na les, treba dimnik med kurilno sezono očistiti večkrat. Pri kurjenju namreč nastajajo obloge, ki se lahko v dimniku vnamejo in povzročijo hujši požar, na peči pa že zelo tanka obloga pomeni izgubo in večjo porabo goriva. Prav tako bodimo še posebej pazljivi na emisije pri kurjenju, kot je nevarni ogljikov monoksid (CO). Ta nastane predvsem, če kurimo vlažen les, če so kurilne naprave ali način kurjenja nepravilni, saj nastaja med nepopolnim zgorevanjem. Plamen mora biti svetel Temno rdeč plamen pomeni nepopolno, slabo zgorevanje, svetel plamen sprejemljivo, modrikast pa dobro zgorevanje. Če je temno rdeč plamen še kratek pri na novo naloženem gorivu, gre za zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje, kar se vidi tudi po temnem dimu, ki se vali iz dimnika. Treba je ukrepati. Temno rdeča barva plamena pomeni, da delci lesa ne zgorijo zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature. Ti delci nato potujejo v okolico, nekaj jih ostane tudi na stenah peči in dimnika. Če se iz dimnika vali temen ali gost dim, to prav tako pomeni zelo slabo zgorevanje. Želimo si torej svetlega plamena, dima in pepela. V povprečju se drva sušijo več kot leto dni, odvisno od debeline, časa sečnje ■ Temno rdeč pla-Imen pomeni slabo r zgorevanje, svetel plamen sprejemljivo, modrikast pa dobro fegW zgorevanje. Peleti so vedno bolj priljubljen način ogrevanja, saj je ogrevanje avtomatizirano. Strokovnjaki svetujejo, da kupimo pelete s certifikatom. - Drva so najcenejša kurjava. Planinšek priporoča bukova ali gabrova, tudi hrastova, s tem da se ta dlje sušijo. Brezova in češnjeva drva so primerna za odprta kurišča, saj lepo dišijo, ne prasketajo in ne 'mečejo' isker. - Briketi imajo najnižjo vlažnost in najboljši izkoristek, so čisti, vendar dražji, zato primernejši za kamine ali tiste, ki imajo kombinirano ogrevanje. - Peleti so vedno bolj priljubljen način ogrevanja, saj je kurjenje avtomatizi- rano in ni veliko čiščenja. - Premog dalj časa drži toploto, zato je primeren za ogrevanje preko noči ali kadar nas ni doma. ŠENTJURSKIH 5 Miha Belak, NK Fosilum Šentjur Trdo delo prinaša uspeh Miha Belak je nogometaš NK Fosilum Šentjur. Poleg uspešnega udejstvovanja v športu zaključuje študij farmacije na ljubljanski univerzi. Kako preživljate letošnje poletje? Bil sem že na dopustu, sedaj pa urejam stvari za jesen. Priključil sem se treningom, nekaj časa pa posvečam tudi študiju, ki ga končujem. Kako usklajujete treninge in študij? V času bivanja v Ljubljani sem treniral sam ali pa se priključil nogometašem NK Svoboda in NK Dolomiti. Včasih sem se tudi vozil v Šentjur. Kakšen je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj prejeli? Trdo delo prinaša uspeh. Ta nasvet se navezuje tako na šport kot tudi na življenje samo. S katerim nogometašem bi najraje zaigrali? To bi bil Zlatan Ibrahimovič. On s svojo karizmo pooseblja nogomet. Kako se spopadate s kritikami svoje igre? Se vas dotaknejo? Kritike se me ne dotaknejo, mi pa dajo zagon za naprej. Tako treniram in treniram, da postajam še boljši nogometaš. Toš dodobra str. 28 nasmejal Šentjurčane STR. 29 Extempore seje vrnil na Kalobje STR. 28 Konjeniški dan v Gorici pri Slivnici aUnskavožnias trikolesnikom. Toš dodobra nasmejal Šentjurčane Tadej Toš je s svojo stand up predstavo Stand up for sLOVEnia gostoval v Šentjurju. Zaradi dežja organizatorjem predstave ni uspelo izpeljati na vrtu Ipavčeve hiše, zato je Toš nastopil pred polno dvorano Ipavčevega kulturnega centra. Salve smeha je požel tudi z opazkami na račun Šentjurja in novega kulturnega doma in med drugim povedal, da bo Šentjur nova zibelka slovenske kulture, saj so med krizo, ko so najprej rezali na področju kulture, Šentjurčani izgradili novi kulturni dom. V polni dvorani Ipavčevega kulturnega centra sejeToševim šalam smejal tudi šentjurski župan, mag. Marko spoloma'^ ■ -nectadoSaia^a Marico Soršak Soki, v družbi svoje izbranke Nastije Močnik. Konjeniški dan v Gorici pri Slivnici M'- ' *52jglK*: V Gorici pri Slivnici so člani Konjerejskega društva Šentjur organizirali tradicionalno konjeniško prireditev. 85 konj in okoli 300 ljudi se je zbralo, ko je slivniški župnik Marko Šraml izvedel že 17. žegnanje konj. Na tekmovanju v spretnostni vožnji med ovirami za hladnokrvne konje v zapregi z zapravljivčki je prvo mesto dosegel Franc Salobir iz Jele, drugo Stanko Drobne iz Čmolice in tretje Martin Vahen iz Zibike. Obiskovalci konjeniške prireditve so bili priča tudi adrenalinski vožnji s trikolesnikom, katerega je vlekel jezdec s konjem. Z leve: Franc Salobir, Franc Leskovšek - župan Občine Dobje, Stanko Drobne, Janko Novak -vodja sekcije Kozjanski furmani, in Martin Vahen. ‘:r mm Obiskovalci so bili priča spretnostni v . - v twM E* !»***.1 v. vv i.: ■ - A vožnji za hladnokrvne konje. N \ Družabno (29) /m Udeleženci vseh starosti so čakali, da pridejo na vrsto za opazovanje Sonca ') skozi teleskop. Člani Astronomskega društva Kosci . Šentjur so na šolskem dvorišču posta-" vili kar nekaj različnih teleskopov. Skozi teleskope gledali v preteklost Na dvorišču podružnične Osnovne šole Prevorje na Kozjanskem so člani Astronomskega društva Kosci organizirali opazovanje neba v sklopu 13. Astronomske noči. Najprej so skozi posebne teleskope z zaščito opazovali Sonce, po predavanju Majde Kamenšek Gajšek pa so skozi teleskope opazovali tudi ostale objekte globokega vesolja na nočnem nebu. Predsednica Astronomskega društva Kosci v družbi priznanega slovenskega astro fotografa, Jurija Extempore Tako je ob slikanju predsedniku DLU r> Rifnik Šentjur, ^ Draganu Podova- ( cu, družbo delala ’ članica DLU Rifnik I Šentjur, Božena ■■ Prodnik, v -Udeleženci so J ■? ustvarjali ob I M lepem toplem 1 vremenu in idili B na Kalobju. Foto •kr Facebook se je vrnil na Kalobje 32 slikarjev iz Šentjurja, Celja, Rogaške Slatine in Laškega se je lepega sobotnega dopoldneva udeležilo tradicionalnege dogodka Ex tempore, ki se je vrnil na Kalobje, kjer je bila njegova prva postojanka. Slikarji niso bili omejeni z motivi, v štirih urah pa so svoje umetnine ustvarili večinoma z akrili. Dogodek so družabno zaključili ob kosilu v gostilni U Erjavec. JSKD OI Šentjur in KS Kalobje so T pri organizaciji pomagali tudi člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Franci Ratej, član LD Svoboda Celje, pred pričetkom ustvarjanja. @) Družabno Za nagrado Bojan iz Gorice pri Slivnici V novi sezoni oddaje Kmetija nov začetek se bo za glavno nagrado potegoval tudi Bojan iz Gorice pri Slivnici. Zase pravi, da so njegov najmočnejši adut življenjske izkušnje in moč. Pravi, da gre na zmago, saj je skrajni čas, da se stvari v njegovem življenju obrnejo na bolje. Trenutno biva v zavetišču, kot otrok pa je živel na kmetiji, kjer je pasel krave, ovce, koze in skrbel za seno. Ker je strasten navijač NK Maribor, bi si z nagrado ob morebitni zmagi kupil garsonjero v Mariboru nad Ljudskim vrtom. Bojan pravi, da bo na kmetiji najbolj pogrešal SVOjO Vnukinjo. Fotowww.siol.net »Hinavce in lenuhe bom sprva spodbujal, če pa to ne bo zaleglo, bo treba uporabiti trdo roko.« Fotowww.siol.net Filmska poroka na šentjurskem bazenu Najprej ju je združila ljubezen do filma. Zdaj pa še osebna ljubezen. Pred nedavnim sta se Mateja Zorko in Alen Pavšar poročila na sanjski poroki na bazenu v Šentjurju. Tukaj sicer že nekaj časa tudi živita, med svati pa je bilo ogromno znanih imen in seveda ustvarjalci filma Vloga za Emo. Poroka na šentjurskem bazenu. Foto Nataša Muller mateja zorkč AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Zdravje «■ CELJSKE LEKARNE Več* z& vaše izjččefjjdk u£o www.lekarnaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 - 19:00, sob 7:00 -13:00, Telefon (03) 749 27 56 ZA DOBRO PRESNOVO IN DOBRO VOLJO Vitamini za telo in dušo Vitamini skupine B* Vitamini B-kompleksa so nujni za obnovo, rast in popravilo celic. » Pripravila: Nataša Jevšovar Za dobro presnovo in dobro voljo Ko imamo v telesu dovolj vitaminov skupine B, smo dobro razpoloženi in zadovoljni, dobro spimo in imamo dovolj energije. Vitamini skupine B se po funkcijah in zgradbi zelo razlikujejo. V isti skupini so se znašli predvsem iz zgodovinskih razlogov, saj so vse izolirali iz kvasa in jeter. V skupini vitaminov B je osem vitaminov, in sicer vitamini BI (tiamin), B2 (ri-boflavin), B3 (niacin), B5 (panto-tenska kislina), B6 (piridoksin), B7 (biotin), B9 (folna kislina) in B12 (kobalamin). Vitamini skupine B skrbijo za presnovo, uravnavajo energijo, skrbijo za boljše razpoloženje, delovanje možganov in obnovo celic. Vsak od teh vitaminov igra pomembno vlogo v organizmu, v mnogih procesih pa sodelujejo vzajemno. BI boljša razpoloženje Vitamin BI je povezan pred- NAMIC Reden vnos je ključen Vsi vitamini iz B-kompleksa so vodotopni, zato jih organizem zelo težko shranjuje. Izjema je le vitamin B12, zalogo tega vitamina namreč shranjujemo v jetrih. Vse ostale vitamine iz te skupine pa moramo redno vnašati v telo, saj se njihovo pomanjkanje hitro pokaže v našem počutju, zdravju in tudi izgledu. vsem z možgani in živčevjem. Možgane povezuje z mišicami, povečuje zmogljivost spomina in vpliva na boljše razpoloženje. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov v glukozo, ki nam daje energijo, kar je razlog, da se pomanjkanje tega vitamina hitro pokaže predvsem pri otrocih. Znaki pomanjkanja so težave pri učenju, razdražljivost, pomanjkanje koncentracije in težave s spanjem. Največ tiamina je v rjavem rižu in ostalih polnovrednih žitih, rumenjaku, pivskem kvasu, mandljih, stročnicah in mesu, največ v svinjini. B2 boljša vid in sluznice Vitamin B2 je zelo pomemben, ker sodeluje pri nastajanju energije v celicah. Potreben je za zdravje kože in sluznice, poleg tega skrbi za zaščitni sloj živcev, ščiti pred prostimi radikali in pretvori vitamin B6 v aktivno obliko. Veliko ljudi v zahodnem svetu trpi za pomanjkanjem tega vitamina, predvsem starejših, to se kaže predvsem v motnjah vida in bolj ranljivi sluznici. Največ riboflavi-na najdemo v mleku, jogurtu, siru, jajcih, pivskem kvasu, ribah, jetrih in ledvičkah. B3 boljša spanje Vitamin B3 je nujno potreben za procese, ki pomagajo telesu proizvesti energijo iz hrane, ki jo pojemo. Encimi, ki jih tvori, pomagajo celicam pretvoriti ogljikove hidrate v energijo. Potreba po tem vitaminu narašča s povečano fizično aktivnostjo. Potrebujemo ga za obnavljanje kože, delovanje živčevja in dobro prebavo. To je zelo pomemben vitamin za tiste, ki jih muči nespečnost. Pomanjkanje povzroča vrtoglavico, izgubo apetita, zadah, glavobole, nespečnost, dermatitis, slab spomin, občutljivost na močno svetlobo ... Največ niacina je v belem mesu, jetrih, tuni, arašidih, pivskem kvasu, kalčkih, dateljnih, figah, suhih slivah, avokadu. B5 pomaga premagati stres Vitamin B5 sodeluje pri razgradnji maščob in pri nastajanju vitamina D, pomaga pa tudi pri lažjemu prestajanju stresa, saj skrbi za zadostno tvorbo adrenalina in kortizola. Pospešuje celo rast las in ohranja njihovo barvo. Preprečuje prezgodnje staranje in nastajanje gub. Eden od encimskih procesov, kijih omogoča pantotenska kislina, pa skrbi za dobro razpoloženje. Pomanjkanje vitamina B5 povzroča predvsem stres in zloraba alkohola, znaki pa so krči, boleča stopala, šumenje v ušesih, depresija, škrtanje z zobmi, glavoboli. Največ pantotenske kisline bomo našli v pivskem kvasu, mmenjaku, polnozrnatem žitu, orehih, jetrih in v piščančjem mesu. POLOŽENO NA SRCE :S$P Za zadostno oskrbo telesa z vitamini skupine B bomo poskrbeli s polnovredno prehrano, uživajmo polnozrnate izdelke, veliko zelenjave in sadja, pa tudi ribe in meso. Sicer pa si lahko pomagamo s pivskim kvasom, ki je odličen naraven vir vitaminov skupine B, vsebuje pa tudi veliko proteinov in mineralov. Pivski kvas v prahu lahko pijemo z vodo ali sokom, lahko pa ga kupimo tudi v obliki tablet. NOVO V CELJU MODERNI CENTER ZA ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO IN ESTETSKO KIRURGIJO 17 FABJ AN WW. FABJAN.Sl ‘M WWW.ZOBOZDRAVNIK.ORG Vrtnarimo Ker je motovilec odporen na mraz, si lahko s setvijo v drugi polovici poletja zagotovimo svežo, hranilno in okusno solato od jeseni do spomladi. » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. Za kumarami lahko posejemo ji ■repinci1 Motovilec. Se pred kakšnimi sto ieti je bil divja, prosto rastoča rastlina, ki so jo nabirali podobno kot danes nabiramo regrat. Danes repinci (kot ga po domače ponekod imenujejo) gojimo kot kulturno in v kulinariki visoko cenjeno rastlino. Ker si svojih kulinaričnih menijev v vseh letnih časih brez solatne sklede skoraj ne znamo predstavljati, je dobro, da poskrbimo za neprekinjen solatni cikel na našem vrtu, tako da nam sveže domače solate nikoli ne bo zmanjkalo, niti v najhladnejših dneh. September je čas, ko je veliko gredic že praznih in so kot nalašč pripravljene za setev zimskih solat, radiča ali motovilca, katerih sveže hranljivo zelenje bomo lahko uživali od jeseni, preko zime, vse do spomladi. Motovilec: ljubljanski, žličar in holandski V širokem izboru številnih sort motovilca, so v Sloveniji najbolj pogoste tri sorte: avtohtoni sorti ljubljanski in žličar ter uvožena sorta holandski. Avtohtoni sorti motovilca sta dobro prilagojeni na naše podnebne razmere, uspešno preživita tudi pod snegom ter oblikujeta kvalitetne, mehke, temno zelene rozete odličnega okusa. Posejemo ga lahko po kumarah Ker vrtnih tal tik pred setvijo motovilca ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem, se dobro obnese setev za vrtninami, ki so bile obilno pognojene. Ena takih vrtnin so kumare, ki ob koncu sezone zapustijo z vidika strukture in vsebnosti hranil motovilcu zelo ustrezno prst. Izplača se poskusiti v praksi! Setev na gredico, na kateri je predhodno rasla solata, pa zaradi prenosljivosti bolezni ni priporočljiva. Odličen proti slabokrvnosti Bogastvo vitaminov in Motovilec v solati s trdo kuhano jajčko, fižolom v zrnju in rezinami paradižnika. Seme motovilca za dobro kalitev potrebo je vsaj nekaj dni nizkih temperatur. Pomagamo si tudi tako, da seme damo za nekaj dni v hladilnik ali v za mrzovalnik. mineralov v motovilcu nam poleg krepitve odpornosti in odpravljanja zimske utrujenosti pomaga tudi pri premagovanju slabokrvnosti, k čemur pripomore predvsem vsebnost dragocenega železa in vitamina C. Uživanje zato toplo priporočajo ženskam, ki zaradi močnih menstruacij izgubijo veliko železa, oslabelim, slabokrvnim in ljudem s šibkim imunskim sistemom. Motovilec nam v hladnih dneh zagotavlja hranljivo zalogo vitaminov in mineralov, predvsem železa. Pri motovilcu se nam rado zgodi, da ga posejemo pregosto, podobno kot korenje. V izogib pregosti setvi nam pomaga uporaba mešanice semen z žagovino in upoštevanje zlatega pravila, da za pet kvadratnih metrov uporabimo 5 gramov semena. Žagovina bo lepo označila posejane vrstice, kar nam bo ob vzniku omogočilo, da bomo lahko mladim rastlinicam uspešno pomagali v boju s plevelom. Domače seme Podobno kot seme drugih solat si lahko tudi seme motovilca pridelamo sami na svojem vrtu. Pri setvi moramo upoštevati, da se motovilec najbolje počuti v hladnejšem delu leta in pri višjih temperaturah slabo kali. Seme motovilca za dobro kalitev potrebuje vsaj nekaj dni nizkih temperatur. Če le tem ni izpostavljeno po naravni poti, si lahko pomagamo tako, da seme damo za nekaj dni v hladilnik ali v zamrzovalnik. PA POJEJMO ... Vloženo rdečo peso Čeprav so nam temno rdeči, gomoljev, 1 liter vode, 3 deci- z vrelo mešanico vode, kisa, zdravi in hranilni gomolji rde- litre vinskega kisa, 1 žlico soli soli in sladkorja ter še kratek če pese na voljo skoraj celo le- in 1 žlico sladkorja. Očiščene čas kuhamo. Nato z vročo to, lahko del pridelka tudi vlo- gomolje v večjem loncu sku- vsebino do roba napolnimo žimo in shranimo v hladnem hamo do mehkega (15 do 20 temeljito očiščene kozarce, jih prostoru za udobnejšo uporabo minut). Ko ovoj gomolja na dobro zapremo in postavimo v hladnejših dneh. dotik odstopi, je pesa kuhana, na glavo, da se počasi ohladijo, Za vlaganje potrebujemo: Olupljeno in na tanke rezine preden napolnimo shrambe z 3 kilograme srednje velikih narezano rdečo peso zalijemo domačo ozimnico. Vrtnarimo (33) Drnulje lahko uživamo :. a sveže, posušene, vlo- P žene v kompotu, kisu K- ali slanici, kuhane v čaju, predelane v mar-meladi in sokovih, na-|-Uj močene v žganju... ^ Da bomo zdravi kot dren... Miha in Vera Zakošek z dušo in srcem negujeta kraljestvo rumenega drena in spoštljivo skrbita za ta pozabljeni naravni zaklad. Ekološka kmetija Zakošek. V Lesičnem v Kozjanskem parku leži 3,5 ha velika ekološka kmetija Zakošek, ki se spogleduje z zibelko drnulj-Pilštanjem. Ponosna lastnika urejene kmetije, Miha in Veronika Zakošek, s pridnimi rokami, neusahljivim virom dobre volje in pozitivne energije ter kozjansko trdoživostjo obdelujeta vinograd z več kot 2.000 trsi, skrbita za sadovnjak z jablanami, hmškami, češnjami, marelicami, breskvami, slivami, orehi ..., na njivah pridelata ogromno različnih vrst zelenjave in nekaj žita ter z dušo in srcem negujeta kraljestvo rumenega drena, tj. grmov oziroma manjših dreves, ki obrodijo zdravilne rdeče plodove, drnulje. Večino pridelkov, pridelanih po ekoloških načelih kmetovanja, tudi predelata v končne izdelke, ki so kupcem na voljo na domu, po predhodnem naročilu (Lesično 69 c) in ob sobotah na ekološki tržnici v Celju. »Dren daje človeku moč« V Sloveniji v naravi uspevata mmeni in rdeči dren. Rumeni dren cveti zgodaj spomladi (še preden se olista) s čudovitimi rumenimi cvetovi, iz katerih se do poznega poletja razvijejo užitni plodovi živahne rdeče barve, ki so svojevrstnega prijetnega sladko kiselkastega okusa in vsestransko uporabni, to so drnulje. Rdeči dren ima rdečkasto obarvane poganjke, njegovi plodovi pa so črni, drobni in neužitni. Zdravilne učinke drena je cenila že sv. Hildegarda, ki je zapisala, da »dren daje človeku moč, saj čisti in krepi šibek in tudi zdrav želodec in koristi zdravju«. Drnulje so že od nekdaj zelo cenjene kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Pomagajo nam v boju proti virusom in prehladnim obolenjem, so naravni razkuže-valec grla in dihalnih poti ter so učinkovito pomagalo pri driski in podobnih nevšečnostih s prebavili. Drenove snovi preprečujejo sklerozo, normalizirajo krvni pritisk in izboljšujejo prehodnost krvnih žil. Recept za drnulovec Drnulovec je prijeten aperitiv s sadnim žganjem, ki ga pripravimo tako, da v steklenico menjaje naložimo plast zrelih drnulj in plast sladkorja (podobno kot borovnice) ter pustimo stati na soncu toliko časa, da sadeži spustijo sok. Nato vsebino prelijemo s sadnim žganjem in pustimo v temnem in hladnem prostoru zoreti dalj časa - s časom liker pridobiva na kakovosti. ZDRAVILNA SKRINJICA Navadni rman Je skromna, široko razširjena, lahko dostopna in izjemno koristna, do meter visoka samonikla znanka z naših sončnih travnikov, njivskih robov, pašnikov in poti, ki se lahko pohvali z izjemno bogato zgodovino zdravljenja najrazličnejših (notranjih in zunanjih) tegob, predvsem ženskih. Škorocelj, kot mu ponekod pravijo, režemo v času cvetenja, tj. od poletja do jeseni, in ga uporabimo svežega ali posušenega. Navadni rman (Achillea millefolium) prepoznamo po močnih, razvejanih, temno zelenih pernatih steblih in širokih cvetnih glavicah, sestavljenih iz številnih majhnih belih ali rožnatih cvetov, ki so kot ustvarjene za rezanje. Na lep sončen dan odrežemo približno 30 centimetrov dolgo cvetočo zel, ki jo posušimo na zračnem senčnem mestu, tako da cvetovi ohranijo lepo barvo (in ne počrnijo). Skoraj nemogoče je v nekaj besedah opisati blagodejnost in učinkovitost te ene najstarejših, v ljudski medicini s pridom uporabljenih rastlin. Že v starih časih so rman uporabljali za celjenje ran, hitro zaustavitev krvavitev in blaženje vnetij. Danes je cenjen predvsem pri prehladnih obolenjih, nespečnosti, spodbujanju delovanja sečil in krvnega obtoka, želodčnih in črevesnih motnjah, kot pomoč pri urejanju ženskih menstruacijskih težav (blaži bolečine, pomoč pri belem toku,...) itd. Rman je dobrodejen tudi na vrtu, saj ugodno vpliva na rast in odpornost sosednjih rastlin, izboljšuje kvaliteto prsti, odganja nekatere škodljivce, se uporablja pri pripravi zeliščnega spodbujevalca za pospeševanje razkrajanja kompostnega kupa, je sestavina raznih pripravkov proti različnim glivičnim in bakterijskim boleznim, privablja koristne žuželke. Kot okrasna trajnica, ki dobro prenaša sonce in sušo, pa tudi polepša naše vrtno okolje. Za pripravo rmanovega zeliščnega čaja uporabimo 1 čajno žličko posušenega zelišča, katero prelijemo z 2 del kropa, pustimo stati 5 minut in po požirkih popijemo 2 do 4 skodelice na dan. »Zaradi vsega tega rmana ženskam ni mogoče dovolj toplo priporočati in prihranjenih bi bilo mnogo skrbi, slabega počutja in neugodja, če bi pogosteje uporabljale to naravno zdravilo, ki ima tako zdravilno moč in obenem ne učinkuje prav nič dražeče!«je pred leti zapisal Richard VVillfort, avstrijski biolog in cenjen poznavalec zdravljenja z zelišči. Zdaj je čas, da se odpravimo v naravo in naberemo mladih zdravilnih rmanovih cvetov ter jih posušimo za čaj, s katerim si bomo lahko lajšali prihajajoči čas grip in prehladov. Na tržnici Za vlaganje so najboljše | tiste ku marice, ki so velike kot prsti Poletna zelenjava in zelišča za hladne dni Sezonska ponudba zelenjave. Avgustovsko soboto, na dan Marijinega vnebovzetja, ko smo obiskali osrednjo tržnico v Šentjurju, so lahko kupci na stojnicah poleg klasične ponudbe pekovskih izdelkov, sokov, kisov, olj in kruha izbirali tudi med pestro ponudbo domače sezonske zelenjave. » Piše: Bojana Jevšenak Kumarice za vlaganje Tržni prostor je s poletno ponudbo majhnih, svežih in čvrstih kumaric za vlaganje zapolnil Jože iz Vrtnarstva Gradišnik iz Gorice pri Slivnici. Ker je bila letina pri njih kljub urejenemu namakalnemu sistemu povprečna in pridelek nekoliko manjši od pričakovanega, je povpraševanje bistveno presegalo ponudbo, zaradi česar niso mogli izpolniti vseh naročil kupcev. Posušen šetraj, janež in gozdne borovnice Šetraj in janež sta znani aromatični začimbnici z naših tradicionalnih kmečkih vrtov. Janež poznamo po janeževih upognjencih, šetraj pa po tem, da nas varuje pred slabo prebavo, zato ga dodajamo jedem iz stročnic. Marta Tovornik, prodajalka s tržnice, s šetrajem začini kislo in druge juhe, golaže, različne omake in podobne jedi. Tako kot šetraj seji tudi janež vsako leto zaseje sam, zato ji svežega in suhega nikoli ne zmanjka. Sonce letošnjega poletja je bilo dovolj močno, da je Marta z njegovo pomočjo lahko posušila tudi gozdne borovnice, ki so tako ohranile božansko aromo in okus. Kako shranimo zelenjavo z domačega vrta »Iz zelenjave, ki mi pozno poleti ostane na vrtu, med drugim naredim tudi vloženo fižolovo solato. Vedno jo delam po istem receptu, ker nam odgovarja okus in ker porabim veliko različne zelenjave z vrta,« nam pojasni prijazna ponudnica z osrednje šentjurske tržnice, Ana Gajšek, ter nam zaupa svoj dolgoletni preverjeni recept. Tržnica Šentjur Lidl trgovine Kumarice za vlaganje 1,5 ni ponudbe Čebula 1 1,79 (bio) Jabolčni kis (1) 2,00(1,51) 0,53(1 I) Paradižnik 1,5 1,39 do 1,98 Doma pridelana, na soncu posušena in pravilno shranjena zelišča, začimbe in dišavnice še dolgo časa ohranijo pristno aromo in enkraten okus. Na tržnici Šentjur v poletnih mesecih sveže, raznovrstne, sezonske, domače zelenjave nikoli ne zmanjka. Recept za vloženo fižolovo solato Za pripravo potrebujemo: 6 kilogramov fižola (luščenega ali v stročju), 3 kilograme paprike, 2 kilograma zrelega paradižnika, 3 decilitre kisa, 4 decilitre olja, 10 srednje velikih čebul, 6 jedilnih žlic soli, 5 jedilnih žlic sladkorja, 1 liter vode in cel poper. Na olju praženi čebuli najprej dodamo na kocke narezano papriko in sol ter na kratko pražimo, nato dodamo še na kocke narezan paradižnik. Po približno 40 minutnem praženju dodamo mešanico kisa, olja, vode in popra, na kratko kuhamo in na koncu dodamo še v slanem kropu kuhan in odcejen fižol. Vse skupaj še prevremo, nato z vročo maso napolnimo kozarce, jih zapremo in počasi ohladimo. Dober tek! Podarite bližnjim solzo sreče in dober občutek! Nedeljske radijske voščilnice na Radiu Rogla. Nedeljska voščilnica na Radiu Rogla (besedilo in pesem) SAMO 9evrov. Vse se lahko dogovorite tudi v Šentjurju! Pričakujemo vas na uredništvu Šentjurskih novic (Poslovni center Selič). Več informacij tudi po telefonu: 03 620 02 53 ali na www.radiorogla.si » Strani ureja BOGDAN RAHTEN »Odnosi v ekipi so bili zelo dobri, delovali smo kot eno, zato tudi uspeh ni izostal.« Rok Cvetko, kadetski rokometni reprezentant Bto: KOŠARKA Peklenski jadranski štart KK Tajfun. Šentjurska košarkarska zgodba se bo kmalu nadaljevala in to precej drugačna kot doslej. Klub bo sodeloval na dveh mednarodnih frontah, kar prinaša precej sprememb, ki jih bo treba 'prebaviti' v najkrajšem času. » Piše: Bogdan Rahten Po približno ducatu pripravljalnih tekem bo prva prava preizkušnja superpokalna tekma s pokalnimi zmagovalci iz Novega mesta. Srečanje bo gostil novi prvoligaš iz Škofje Loke, in sicer v soboto, 26. septembra, ob 17.30. Peklenski jadranski štart Začetek tekmovanja v ligi AB A bo podoben končnici, ko si tekme sledijo ekspresno, a z razliko, da bo precej več potovanj in s tem manj počitka. V prvih devetih dneh bo namreč kar pet tekem. Prvo srečanje bo v celjskem Golovcu, ki bo do marca, do domače lige za prvaka, veljal za drugi dom. Prvi nasprotnik bo predvidoma 2. oktobra DEJSTVA Nič več zastonjkarjev V klubu intenzivno pripravljajo predprodajo, ki bo zvestim in hitrim navijačem vstopnice še nekoliko bolj približala. Stavili bodo na koncept, da podarjanja vstopnic ne bo, saj se v razvitih okoljih podpora klubom pokaže z lastno udeležbo. V pripravi so tudi artikli s klubskim znakom, ki ne bodo dostopni samo preko spleta, ampak tudi v novi pisarni na Mestnem trgu 2. Okrepitve: Jacob Parker, Aleksandar Ponjavic, Sandi Čebular in Tomaž Bolčina. t.i. kvalifikant. Po odstopu makedonskega Kumanovega in hrvaškega Šibenika sta v konkurenci zaenkrat še hercegovski Široki Brijeg in črnogorska Sutjeska. Sledi gostovanje pri Giboni, nova tekma s Krko, gostovanje pri Crveni zvezdi in domača tekma z Budučnostjo iz Podgorice. Datumi tekem niso dokončni, saj jih vodstvo lige sporoča okoli 10 dni pred tekmo, vse pa je odvisno od TV prenosov. V Fibi tudi z 'eksoti' V tekmovanju evropske košarkarske organizacije F1BA Europe Cup bodo Šentjurčani najprej igrali s češkimi prvaki Nymburkom (28. 10.), ki veljajo za zelo kvalitetno zasedbo, danskimi Bakken Bears in novo irsko ekipo Hibernio, nekakšno tamkajšnjo reprezentanco. Mnogi menijo, da bi se Tajfun lahko uvrstil v drugo fazo tekmovanja. ROKOMET ______________________ Cvetko srebrn na svetovnem prvenstvu Po zlatu na predlanskih evropskih igrah mladih za nastope v mladinski reprezentanci do 21 let, in lanskih olimpijskih igrah mladih je generacija ki jo čaka evropsko prvenstvo na Danskem. Po slovenskih kadetov, katere član je Uidi Šentjurčan lanskem prvencu pri članih RK Celje Pivovarna Rok Cvetko, dosegla še en vrhunski rezultat. Laško in osvojitvi pokalne lovorike in naslova Na svetovnem prvenstvu kadetov do 19 let so državnih prvakov bo prihodnjo sezono igral kot osvojili srebrno medaljo. V finalu je bila boljša posojeni igralec, in sicer pri ptujski Dravi, članici Francija. Cvetko je v mskem oziroma sibirskem 1. B lige. Jekaterinburgu, kjer fantje niso imeli na razpo- Dodajmo še, da imamo v naših krajih tudi us-lago najboljše 'košte', imel težave s poškodbo pešno rokometašico. Klara Hrovatič je vratarka in je igral manj, kot bi sicer. V finalu je dosegel celjskega kolektiva in je bila po izbom portala en zadetek. Rokomet.net izbrana za tretjo najboljšo igralko Mladi rokometaš bo v prihodnje kandidiral lanskega prvenstva. NA KRATKO__________ STRELSTVO: Zmagovalec poprijel še za meh Strelski klub Loka pri Žusmu je še v juliju gostil tekmo z malokalibrsko puško. Najbolj natančen je bil Simon Jagodič, pred Urbanom in Branetom Gradišnikom. Zmagovalec je med 20 udeleženci na koncu z igranjem na harmoniko poskrbel za prijetno vzdušje. KOLESARSTVO: Krajnc najhitrejši Gregor Krajnc. Foto prijavim.se Po enomesečnem poletnem premoru seje nadaljevala gorskokolesarska tekmovalna sezona. Gregorju Krajncu je počitek del, saj seje na tekmi slovenskega pokala na Črnem Vrhu kot član kamniškega Calcit Bike Teama veselil absolutne zmage, kakor tudi prvega mesta med mlajšimi člani. ATLETIKA: Na višinskih pripravah V času enega od vročinskih valov so se člani Atletskega kluba Asfalt Kovač na drugi del sezone pripravljali na Kopah. Med njimi je bila tudi mladinka Mojca Centrih, ki smo jo prejšnji mesec pomotoma preimenovali, škrat pa seje poigral tudi s klubskim nazivom. Za pomoto se opravičujemo. TENIS: Uspešni mladi Pri Teniškem klubu Šentjur se lahko pohvalijo tudi z delom z mladimi tenisači. Na junijskem odprtem prvenstvu Celja do 14 let sta se na glavni turnir 32 igralcev uvrstila Niko Spolenak in Klemen Tašner, Žiga Kovačič pa se je uvrstil med 8 najboljših. Avgusta sta na močnem turnirju Klemen in Žiga prišla do glavnega turnirja. Slednji je zablestel v hercegovskem Mostarju, ko je prišel med 16 najboljših. Vsi trije vihtijo loparje tudi v konkurenci do 16 let. Žiga je na ljubljanskem turnirju prišel med 16, Klemen pa med 32. Pri dekletih je Tajda Zalokar osvojila že dva turnirja do 11 let, kakor tudi turnirja do 12 let, vendar v kategoriji B. Trener vseh tenisačev je Tadej Kind. Foto Slavko Kolar (36) Šport Znani nogometaši so člani TOP 5: Robert Koren, Valter Birsa, Etien Velikonja, Benjamin Verbič,... Za dobro osnovo za športno udejstvovanje TOP 5. Športno društvo s tem imenom iz Šentjurja je razmeroma sveža organizacija, saj je bilo ustanovljeno predlanskega novembra. Posvečajo se razvoju treh športnih panog: gimnastike, atletike in nogometa. » Piše: Bogdan Rahten Morda je komu izbor nenavaden, vendar za tem stojijo utemeljeni razlogi. Gimnastika je temeljni šport, ki vsebuje elemente moči, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja, eksplozivnosti in hitrosti, s čimer je osnova vsem ostalim športom. Atletiko tako ali tako imenujejo kraljico športa, pomen besede pa izhaja iz starogrškega izraza za borbo oziroma tekmovanje. S piljenjem osnovnih gibalnih sposobnosti se zmanjšuje možnost poškodb in izboljša poraba energije. Prezgodnja specializacija škodi Dandanes večino mladih z vpisom v športna društva usmerjajo v določeno panogo, ob tem pa so večkrat zanemarjene ravno osnove. Prezgodnja specializacija pogosto kasneje ne prinese želenih rezultatov, poleg tega pa prihaja do zasičenosti, večja je možnost poškodb itd. Vse to so razlogi, na katerih temelji usmeritev dejavnosti športnega društva Top 5, ki želi mladim omogočiti dobre osnove za ukvarjanje z vrhunskim športom. Predvsem bi radi vzgojili nogometaše, svoje ekipe pa trenutno nimajo v načrtu. Od 'profičev' do najmlajših Najprej so se sicer ukvarjali s profesionalnimi športniki, s katerimi je delal ustanovitelj in predsednik društva Brane Ži- Brane Žibert pri delu z najmlajšimi. Foto Amadej Rataj bert, nekdaj žogobrcar ljubljanske Olimpije, ki mu pomaga Amadej Rataj. Za gimnastiko sta zadolžena Peter Glavač, nekdanji jugoslovanski prvak v tem športu. Pri atletskem delu pomaga nekdanji atlet Primož Pangerl. Lani so delali s 25 otroki, tako z dečki kot z deklicami, starosti pet in šest let. Delujejo na treh lokacijah v Šentjurju, in sicer v dvorani v industrijski coni Bohor, na poligonu v Jakobu, vadba pa je organizirana tudi v vvellnesu Aspara. V prihodnosti bi radi dejavnost razširili tudi zunaj občine. Prav tako se želijo povezovati z drugimi društvi. Z novim šolskim letom zainteresirane vabijo k vpisu vadb. Dejavnosti društva so predstavljene na spletnem mestu www.top-5.si. Dejavnosti se odvijajo tudi v podeželskem okolju na prostem. Foto Amadej Rataj ŠENTJURČANI PRAVIJO Šentjurski učenci fotografirajo iz vesolja študij naravoslovja,« ugotavlja naš sogovornik. Naravoslovje. Učenje naravoslovja iz učbenikov je skoraj preteklost, strokovnjaki poudarjajo pomen ponotranjenih izkušenj iz eksperimentov. » Piše: Metka Pirc Šentjurski šolarji na OŠ Franja Malgaja so edini slovenski učenci, ki lahko fotografirajo Zemljo sami, in to iz vesolja, z mednarodne vesoljske postaje. To izvajajo v šolski računalniški učilnici s pomočjo spletnega mesta astrofizike na univerzi v Kaliforniji. »Dobro je treba naštudirati celo vrsto tehničnih omejitev, preden izvedemo fotografijo. To nam pošljejo v dveh dneh,« razlaga profesor geografije in računalništva ter magister prostorskega planiranja Jure Radišek, ki je novost tik pred začetkom šolskega leta predstavil kolegom na konferenci učiteljev naravoslovnih predmetov v Laškem. Učenci avtorji vesoljskih fotografij NASA omogoči dostop do aparata le tri- ali štirikrat na leto in Tudi učitelji so doživeli planetarium. to je tudi edini javnosti dostopen instrument na vesoljski postaji. Kot pojasni Radišek, pridobljene fotografije uporabljajo pri pouku za analizo površja. Po njegovem mnenju je ravno takšen osebni pristop na področju naravoslovja za učence najpomembnejši. »Če učenec naredi fotografijo Zemljinega površja in se sam podpiše pod njo, je torej avtor fotografije iz vesolja. To mu ostane v spominu za vse življenje. Naravoslovja se je treba učiti v naravi, preko eksperimentov, na doživetjih in podoživljanju eksperimentov. Suhoparni podatki iz učbenika so preteklost, ponotranjena izkušnja pa je tako močna, da se marsikdo odloči naprej za Dinamični pouk Konferenco so pripravili sodelavci Zavoda za šolstvo RS v Laškem, poleg učiteljev naše regije pa so gostili okoli 550 njihovih kolegov z vseh koncev države. Razpravljali so ravno o novih trendih pri poučevanju naravoslovja. Vodja programskega odbora konference, Saša Kregar, z Zavoda za šolstvo, pa pojasni, da naši učenci na področju naravoslovne pismenosti dosegajo dobre rezultate. »Učenci imajo radi dinamični pouk, eksperimentiranje. Učitelj pa je tisti, ki mora vedeti, kako organizirati takšen pouk, da bodo učenci odnesli znanje, pridobili veščine in gradili naravoslovno pismenost znotraj eksperimentalnega dela,« doda. r Ste že potovali z letalom? Poletje mnogi izkoristijo za potovanja. Nekatere predsednike šentjurskih krajevnih skupnosti smo povprašali, ali so že potovali z letalom. » Spraševal: Tomaž Pritekelj Miran Frece, predsednik KS Grobelno: Z letalom še nisem potoval. Bi si pa v prihodnje to želel. Ni me strah višine, saj se včasih zapeljem tudi z motornim zmajem. Damjan Maček, predsednik KS Prevorje: Z letalom še nisem potoval. Sem pa v šoli rezervnih častnikov bil v zraku z vojaškim helikopterjem. Prav tako tudi z motornim zmajem. Višine se ne bojim, rad je pa tudi nimam. Franc Arzenak, predsednik KS Dolga Gora: Z letalom sem potoval par deset let nazaj in sicer v Podgorico v sklopu vojaškega služenja. Višine se ne bojim, vendar ne potujem veliko. Naša dežela je dovolj lepa. ___l KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO w ugodnejše obrestne mere Mali oglasi ŠENTJURSKE novice (3)03 620 0252 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prašiče, težke od 60 do 180 kg, hranjene z domačo hrano, prodam, prav tako prodam ječmen in koruzo. Kupcu opravim brezplačen prevoz. Telefon 041 542 325 ali 02 793 66 61. Jagenjčke za zakol prodam. Telefon 041 919 161. Mlade breje svinje ter odojke, težke od 25 do 30 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodani. Telefon 031 629 082. Telico simentalko, brejo 4 mesece, lahko tudi brejo kravo, prodam. Telefon 031 538 994. Nepremičnine V centru Šentjurja prodam zazidljive parcele. Telefon 041 976 834. Prodam vzorno obnovljeno (2014) garsonjero v Konjicah, 24 m2 + 4 m2 kleti (obnovljena z materiali iz višjega cenovnega razreda, El urejena. Cena 33.900 € ali po dogovoru. Telefon 070 727 430, 031 663 969. Opremljeno 1,5-sobno stanovanje, velikosti 45 m2, v Žičah, energetski razred D, oddam. Telefon 031 406 123 ali 051 350 549. Trisobno opremljeno stanovanje v Slovenskih Konjicah oddam. Telefon 041 654 338. Prodam telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Telefon 031 870 171. Prodam 5 let staro pašno kravo z dvomesečnim teličkom. Telefon 041 422 411. Prodam prašiče, težke od 25 kg, možen prevoz. Telefon 041 656 078. Prodam jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo, ekološka reja. Telefon 040 394 510. Kupim krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 555 049. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. V bližini Zbelovega oddam manjšo kmetijo. Hiša ima tri sobe in gospodarsko poslopje. Telefon 041 227 031. Stanovanje v Zrečah, pritličje, 62 m2, takoj vseljivo, možna uporaba vrta 2x2,5x7, prodam. Cena 62.000 €. Telefon 031 303 624 ali 041 982 260. Hišo v Zrečah, bivalne površine 120 m2, zemljišče 712 m2, prodani. Telefon 041 982 260. 2-sobno stanovanje v Mariboru oddam, primerno tudi za študente. Telefon 041 316 424, 041 669 357. V središču Rogaške Slatine prodam stanovanje, 55 m2. Telefon 041 614 847. V Rogaški Slatini oddam 3-sobno stanovanje, 92 m2, s posebnim vhodom in nekaj opreme. Telefon 041 822 107. Prodam ali oddam za daljši čas obnovljeno 1-sobno stanovanje v Hofmanovi ulici 3, Rogatec. Telefon 041 467 744. V najem oddam 2,5-sobno opremljeno stanovanje, 86 m2, s parkirnim mestom, mirna lokacija v Rogaški Slatini. Telefon 041 669 273. V Rogatcu oddam v najem 2-sobno in dve 1-sobni stanovanji. Telefon 031 251 502. V najem oddam 2-sobno kompletno opremljeno stanovanje v Zrečah, Cesta na Roglo (pri hotelu). Telefon 051 673 131. Vozila, deli Moped Tomos (kolibri), 4 prestave, letnik 1971, vozen, prodam. Telefon 031 866 962. Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo. Telefon 070 833 767. Kupim vozilo. Lahko poškodovano, v okvari ali v kakršnem koli stanju. Gotovina takoj. Telefon 070 623 266 Stroji, naprave Pan-žago, srednje velikosti, kolesa premer 70 cm, prodam. Telefon 031 426 782 ali 031 288 310. Stiskalnico za grozdje Unior 200 1, mlin za grozdje - pecljalnik, 400-1itrsko leseno kad, dve cisterni za kurilno olje, 2000 1, prodam. Telefon 030 935 247. Prodani stiskalnico za grozdje Unior, 250-litrska, zelo dobro ohranjena. Telefon 040 550 893. Prodani mlin za sadje z elektromotorjem. Telefon 040 610 830. Kupim traktor ali delovni stroj. Telefon 031 374 578. Kupim traktor (lahko IMT, Deutz, Zetor, Ursus, Univerzal, Štore) in traktorske priključke. Telefon 031 851 485. Delo Iščem razna dela, pomoč starejšim. Sem zanesljiva. Telefon 040 581 412. Iščem delo: poučevanje nemščine. Telefon 041 385 105, Slovenska Bistrica. Imate elektro izobrazbo in bi odšli na delo v tujino? Podjetje Bagerkom išče elektromonterje za takojšnje delo v Nemčiji. Bagerkom, Montaže in gradbena mehanizacija, Justinek Matej s.p., Ptujska cesta 84, 2331 Pragersko. Telefon 041 919 045. www. bagerkom.si Razno Mešano belo vino in rumeni muškat prodam. Telefon 040 789 779. Domač neškropljen slovenski česen prodam. Cena 7 €/kg. Telefon 041 829 526. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Več silažnih bal prve in druge košnje prodam. Telefon 041 647 824. Silažno koruzo (75 arov njiva) v Konjiški vasi prodam. Telefon 031 383 713. Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2015. /tA urednistvo(a)sentjurskenovice.si ■t : ■ ■: 'v ' 'V 24 m suhih bukovih drv, ugodno prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 031 383 713. Koruzo za silažo, 1.20 ha, in suhe kocke otave prodam. Telefon 040 698 375. Hruške viljamovke, za vlaganje, in suhomesnate izdelke (bunke, salame) prodam. Telefon 03 5763 338, 051 692 530. Luščeno koruzo, krmni krompir in slamo v okroglih balah, možna dostava, prodam. Telefon 041 663 137. 1 ha koruze v Gabrovljah prodam. Telefon 03 5753 975. Prodam roto sod za kis, 50 I, 2 komada, in garažna vrata, 205x225. Telefon 03 581 54 92. Kupim mlado jalovo kravo za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodani metrska drva. Telefon 040 727 779. Prodam belo in rdeče mešano vino. Prodam tudi slivovko. Telefon 041 573117 in 031 706 411. Brezplačno odpeljem belo tehniko in akustiko. Telefon 070 306 904. Prodam mlin za grozdje, pecljalnik z elektromotorjem. Telefon 041 656 078. Silažno koruzo na njivi v okolici Slovenskih Konjic prodam. Telefon 031 366 537. 2 ha koruze na njivi za silažo ali zrnje prodani. Telefon 02 81 81 991, 041 590 403, Slovenska Bistrica. V Slovenskih Konjicah prodam zelo pitno suho, polsuho vino. Cena 1 €/l. Telefon 031 538 994. Bukova drva, metrska, klaftra 200 C, prodam. Telefon 040 992 930. Lesene zaboje - primerne za krompir prodam. Telefon 041 215 449. Okrasne ciprese za živo mejo, velikosti 90-100 cm, prodam. Telefon 03 5763 258. Suha mešana drva, razrezana na 33 cm, prodam. Možen prevoz. Telefon 051 728 055. 1,3 ha silažne koruze v okolici Slovenskih Konjic prodam. Telefon 041 569 261. Prodam tehtnico Libela, 500 kg, dobro ohranjena. Telefon 041 656 078. Prodani vino, mešano belo in sauvignon. Telefon 070 563 780. Prodam vhodna hrastova vrata, lepo ohranjena. Telefon 040 185 331. Ugodno prodam vrhunska bela vina, sort renski rizling, chardonnay, laški rizling in mešano belo. Telefon 031 444 864. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Prodam metrska suha bukova drva, možnost dostave. Telefon 031 887 447. Prodani kvalitetna suha bukova drva in suho seno v balah, Podsreda. Telefon 041 613 954. 4,5 ha koruze za silažo v kraju Vrhloga pri Slovenski Bistrici prodam. Telefon 041 856 826. Belo, rdeče grozdje, cca 1000 kg, sorte: muškat, rizling, žametna črnina, prodam. Cena 0,40 €/kg. Telefon 041 822 002. Silažno koruzo v okolici Loč prodam. Telefon 040 707 980. Prodam starinsko sobo (enojna postelja, omara in nočna omarica), staro med 60 in 70 let, dobro ohranjeno. Cena 150 €. Telefon 041 903 741. Prodam garažna vrata 205x225. Telefon 03 5815 492 Bodoči mamici podarim stajico in otroško posteljico. Telefon 03 819 07 61. Prodam 3,5 ha koruze za silažo ali zrnje, okolica Rogaške Slatine. Telefon 031 205 865. Iščem zvezo 69-letni premožen, vitalen vdovec, ljubitelj športa, morja, prireditev in potovanj, višje, skladne postave, si želi starost preživeti s privlačno gospo do 65 let.Telefon 031 505 495. Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje pri resnih, trajnih, poštenih razmerjih po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj iz vse države. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, PREBOLD. Telefon 031 505 495 ali 031 836 378. Moj mojster PREDELAVA SADJA Kmetija Brečko, Bukovlje 28, Stranice Nudimo usluge predelave sadja: mletje, stiskanje, filtriranje, pasteriziranje in polnjenje v različno embalažo. Kontakt 031 866 542 ali domacija.brecko@gmail.com. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s. p. Izdelava, montaža in popravilo. Rolete alu in pvc, vsi modeli, rolo garažna vrata 55 mm, 78 mm, ža- luzije notranje in zunanje, zavese lamelne, panelne, resaste, roloji zatemnitveni in dekorativni, ko-mamiki fiksni, drsni, rolo, vrata, pliseji, tende, PVC obloga. Hin-covec 15,3250 Rogaška Slatina. Telefon 03 819 1570, faks 03 819 1571, GSM 041 639 538, e-pošta roletepovalej@volja.net. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pon-grac 3, Griže Nerjaveči dimniki. Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Montaža kovinskih izdelkov. Kontakt 041 736 160,03 571 80 80. J4C JL -'s-. - Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 Imate več talentov kot si mislite! ZABAVEN PRISTOP. LASTEN IZBOR PESMI, INDIVIDUALNE URE, KONKURENČNA ŠOLNINA, STAROST NI OMEJENA, PRIPRAVE NA TEKMOVANJA SLOVENSKE KONJICE, ROGAŠKA SLATINA, ŠMARJE PRI JELŠAH, LOČE DIATONIČNA HARMONIKA. KLAVIRSKA HARMONIKA, KLAVIATURE, KLAVIR, KITARA, ELEKTRIČNA KITARA, BAS KITARA, KONTRABAS, BOBNI ČE PO ENEM MESECU NE BOSTE ZADOVOLJNI, VAM VRNEMO ŠOLNINO. več Informacij na: 031 309 056 info@diatonica.si www.glasDena-sola.diatonica.si Prosti čas center Rogaška Slatina +386 31 755 132 info@juno.si ) MOČEN ODSEV ROŽEVINA CERKVENA NABIRKA JADRANSKI OTOK OBMEJNI DRŽAVNI ORGAN AVTOR: MARJAN ZORJAN ŠIITSKA MILICA V LIBANONU PRISTANIŠČE V ITALIJI ORIEN- TALSKO RIŽEVO ŽGANJE ŠPORTNI REKVIZIT SLIKAR JOŽE HORVAT SENČNIK PRI SVETILKI PLEMENITI KOSTANJI POKRAJINA V ŠPANIJI HRVAŠKA POKRA- JINA POLDRAG KAMEN PLETENA KOŠARA Z DVEMA ROČAJ EMA IVO HVALICA NAŠA ZAHODNA LISTNATO DREVO LETNI GOZDNI POSEK NIKOLA KAREV RIMLJANSKI HIŠNI BOG GRŠKI OTOK ODEBELJENI DEL EDO TORKAR NAPRAVA ZA TRKANJE BIBLIJSKO IME ZA SIRIJO Z MEZO- POTAMIJO POSODA ZA PEKO ŽIVAL Z LOVKAMI NAPRAVA, KI OMOGOČA TEKANJE IZRAELSKI PARLA- MENT CIRILSKA ČRKA HRANILNE SNOVI RASTLINA ZA PIKANTNO SOLATO KRMNA RASTLINA DELOVNO PODROČJE POKRAJINA TERANA KAREL ERBEN EMU T VESLAČ TUL ŠOLOHOVA TIHA REKA TUJE ŽENSKO IME EVA SRŠEN DUŠEVNE MOTNJE PRED SMRTJO TELUR TKANINA ZA ŠOTORE BORIŠČE V CIRKUSU PRITOK ANGARE V SIBIRIJI Pravilna rešitev avgustovske križanke je 'CAVI LIPO'. Srečni nagrajenec avgustovske številke je: Aljoša Lah, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Inštitut za zdravje in lepoto, d.o.o., vam bomo poslali po pošti. Pokrovitelj nove nagradne križanke je JUNO center, Rogaška Slatina. Nagrajenec bo prejel 20-minutno 'teaser' vožnjo z Ninebot vozilom. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 25. septembra 2015 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. SEPTEMBER Nagradno geslo: Ime in priimek: _ Naslov:______ E-pošta: ____ Nagradna križanka Kuhamo z VAMI Recept SEPTEMBRA Žličniki kot priloga Sestavine za 2 osebi: • 6-7 žlic moke • 1 jajce • sol • žlička masla • žlička kisle smetane Priprava: 1. korak: Iz moke, jajca, masla, kisle smetane in ščepca soli zamešamo testo. Z metlico ga stepamo toliko časa, da j e brez grudic. Testo mora biti zelo gosto, če je preveč tekoče, dodamo še malo moke, če pa je preveč gosto, da bi ga lahko mešali, pa malo kisle smetane. Če želimo bolj zdrave žličnike, uporabimo čičerikino, proseno, pirino ali kakšno drugo moko, lahko uporabimo npr. pol ene in pol druge moke. 2. korak: Pristavimo lonec vode, ki smo jo solili s pol žličke soli. Ko voda zavre, vanjo zakuhamo žličnike, te oblikujemo z navlaženo žlico, s katero zajemamo koščke testa in jih nežno spuščamo v krop. 3. korak: Žličnike kuhamo pet minut, nato pa jih s pe-novko poberemo iz vode. Žličnike lahko uporabimo kot dodatno sestavino v zelenjavni juhi, mesni obari ali pa kot prilogo k mesnim jedem, v tem primeru jih pred serviranjem še malo popečemo na maslu. Za lepši dan (2) MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Tokrat na vsak način nadaljujete po svoje, čeprav to ni najboljši način, da dosežete kaj več. Še enkrat je mogoče, da se boste prehitro razjezili, ker menite, daje vse povsem samoumevno. BIK (22.4.-20.5.) Pri uradnih opravkih premislite, kaj boste podpisovali, ali pa če se pripravljate na potovanje. Želite si, da se draga oseba končno odloči in da končno pozabita na stare zamere. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Z denarjem boste izredno spretni. Zaupali vam bodo tudi nekaj novih nalog, pri katerih se boste dobro odrezali. Samozavestni ste, to se bo odražalo tudi v nekaterih pomembnih odločitvah. RAK (22.6.-22.7.) Situacija se bo nekoliko poslabšala, zlasti na čustvenem področju. Ugajalo vam bo mirno vzdušje in odhod na mesto, kjer bi se lahko povsem sprostili, daleč od znanih obrazov. LEV (23.7.-23.8.) Čaka vas veliko obveznosti, čeprav še vedno iščete izgovore in bi radi odpotovali. Končno se boste spomnili načina in možnosti, da bi zadeli dve muhi na en mah, zadovoljni boste! DEVICA (24.8.-23.9.) Nekdo se bo potrudil okoli vas, vendar še ni jasno, ali si vi to resnično želite. Potrebujete le še nekaj časa, da se odločite za najboljšo rešitev, saj je jasno, da pritiskov ne prenesete. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Iskani boste in deležni podpore. Odleglo vam bo, posebno glede denarnih težav. Naleteli boste na nekaj ugodnih priložnosti za nakupe in dojeli, kako bi lahko prenovili svoj priljubljeni kotiček. ŠKORPIJON (24.10,22.11.) Tako v službi kot z drago osebo boste preveč popustljivi. Potem pa iščete pomoč ali pa morate čakati na novo priložnost. Bodite samozavestnejši, saj le tako ne bo več nesporazumov. STRELEC (23.11,21.12.) Imate nekaj več opravkov, kot ste načrtovali. Vse boste naredili z nasmehom, pravzaprav evforično, saj se vam na čustvenem področju obeta prav tako teden, kot si ga želite. KOZOROG (22.12.-20.1.) Ne usmerjajte se le na eno in isto, sicer se boste spet znašli v slepi ulici. Situacija zahteva širši pogled, posebno če je pred vami še nekaj zahtevnega in predvsem neodložljivega. VODNAR (21.1.-19.2.) Zanimiv konec tedna se obeta, še zlasti, če nameravate odpotovati ali je čas za spremembo navad. Pričakujte klic, ki vas ne bo pustil ravnodušne. Kar hitro se boste podali v akcijo! RIBI (20.2,20.3.) Prehitro razkrivate svoje namene. Ne morete se upreti, zato se odzivate hitreje kot po navadi. Tudi v službi se preveč prepuščate vplivu in presoji oseb, ki ne vedo nič več, kot veste vi. i V šentjurskem Zgornjem trgu je bilo pred i leti kar 14 gostiln. In iz tega trga se je razvilo mesto, ki ga danes imenujemo Šentjur. Ali lahko iz tega sklepamo, da gostilne po-i zitivno vplivajo na nataliteto? i Živimo v informacijski dobi, kjer lahko i vse opravite od doma. Na dom je možno naročiti hrano. Od doma lahko sedaj poleg plačevanja položnic tudi urejate i razne vloge, dopise in predloge. In tudi 1 Šentjurske novice lahko prejmete na dom. i Ksi. Šentjurski osnovnošolci so edini slovenski i učenci, ki lahko delajo selfije z vesolja. Bojda se je znan Šentjurčan pričkal z i ženo, ker naj bi kupil napačni palični i mešalnik. Na koncu sta sklenila kompromis - on je priznal, da se je motil, ona pa i seje z njim strinjala. ! Ob nedelovanju klime se je občinstvo na i Toševem nastopu v polni dvorani počutilo 1 zelo poletno. | i V času bega možganov smo srečni, da na 1 Šentjurskem beležimo vsaj priseljevanje. Šentjursko se je namreč izkazalo kot i izjemno zanimivo okolje za individualne 1 gradnje in nov dom mladih družin. i Ponosni smo na šentjurske košarkarje, ki bodo sedaj zaigrali tudi izven Slovenije. , Nekoliko grenak priokus pa daje dejstvo, da i bodo domače tekme igrali v gosteh. Pozdrav Iz Nekoč Danes NEKOČ IN DANES noffce Kalobje leta 1913. Lastnik slike je Martin Čater. (42) Smeh Mlade voznice so v avtošoli nekaj preskočile, Čehi pa tudi. Foto Bogdan Rahten Mlada muca sama za mizo v znani šentjurski kavarni. Foto Tomaž Pritekeij VICI NAŠIH BRALCEV _______________ Kletka Blondinke Zakaj blondinke shranjujejo super- Zakaj blondinka naliva vodo v ra-ge na dvorišču v kletkah ? čunalnik? Ker na njih piše Puma. Ker želi surfati po internetu. Matej iz Šentjurja Miha iz Gorice pri Slivnici Kokoš Kokoš gre čez cesto in zbije jo tovornjak. Perje kar frči naokoli, a kokoš preživi. Ko se pobere, je veselo zakokodaka: „ Končno en dober petelin!“ Mihaela iz Grobelnega ® Gasilska Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kjer gasilci preživljajo dežurstvo. Nasmehne se, počasi stopi do avtomata za kavo, premišljuje, katero bi izbral, jo počasi srka. Kolegi gasilci ga opazujejo in se sprašujejo, kaj naj to pomeni. Poveljnik pa z mirnim glasom: "Ajde fantje, prav počasi se zmigajte, davčni urad gori." Silva iz Loke pri Žusmu Sumljiv odgovor Tajnica po telefonu pokliče direktorja: "Gospod direktor, prišla sta dva možakarja. Vprašala bi vas rada o skrivnosti uspeha naše tovarne. " Direktor vpraša: "Sta novinarja ali s policije?" Sašo z Lipovca © Tašča na obisku "Dobrodošla!"pozdravi Lojze svojo taščo na vhodnih vratih. "Koliko časa boste pa ostali pri nas?" "Dokler vama ne bom šla na živce," odgovori tašča. Lojze začudeno: "A samo tako na kratko ste se oglasili?" Franc z Brezja ob Slomu © © Kriminalist Kriminalist pride h kmetu, da bi preiskal njegovo posest. Kmet mu pravi, da lahko vse pregleda, razen tistega nasada tam. Kriminalist mu pokaže značko in pravi: "Vidiš to značko? S to značko lahko počnem karkoli in ti ne moreš nič narediti za to!" Čez nekaj minut se kriminalist začne dreti, ko beži pred razjarjenim bikom. Kmet odvrže orodje, steče k ograji in zavpije: "Potegnite ven značko! Pokažite mu značko!" Sanja iz Šentjurja Zamuda v službo Človek teče za avtobusom in vpije: "Počakajte, prosim! Zamudil bom v službo!" Potniki začnejo vpiti šoferju: "Počakajte ga, vendar." Šofer: "Ne smem se ustavljati sredi ceste." Potniki: "Oh, pa dajte no! Človek bo zamudil v službo." Šofer vendar le ustavi in pobere potnika. Ta stopi na avtobus, si oddahne, potegne iz žepa izkaznico in pravi: "Karte na pregled!" Janez iz Bukovja pri Slivnici Osel Mujo se sprehaja z oslom na vrvici. Mimo pride Haso: "Kam greš s to opico?" Mujo mu odvrne: "To je osel, teslo!" Haso mirno nazaj: "Tebe pa ni nihče nič vprašal." Mojca iz Šentjurja © Napaka Mož rešuje križanko, žena ga opazuje čez ramo. Čez nekaj časa se namrgodi in ga opozori: "Tukaj si se pa zmotil, veš. Največji tič ni 'moj', ampak 'noj'." Nejc s Kamenega © Učenjaka Dva nekdanja sošolca, ekonomist in pravnik, se po več letih zopet srečata. Ekonomist pravi: "Pomisli, kaj se mi je zgodilo. Žena se mi je izneverila, pa še s črncem po vrhu. Kaj naj storim?" Pravnik mu svetuje: "Na sodišče pojdi, saj imaš vse črno na belem." Nika s Planine Ženske in nogomet Mož pridrvi iz službe in vpraša ženo: "Se je že začel nogomet?" Žena: "Ja pred nekaj minutami." Mož: "In ? Je že padel kakšen gol?" Žena: "Ne, oba še stojita." Marjan iz Šentjurja © Ekolog Janezek skoči očetu ob vrnitvi s službenega potovanja v objem in pravi: "Veš, očka, potem ko si odšel na službeno potovanje, je mamo obiskal ekolog." Oče: "Ja kako pa veš, da je bil ekolog?" Janezek: "Ko je prišel, je mamo vprašal, če je zrak čist." Nadja iz Dramelj Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. to™«« Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 6. oktobra 2015. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Tomaž Pritekeij, Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Mojca Šanca, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopisje vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ZAVOD EKSENA NUDI IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU ODNOSOV PO LASTNO RAZVITEM ZNANJU - TEORIJI VREDNOST NEUSPEHA Z METODOLOGIJO ČIŠČENJA VREDNOT (TVN Z MČV). T: 041 777 631 E: info@eksena.si ZAVOD EKSENA i„ TEORIJA VREDNOST NEUSPEHA "Vse, kar si človek želi, pa če se tega zaveda ali ne, pa naj je to majhen otrok, najstnik, odrasel - uspešen v tem svetu ali neuspešen - je, da bi ljubil in bil ljubljen." (Temeljna postavka knjige Vrednost neuspeha) V Šentjurju so na Zavodu Eksena pred kratkim obeležili Skozi svojstveno metodo (Metodologija čiščenja že 13. obletnico prve javne predstavitve njihovega vrednot) daje posamezniku rezultate, ki se v prvi vrsti avtorskega znanja - Teorije Vrednost neuspeha z odražajo v strpnih odnosih, ki vsebujejo sprejemanje, Metodologijo čiščenja vrednot, ki je zapisano tudi v knjigi spoštovanje, razumevanje in sočutje. To mu daje Ga. Eda Bezenšek je skozi lastne težke situacije potrdila delovanje TVN z MČV: "V svojem življenju sem preizkusila vsak stavek, ki je zapisan v knjigi Vrednost neuspeha, če drži ali ne drži." OBUPA, DEBELOSTI, PODHRANJENOSTI / >IN ODVISNOSTI!« C-; ^ r^At pred TVN z MČV S TVN Z r . mi »Če si le postaven, to samo po sebi še nič ne pomeni, dokler nisi tudi spoštljiv, sočuten in ljubeč človek!!!« 1 z m! V Ksenija Bezenšek VREDNOST NEUSPEHA ■r KLJUČ DO REŠITVE f p na videz nerešljivih situacij VEČ KOT 30-LETNI razvoj programov NOV PRISTOP, * 1 ki se temeljno razlikuje od ostalih PROGRAMI ZAVODA EKSENA INDIVIDUALNI PRISTOP Stranka, ki se odloči za individualni pristop, ima individualno uro in je namenjena samo njemu. Na individualnem pogovoru spoznava ©TVN z MČV skozi svoje življenjske situacije in se uči povezovanja teorije v svoje življenje na zanj popolnoma uporaben in praktičen način. Skozi pogovor dobi vso spoštovanje in razumevanje, ne glede na situacijo, v kateri se v življenju nahaja. DELAVNICA POGLABLJANJA TEORIJE VREDNOST NEUSPEHA Osnova delavnice je prepoznati lasten odnos do sebe in do svoje okolice skozi vrednotenje po Teoriji Vrednost neuspeha. Tu se v prvi vrsti uči prevzemanja odgovornosti za situacije v svojem življenju po Metodologiji čiščenja vrednot. Posledica uporabe ©TVN z MČV je več lastne vrednosti, svobode in odgovornosti. DELAVNICA PARTNERSKEGA ODNOSA Delavnica partnerskega odnosa je poglabljanje v partnerski odnos, skozi katerega partnerja prihajata do ljubezni in spoštovanja do sebe in drug do drugega. DELAVNICA ODNOSA OTROK-STARŠ-OTROK Je najbolj temeljna delavnica, saj je posvečena Vrednost neuspeha. Ta podaja razlago človeških odnosov (odnos do sebe, odnos do drugih, odnos do družbe, odnos do življenja) skozi inovativno teorijo delovanja vrednot. Njihova teorija namreč izhaja iz novo razvite teze, da so človekove vrednote temeljni vzrok za osebne stiske, težke situacije v življenju in destruktivne odnose, ki jih tekom življenja doživlja vsak izmed nas, saj vrednotenje povzroča nespoštovanje, nesprejetje in diskriminacijo. Ga. Eda Bezenšek, strokovna direktorica izobraževalnih programov na Zavodu Eksena, nam je razložila, da Teorija Vrednost neuspeha zaradi razkritja, kako delujejo vrednote in vrednotenje sebe in drugih, poda človeku odgovor na vsako njegovo zastavljeno vprašanje, zakaj se mu nekaj dogaja, zakaj ima odnose, ki ne funkcionirajo, zakaj določenih ljudi ne prenese, zakaj se mu ponavljajo v življenju iste situacije, zakaj ne more imeti ali doseči tistega, kar najbolj hoče... možnost, da pride do lastnega uspeha, višje kakovosti življenja z razvojem njegovih notranjih potencialov. Teorija Vrednost neuspeha postavlja tudi tezo, da samo prevzemanje odgovornosti za lastno življenje in za lastne občutke, prinaša osebno svobodo in soodgovornost do sveta, v katerem živimo, še dodaja dr. Nejc Jelen, znanstveni raziskovalec na Zavodu Eksena. Dr. Jelen vabi vse, ki si želijo izboljšati kakovost svojega življenja, da jih obiščejo, še posebej pa vabi k vpisu v njihove delavnice, ki se bodo pričele s septembrom. »Če človek spozna samo to, da ima pravico do ljubezni, četudi ni idealen in v vsem najboljši, da ima pravico do nepopolnosti in da ima pravico do tega, da je takšen, kot je, potem lahko postane takšen, kot bi rad bil.« našemu temeljnemu odnosu. Bistvo te delavnice je poglabljanje in ozaveščanje našega temeljnega odnosa, to je odnosa med otrokom in staršem oziroma med staršem in otrokom, ter skozi to DELAVNICA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE Osnova programa je delo z otrokom ali mladostnikom na način, ki temelji na sprejemanju in razumevanju in ne na kaznovanju. • DELAVNICA ZAVEDANJA VREDNOSTI FIZIČNEGA TELESA Namenjena je vsem, ki si želite priti do sprejetja fizičnega telesa in do sprejetja sebe in drugih v fizični obliki ter s tem tudi do rezultata v fizičnem prihajanje do spoštovanja do naših staršev in naših otrok. (Osnovno sporočilo knjige Vrednost neuspeha) navzven. ADSapOSft IP®KKU3®m MtMKKKg [FOtMdODŠfiT MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,»5 KUR/KG PANIRANI SV. ZREZKI Z ALI BREZ BUČNIH SEMEN 3 EUR/6 KOM r; - telečje mesnate kosti, junečjemesnate EOSTI TER GOVEJA OBRANA REBRA SAMO 1,96 EUR/KG PREKAJENE SVINJSKE MESNATE KOSTI SAMO 0,98 EUR/KG PEČENA MESNA SLANINA SEDAJ 40% CENEJE k SAMO 3,9Q€/ jm - -' v v p ~ —ii SV. REBRA : 4 BREZ KOŽE ^ SAMO 3,1)8 EUR/KG CAJNA KLOBASA SAMO 2,00 EUR/KOM NA LETOŠNJI AGRI JF. PREJELA ZLATO MEDALJO ZA KAKOVOST r i www.fingust.si CELJE, CESTA NA OSTROŽNO 22, Tel.: 03/49-27-130 SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19, 02/84 3 I 290 KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. J www.gostisce-bohorc.com Oos^nprenoa,^ tič," Bohorč " tife