"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialističue Zveze - . glasilo - -prosvetne matice j. s. z. JT. — NO. 1531. - chicago. ill., 13. januarja < j«nu«ry 13), 1937. • < • IHiblhihnd Weeltly at 2301 S. UwmJule Ave. LETO—VOL. XXXII, PROGLAS EKSEKUTIVE JSZ NAŠEMU DELAVSTVU industrialne unije in naša politična akcija Posebne naloge naših klubov, kulturnih in podpornih društev Prosvetne matice Važnost krajevnih konferenc.—Delo članov JSZ v drugih organizacijah. — Agitacija za ha s tisk Slovenski in drugi jugoslovanski delavci v Zed. državah i imamo poleg splošnih svoje posebne probleme, kakor jih imajo delavci \seh drugih narodnosti v tej deželi. Vsi ti posebni problemi pa so v glavnem kulturnega značaja in vprašanje boja za obstanek naših prosvetnih in drugih organizacij ter časopisov. Ekonomska in politična vprašanja pa so skupna — to je — za vse delovno ljudstvo te dežele enako važna, neglede na narodnostno pripadnost. Izkoriščevalci ne poznajo mej med deželami, ne med delavci različnih narodnosti, ne med narodi. Slovenskega delavca izrabljajo prav tako, kakor domačina belokožca in zamorca, Angleža, Poljaka, Nemca ali kogar si bodi, ki je dovolj zdrav za garanje in donašanje dobičkov. Profit je delodajalcem glavni in edini motiv. Prav radi tega so interesi delavcev v borbi zoper izkoriščanje ne samo mednarodnega značaja, ampak tudi vsepovsod temeljno enaki. PREDSEDNIŠKE VOLITVE L. 1936 IN NJIH NAUK V znamenju boja razrednih interesov so se vršile tudi prošle predsedniške volitve, vzlic temu, da sta si stale nasproti dve kapitalistični stranki druga proti drugi. Socialisti smo delavce svarili, da lepe obljube in milozvočni govori po radiu, ne glede, kako polni so lepih obetanj, ne bodo odpravili vzrokov, radi katerih je milijone delavcev v pomanjkanju, in vsi pa v večni negotovosti v borbi za preživljanje. Lahko je eni kapitalistična stranka pripravljena nuditi delavcem več drobtin kakor druga, ampak temelj socialnih krivic ostane, ne glede, katera je na krmilu. Problem brezposelnosti je nerešen. Stotisoče družin — dobrih družin —- se uničuje ..radi nje. Vse dosedanje metode so le sredstvo, da se jih ohrani pri življenju — drugega nič. Vzlic še neraz velja vi jenim socialnim zakonom, kot je npr. Wagnerjeva postava, s katero je kongres menil regulirati odri o ša je med delavci in delodajalci v korist prvih, vidimo, da je razredni boj — kakorkoli je ta označba borbe zoprna bodisi industrialcem, bankirjem, ravnateljem in birokraciji v strokovnih unijah, danes v tej deželi razplamten bolj kot kdajkoli v prošlih par desetletjih. PREOBRAT V UNIJSKEM GIBANJU Delavstvo v velikih industrijah se je več kot naveličalo čakanja pomoči s strani strokovnih unij, pa se je raditega radevolje odzvalo kampanji odbora za industrialno organizacijo, katera stremi združiti delavce v masnih obratih v industrialno unijo, neglede na stroke. Eksekutiva J. S. Z., ki je nastopila svoj termin po prošlem zboru JSZ in bila izvoljena na splošnem glasovanju članstva, izjavlja, da je stoodstotno na strani akcije za organiziranje delavcev v industrialne unije. Enako stališče so zastopale prejšnje eksekutive, toda ker ni bilo sličnih akcij, vsaj ne v tolikšni meri, kakor danes, je bila taktika JSZ v tem pogledu zgolj le teoretične, oziroma vzgojne veljave. Danes pa je situacija drugačna, ker se je ameriško delavstvo v masah zavzelo za industrialno obliko unij. Naša dolžnost je, da smo v tej akciji aktivni in da širimo med članstvom unij socialistične ideje. Le unije z močno socialistično ideologijo imajo jamstvo za uspevanje. Ako te ni, postanejo posest male skupine birokratov, ki razpolagajo z njimi po svoji mili volji največ sebi v korist. ZA UNIJSKO GIBANJE V sedanji kampanji za organiziranje delavcev v avtni, jeklarski in v drugih masnih industrijah, nudi eksekutiva JSZ, in je pripravljena nuditi, vse mogoče sodelovanje, bodisi s pomočjo svojega glasila, članov in klubov JSZ ter somišljenikov sirom dežele. . Naš smoter je izboljšavanje življenskih razmer delovnega ljudstva. Toda izkoriščevalci niao voljni dati prostovoljno niti malenkostnih koncesij, zato delavcem ne preostaja drugega kakor da se za svoje koristi borie na ekonomskem in političnem polju. Zaradi nezadostne organiziranosti posebno na političnem polju se morajo spuščati v težavne, dostikrat v dolgotrajne stavkovne boje, in šele pod temi pritiski so ra pripravljeni nuditi po dragih izkušnjah koncesije te celo "več" kar zahtevate, bi lahko dosegli brez organizacije ! Prvo in drugo je dokaz, da je unija delavcem več nego samo potrebna. Kajti če jim ne bi bila, bi se korporacije ne Borba delavcev v avtni industriji l v dolgotrajne I v • m • • • ## # skušnja v akciji za organiziranje milijonov "nepoklicnih delavcev99 prizadevata^ z vsemi mogočimi sredstvi, da jih v kali zaduš?, Ameriška Delavska Federacija s svojimi "zvestimi" unijami v jako kla- korumpirajo, ali pa v slučajih stavk uničijo z brutalno silo. V sedanjih industrialnih bojih in v vseh bodočih bo nudila J. S. Z. s pomočjo svojega članstva in somišljenikov vso mogoča pomoč in sodelovanje, kajti boj unij je i naša borba. DELAVSKA POLITIČNA AKCIJA J. S. Z. ostane, kakor doslej, zvesta bojevnica za socialistični program in socialistična načela — in to s stališča današnjih razmer in bojevnih potreb za zmagovanje delovnega ljudstva. Sodeluje in bo sodelovala s socialistično stranko v smislu sklepoxj>rošlega zbora JSZ, ki se je vršil meseca julija 1936 v Chicagu^v^ Mi smo naklonjeni ideji za zgraditev skupne delavske stranke, ne glede, kako se bi imenovala, toda če jo bodo usta- verni vlogi. — Kapitalistično časopisje polno zavijanj Organizirati delavce, ali voditi stavko v tako kompliciranem indiiHtrialnem omrežju, kot ga kontrolira General Motors korporacija, ni niti z daleč lahka naloga. General Motors je perfektna organizacija. V njenem imenu govorita samo dva glavna ravnatelja, ki sta glavarja nad več kot sto tisoč delavci v njuni službi. Jeklar- pise in pošiljajo družbenemu vodstvu in celo Kooseveltu izjave proti — uniji! Zahtevajo, da naj ohrat obnovi, ker so pripravljeni delati pod njenimi pogoji. V masnih obratih, kot je avtni, v katerih unije v velikem obsegu Ae niso nikoli imeli, je delavce težko naglo-ma vzgojiti zanjo. V kampanjah. kot je sedanja, pristopa- navijali elementi, ki bi ji dali zgolj delavsko ime, ne pa pro-l^ tPlWt' ^^ trgovsk i jo v trumah in nato zahtevajo grama, ki se bi temeljito razlikoval od programa kapitalističnih VT™.' VSP okalne zveze in- takoisnio akcijo, čestokrat no .s—L ________S-I--•____. , .. . dustrialcev, Henrv Ford. ban- v novih unijah tudi odborniki strank, tedaj bomo zoper tako gibanje. Delavstvo ima pridobiti na političnem polju le, ako se izreče proti taktiki oportunistič-nih politikov in si osvoji program, temelječ na socialističnih načelih. V gibanju za neodvisno delavsko politično akcijo naše delavstvo lahko veliko stori, ker ima za seboj v tem delu dolgoletne skušnje in organizacijo. Ako se gibanje za zgraditev velike farmarske-delavske ™™<*<*U0 organiziranje de- stranke pojavi bodisi leto. ali v bližnji bodočnosti, se mu bodo laVfeV V "niJO flVtn,h .d*,aVC®>'-poleg' dobro mislečega delavstva pridružili tudi številni. Ameriška avtna industrija oportunisti vseh vrst, kakor se v tej deželi pridružijo vsakemu Je Zae^ jeklarskim trustom lijah kirji, politični veljaki, Hodniki | brez zadostnih skušenj in vs- itd. so jima pripravljeni nuditi vse mogoče sodelovanje. Najboljše plačani "delavci" v njuni službi so špijoni, provoka-torji in drugi, ki so najeti, da gibanju, ki nagloma zraste. Naloga in dolžnost socialističnih ^,vna braniteljica "amer ške-jdilo da SQ v tej situaciji pl delavcev v tem slučaju bo, d. bodo vse take tipe delavcem I. naČelž\ delavnice, predstavili v pravi luči in jih izolirali, predno bi mogli škodo- i}™*™** ^kor so do- vati. Prav radi tega pa so močne socialistične postojanke po- ^ P^vali jeklarski magntf- trebne, ne samo v stranki, ampak še posebno med delavci po- tU ampak. Xu?! fnj®ni d°1bfkl f sameznih narodnosti. , ogromni in bi lahko plačevala svoje delavce boljše in jim nu-KLUBI J. S. Z. Idila več gotovosti. Ali motiv ji je le profit in Se več profita za njene delničarje, med katerimi je tudi sodnik Black, ki je izdal famozno "sodno" prepoved. da ubije stavko v kali. Ali v unijskem uradu imajo tudi ljudi, ki znajo misliti, in ti so itfkali in dognali, da poseduje sodnk Black za nad $200,000 vrednosti delnic General Motors korporacije. To mu dona-ša dividende. Iz raznih kongresnih preiskav je znano, da so dajale kompanije governer-jem, županom, nolicijskim šefom, kongresnikom. senatorjem, šerifom in sodnikom "pre-zente" v obliki delnic. Petdeset tsoč, stotisoč dolarjev in več vrednosti v delnicah so dale družbe v posameznih sluča- led tega v stavki slabi strategi. Klini) vsemu temu je unija avtnih delavcev v sporu z General Motors korporacijo demonstrirala veliko večjo silo, kot pa je bila družba in javnost v splošnem pripravljena pričakovati. Kakor nalašč pa se je dogo- ani- Naši klubi so v tem oziru storili že ogromno delo. Naloge pred njimi pa so enako velike in težavne. Zmagovali jih bodo, * v ta namen moramo pridobiti v pomoč sedanjim novih članov, kajti dela je za sedanje veliko preveč. Somišljenikom, ki se zavedajo važnosti, ki jo imajo na polju raznih aktivnosti klubi I. S. Z., ki ičemo: Pristopite vanje! Kjer klubov J. S. Z. še ni, »ih ustanovite! To je sicer delo in pomeni stroške in požrtvovalnost, toda brez teh svojstev je uspešno delavsko gibanje nemogoče. Upoštevajmo to resnico vsi in se uprimo, da bo naš pokret dobil zamah, ki mu pripada. NASE DELO NA PROSVETNEM POLJU Ena naših največjih nalog med našim ljudstvom je delo aa prosvetnem polju. Ako ga ne bomo vršili v idejno deUv-kem smislu mi, ga ne bo nihče drugi namesto nas.Ovire so sko-roda nepremagljive, a so vendar premostljive povsod, kjer je dovolj velika skupina zavednih delavcev, ki so pripravljeni negovati naše aktivnosti i v tem oziru. Potrebujemo več kulturnih orireditev v delavskem duhu; več in boljših delavskih pevskih zborov; več predavanj; več čitalnic; več razumevanja za pro-letarsko kulturo! Sodrugi in sodružice, vsi smo pozvani, da Izvršimo kolikor največ mogoče i na tem polju našega udej-stvovanja. KONFERENCE KLUBOV JSZ IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE Krajevne centrale, katerim pripadajo klubi JSZ, podporna društva, kulturne enote, slovenski domovi in druge skupine, ki so včlanjene v Provetni matici, nudijo najboljšo priliko za uspešno delo na prosvetnem polju in tudi v drugih akcijah v korist delovnega ljudstva. Apeliramo na klube in društva, da zgrade v teh konferenčnih enotah organizacije, ki bodo v stanju storiti veliko več kot pa le obdržavati sestanke od časa flo časa. NASE PUBLIKACIJE Vsako gibanje se mora za svoje razglašanje in za širjenje svojih idej opirati predvsem na svoje časopise. J. S. Z. in Pro- (Nadaljevanje na 3. strani.) le vmes strokovne organizacije, med njimi unija električar-jev, unija mašinistov, unija zidarjev, unija instalatorjev cevi in par drugih. V njih imenu je John P. Frey, ki je eden nasprotnikov kampanie za industrialno organizacijo sporočil vodstvu General Motors, da se ne sme pogajati z industrialno unijo avtnih delavcev v zadevah, ki pripadajo unijam imenovanih strok. Vloga, ki so jo započele, ne pomeni v bistvu nič drugega kakor propagan- kampanji za organiziranje "navadnih" delavcev. Zastopniki vlade, michigan-ski governer Murphy, župani in šerifi v stavkovnih okrajih, tudi nastopajo z vso mogočo opreznostjo, da se ne zamerijo mogočni kompaniji. Delavci niso še trdno organizirani, nimajo svojega Časopisja in politično so še vedno v demokratski in deloma v republikanski stranki, pa se politični veljaki nič ne boje,'da se bi njim zamerili. Tudi ako se jim — do prihodnjih volitev jih bodo že kako premotili, da* bodo zopet glasovali za kandidate, kakršne podpirajo v demokratski in v republikanski stranki ravnatelji General Motors korporacije. Boj avtnih delavcev v sedanjem sporu je zgodovinske važnosti, kajti od njegovega izida je veliko odvisno, kako bodo izšli bodoči boji industrialnih unij, pred vsem borba, ki se pripravlja v jeklarski industriji. Naloga in dolžnost vseh zavednih delavcev je, da so na fronti in da s svojimi argumenti grade med tovariši navdušenje za unijo in razumevanje težav, ki jih ima v tej borbi. S takimi delavci je veliko ložje izvojevati zmago, kot pa z onimi, ki zagore, kakor slama in se nato pogreznejo v staro brezbrižnost, zabavljanje in da za ^kebanje in sabotažo v 1 malodušnost. II o I m pa«*if izeni John Havnes Holmes je eden že drugega "kakor da se bore najalovitejših ameriških pacifi- s silo." Tudi v mnogih drugih slučajih je Debs rabil v boju za socialno pravičnost popolnoma drugačen jezik kakor pacifisti. stov. On nasprotuje pošiljanju prostovoljcev v Španijo, neglede kateri strani, dasi so njegove simpatije z lojalisti. On smatra, da ie bil tudi po- kojni I)ebs pacifist. Njegovo iih takim ljudem, ki so voli-j mnenje je pravilno le v toliko, vali bodisi na sprejem zako- da je bil Debs odločen na- nov in ordinanc v korst družb, ali pomagali ugonobiti stavke, ali pa dali kake druge koncesije in pomoč. Unija avtnih delavcev (Un't-ed Automobile Workers of A-merica) se je v teh okolščinah zapletla z General Motors korporacijo v jako težaven boj. Delavnice družbe so raztresene v mnogih državah. V enih so se delavci organizirali in je unija med njimi močna. V drugih kontrolirajo delavce kom-panijski demagogi, ki jih združujejo, zbirajo med njimi pod- sprotnik vojne, ni pa bil pacifist v razrednem boju. Ko so premogarje v Arkansasu napadali nasilneži, da jih stro v stavki, jih je Debs 1, 1914 pozival, da se naj oborože s puškami in si nabavijo krogel j, kajti proti nasiljam jim ne ka- Akcijo newyorskih socialistov za ustanovitev Debsove brigade se lahko kritizira in grajal jo je tudi glavni urad soc. stranke, ne zato, ker so jo ustanovili, ampak radi tega, ker jo je začela newyorška stranka na svojo roko. Ampak delavskemu gibanju in španskim lojalistom niso storili s tem nikake škode. Nova židovska sekcija soc. stranke V lanskem razkolu se je židovska federacija ločila od socialistične stranke in se pr družila social-demokratski federaciji. Velik odstotek njenega članstva pa je ostal zvest soc. stranki. Ustanovili so si nove klube in na svoji prvi konferenci v začetku tega meseca so jih združili pod imenom "Židovska sekcija ameriške socialistične stranke'*. Manj za dobrine življenja, zato da je več za topove Baker ima dobre čase Vsled zahtev municijske industrije ima ameriški baker spet tako izhoren trg, da se rudniške družbe kar smejejo vsled velikih prilik za dobičke. Tekma v oboroževanju ni bila v mirnem času še nikdar večja kakor je danes. Za ja-čanje vojne sile so države po svetu potrošile lani približno trikrat več kakor pa v oboroževalni tekmi leta 1014, ko so drle vojni enako nasproti kakor drve danes. Te podatke poroča po statistiki, ki je izšla v Berlinu, ameriški časnikar Wallace R. Deuel. Vsa prometna pota se grade s stališča strategične vrednosti j v slučaju vojne. Marsikaka Železnica je bila zgrajena zgolj ali pa edino s tega stališča. Vso industrijo se organizira z vidika, da se jo lahko preko noči vpreže v vojne namene. Tudi poljedelstvo se bolj in bolj pod pritiskom vlad prila-goduje temu pravilu. Vse dežele se pripravljajo »seveda samo na obrambo. Nekje se bo nekega dne užgalo, kakor se je leta 1914, in tedaj se bodo pričele "braniti". Kaj čaka v novi vojni civilno prebivalstvo, vidimo v napadih na Madrid, kjer kose bombe in strupeni plini iz aeroplanov vse od kraja. Ogromni izdatki za militarizem so obubožali delavske in kmečke plasti prebivalstva liko, da postaja pomanjkanje čezdalje rreje,1rt"ŽITnT"več pomanjkanje, ampak beda. "Za vašo svobodo in obrambo je boljše, da izdamo več za topove in manj za maslo," je rekel Nemcem Hitlerjev minster Goering. In res kupuje ljudstvo vsega manj kakor nekoč, poroča o-menjeni časnikar iz nemškega glavnega mesta. Kupuj? manj masla, manj mesa, manj obuval, manj zdravil, manj kruha in manj drugih potrebščin ne samo v Nemčiji, ampak povsod v Evropi, Aziji in drugje, kjer žre državne dohodke oborože-Ivanje in nalaga nove in nove davke. Vlade hranijo tudi na jšplauj.u-'Wtva tstnr;—da 1 je več za letala, vojne ladje in | topove. Dežele blazne v pripravah, da pokončajo druga drugo, a si ne morejo pomagati, ker imajo opraviti z dvema diktatorjema, ki imata nad državo jn ljudstvom absolutno moč; kakršne ni imel v takem obsegu še noben vladar. Vse ljudstvo sta organizirala v vojne namene. Oba poveličujeta vojno. Oba z njo neprestano pretita in začela jo bosta kjer in kadar se bo njima zazdelo. Vodita jo v miniaturi v Španiji. Eden je imel svojo privatno roparsko vojno v Afriki. Drugi se pripravlja za osvojitev kolonij. Svetovni mir je smrtno nevarno bolan. Vsak trenutek lahko izdihne. DOHODKI LJUDI KI DELAVCEM ODREKAJO PRAVICO DO UNIJE Sodnik K dir ar d l). Hlačk v Michiganu, ki jp izdal nedavno drastično sodno prepoved proti aktivnostim uniie avtnih delavcet\ poseduje 3*665 delnic General Motors korporacije, ki so vredne po sedanji ceni nad dve sto tisoč dolarjev. Bertha li. Hlačk na istem naslovu jih ima HO. Ali je sodnik Black na svoji plači toliko prihranil, da je lahko vložil par sto tisoč dolarjev v delnice? Ali pa mit jih je družba morda podarila, kar se često-krat tlogaja? Dejstvo je, da je sorlnik Black svojo avtoriteto v boju za uničene untfc~7trabil in izdal odlok. kakršnega so želeli ravnatelji omenjene korporacije. IS jen predsednik Alfred P. Sloan Jr. ima blizu S400.000 plače na leto in podpredsednik Hm. S. hnudsen $325*000. Njuna glavna naloga je preprečiti organiziranje avtnih delavcev v unijo in prisegata, da je ne bosta priznala pod nobenim pogojem. Am/nik če bodo delavci vztrajni in složni, se bodo mogotci pri General Motors morali premisliti. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Idaja Jug oalovan»ka Dalanb Tiskovna Drvika, Ckicafo, 1U. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zadinjanih driavah ta calo lato $8.00» ta nol laC: Ii .p; aa čatrt leta flvOO. Inozemstvo: sa calo leto $3.50} ta pol lata $2.00. Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu najposnaja do pondaljka popoldna ta priobčitev v številki tekočega tod"- proletarec Pafcliahod avery Wadnesday by tha YugoaIav Workmen'a Publithing Co., Inc. Eataibliakad 1006. Editor.......:........................Frank Zaits. Butineat Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Butineat Manager.............John Ral: Jr. SUBSCRJPTION RATES: United States: Ose Year $3.00; Six Months $1.75; Three Montht $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec S301 S. Uvvnd.le Ave. CHICAGO, ILL. T.l.phoB.1 ROCKWELL 2M4. Ameriška nevtralnost v španskem konfliktu koristi fašizmu Novemu ameriškemu kongresu se je silno mudilo sprejeti resolucijo za nevtralnost Zed. držav v civilni vojni v Španiji, zato, da je ustavil iz amerifekih luk odvajanje municije in letal španskim lojalistom. Resolucija prepoveduje pošiljanje vojnih potrebščin v Španijo bodisi rz ameriških luk, preko Mehike ali na kakršen koii drugi način, španska vhida je kupila tu za blizu $10,000,000 aeroplanov in municije, toda odšla je samo ena ladja s tem blagom, predno je bila resolucija podpisana. Ostalega ne sme odpeljati. Fašiste v Španiji zalagata z orožjem in vsem vojnim materialom Nemčija in Italija. Associated Press poroča iz Berlina v depeši z dne 9. januarja, da so naciji potrošili v podpiranju rebelov v Španiji $180,000,000. V Španiji je v faš etični armadi od 15,000 do 25,000 nemških "prostovoljcev" z vuo mogočo vojno opremo. Nove nemške čete še vedno prihajajo. Mussolini ima v Španiji tisoče vojakov. Nemčija in Italija smeta kupovati municijo v Zed. državah in jo pošiljati potem fašistom v Španijo, ako hočeta, ker nista "uradno" zapletena v vojno. Prej so lojalisti dobivali precej potrebščin za svojo armado iz Mehike. Zdaj je tudi ta pomoč odpravljena, ker Mehika potrebnega blaga sama ne producira. Njena municijska industrija je neznatna. Veliko potrebščin dobivajo lojalisti iz Francije, toda jih morajo preko francoske meje utihotapljati, ker je Francija strogo nevtralna. Istotako Anglija. Vlada v Londonu je že pred tedni prepovedala angleškim družibam prodajati municijo komurkoli v Španiji. Rusija pomaga lojalistom. ali tudi njena pomoč ni odprta. Fašisti na drugi strani pa imajo odprto pomoč Portugalske, Nemčije in Italije. V svojem govoru pred kongresom prošli teden je predsednik Roosevelt slavil demokracijo in zagotavljal, da demokratične dežele lahko prospevajo in rešujejo kakršnekoli probleme z demokratičnimi metodami. Poudarjal je, da se mora demokracija uveljaviti pred svetom, a istočasno je urgiral kongres, naj sprejme ko hitro mogoče resolucijo za nevtralnost v Španiji. To je kongres storil še isto popoldne. Edgar Ansel Mowrer je naslednji dan brzojavil iz Pariza, da je storil predsednik Roosevelt demokraciji slabo uslugo, kajti on in njegov kongres sta onemogočila ameriško pomoč ustavni španski vladi, ki se bori za obvarovanje demokracije. Izgleda, da je edino stremljenje demokratičnih dežel z ozirom na Španijo prizadevanje, da ne store ničesar, s čemer bi se zamerile Mussoliniju in Hitlerju. Popuščajo jima toliko, da s tem ogražajo svoje lastne interese. V Parizu in Londonu se bodo s časoma morda zdramili, da je demokratična Španija s socialistično vlado zanju in njune vnanje pozicije (kolonije) boljša, kakor pa fašistična Španija, ki bi postala Hitlerjeva kolonija. Če se to zgodi, bo konec francoske-angleške premoči na Sredozemskem morju in na afriškem kontinentu, kajti Hitlerjev tretji rajh bi Španijo, njen Moroko in otoke porabil za svoje najvarnejše strategične točke v imperialističnem prodiranju, če že noče pomagati španskim lojalistom ameriška vlada, bi jim morala vsaj francoska in angleška, ker bi s tem varovale le koristi svojih dežel. Ampak bojita se Hitlerja. Kapitalizem vseh držav pa se boji — socialistične Španije! Tudi duhovščina na Češkem v ofenzivi proti "komunizmu" Katoliška duhovščina na čehoslovaSkem je izdala na vse katoličane v republiki poziv, da naj pomagajo v boju cerkve proti "komunizmu", ki je nevaren vsemu svetu in krščanstvu ter njegovi civilizaciji posebej. Svoj apel so poslali v objavo tudi češkim in slovaškim katoliškim listom v Zed. državah in drugod v inozemstvu. Apel na katoličane sta podpisala dva kardinala in vsi škofje ter nad-škofje na češkem. čehoslovaka je v zavezništvu z Rusijo, da se v slučaju nemškega napada skupno branita. Nova sovjetska ustava jamči avobodo verstva v vseh krajih prostrane USSR. Komunistične stranke v drugih deželah flirtajo danes tudi s cerkvenimi skupinami in na zborovanja svojih podružnih organizacij vabijo za govornike tudi "napredne" duhovnike. Čemu potem ta velika ofenziva katoliške cerkve "proti komunizmu"? Kakor je trditev nemške in japonske vlade, da sta sklenile zavezništvo z edinim namenom boja proti "komunizmu", le pretveza, tako je tudi cerkvi geslo boja proti komunizmu le maska, da zakrije svoj pravi namen. Njen boj je v resnici bij za fašizem. Naperjen je proti vsemu delavskemu gibanju. Cerkev je za svetost privatne svojine prav tako kakor Morgan in Rockefeller in to svetost brani z vsemi mogočimi sredstvi, tudi s civilno vojno, če ni drugače. Poslednji dokaz je Španija. Pred njo Mehika. Tudi Če bi komunisti v Rusiji dali cerkvi še toliko svobode, katoliška hierarhija bo boj proti "komunizmu" nadaljevala radi svoje in svojih bogatih podpornikov privatne svojine. AMERIŠKA "NEVTRALNOST" JE POMOČ HITLERJU KOMENTARJI Konferenci bratskih organizacij v mestu Ambridge, Pa., za organiziranje jeklarskih delavcev je predsedoval Joseph Beček. Tako poroča pitUbur-ški "Naprej". Isti list piše, da je bil na slični konferenci podpornih društev v Farrellu, Pa., katoliški duhovnik Franci* Bo-lek "najbolj značilen" govornik. Bili so časi, ko bi komunisti take enotne fronte nikakor i ne marali. Ali so iskreni na o-j beh straneh, ali le na eni, ali j na nobeni, pa je tudi še danes i vprašanje. Na »liki ja tovarna Vimalert Co. v Jaraajr Citjrju, v kateri je španska vlada naročila sa par milijonov do-larjav aeroplanov. Konfres, ki ga kontrolira predsednik Roosevelt vsled ogromne večine demokratske stranke v njemu, pa se je iuril in še drugi dan svojega zasedanja sprejel resolucijo proti pošiljanju vojnih potrebščin v Španijo. Posrečilo se je samo eni ladji, naloženi s letali in municijo. da je odšla predno sta Roosevelt in Garner rcsolucijo podpisala, da je postala zakon. Španska vlada je naročila za sedem milijonov dolarjev municije v San Franciscu, toda vsled nove postave je mogoče odposlati. Fašisti v Španiji pa jo dobe iz Nemčije in Italije več kot je rabijo. Roosevelt in demokratska stranka propagirata "absolutno nevtralnost". V slučaju Španije je taka nevtralnost zavezništvo s Hitlerjem in Mussolinijem, četudi Rooievelt tega ni nameraval. Ampak učinek je ISTI, kakor če bi i njima, . ^^ sklenil odkrit dogovor za uničenje demo- božiču ji nisem verjel, da je KRACIJE in ljudske vlade v Španiji. Tisti napredni I skoro ni drŽave lia Svetli, kadri. vci, ki so smatrali, da bodo x cmago Roosevelt« mor ne 1)1* priftlu "Ameriška tudi "delavske Zadnjič sem čital v vaših komentarjih notico, da se je A-meriška Domovina proglasila zh svetovni list. Ampak to je samo o božiču, ko je polna o-glasov. Drugače pa je še zmerom le "lokalen list". A niti o oni zmagali zdaj lahko vidijo, koliko pomenijo take Domovina'* ivske" zmage za "demokracijo". l»ro«i»Y»ljdi »\ovedan°- d3 najstrožjo cenzuro, kot sta konifres. pošiljanja živil, oble- !eJf_":] [[[[ ^m0_nt„u_™,; Nemčija in Italija. Ves svet ve. da je tisoče Hitlerjevih "turistov" v armadi španskih fašistov. Le nemško ljudstvo o tem najmanj ve. Nikomur ni skri. to, da ie Mussolini poslal tisoče svojih fantov v Španijo še predno jih je Hitler. Vsi smo lahko čitali o mobiliziranju irskih fašističnih čet, ki so bile poslane v Španijo. Angleška neodvisna delavska stranka mobilizira čete za španske lo-jaliste. Vlada jih je prepovedala. Ix>uis Fisher piše v Na- tfeln Mrtvil v 8panTjo ne za-f^' J -' "V" branju je. zato lahko v tem o- V'*" '<*« K<*j>od žiru pomagamo naprej in je k«r *e potrebno, da pomagamo. Peti stališča cerkve o mezdnem izkaz prispevkov v pomoči delu otrok, kakor tudi o kra- španskim delavcem je priol,- v l"''™"*"; Ali P« Je mor-čen v tej številki. na i/jav? ln, pr'd,Re ker hoče nadomestiti krščanstvo z vero v meso in kri." Tj pastirsko pismo so izdali izključno zato, da llitlerju za-gotove svojo pomiK- v njegovem boju proti "komunizmu", in ob enem so izrekli nado, da bodo naciji to uiotftevali, sodelovanje sprejeli in ob enem zh protiualugo podprli krščanstvo v tretjem rajhu. Ako bi vodila take procese proti katoliški duhovščini na pr. ruska vlada, kakor jih je nemška, to bi ,bilo vpitja in zahtev za intervencijo, kakor jo zahtevajo kolumbovi vitezi proti Mehiki. Ampak Hitlerju obljubljajo pomoč . . . a Načrt za asesiranje plač članov soc. stranke, kakor je bil predložen in razpravijan v odboru soc. stranke v Ohiu, ji ne bo prinesel zaželjenih potrebnih sredstev. Komunisti so z njim poskušali, pa tudi socialistične organizacije, a so ga o-pustile. Z uspehom ga uporabljajo le cerkve, ampak tudi mnogi verniki ga ne upoštevajo. * Frank Kerže se je s svojo oceno slovenskih listov precej zameril, četudi je skoro le hvalil in prav malo podcenjeval ali grajal. Najbolj se hudujejo pri "A. S." katoliških škofov in Akcija za ustanovitev me-se?ne revije, ki jo ustanavlja "A. S.", napreduje po polževo in petaki počasi prihajajo, čeprav jo je blagoslovil sam ljubljanski nadškof. Tudi pri Cankarjevi ustanovi bo še precej truda, predno se zbere določeno vsoto. Svoječasno je poskušala z zbiranjem naročnin v naprej SNPJ pri ustanavljanju kardina- Književne matice in Prosvete. skupine zelo kritizira. Pravi, se poslanikove izjave tiče. on , .. . lov v tej deželi proti sprejetju Vabilo na kartno za- zakona. ki bi prepovedal upo- bavo V S. D. C. slevanje otrok v industriji, šele Chicago, 111. — V nedeljo k() je zat"el 7a odPravo otro^ 24. januarja popoldne priredi *ke?a de,a a*,t:rat« Roosevelt, Social Stu d v Club v sioven-!80 cerkveni mo.ž,e nehali odpr- skem delavskem centru kartnoi*0 n^sPr°t<>vati.^ - * tionu, da je mednarodna legi- zabavo. Zmagovalci dobe na- K • • "ljudska fronta"0 P ja v obrambi Madrida lojali-1 ^rade. Imeli bomo tudi razne Hugo jo takole tolmači: "Ljud-stom ne samo veliko pomaga- druge zabavne igre. \ s, «te ska fronta je boljševiški otrok, la. ampak uhla v milico doma-j vabljen, m dobrodoli. Zamišljena je. kot predhodnik Činov novega navdušenja. Odbor. (iiktature rdečega proletaria- špan^ki poslanik je na sho- A ••■•!» i wnrw ta. In kadar nas bo kdo pod to du v Nevv Yorku dejal, da njegova vlada v Zed. državah ne f išče vojakov za svoj odpor pro-j ti fašizmu, želi pa podpore v živilih in zdravilih. Slovensko j delavstvo bo zbralo, oziroma! je zbralo v ta namen že nad i Apitaciiski fond JSZ za*Hljivo kril»tic°anubiI* b°- ° J mo morali stokrat premisliti, V. izkaz predno se bomo z njim spustili CKicago, lil. Dr. št. 39 SNPJ $.*?. | v kako kupči jo. Drugače ute-Waukegan, lil. Marv Dobrovolc tjne iz bele svile 'Ljudske fronte' vrag pomoliti svoje roge. 5 o c Cleveland O. Po 25e: Frank Mil- T1 . . ler in M Petelin; po iOc: Mary j Potem pa gorje, gorje avetu tri tisoč dolarjev. Ampak kar Krainz. Marv liu.lehk. I/. Addison LEON TROCKI BO NADALJEVAL BOJ S STALINOM IZ MEHIKE Bivši sovjetski vojni komisar, prvi graditelj rdeče armade in prvi za Leninom v ustanavljanju USSR in v vojni z belogardisti, je prošli teden dospel v Mehiko, ker mu ni hotela dati zavetja nobena evropska dežela. Norvežka mu dovoljenja za bivanje v nji ni hotela več obnoviti, ker se Moskvi noče radi Trockega še bolj zameriti kot se je že. Kajti Trocki združuje okrog sebe danes vse komuniste, ki so ne- obravnava v Moskvi proti Zi-novjevu in drugim petnajstim bivšim vodjem sovjetske Unije in kominterne farsa in usmrtitev obtožencev zločin, ki ga zgodovina ne bo nikoli odpustila. Medtem, ko se Trocki jezi v Mehiki, se v Moskvi pripravljajo na obravnavo proti slovitemu komunističnemu žur-nalistu Karlu Radeku in nekaterim drugim bivšim komunističnim veljakom, ki so obtoženi kontrarevolucionarnih aktivnosti in paktiranja s Trocki-jem. R., Jop Dolgan, VaJerio Oirrin, Jen-nic Kotnik. Louis Kulovic, Ivanka Fhiffrcr. Jo^ophine Močnik. Neimenovan. Prijatelj, M. Smolich. Jo*e-phine Lsh, Mr«. Pik«, M rs. Sestak, Mra. France.-kin in Frances Le^at; po 5c: N< menovan, Anna nčič, Božeglav fl Skupaj v tem izkazu $.V00, prejšnji izka? $(>«5.41, Kkuj>aj $ti71.:t1. Ne v enem ne v drugem slučaju jih ni mogla dobiti določeno število. Začela je izdajati knjige in dnevnik vseeno. Ampak ustanovam, ki nimajo za seboj nobenega drugega sklada, bi bilo to težko, oziroma se ne bi vzdržale, če bi pričele brez zadostnega kapitala in jamstva za potrebne dohodke. » Pri "A. S." skušajo s citatom iz nekega Molkovega članka v Prosveti dokazati, da nismo v tridesetih letih socialistcnih aktivnosti ričesar dosegli. Kdo potemtakem je sploh kaj "dosegel"? Ali morda cerkev, ki gre navzdol na moči in vplivu? Kar se tiče ameriške soq, stranke, ni strančica zaradi tega, ker jo vodijo ali so jo vodili "foreignerji", ampak zato, ker jo je razbila medvojna reakcija, ostalo pa so izvršili razkoli in boji s komunisti. Vz-Poročilo v A. S., v katerem |iic temu delo treh desetletij ni bilo zaman, če bi bilo, bi se pri Ameriškem Slovencu in Ame-udarili po nacijih zaradi njiflo-j rtški Domovini ne usajali to- Lemont se torej ne bo pridružil ljudski fronti. Sicer pa je že v fašistični. V obeh ne more biti. p;še o pastirskem pismu nem-I«žt.ristanišče Tampi-co v Mehik' so ga čakali številni Časniski poročevalci in fotografi. Dejal jim je, da je bila ptaiški lojalni komunhtfii proti priho-rockega silno protestirali j demonstrirali po ulicah ovolitvi, je vlada dali rockemu osebno zaščito, poseben vagon in straže, da ga je varovala pred morebitnim atentatom. Mehiški vladi je Trocki obljubil, da se ne bo u-mešaval v mehiške zadeve, ampak pisal biografijo o Leninu in članke o vprašanjih mednarodnega značaja. Nedvomno pa bo delal isto, kakor na Norvežkem — dajal direktive ta-kozvanemu trockističnemu ko-munističnemlu gibanju, ki je S Vi\J (dn^i knjjig) aS2..»0 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1937 je knjiga, ki je dobila splošno priznanje kritikov in čitajoče publike, če ga še nimate, naročite si ga. Stane vezan v platno 75 centov. proti komin mli, giba in4e?ni i in Stalinovi diktaturi v brezobzirni opozi-|W ciji. Nova sovjetska ustava teh ^ odnošajev med kominterno in JI Trookijevimi strujanii ni nič ^ omilila. ^ V zalogjuimamo še nekaj knjig Cankarjeve družbe za leto 1936— PET kniig — 597 strani — $1.40. N Olkl I "CRADLE OF LIFE" je najnovejša knjiga pisatelja Louia Adamiča. Stane $2.50. V zalogi imamo tudi druge Adamičeve knjiige, kot "Dynamite", "Laughing in the Jungle", "Grandsons", in v slovenski prevodu "Smeh v džungli". Naročite si te knjige iz naše knjigarne. Vredne so. da jih citate, ob enem je tako priznanje pisatelju tudi gmotne vrednosti, kajti od same slave ne more nihče živeti. Veliko se prošlih par let piše o Ivanu Cankarju. Naročite si knjige, ki jih je napisal. V Zed. državah jih širi knjigarna Proletarca. Nihče ne more širiti idej velikega pokojnega pisatelja Ivana Cankarja bolj kot njegove knjige. Največja alovenaka knjigarna v Ameriki je KNJIGARNA PROLETARCA. naročate bodiai slovenske ali angleške knjige, obrnite ae nanjo. PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, Kadar A. SERAFIMOVIČ ŽELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel i« ruicine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK f (Nadaljevanje.) Ta jih ni niti pogledal, marveč jih je porinil k svojemu pomoč n ku, ki jih je začel očitno z viška pregledavati. Poveljnik je nenehoma ostro opazoval Selivanov« ter je dejal, vsako besedo posebe poudarjajoč: Mi pa imamo vprav nasprotfta poročila!" Selhanpvu se je ves obraz krvavo pordečil. Iz pregovoril je: "Vi nas imate . . . vi nas torej držite za . . Poveljnik si je še vedno vihal dolge brke m gladil brado, še vedno je nepremično gledal v Selivanova ter si ni dal seči v besedo, marveč je nekako z viška, malomarno, vsako besedo poudarjajoč, dejal: "Povsem nasprotna poročila imamo, pravim. Natančna poročila! Vso armado, ki je zapustila polotok Taman, so na bregovih črnega morja pokončali do poslednjega moža!" V sobi je bila tišina. Skozi okno so se slišali glasovi pijanih vojakov in kletve. Armada razpada! si je Selivanov mislil. Neko čudno zadovoljstvo ga je obšlo. "Oprostite! Papirji vam morajo vendar vse povedati! Saj so v <-edu! Pomislite na nas položaj! Po nadčloveških žrtvah in naporih, po tako krvavih bojih smo se naposled dokopali do naših, zdaj pa . . ." Poveljnik si je naposled le nehal gladiti brado. Dvignil se je in mirno poklieal: "Nik ita!" Neki dolgin z redkimi, navzdol visečimi brki se je odzval: "Da!" "Daj tisto povelje semkaj!" Pomočnik je začel brskati po aktovki. Naposled je vzel us nje neki papir ter ga pomolil poveljniku. Poveljnik ga je razgrnil po mizi in ga je začel kar stoje brati. Bral je, kakor da razglaša vsebino z zvonika. To nje-^ pqio čudno vedenje je nekako hotelo poudariti neomahljivost lastnega mnenja in mnenja vseh navzočih: v "Ukaz vrhovega poveljnika štev. 73. Pre-atrigli smo brzojavko generala Pokrovskega za generala Denekina. Brzojavka poroča, da se pomikajo od morja, iz smeri od Tuapseja velikanske množice sodrge. Ta sodrga se sestoji &z ruskih ujetnikov, ki so se vrnili iz Nemčije in iz mornarjev. Vsi so imenitno oboroženi. Imajo mnogo, mnogo topov, veliko zalogo municije in drugih vojnih potrebščin, poleg tega pa vozijo s seboj mnogo na-ropanih dragocenosti. Ta oborožena sodrga pobija vse, kar ji pride na pot: najboljše kozaške in častniške čete, kadete, menjšev ke in boljševike ..." Dolgin, ki se je naslanjal na mizo, je pokril papir z rokami, je Selivanova ostro pogledal ter počasi ponovil: .. in bo-lj-še-vi-ke!" Potem je odmaknil roke s papirja, poveljnik pa je dalje čital: "Zatorej ukazujem, da se morate nenehno umikati. Vse mostove za seboj morate razstreliti, vse prehodne pripomočke uničiti. Plovila morate potegniti na nasprotno stran ter jih sežgati. Za urejen umik so odgovorni poveljniki posameznih oddelkov." | Poveljnik je Selivanova zopet ostro pogle^A dal in takoj dejal, da mu Selivanov ni utegiffK' odgovoriti: "Sodrug. rad bi vam neka j povedal! Ne bi vas\hotel sumničiti, a razumeti morate nas položaj! Mi se danes prvič vidimo. Poročila pa so, kakor vidite ... Ne moremo . . , Mi odgovarjamo za množ/ice ... Bili bi zločinci!" "Toda oni čakajo tam!" je obupno kriknii Selivanov "Popolnoma vas razumem, potolažite se! Nekaj vam bom povedal. Pojdite z nami: boste jedli. Nedvomno ste lačni, enako tudi vaši ljudje." Vsakega zase nas hoče zaslišati! si je mislil Seli vanov. Nato ga je obšla nepremagljiva utrujenost. Lepa, postavna Kozakinja je postavila na mizo skledo juhe. Juha je bila tako mastna, da se ni niti kadila. Ženska se je globoko priklonila: "Dober tek!" "Že dobro, copmica, žri najprej sama!" ZBIRANJE VOJNIH MORNARIC V SPANSKIH VODAH "Prosm vas, zakaj pa?" "No, bos kmalu ali ne?" Kczakinja se je prekrižala, vzela v rake žlic«, jo vtaknila v juho, ki se je zdajci zakadila. Nato je popihala juho ter jo začela srebati. "Se-en o ±lioo! Te pt *ke . . . Nekoliko naših so že zastrupile! Pa vina prinesi!" Po obedu so se > >on zumeli. Selivanov se bo peljal v avtomobilu nazaj. Za kontrolo bo jezdil ž njim en eskadron k >n jen ce. Avto zdržno drdra. Ze znane naselbine in kmetije se vrstijo v nasprotnem vrstnem redu. Selivanov sedi v vozilu z dvema konji-koma. Vsak drži v roki samokres ter pazljivo zre predse. Okrog in okrog, spredaj, zadaj in ob straneh se pozibavajo semtertja v taktu, semtertja pa neredno vojaške postave, ki sedijo na konjih. Motor sopiha, vozilo komaj, komaj prehiteva oblake prahu. Napetost konjikov, ki jezdijo ob vozilu, počasi popušča. Obrazi so jim ohlapeli. Kadar motor bolj zamolklo poje, mu pripovedujejo o svojem trpljenju. Armada je oslabljena. Ukazi se ne izpolnu jejo. Majhne gruče Kozakov jih lahko igraje naženejo v beg. Vojaki razgnanih oddelkov bežijo na vse stra ni. Selivanov je povesil glavo. Mislil si je: "če nas srečajo Kozaki, nas bo vse skupaj vrag vzel." XXXIX. Ne ena zvezda se ne sveti. Mehka, žametasta, črna tema vsesava vso okolico vase. Ne vidijo se ne ceste ne vrtovi, ne topoli ne koče. Drobne lučke se bleščijo kakor drobne igle. V mehkem, razae&nem prostoru se čuti vrvenje ogromne, žive množice. Skoraj nihče ne spi. Včasih zaropoče tu pa tam vrč, ki ga kd o dregne z nogo, semtertja se zaženejo konji drug v drugega, nakar se zaslrši roban-tenje: "Preklemanska živina, ali bo mir ali ne?" Semtertja se zasliši materin glas, ki poskuša uspavati otroka: "A-u-u . . . a-u-u . . Nekje daleč poči strel Vsakdo ve. da ni strel sovražnika. Tu pa tam se razlega trušč, kmalu pa se zopet vse poleže. Vsepovsod gospoduje tema. "Poslednji dan . . se oglasi zaspan glas in utrujen smehljaj. Nihče ne more zaspati. Nekje daleč, mogoče tudi prav blizu škripa neki voz. "Kam pa? Naši vozovi stojijo vendar" tam!" Vse je ovito v mehak, črn žamet. čudno! Ali niso ljudje še dovolj utrujeni? Ali so nemara že doma? Ta mehki, septemberski žamet, te nevidne trnove ograje, ta vonj vasi — vse to vzbuja v človeku prijetno domačnostno razpoloženje. Zjutraj se bodo te čete srečale tam za vasjo z glavno armado. Zato se v tej noči vse tako živahno giblje, zato se vsi pomenkujejo, zato slišiš toliko mnogovrstnih zvokov, zato takšen šunder, škripanje voz, zato toliko smeha, ki počasi jenjuje ter jih izdaja, da jih spanec objema . . . ♦ ♦ ♦ Svetlobni žarek, ki beži skozi priprta vrata, rije po zemlji ozko črto. se lomi ob ograji ter se izliva v zelenjadni vrt. V izbi brbota samovar. Stene so bele. Na mizi stoji posoda. Poleg posode je bel kruh. Miza je pogrnjena s čistim prtom Kožuh sedi na klopi. Srajca mu je odpeta, da se vidijo kosmate prsi. Ramena mu visijo, roke mu visijo, glava mu je sklonjena. Takšen je kakor kmet, kadar se vrne s polja. Ves dan je koračil po svojem polju za bleščečim se plugom, ki je obračal črno, mastno zemljo. Zdaj mu po rokah in nogah gloje prijetna utrujenost, žena pa mu pripravlja večerjo. Na steni visi leščerba, ki dela saje. (Dalje prihodnjič.) Fašisti za civilizacijo Fašisti vsepovsod trdijo, da pomagajo generalu Francu v Španiji zaradi civilizacije. Ampak kaj sploh je civilizacija, če hočemo vzeti v upoštev njihov argument? ...................MIMI.......................M MM I................... OGLAŠAJTE V PROLETARCU Hitler je poslal v pomoč ipamkim fašistom svoje vojne ladje, k i plenijo prometne ladje lojalistov in jih dajejo nato fašistični bandi v zameno za rudo, oranže in drugo blago, ki ga morajo naciji iztisniti iz tiitega dela Španije, ki je pod fašističnim terorjem. Na tej sliki je Hitlerjeva vojna ladja "Koenigsberg", ki je v španskih vodab odptto posegla v vojno na strani fašistov. Nemčija ima ob španskem obrešju skoro vso svojo voj-no floto, da "protektira nemški trgovski promet". V resnici protektira I* dovažanje municije generalu Fran* cu in nemškim četam na španskih bojiščih in v Moroku. Francija, ki s. je na vso moč prizadevala, da bi pridobil. Neme,jo m Italijo za nevtralnost v španskem kon-N.kfu, je menda vendarle uvidela, d. mora računati za vse slučaje. Poslala je v španske vode velik del svojegz vojnega brodovja, istotako Anglija. Medtem italijamki m nemški aeroplani, ki jih vodijo italijanski in nemški piloti, tipajo bombe na prebivalstvo Madrida in drugih španskih mest. Klanje, ki ga vrši mednarodni fašizem v Španiji, je najbolj brutalna in najbolj umazana pega na licu "moderne" civilizacije". GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA ™™T| Zbral Charles Pogorelec Springfield, 111. — Joseph Ovca je spet poslal dve in pol naročnine. Imperial, Pa. — Frank Au-gustin je razprodal prvo zalogo koledarja in naročil še pet izvodov. Bridgeport, O. Joseph Snoy je poslal 5 naročnin na Proletarca in naročil še šest koledarjev. Vsega skupaj jih je naročil 74. Milwaukee, Wis. — Jacob Rožič se je po dolgem oddihu spet oglasil. Poslal je 3 naročnine. Jacoba smo bili včasih vajeni videti bolj pogostoma v naiih ' seznamih. Upamo, da spet postane bolj aktiven, saj polje v Milvvaukeeju za agitacijo je široko, in oračev ni nič preveč. Herminie, Pa. — Anton Zornik je poslal nadaljne 3 naročnine. Zdaj je zelo zaposljen s prodajo koledarja. Pravi, da mora prekositi svoj lanski rekord. Trommald, Minn. — Marv Slak je obnovila naročnino na list in naročila 4 koledarje. Pravi, da se ji vsebina koledarja tako dopade. da bi ga čitala kar naprej, želi mu, da bi dosegel vsaj dvakrat tolikšno naklado kot jo ima. in pa da se bi tudi število naročnikov Proletarca letos najmanj podvojilo. To je tudi naša želja, migljaj pa naj vzamejo v upoštev tudi naši agitatorji in se lote dela kot še nikoli prej, pa bomo v tek u leta res dosegli to kar nam želi Mrs. Slak. Milwaukee, Wis. — Leopold Alpner je poslal 0 naročnin in naročil še 45 koledarjev. Zeli tudi imenik naročnikov za Milvvaukee, kar pomeni, da bo podvzel "ofenzivo" na vse, ki jim je naročnina potekla. Good luck to you, Leonard! Butte, Mont. — Mrs. Mina Bridgeport. O. — Priredba društev, ki lastujeta tukajšnjo dvorano, je dne 31. decembra nadvse dobro izpadla. Vsi pro- Poročajo, da skliče znani Frank Ledvinka protestni shod vseh Jugoslovanov proti fašizmu in v prid delavskih borcev v Španiji. Ko bo naznanjen, i poročajte o tem na sejah in a-gitirajte, da bo udeležba čimveč ja. ♦ Ameriškega družinskega koledarja nismo še nikoli toliko razpečali, kakor letos. * Ko je bila ob božičnih praznikih tu na obisku pri bratu v Blaine Mrs. R. Skala iz VVaukegana, sem ji naročil, da naj j pove Frances Zakovškovi, da sem postal bolj aktiven, ker se mi je zdravje obrnilo precej na bolje. Samo da bi pri tem ostalo. Sicer ni čudno, kajti zdravili so me že mnogi zdravniki, in zdaj me pa zdravi ženska zdravnica v \Vheelingu, ki je zamorka. Glasi se kot šala, ampak zame ni, kajti šel sem j skozi roman trpljenja in stroškov in bil bi obsežen, če bi ga napisal. Želim pa si le, da se me bolezen spet ne loti s tako silo kot me je mučila že toliko časa. če ostanem toliko zdrav, bom agitiral v korist našega pokreta, kolikor mi bodo dopuščale moči in čas. Joseph Snoy. Piney Fork, O. — Frank Za- stori so bi,i »črpani udeležen-vršnik je obračunal za proda- cev/. 1Kaj tak^a že ni bilo v ie obračunal za prod ne koledarje Pravi, da so lju- nasi dwvorani ve* ,et- Vse je šlo d je z vsebino koledarja zelo v n- Im6llMPQ ^ tiči za Samostojno podporno dve kolekti v ta namen in prj_ društvo. spevala je poleg društva tudi Detroit, Mich. — John Zor- federacija in klub št. 11. Tisti, nik je bil zadnje čase neakti- ki se udeležujejo sej, so seveda ven, toda ne namenoma, pač pri kolektah prvi prizadeti, a pa radi bolezni; zdaj je neko- j treba bo iti po hišah, da vpra-liko okreval in se je podal ta- šamo tudi druge. IT A TO ItJ I i\A DELU koj na agitacijo. Poslal je 10 naročnini in $4.25 v podporo španskim bojevnikom, in naročil 5 garnitur knjig Cankarjeve družbe. Girard, O. — John Tancek Premogovnika Blaine in Stanle.v sta pred 4. jan. obrat nekoliko omejila. Preje so par mesecev delali po 5 dni na teden. Kako bo v bodoče, ni je spet poslal 2 naročnini in $l''znano. v podporo španskim deiavcem, ki ga je prispeval Albert Jam-šek. Strabane, Pa. — Jacob Pav-č;č je poslal 2 naročnini in sporoča, da želi imenik naročnikov v Strabanu in Canonsbur-gu, ker namerava v kratkem obiskati vse, ki jim je naročnina potekla. Cicero, III. — če kdo misli, da naši sodrugi v Ciceru spe, se moti. Zadnji teden sta se zglasila v uradu Frank Podli-pec s 4. naročninami, John Thaler pa je plačal prodane koledarje ter naročil 1 garnituro knjig Cankarjeve družbe. Chicago, 111. — Naročnin so dobili: Anton Andres 2, Angela Zaitz in Chas. Pogorelec 2 vsaki. — Social Study Club bo imel kartno zabavo v nedeljo pop. 24. januarja v Slov. del. centru. Vstopnina je 25c. Na to zabavo vabi vse sodruge, sodružice in druge prijatelje Agitatorji na delu. — V tej številki je izkaz naročnin, ki so jih agitatorji poslali v prošlih Jugoslovanski politični klub na Blaine je prispeval $1 v sklad za bojevnike demokracije v Španiji. Ameriškega družinskega koledarja se je na Blaine dosti razpečalo, pa tudi Proletarec je zdaj tam precej razširjen. Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletar. ca, so štete na bazi polletnih naroč« nin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen ▼ tem seznamu z dvema polletnima. I. IZKAZ Anton Jankovich, Cleveland, O. 20 Chas. Pogorelec, Chicago, III......12 Joseph Snoy, Bridgeport, 0........ 8 Joseph Oblak, Chicago, III........ 7 Joh n Terčelj, Strabane, Pa......... 4 Frances Zakovšek, N. Chicago, III. 4 Jacob Pavčič, Strabane, Pa.......4 Joseph Korsich, Detroit, Mich. 4 Jacob Bergant, Lisbon, 0...... 3 Frank Stih, Sheboygan. Wis______ .. 3 Mike Jerala, Crafton, Pa............. 3 Joteph Radelj, W. Allis, Wis...... 2 K. Erznožnik, Red Lodge, Mont. 2 Anton Dolinar, Bear River, Colo. 2 Leonard Alpner, Milwaukee, Wis. . 2 Fra nk Bizjak, Chicago, lil. ......... 2 Frank Zaitz, Chicago, III........... 2 Angela Zaitz, Chicago. III........... 2 John Rak, Chicago, III. 2 Anton Zornik, Herminie, Pa......... 1 Anton Shular, Arma, Kans........ 1 Joseph Cvelbar, Sharon, Pa....|.........H Skupaj v tem izkazu (4 tedne do vključivši 2. januarja) 90^ polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 2504. lev, zraven pa naročila več iger iz arhiva Prosvetne matice za dr. št. 207 SNPJ. Pravi, da bo delovala, da se društvo pridruži tej ustanovi. Glede naročnikov pravi, da je težava, ker mnogim odpihne njih naprednjaštvo vsaka sapica. Cicero, III. — Kristina Turpin je prišla v urad in plačala 12 koledarjev ter prispevala $1.50 v tiskovni fond lista. Ročk Springs, Wyo. — Naš I stari in zanesljivi agitator John Jen iker je naročila 6 koledar- štirih tednih. V primeri s prejšnjim izkazom je ta mnogo manjši. Vzrok temu so minuli prazniki in pa to, da so bili naši agitatorji zaposleni s prodajanjem koledarja. Potrudimo pa se zdaj, da bomo v prihodnjem izkazu spet dosegli število 250 naročnin. Seja družabnega kluba Slovenski center članom in članicam kluba ..............................Slovenski center naznanjam, Jereb se je sjpet zglasil: poslal ^a ae vršila letna članska seje 4 naročnine, vsoto za proda- Ja v soboto 16. januarja ob 7. - - . - # ---------------.---- ---- ne koledarje ter $1.00 v tiskov- zvečer v Slovenskem delav- bo proletarijat Španije v tem konfliktu koncem konca poražen, prispeval skem centru na 2301 S. Lawn " 1 ~ 1 J J INDUSTRIALNE UNIJE IN NAŠA POLITIČNA AKCIJA (Nadaljevanje s 1. strani.) svetna matica imata najjačje oglaševalno sredstvo v Proletarcu. Eksekutiva J. S. Z. apelira na člane in somišljenike, da agitacijo za razširjenje našega glasila pospešijo kolikor največ mogoče^ Prav tako v korist našemu gibanju je, da delujemo vsi za čimveč jo cirkulacijo Majskega Glasa in Ameriškega družinskega koledarja. Tudi knjigarna Proletarca je vredna vsega upoštevanja in opore naprednega delavstva. NASE DELO V DRUGIH ORGANIZACIJAH Vsi naši aktivni člani in somišljeniki so aktivni i v raznih drugih organzacijah, posebno v podpornih društvih. J. S. Z. priznava vsaki organizaciji pravico, da sama odločuje o svojih problemih in o svoji upravi. So pa zadeve, ki so skupnega značaja, in to pred vsem na polju razrednih interesov. Tu lahko delujemo skupno in smotreno za koristi vsega delovnega ljudstva. Prošli zbor JSZ je dal eksekutivi nalogo določiti v ta namen čimboljše metode, ki bodo sprejemljive za vse zavedne delavce, da bodo uspehi toliko boljši. V ta namen bodo v bližnji bodočnosti sklicane konference v raznih krajih dežele, katerih se udeleži tudi zastopnik eksekutive, ki bo udeležencem pojasnil pomen zborove resolucije in predloge eksekutive za zboljšanje naše agitacije in taktike med maso slovenskega delavstva. CIVILNA VOJNA V ŠPANIJI Eksekutiva JSZ je pred nekaj tedni naslovila apel klubom in pa društvom raznih podpornih jednot in zvez za gmotno pomoč delavstvu v Španiji. Odziv je zadovoljiv in akcija je enotna, četudi ni bila enotno podvzeta. Proletarijat v Španiji se bori proti ogromnemu fašističnemu navalu z nadčloveškimi napori. Naša dolžnost je, da mu pomagamo kolikor je v danih razmerah največ mogoče. Ako r v g« je ni fond, ki Frank Grum. Point M arion. Pa. — Zupančič je poslal 1 nino. Hibbing, Minn. — Frank Pipan je obnovil naročnino ter poslal novce za prodane koledarje. Z naročnino je bil precej zaostal, ker je pričakoval, da ga obišče kateri naših zastopnikov. What*s vvrong vvith Klun and Max Martz? Ali naj naša agitacija v severni Minne-|soti čisto zamre? dale Ave. Soja bo važna kakor Anton tudi zanimiva. Odbor bo poro-naroč- o delu in uspehu v prošlem letu, razpravljali bomo o načrtih za bodoče leto in izvolili odbor za leto 1037. Po seji bo servirana okusna večerja vsem članom. V upanju, da se polnoštevil-no odzovete temu vabilu, vam kličem, na svidenje v soboto večer 16. januarja v Slovenskem delavskem centru! Vinko Ločniškari tajnik. to ne bo njegova krivda, ampak zasluga mednarodnega fašizma, dalje dvoobrazne taktike demokratičnih dežel in pa nezadostne odločnosti mednarodnega delavstva, ki Španiji ni priskočilo na pomoč z vsemi svojimi močmi takoj v pričetku fašistične kontrarevolucije. RAZNE NASE DRUGE NALOGE Naše gibanje ima poleg teh še mnogo drugih nalog. Na primer, boj proti klerikalizmu in lažnemu nacionalizmu; borbo proti pustolovcem, ki so zdaj tu, zdaj tam, in begajo delavsko javnost. Toda naša glavna dolžnost je, da smo aktivni na raz-»ednem polju, da smo delavni v boju za pokret, ki stremi odpraviti sedanji ekonomski nered in socialne krivice s socialističnim gospodarskim redom. EKSEKUTIVA J. S. Z. Problemi revolucionarnega socializma Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden. "PROTI KOMUNIZMU V ŠPANIJI" JL ciabzem najvišja forma demo- (Nadaljevanje.) V socialdemokratskem Ribanju so bile diference v mišljenju. Diference v mišljenju so bile tudi v marksističnem gibanju, razhčne interpretacije raznih faz marksistične filozofije. Socialdemokratično gibanje ni bilo monolit :čno. Nobena živa stranka, ki noče biti sek-ta*ka, ni in ne more biti mo-nolitična (pod vrhovno, absolutistično komando — prev.). Monolhtem je posebna Stalinova kontribucija komunističnih zmot. Boljševiška stranka je bila do leta ID 17 socialdemokratska stranka. Nikdar ni bila monolitična. Diference v mišljenju so bile v njej svobodno izražane. Celo po 1917, ko je bilo ime stranke spremenjeno v komunist&no, ni monoli-zem postal del discipline| nove ^^^"jimV« uspelo stranke. Diference v mišljenju n^ ^ oeitanke riv so bile v stranki legitimne in svobodno izražena v strankinem časopisju, dokler nI bil komunizem zavržen v prilog stalinizmu in je netoleranca ,po«tala glavni nauk komunistične internacionale, oziroma kar je od nje ostalo. Kljub diferencam v mišljenju, je socialna demokracija obdržala specifični pomen. V kratkem povedano, slonela je na sledečih temeljih: Demokracija in njene meje j Ijen za governerja, je bilo ti- "Jaz se ie držim ideala de-l**:e de,avcev ,,t?ktt' dni l>rt'd mokratčnega socializma," pra volitvami (> Sinclair izvorno krat vč nega socializma. S X teh obvestil'h je bilo i čim pa so ga nadraientil. ? tU(li Povedano, ako bo Sinclair Menda z diktatoričnim socia- Porazen, da jim ni treba čakati lizmom. To logično neumnost »"daljnega obvestila, marveč sem čital že v več kakor enem naJ na delo <1™*' dan 4'socialističnem" argumentu. P° volitvah. Lotfčna neumnost je. ker je! U,hk(! bi > diktatorični socializem proti- za k,ljl*° 0 demokratičnih slov je. Predpogoj socialrzma zmuRah mas in kako so bil« H je demokracija. V resnici je s;>- \ ^opane lstlh Da takoj po si delavski razred zmagi, obdrži Na a I i k i j« nemška vojna ladja "Admiral Sdiefr", ki jo j« Hitler potlal v Španijo, da prepreči smago "ko* munittom ' in pred porasom. obvaruje fašističnega generala Franca kracije Nobeno nacionalizira- lHVoje demokratične zmage, je nje industrij in nobena vladna j Potrebno dokaj .več ko glaso-kontrola ne more produciratijvanje- Proletarska stranka, socializma, ako nri to najobširnejšo demokracij Rusiji ni nobenega Iz južnega Illinoisa ferenci zbrala samo skupina! komunistov, ne pa,kaki zastop-N^kflteri tukajšnji listi a^jnikiP M. A. poročali, da se je dne 20. de-j izjave Kecka in Pearcyja O koledarju in reviji "Svoboda" Piney Fork, O. — Letošnji družinski koledar njem in užitkom njemu je prvič za-Milan Medvešek katerega osebje prišel iz 'i j a se v do-teh rabimo. dnev-lgovnc družbe, ker so premo-1 Priznanje vsem, ki so pomaga- jine v industriji in poljedel- mokratično Voljeni po deset- Belleville, Hillsboro in Spri«g- niajo s tako organizacijo, ka- no poznam. oa našem agitaeijskem polju v tem letu čimveč uspeha, Nadejamo se, da se bodo začele delavske skupine tudi politično združevati in sprejele socialistični program. Potem šele bodo ljudske koristi upoštevane in uspešno hranjene pred izkoriščevalci. Prihodnja konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice se bo vrš'la za zapadno Pa. enkrat v marcu. Najboljše bo, da jo obdržujemo v kaki taki naselbini, ki za utrditev Argument, da so levičarski socialisti opustili ideal demo- niso nič pomagali. Pomagali t'. M. \\\ of A., da bi potem kratičnega socializma, očivi- Jlm n'!ft0» ker ie vladajoči sloj bilo mogoče proti premogov-dno pomeni nekaj drugega. V vedel, da ne bo prišlo do gene- nim družbam združeno nasto- Naglaša se vedno, da ima P. M. A. 35,000 članov, kar je pa m. _____ _■„- I v resnici veliko pretirano šte- resnici ne pomeni nič drugega raIne »tavke radi tega gaženja piti. ko bo potekla sedanja po- vilo. Dokazi so. da P. M. A. kakor to. da so levičarski so-! demokracije. Izgleda, da raz- godba, ker že seda j grozijo, njma pnw nobenih pogojev ali cialisti oipuirtJtki upanje, da s0 | redno-zavedna burzoazi.ja ve- da bodo po preteku sedanje podlage za razvoj, in to vesta pod demokracijo, to je pod de- 1,ko ^olje PQzna svojstvo kapi-j pogodbe vspostavili osem urni tudi Keck in Pearcy. čimprej 'družinska revija. Naroča se jo mokratično formo vlade v ne- talisticne demokracije kakor delovni čas brez povišanja pla- pride ri Proletarcu in stane $1.25. I ___1 • • I ' 1 • • I »■* . — __ - - - .. . _ _ vsak mesec tako knjigo. Naročnik sem tudi mesečne revije "Svoboda", ki izhaja v Mariboru. Zaradi ostrih zakonov in cenzure je postala iz politične delavska kulturna in zgodovini socialdemokrat k-ne- Kulturni boj in spreobr- A" proti katt'rim ie nasto- premogovnim družbam, da bo-jja» ki blagoslavlja orožje polj-ga gibanja. nitve na zadnio uro ,,na /vezna oh,ast * zapornim {\a dosegle svoj cilj. in premd- >ke armade, in druga pa škofa Socialna demokracija je bi- ntt poveljem zaradi bombardira- garji sami bodo pa poraženi. .v Avstriji, ki blagoslavlja mola vedno "demokratični socia-' Cleveland, O. — Gotovo je nJa železnic in drugih naprav, i Ako voditeljem P. M A ri,ne l)ril)rave avstrijske ar- hzemZmaga marksizma nad I vam vsemi drugimi ma ni bila le fije nad drugo. nie; je, da so fttfirzofski nauki?? itatn-r^.emontu in sploh a I obrambo. igarjev v eno organizacijo. Le navdušuje fašistične vojake, vpliva na socialistično gibanje, vsem. kar jp reakcionarnega Keck. sedanji pretlsednik P. na ta način se bodo mogli us- Tako vi(Jimo vsepovsod, da Medtem ko je bil za majhno in klerikalnega. Mi smo za|M- v svojem govoru ome- pešno bojevati za izboljšanje se Je cerkev popolnoma iz-skunrno filozofov najvažnejši Cankarjevo ustanovo in revijo, nja, da ni bil ni-kdo pooblaačeii delovnih razmer, predvsem za|neverila Kristovim naukom in problem dialektična proti for-1 na oni strani pa za kulturni zastopati na konferenci pro- [ zvišanje plače in krajši delov- zavrgla zapoved "Ne ubijaj!" malni logiki, materialistična vrt in spomenike. Naša nasel-proti idealistični epistemologi- bina bo na ta način morala poji, je bil problem za živo in bo-,stati najbolj napredna in kul-jevito gibanje Marxova teorija i turna, pa recite kar hočete, o socialni revoluciji nad vsemi • Tu je pred dobrim tednom dni umrl Štefan Lunder, član SNPJ in več let je bil tudi blagajnik št. 5. Bil je s v obodom i 1.) Sprejela je marksizem, - , . .. , ,. . kot ideologično podlago za t katerih državah, vsi drugi boji, ^desnrcarski socialisti. svoje aktivnosti. za socializem nepotrebni. (Dalje prihodnjič.) 2.) Bila je proletarska. Za- 'Obrnemo se še nekoliko k našala se jr izključno na delavski razred in je formulirala svojo taktiko v interesu prole-taivkega razrednega boja. 3.) Svoje aktivnosti za reforme in delavske minimalne ali takojšnie zahteve je smatrala za nič drugega kakor preparacijo za neobhodno socialno revolucijo, s katero bo delavski razred dobil kontrolo nad državo in jo rabil v s-vrho u st a n o v i t v e so c' a 1 i z m a. Te fundamentalne temelje socialdemokratskega gibanja so teoretično oravičevali in ve-hementno branili Kari Kaut-sky, George Plehanov, Krnil Vandervelde, kakor tudi Roza Luxemburg. Leon Trotsky in Nikolaj Lenin. V resnici je bil Kari Kautskv tisti, ki je rekel, da kdor ne priznava necbhod-nosti socialne revoluci je, ni noben socialist. In čudno kakor se bo mogoče komu zdelo, ni bil Lenin, marveč menjševik Plehanov, ki je odkril, da je proletarska diktatura srce mark.*'zma in katero je teoretično razvil in branil pred vsemi kritiki. Celo v svojih poslednjih letih, ko se je srd/to boril proti sovjetom, ni argumentiral, da proletarska diktatura ni potrebna stopnja razvoja v socializem, marveč je le trdil, da Rua\ja ni zrela zanjo in da bo vsled tega končala v polomu. Jasno je torej, ako govorimo o izneverjenju socialni demokraciji, da levičarski socialsti niso krivi. Fundamentalnim principom socialne demokracije so se izneverili oni, ki vztrajajo pri rabi, oziroma izrabljanju te besede. Prvi dediči tradicij socialne demokracije in njenih fundamentalnih načel so bojevni ali militantni soc a-listi in ne oni, ki so jih opustil' in ki se nazivajo za socialne demokrate. Toda o imenu se ne bomo prerekali. Tisti, ki so si ga prilastili, tra lahko imajo. Toda oni, ki nam očitajo/ da smo opustili fudamentalne principe socialne demokracije, s tem le kažejo svojo — igno-ranco. J če. Drugo važno vprašanje ij<. za premogarje obeh orga-' V decemberski številki so pred konferenco je b lo, kako nizacij Ako pa ostanejo raz- zanimive posebno slike. Ena pomagati dotičnim članim P.; d roženi, bodo s tem jiomagali predstavlja papeževega nunci- drugih naselbinah Končno je bila made. Tretja slika je s špan- drugimi teorijami, Marxava pot nad vsemi drugimi? Razlika je bila v tem. da sta Marx 'n Kngels polagala vse svoje u-panje v socialno revolucijo, ne na aktivnosti zarotniških skupin, "ki bodo naredile revolucijo," marveč na širok, odprt, legalen, politični in demokratični boj delavskega razreda. V obstoječi demokraciji sta Marx in Engels kljub njenim defektom in pomanjkljivostim videla najvažnejše in najmočnejše sredstvo, katerega lahko rabi delavski razred v boju za socializem. g resi v ne premogarje, in da sploh ne pride do združitve z U. M. \V. A. Njegov izraz je: "This movement. like others made by this group. vvill fail flat." nik. — Kritik. Ne bi bilo napačno Spremenila se je v deklo fašizma in militarizma in kot taka je pomočnica vseh sovražnikov svobode in delavskega razreda. Pomaga pri zatiranju ljud- slec in pravili so mi, da je svod- menja. da se je na dotični kon cem še štiri dni pred smrtjo — ■ —---- —=— naročal, da ga morajo civilno pokopati. Toda v mestni bolnišnici hodijo okrog bolnikov poleg drugih katoliški duhovniki. Eden teh je pokojnika "izpreobrnil", ga izpovedal in mu podelil zakramente. Pogreb je bil cerkven in maševal \Vm. Green, predsednik F. of L., pravi, da bi morala j stva Hitlerju, Musoliniju, ge-Claude Pearc.v, prvi pred- imeti vsaka družina vsaj $3,- neralu Francu in drugim tira-sednik P. M. A. in sedaj izvo- 600 dohodkov na leto. Žal. da nom. Neuko verno ljudstvo pa ljeni tajnik in blagajnik, pa o- je to le njegova misel, ne nje- poklekuje pred takimi "pastir kluba, potrebuje moralne opore. Zadnjič je bila želja nekaterih naših somišljenikov, da se naj bi konferenca vršila v Midwayju. Toda klub št. 18 JSZ na Syganu je praznoval 25-letnico in konferenca se je vršila isti dan in istotam v znak priznanja in sodelovanja z našim klubom. Je pa na mestu, da se želje naših delavcev v naselbinah, kot je na pr. Mid-way, upošteva kadarkoli mogoče, da dobimo več klubov, več članov in več volje za nase aktivnosti. Kjerkoli bo konferenca sklicana, naj se poskrbi primerno prireditev, ki se dobro oglaša. To bo pri-dohodke konferenčni in klubu v naselbini, kjer bo konferenca. Marsika-terikrat je treba kakšno grenko požreti, ampak ker smo prepričani, da delamo za poštena in prava načela in za koristi vsega delavskega razreda, nas ničesar ne straši. Lorenz Kavčič. gova bojevna misel. SOCIALISTI V WISC0NSINU ZA 0JAČANJE SVOJE STRANKE Eksperiment, ki bo ga podvaeli socialisti v VVisconsi ie sam "father" Jager. V pri- nu- velike važnosti ne le za lani cialno zakonodajo, proti kapitalizmu, fašizmu in vojni. To načelo nas mora spremljati tu- digi je dejal, kako so nekateri delavsko politično akcijo v nji-idi pri našem delu v Unijah, v v svoji zmoti proti duhovni- hovi državi, ampak za naš po-Toda kljub temu, da sta I kom, toda ko umrjejo, jih ho-1 kret v vsi ameriški Uniji. Zdru- Marx in Engels videla v demo kraciji močno sredstvo (weap-on), ki se naj rabi v razrednem boju, sta vedela, da demokracija razrednega boja ne more izbrisati. Ne more biti njegovo nadomestilo. Pod demokratično formo vlade se razni socialni razredi snidejo v politični areni, kjer se bijejo za povsem ekonomska vprašanja. Svoje ekonomske interese le prevlečejo s politično terminologijo. V boju, kjer so teoretično vsi razredi enakopravni, so njih sile v resnici daleč od ena-kostii. Vse prednosti so na strani vladajočega razreda, ki kontrolira vsa važna sredstva komunikacije, kakor tudi sredstva za ekonomsko nasilje. Ko se je vladajoči razred v Californiji v resnici zbal, da bo Upton Sinclair mogoče izvo- čejo svojci prinesti v hišo bo- 21,1 s0 s progresivci v Far-žjo. Tega ne bi sprejeli, toda marski-delavski progresivni fe na zadnjo uro se ie spreobrnil, kajti Bog mu je bil milosti j iv, deraciji, katere smoter je na- organizaciji brezposelnih in v vseh drugih, kjer se udejatvu-jemo. Ako socialisti to nalogo zanemarimo, je nevarnost, da se farm a rs k a-delavska progre- praviti iz progresivne stranke sivna federacija degenerira v kakor je bil pokojnemu Can- resnično ljudsko stranko. Ob- skupino politikov, katerim je kar ju, zaradi katerega se tu držuje svoje konference in zgolj za urade in službe. Zato kregamo. Jager meni, da pra- konvencije, nominira kandida- naj socialisti jačajo svoje po-vih brezbožcev pri nas sploh te in jih v volilnih bojih pri- stojanke, se v njih uče za so ni. Mnogi sicer ne hodijo v cer- javl ja na listo progresivne kev, ker so nevedni, naščuvani stranke. Zaradi te spremembe in mlačni za vero. Da bi jim le! v strankini politični akciji v bil Bog milostliiv vsaj na smrt- VVisconsinu je nastalo med no uro! Socialisti so še najbolj ! precejšnjim delom članstva ve-! ne federacije. Na njenih okraj trmasti in odbijajo verske res- liko zmede. Smatrali so, da nih in državnih konferencah niče. Zato pa — poglejte, kaj če ne bodo imeli kandidatov! in na sejah pridruženih posto-počno v Španiji in Rusiji! More na socialističnem tiketu, čemu jank federacije naj vedno pro-duhovnike in nune, cerkve po-j potem sploh treba dveh pugirajo in zagovarjajo socia-žigajo, ljudem trgajo vero iz strank? src in Boga za ben?er 50 c. Latrobe. Pa. Mary Fradel 50c. Skupaj v tem izkazu $14.37. Želodčno zdravilo iskreno priporočano^ Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino. kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnlh nerednostih, in priporo-c?n ga lahko vaakomur »iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus " Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino. ki je v zadnjih 45 letih dokazalo. da ie najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom »labemu teku, glavobolom, nemirnemu spsnju in podobnim tcikočam. • - — — Piiite po brezplarnl vzorer _ Trincr s Bitter Wine Co., 544 S Wells St. Chicago, 111. | .vcnd me a free semple. tudi so taki tolovaji, še celo mnogi napredni ljudje jih nimajo radi. — Opazovalec. Važna seja kluba st. 1 JSZ Chicago, III. — V petek 22. januarja se bo vršila v SDC redna seja kluba št. 1, na kateri bomo čuli letno poročilo, izvo- Mihvauška okrajna organizacija je po prošlih predsedniških volitvah imenovana poseben odbor, da položni temeljito preštudira in predloži članstvu izjavo, ki bo določala stališče in smernice socialistov za njih delo v Farmarski-delav-ski progresivni federaciji in .« tem v progresivni stranki. listični program in naglašajo borbo proti izkoriščevalcem z delavskega razrednega stališča. Kadar in kjer je potrebno, se stranka udeleži volilnega boja pod svojim imenom. Socialistične klube se mora ne samo ohraniti, ampak jih ojačati, da bodo v stanju vršiti dane si naloge. Poročilo odbora je sicer veliko obsežnejše, kakor ga podajamo v izčrpku le v temeljnih točkah. Kar se tiče naših delavcev, je potrebno, da ob- Ad. Odbor, ki mu je načeljeVal lili odbor za to leto in izvršili Al. Benson, bivši socialistični druge potrebne posle. Na Člane | šerif milwauAkega okraja, je v lin članice apeliram, da pridejo svojem poročilu predlagal med drže svoje klube JSZ in jim na to sejo prav vsi — in da drugim: Socialisti smatramo in pridobivajo novih članov, kaj-ikupno, vsak po svoji moči,'vodimo politično akcijo s stali- ti to je najboljša taktika za ja-; prevzamemo naloge in delo v ia razrednega boja. V farmar- čan je delavskega gibanja med ( ! klubu, he na ta način jih bomo ski-delavski federaciji moramo našim narodom in ob enem tu-v Stanju vršiti enako uspešno osredotočiti svoje politične ak- di toliko večja opora socialisti pa še celo uspešneje, kakor tivnosti izključno s stališča stom v farmarski-delavski pro-. doslej. — Tajnik. j razredne borbe, to je, za so-[gresivni federaciji. FEXCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd;da Ave. CHicago, III. T«l. Crawford 1 38«' Pristna in okatna domača jedila Cen« interne. Postrežba ločna. •►a.aaaaaaaaaae.aaaaaaaaaaaae Odbor kluba št. 4 JSZ U Salle, III. — V odbor kluba št. 4 so bili za to leto izvoljeni sledeči: Frank Karun, tajnik-blagajnik; Joseph Novak, 'zapisnikar; John Streli st. in Math. Vogrič, nadzornika; Peter Banich, organizator za DePue. Seje obdržuje naš klub vsak tretji petek v mesecu v John Novakovih prostorih na St. Vincent Ave. Prihodnja bo v petek 15, januarja. Na člane apeliram, da se je udeleže. Ako se sej ne udeležujejo, moram hoditi od hiše do hiše, da •kolek ta m članarino, in to ni prijetno delo.—Frank Karun. Pošljite Ameriki družinski koledar tudi svojcem v starem kraju. Razveselili jih boste! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK MPBOSVETAM Stane sa celo lele $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov(ic) j« treba sa novo dru&tvo. Naslov za list i** za tajništvo je t 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. an<;l:i.o cerkvenih: •DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA navadi mislil nikdar najprej pod pokroviteljstvom skupnih» na«**, marveč je najprej videl društev F8PZ v Clevelandu* kraane lakatte škornje, ele- Drugi del programa otvorl gnntno uniformo, zlato gene- samostojni pevski zbor MZar-' ralsko d-istinkeijo, svetlo suh- ja", k zapoje vrč pcami in od-1 Slavje mladinskega društva SNPJ v New Yorku Ncw York C ty. — Tu bo ob CUR REB FALCON CORNER Ijo. .. zdaj pa, zdai se je proti lomkc/ iz oper. Nato sledi ple- hajalo v nedeljo 24 januarji The chi,'*K° F"lcon group ansem-j Th« fullowhi|f epUode publiahed 1 svoji volji zagledal natega, Uni nastop prej omenjenih dsUlavje desetletnih .nvUii.„ ■*,lin thtf L,bor Ctnter ia^t in the "Children'« Corner" iaaued by _ dc*sta na ' kl,l v vlm •Mliui.V tftml J , , s*t'Jrday, Jnnuarv They ha«1 had th* National Falron organization, . I ^ n.tgega. kit \ U Mr, Ihuna . /a temi I poslujoče dru tvo 580 SNPJ. U tWi. week vaetion alt*r their a,,- w II nmini our Falcon, of Ivan Cm' * sij Ke*, kakor cestni pometač. skupina funtov hpartuns Jrs Nastopil bo mladinski tnmbu- P1-^'"" the federated s. N. p. k*r'» "Yerney'i Juitice." > See if it N:idali.'vanj«v) j Sedel jc na otomano ter — Brezsrčni ste. sestra He- naslonil glavo na dlani, komol-l O! "* jSSPZ or,«h." Tom sledi iali-lrrsk' ibor koncertni barito lod*tf °r on tho occa- i loe»n*t! la! ji je očital. |Ce na kolena. Dolgo je tako Vtter je močno zavijal sn g i "Mo* .F«™>rtlnjaM, ki Jo nf4 Anton Jtuheli. pevski zbor i" !\l'f th,1" (;,uhtm,M i*** i >M iJ..«,^ in : , ; . * /h" b« Dae.mbar 20 tnd it aMrned that . THE TKAMP AND THE OWNER in III p.»leg teh bo na ; ihey hud Mpent th-» tirno to aceum-l A no-called 4 J — tV bi mogla verjeti, da |slonel. Kri v žilah mu je bila imate vsaj trohico srca, bi vam kakor svinec. pritrdila. Včasih je vzdihnil. — fesa me dolžite? Hela se je dvignila. Hotelu Zdaj je prišel čas, si je mi- ie oditi. slil, zdaj moram zvedeti, za- — Počakajte, prosim, samo kaj sem grd, zakaj hudoben in nekoliko trenutkov! krivičen. Hela je obstala. Stopil je — Ce bi nič drugega ne j pred njo ter ji pogledal v oči. bilo . . . Imel je vse motne oči. Nič. več — Prosim, le hitro! Nič ne *e ga ni bala. cincajte, povejte, vse povejte!. Njenega j>ogleda ni mogel — No, če bi ne bilo nič dru- zdržati. Pogledal je v tla. gega nego to pasje preganja- — Povejte mi, ali^e res, ali nje Bereninija ... je resnično res, kar ste mi i>o- — Kakšnega Bereninija?! vedali? Za Franceschinija gre! — Dolgočasite me, gospod je padal na debelo. je spV'l John SU*blaj, On je "Slovi 'WiM»ry VVillie" had — Že tolikokrat sem vam povedala, da se motite, vi pa trdovratno vztrajate v zmoti samo zavoljo tistega pasjega polkovnik! — Povejte! Obrnila se je ter namerila Hela se ni mogla niti ganti |1ud.i j" j*'" A"'*' Xprl" |?PQr(<,U točk. Culipdate fre-h enthumsm for their or. j turned in under a ahady tree for a ntl.v, lhey held peaceful slumber, when he waa rude-•etings on rec- ly awakened by the anobbi&h owner off with a of the property on which he vvas ' deeping. iii n».n i . • • i i ii • a • ------' Ouner: "Here! Here! Get up and kluba SMJ: kuhinjo oskrbuje Lou s Adam e bo počastil to ',h~ mw offictm ut the helm in- get out of this! What right have Gospodi!!i . oy*n Alc,h and Turpin. ()\vner: "Why, certainly it'» my ka. za katerega ne bi mogeM ]e).° V,rf] N .. Uom n 1 CK,S( kl 1,1 10 »Poročil, da pride. Po kon-j Bach member will cont. il,ute r><- pt.r 1 land." narednik položiti polkovniku X S1 (iirekt')!li ^ ^ čanem sporedu bo plesna za- j nronth lt»to the Fllirht; treasury, and Tramp: "Wher® did youae gti dii iieta se ni mogla niti gan li ..... ..............1 "'ukui lovk. t un • umusia m Iz bolniširce zakaj dvoje bud-'zori io ^^ . s. , nu SNIM «^oPi predaednik | ^ zalezovalo. Polkovnik MUllerj program se vrši pod njenega nadzornega odbora ,„»i banje! ie n Tedniku Paralo, ki je bi) j »»^rovitel»stvom Prosvetnega Frank Zaitz: znani pisatelj v m rnem času policijski de-tektiv, zaupal Helo. Hela ne sme napraviti ne enega kora- Viak trenutek računa. Pregledovati je moral vso njeno pošto. Kratko in malo: bila je Vstopnina je samo 25c, ki bava. Vstopnice so po 40<\ pa nima povratne veljave. Vstopnina samo k plesu zvečer Poročevalec. nadzorovana po vseh načelih Je !.uM,.lk,,vn,.k .obletnic« otvoritve, i« *» »..i,,, ut,.. ' d' f1*1 neusmiljeno zapreti, pa je Pcdpcra španskim delavcem l»lum< are beinic lai«l for another ae- yere lontl, bo*«? tivity desifrned to awvll th«* coffe. < Owncr: "I inherited it from my which seem ull too leun at preceni, futher." 1 Tramp: The oft-di^cu.t^ed excursion to u broadcnKt studio promises to be a if»a)ity in the near future, and there i« ulno u po9»ibility of the radio ap-ptarance of tvvo Falcon members. And \vhere did your dad He inherited it from his V. IZKAZ instinkta, degeneriranega pa- ie za roko. Trdo kakor s kle-i / ' " m ' , .. Eraiem Gorahe. tajnik Pro- »jega instinkta, ki je v vas, in- $eami. uP, V • TU /7°buod,\a svetnega kluba SND. irct it?" Owner: father." Tramp: "And where did yer jfianddatl ^et it?" Owner: "My »fi andfather, sir, fou#ht for this piece of ground— and I want no further parley with stinkta. ki je močnejši od vašega intelekta in vaših čuvstev. — Vojak sem. Mož seru. — Ne boste še šli. — Spustite me! — Dobro, sestra Hela! če prisegel sem zvestobo, prise- j že res ne more drugače biti, gel sem, da bom branil državo I ga ne bom več zasledoval. Naj pred zločinci in zapelianci, za-|bo! Naj gre k vragu! Kamor-kaj škoda, ki jo izvrši prvi ali |koli! Samo moia bodite! bol j koristila. Skušala bo sto-piti v stik z namiljenim Fran-ceschinijem. Tako bo nemara prav ona tista sled. ki mu bo odkrila prebežnika. Neka i o Slov. domu v Springfieldu Springfiled, lil. __A dUeuAHion of our nosi* neijrh- CM««vo, Iti. John Rak 11.65; John l bora, the Waukei?an Falcons, dis-U . . h Mil-; F.ank IVchnik Jr. 25c;lclo?ed that we really know very lit-| you, gt i yourself off of here in a K-idv Ho< hevar tO?, skupaj $2.50. tle of their activiUes. It would be j hurry." I' fu1 J(>h? U'ik ) th('.V would write rejjularly Tramp: "Not so fu^t, bom, not so Nekdo « d«/avt- l tah $1.00. to thin column and let us know what i fast — vou s*y, yer jrraddad foujfht tibTi W. V«. IN, SI: 7'to ior Za- themrs. Ivan Pavelieh in (lin. Jer* >• ' » hišen?" < V !*'uMlku r!l)'j St;,v ' ginninu next week, the Falcon 0»ner: "Certainly it did, it came Tukaišni11« 8 olnlC - J dwd H,a>,m)vi(h' f-nrner wil! be edited by three mem- I to him by riKht of conquest Hn movjcli. M • 11. Un.....vi h dnigi, je bistveno ista. — če vam pravim, da je u-jetnKk Berenini, ne pa France-scini! P ir»l ie prav posel.no Pazil Slovenski dom je bi. Ho kriz, v * »i t«!"'Vfw-»; *Zv°v p™ ^n"^ T™?J%'innin* to ,'ake off,hi5 na ljudi, k: so olrfevali .s Helo. premogovni indust-iii in do u- Mik- l'n."h * vu "B"yan, «0">: «•»»»• J«ck«t i |»rt*iiiuje ii> iii iji m uo u-, M., 1 ' Alesh. I hey mvite contnbuttonn of dis yere plače suit« me bully, and (Dalje prihodnjič.) stanovitve Progresivne rudar-L.*'1^*"™' 1W1U- -4 interest from the other membera. dere is gonna be anudder fiifht fer .ke unije družabno in dru&tve- v il' ' * ^ ' ' " I Enumcl«w. W«»h. Jaek Zaplotnik — Ali ste ob pamet? — Ob pamet? Debelo jo je pogledal. — Ob pamet? je ponovil — Ste pač zaslepl jeni, se- Jutri ali pojutrinjem bom p >- Clevcla utra Hela. Saj človeški obrazi stal general, vi pa odklanjat2 tega niso poštevanka, da bi si bili I mojo ponudbo. Jutri stopiva ljenega našega pevca John Fr-!vori- 1>r>(,° dohodki tolikšni, (Nab^no na dT it in just a jiffy.' Mii 1 : • , srediAče do malega vseh tU- $l; f,o tV: John GaJuf, Geonra P-»- r nrK lviuiej preminul j kajšnjih Slovencev. V varstvu ! točnik. Tokin, John Millari h. lrvr»Ur.d O Vi io j snpj, poslal I.ouiv f. Tokin.) Maškaradna veselica kluba st. 28 JSZ Cleveland, O. — Klub št. 28 7'JS priredi maškaradno veselico v soboto 23. januarja v Sloven-dvorani na Prince Polkovnik se je dvignil. Mr- jete? Kdo naj razume? Bodite drugega člana. V soboto 2. ja- zmagovati. K°čune je prekri- ^re*to,p" K!ub 1 36 **■.-ki delavski' dvora koje gledal. Govoril je z glo- i pametni! Govorim vam kakor nuarja smo spremili na njegovi *n,a brezposelnost in pa—kot' csp/^o/pV^j0" ^^ Ave. Začne se o bokim prepričanjem: oče. zadnji poti Frank Muleja. Bil ^rečeno — bratomorni hoj, j Mour,.in P(irk/ A,b„rU Kinad. Najlepša in naiirrf —...sicer pa: če se izkaže1 — Prav imate: Kakor oče! ie star pioner v delavskem gi- ' -i*' nastal med dvema unija- F. Pav*Jieh $2;-po $i: j Sarich. v bita nagrado. Vst THE OLD YEAR SUMMARIZED (Oo.ntinued from prsv 6.) danes ali jutri, da sem se m i- — Zakaj, ah, zakaj teptat * j banju in v soc. organizaciji. Bil ti!, veruite mi. sestra Hela, po- svojo srečo s Škornji? gnal si bom brezobzirno v gla- kah \as bom nosil, vo — kroglo. — Ne, gospod polkovnik, Na ro- ie mnogo let član kluba št. 27. V letih sedanje depresije se g't ie lotila re«nn bolezen in z ak- rane zacelijo in da spet posta- Kdo sploh je imel koristi od tega? Od nas delavcev nihče, — Ni zbežal, ker je bil kriv. I fa" mu je pel v zadnji pozdrav ; d* ™ *elo na mestu za M«tekovkh in Joseph Bo- ). lem mo'slu Vrireai v .... . I- ♦ 1- 1 , i trt ir» «,1,,««« Q anni>Aim i hmc; po 50c: I.ouis Lemont. John 23. lanuaria -zabavo v počat ežalI je. ker je bil pameten. | jn. ga tudi spremil na Pokopa- ^J1^^^ " ! Maukovich. Marv stib :. Jos, ^ Zu-1 novima tajnikoma Rov Burt — Potem pa. sestra Hela. lt*"e. bosta za dom lahko Se več na-j meri F»ai>k Zorko, Louis Bu chaj, in Traireriu Vršila se bo n Helo je pretreslo. rajši umrem kot osemdeaetlet- 'tivno-tmi je moral prenehati, j nemo rojaki in bratje, namesto Obrnil se je ter stopil do ve- na devica. _ j Po poklicu je bil kamnosek. I nasprotniki drug drugemu, likega zemljevida ki je v:scl —-Pomislite! Tisti one bo ,Pri tem delu si je tudi pokvaril na zidu. Nezavestno je pomi-; svoboden! zdravje. Star je bil šele 51 let. kal prst od mesta do mesta. —Mislim, da je danes že Prem:nul ?e v polni moški do- _ |sle ne more nam u;tiT svoboden. Vi mu ne morete , hi. ko bi lahko človeštvu še ve Sestra Hela je vztrepetala 1 (,ati svol>ode. 'liko koristil. Pogreb je bil ci- Prostore v domu je s pričet- Obrnil se je k njej ' Je bil kriv aIi ne? je (vilen in pokopan je bil na m j- kom teira leta prevzel znan? _ Vi pa boste moja sestra nepričakovano vprašal. Zakajjstnem pokopališču v Highland na; r)iak in (">,an klllba ^ 47 He|aj ' ' | bi bil drugače zbežal? | parku. Naš pevski-7bor 44Zar-1 JSZ Frank Kermelj. Smatra- Videla je strast v njegovih očeh ter se prestrašila. Videla ' je, kako so mu nabrekle ob sencih žile. Kakor pokrajina Potem bo Pač vojno sodišče go na zemljevidu, ki je na gosto w,n ° z vami! preprežena z železniškimi pro- — LeI> siubač, ki svoji ne- menu. Ko mu je zbor pel na- gami. Vedela je. da govori iz vestl ^rozi z vojnim sodiščem, j grobnico, je imel skoro sleher- njega kri. Rada bi bila ušla, Zdai vem» gospod polkovnik, ;ni resne oči. Spomin jali se ga pa ni mogla sem ime'a popolnoma prav, homo kot dobrega zavednega Napela je vse sile. da bi ko sem ftk,en',a zavreči tudi delavca, ki je mnogo agit ral, premagala v se+)i strah | naitišjo misel na takšnega člo- prodajal literaturo in prispe- — Nikdar! Vaša nikdar! veka- ! yal tu/lj *motno za ^iali ... , J Chemronka. J. Pavel. RrSmilanich, Imeh boste Prl|etno ZabaVo 1,1 Pogreb je bil lep in udeležba obilna vzlic slabemu vre- VV. Teriucci. A. Modic in Frank Lov. ob ori(>m bo vaša udeležba po- m,um Wlive unconor amendment. I tvtlich, Jcr Walurka, A. Rog. J. \r r • • i CD fai'urp lator and the r>raadow; S. Brujrar kupaj VeCeFja 1F1 Zabava O. a . i farmers to v port at the polls the $21.25. (Podal Matt Radenci 'i.) y Chica^U minority national parties dedieated r.pw«nd», N. Y. Po $3: Dr. ^t. 211 l* m c t v lio fundamental social change. S?PZ in f aliens for the in Tragerju. Vršila se bo na Pristopil je bliže. — Zakaj ne? — Zato, ker sem vsa njegova . . . Polkovnik je prebledel. bila ras beži, pravi marsikdo, ko se spomni t^ga ali onega važ-i — Ta pes! Stri ga bom! l)r^Ia vanJ« kakor Pride črv v Stri... Zakaj sem tako dolgo sr<:'iko jablane. Nikdar ni mo-cincal? V pesteh sem ga že Kel verjeti, da živijo ljudje, ki ime| 'ne bi vojakov prav posebno 2al ji je bilo, da ga je mo- apostovalj. Biti general, to je f}a j7 ianuarja praznoval I Babnik • zapisnikar Jos Jauch • i>2.00; po 25c: Louis stefanich. Jo-rala zopet raniti, a prav to ji r),,° riaJv Kar je spion mo- siovonski Narmlni Dom na St ' ' ' ' " *u ........ , m.u;^ ____n>ere lK»ldirkg of political opinions; pravila. Olia sta družabnika, j Anton s* ver in John steklar; po '/irVvv**'^' V a"* "" Mai,he (,enial €,f tht' rv*ht t0 t0 Mi drugi pa pozabimo n-l vse 'JoHn Vehar in John Nečemei 1160 ^ • (,ranc1 Aye. Serviran cargiv red political prepire, ki so zašli med nas ra-i aj ?l2.5o. (Poslal John Ma-j ho lunč in nato bo plesna in ; parties. as in the Browder čase in ,. , , * - ' .. . .. . ' | tekovieh.) prosta zabava. Terre Haute: the continuance of d. konkurenčnih umi, kajf za- St Louii Mo Po 25o. Frank j 1______teacher,' \oy9Vy oaths and sedition nesli so jih drugi. Pomivmo, dajdelja, Frank Roasman. I.ouis Spe. k, i a . »laws on the books of many a state le V slogi in v razumevanju ' John Lesar. Jos ph (iuscich. Frank opailCl »O tarCC | legi«htwre; the refusal of the na- drug drucrega je moč. Pride ISTnHch, Pa il Komrdina in Mrs. I Zurnalist: "čigava je artile- tlonal governments to take a part in čas kn h nmn imali 10Ant.. NfSrgoj, Frank | rija, ki jo rabiš, gen. Franco?" 'ihe u-ipre«s;.on of >yn hinrtf of Ne- K° ,>0m° ,mni *nrT Biščrk, And v Beg, Matt Strukel in Franco: "Dobil sem jo iz i t™**1 anl the ever-4ncrea?ed ab- , *| -ta pla?ed in thc wav of (tihe for- mation of m;nority ix>litical partie«. "Finally, the failure of the government to get a t any of the root causcs of insecuiity, unjurt inequality and war or of th? people of the country to brild tovrard a planned aocrial order under u+ich ttie great material and human resour.-es of the nnlion niiglvt be fu'ly utilised for the common gtxxl.M eno unijo in slovenske našel-; Martin Pctrovich. iku-paj $2.50. _ )25c: John \i )ich. Steve Puhalo, John Tičer. Dane Smolich, (»o1. Si- in seznam priredb Odborniki kluba at. 27 'an in Joh» >h. k. pai $2.50. ; ( P(x«lal John Grzineich.) John».own P,. Dr. st. 162 SSPZ i J r* iT JL $3.00. (Poslala Svlvia F. Skedel.) n r . ndar je res Tako se zatrla v njemu strast. mozavestno zavrže jutrišnjega nam ^ k()t M se prebud|„ ix — In to mi kar tako pove- j generala. Rajši bi vzela cest- sna ()b ^ ob,etnici otvoritve ste?! Kakšna ženska ste, kak- nega pometača! je rekla. avditorija SND se zopet »nide-dna ženska, moj Bog! Hotel je premišljevati o sv >- — Ženska, kakršna ni za ji karieri, kakor po navadi, vas, gospod polkovnik. 'Kadar je mislil o sebi, ni po NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (ZIBKI. ŽIVLJENJA) S2..»0 V zalogi imamo tudi »ledeče Adamičeve knjige: LAUGHINO IN THE JUNGI.E. $3.M GRANDSONS ............... DYNAMITE ................ 200 k\JI4.Alt\A PHOLKTiinri 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. m o v avditoriju k bogatemu proirramu, ki ga nam podajo pe\ska in dramska društva ter posamezniki. Pričetek programa bo ob .3. popoldne. Zvečer, oziroma kmalu po programu, se prične ples, ki traja do polnoči. Igral bo Krištofov orke-jster, ki zna zadovoljiti mlade , in starejše goste. Program popoldne otvori oj predsednik S. N. Doma. Frank Somrak s krat k ni govorom. Kratek, toda vrlo zanimiv govor poda tudi predsednik Prosvetnega Kluba, V. J. Cirili, nakar nastopi mladinski pevski zbor "Slavčki" pod vodstvom učitelja Louis šemeta. Temu sledi živa slika pod vodstvom i rt____, _ . , neih Thomas. Jehn Martinčič, M i h i h organizator Louis Zorko: kn.ii - K^rjin Km} ||rp^flk F,ank S(>lan zničar August Komar: tajnik |Murko Piikurich. Mike Tmnec, John med klubom in pevskim »bo- j Kuatna, William Ilreičak; Tony An- roni "Zarja" Andy Turkman. Nadzorni odbor: Anton Jan- z<*lc Kh*; John Biur^kole 5c, skupaj $5.15. (Poslal John Stefanich.) ^H^^SM^IB i I BI/» inr. O. Jugoal. |x»l. klll^ $l.ilii kovic, John Lazar in Joseph (p0.;r, w h Snoy.) Frančeskin. Delenrata v centralni organizaciji soc. stranke, Louis Zorko in L. Kocjan. Odbor pevskega zbora "Zarja": predsednik John Krebel: zapisnikar in tajnik Tonv Po-d off nik : arhivarka Sofie Turkman. Odbor za koncertne sporede, John Lazar, Tonv Podobnik, Valeria VVess in Andy Turkman. "Zarjine" in klubove prireditve: v soboto 20. februarja članski večer "Zarje" v sokol- Fnedenu. Pa. Steve Koren $1.00. Ciccro. III. Kristina Turpin $1.00. Drtroit, Mich. Prt'-bitek veferinkc kluba čt. 115 JSZ $14.64; Louis Urban. ker se mu ni bilo mogoče u le-ležiti večerinke $5; po $1: Frank Ka^telc, Frank Werho|t«, Anton Stefanich in I. G. Bole ki: |K> 50?: Jack Kapel in Mr«. F. če«en, akupaj $24.r,4. (Posla! John Plachtar.) Detroit, Mich. [»o $1: Joaeph Kla-rich, Annn Klari h. Jo^-ph Kotar in Louis Perhaj: Vid Glavach 25c. sku-l>aj $4.25. (Nabrala Joseph Klarich in John Zornik.) Straban«, Pa. Po 50c: Anton Ro-žanc in Steve Krajšek; John Jenžič $1 in Lovrenc Mrak $50 (oba i r. Nemčije. "Kaj pa aeroplani?" "Te mi je poslal Mussolini." "Kdo tvori tvoje čete?" Muri iz španskega Moroka, tujska legija, Nemci in Italijani." "Ali je tudi kaj španskega v tvoji kampanji?" "Da. tarče!" n . Prosvetna matica uvoina mera Prosvetna matica je razpo- Dokler je bila Nemčija de- slala nedavno pridruženim mokratična, liberalna republi- društvom 3,500 izvodov knjig ka. so bile z njo Francija, Bel- J in brošur, da jih razdele med člane. Vsega skupaj je razposlala v 10. letih 68,000 knjig In brošur brezplačno. Lani je bilo v Prosvetni matici 167 organizacij. gija in Anglija zelo arogantne. Določb krivične versaillske po-g< dbe so se držale kot klošč. Fašistu Hitlerju pa puste trgati pogodbe, graditi armado in utrdbe, cgražati m:r in se tresejo pred njegovimi izzivanji. y k i dvorani SND. — V nedeljo j Lawren<*, Pa.), .-kupaj $2.50. (F»-2. maja skupna prireditev klu- ^Jo*!n Tr"h\) D n „ , l|r. . „ ... .. „ 1 Meadow Land«, Pa. Dr. it. >113 ba in Zarje v avditoriju S.|ssr,7 $1000 (pOM,t, Pvter i^ienc.) N. D. To bo ob enem naše pr- Renton, Pa. Dr. st. 400 8NJP $5. vomajsko slavje s koncertnim (Poslal George Pivk.) Milwaukre, Wi«. Klub st. 37 JSZ Pišite po cenik naSe knjigarne! Vinko Cofa in J. F. Terbižana.! in drugim sporedom. — V ne-Nnto ..natopijo plesalko Dolo- de.io 20. junija bo skupni pik-1 J1" "?/ 'v !m1" * r • i i »m M m v» i ...... . ^ hi"tt. \alent \el7a. John No\aK res Vild, Horence Mac Novak nik kluba 111 zbora na Pintar- in M:IX K. Gt.|inr. .kupaj $15.00. in Bernice Navmik. Pel bo tudi jevi farmi, na Zahvalni dan (poslal l>e<>nard Alpner.) soc. pevski zbor "Zarja". Zad- 25. novembra pa se vrši kon- Sk, naj v t«.m izkazu $145.54: nja točka prvega programa bo Cei*t "Zarje". _ J. K. prejšnji izkar. $7s9.sn. skupij "Janez hoče v nebesa", satiri- . — -----------------. J&.S7. čna komedija v enem dejanju, Kadar naročate knjige, po- q. . ^ «•!• a g ki bo v Ameriki tokrat prvič alužite ae Proletarceve knji- ^te »1 ZC naročili Ame- 1 j ima na. Igra je vprir.orjena parne. rišlci družinski koledar? u DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. • V nedeljo po dogovoru. Pil ONE: CICERO 010 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. 91 ■ ■ a • BARFT1NC1C & SON ! $ • I 424 Broad Street * JOHNSTOWN, PA » ■■■■■■■hjhs Tal 1475 POGREBNI ZAVOD Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURi,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; «:30—«:30 Dai»y Tal. Crawford 2218 A t 1858 W. Cermak Rd. 4 :30—6:00 p. tn. Dally Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday br appointments only Rasidanca Tal.i Crawford S440 If ae an«war — Call Auttia 5700 ■--T-•TTntvrmr-TTTTr^TmtTrnmmmtiiiHiMiijBiiiaaaM Milwaukee Leader n Vajve^jl ameriški aoelalistl^nl I dnevnik. — Naročnina: $6.00 N m na leto. $3.00 za pol leta. $1.60 U za tri meaece. Naslovi 540 W Jonaa« A««. § MILWAUKEE, WIS. IN«.........m ..........I■ I iinainimiiHiiaiii n>n t.4 t.iul. i . ..»t.. .i,. Ui............ .«'.*.nUlniHB A Yugoalav Weeklv Devoted to the Interest of t In VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC PDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1531. Published waakly al 2301 S. Lawndal« At«. CHICAGO, ILL., January 13, 1937. VOL. XXXII. HYPOCRISY OF 4NEUTRAIITY?0C~CLUBJHE old year summarized By Norman Thomas effect i ve One of the first questions be- has raised anv etlective pro-fore Congress, now in session, test against the large sale of satisfaetorv neutrality legisla-j tJ»"«i the next meeting. Oscar Golfna' t v" was that of neutrality. A reso-1 mi)itary supplies to the ( hi- tion is difficult, vve can at lea other 1936, this trade to Japan alone Beyond that we can protest side of the water wi 11 seek amounted to $082,300. The and protest most vigorously whole record shows that with against the discrimination impunjty and without rebuke vvhich allows Japan and China established governments if the.v to buy supplies refused to are conservative or Fascst Spain. have been allovved to buy vvhat j , they needed in the vvav of mi- Chicafb, III. The met ing of oui The ye tr 11» 5(1 pr a-ntiJ man) So ial Study Club h* t Frida/ ni fht ' deve!orment t :u*t uragir ? to the a I-U{> plana for u ti v iie* in the (v. .vte *> plan« for u tiviiie« in the "v. .vte o f t() r. rui; our fHt,m|s t, nt I lourKj:y tii . ways to aid the Spanish lx»yal-ists, on the ground tha! some-hovv or other the total effect of this vvill be to increase the likelihood of American parti-cipation in vvar. Nevertheless, it is absurd on litary supplies vvhen not ac-the record to believe that Pre- tually at war vvith another na-sident Roosevelt or most Con- tion. It is onlv vvhen the Span-gressmen are acting in perfect ish government fights against good faith as pacifists or op- Fascism for the peace and ponents of the arms trade in I freedom of mankind that the their sudden denunciation of President's scruples are sud-the purchase by the Spanish j denlv aroused. government of certa n air-j • What js the explanation? In planeš and airplane enjines. part. at least. this: He sees in It is a bitter vvorld vvhere sueh i the Spanish incident a chance purchases have to be si care- to get discretionary povver for fully gruarded against the evils the Executive as against Con-of profiteering. Indeed it is a gress over the whole trade in bitter world vvhere a vrovern- arms. That kind of povver is ment needs sueh airplane« in too great to entrust to anv the struggle against Fascist man. The desire for it in this aggression. čase is an ominous sign of a But the plain fact is that to drift tovvards personal govern- FASCIST FRANCO IN TERNA TION AI S T and hal ihe d.scussion on the Span-i h Civil war. Comradc Don j M J. Lotrich rcp»-led on the projres* ma 1 • in literature sales for 1930. Quit«> a fevv of th » members vvere absent. It i« nece*\sary and important that ali m cm bera attend the next regular meeting on Frida.v, Fcbruary 12, an I here i" always plenty of vvork to h** done. Bring your friends along. « One of our first affairs for 1937 vvill be an Card Party, Sunlay afternoon, Junuary 2-1 at the Slovene l.abor Center. We vvant ali member« to attend. Bring your friends along to enjoy a fine afternoon in the various games and con-tests. There vvill be some fine prizes avvarded to vvinners M> come out Sun-da.v, January 24, and join the fun. A member. .1 A si.ory current in Madrid eon-cerns an intervievv vvith the Fascist leader. Franco, vvhich goes like this: "VVhat artillerv have you. General?" "German." "VVhat airplane« have you?" "Italian." "And your troop^, vvhat are they?" "Moorish and the Foreign Leg-ion." "Is there anvthing Spanish about your camj>aign?" "Oh. yes. The target." Some Distinction j url ma It- pu-lic by Hany VV. Lall-I r, ezecuLvo director of th 1 Leaju« for Ind.i-trid Dem« »cra y. Dr. I uidler st t forth the trend to-war 1 vvorld war a.- the most ominous of the vvorld t^nds in 1 Tha League for Industrial Democracy ex-< u:ive tw, on the oth« r luni, igns of pro-jrts* in the labor movement oti the econoniic, eo-oj>erative and fol ti al fitl.ls. "The y< ar lD.l«," declared Dr. I-uitller, *'hn ^ been a year of gn-ut sm ial and irternational oonrfwion. Many national and international forces vvork have given consideru-bde eausfs f»>r optimism tt) thi? pro-grensivf forces of the nation. Others have led mar»y to dt sf>air of the ini-mediate fjUire. Ten thvelopments during the yt ar favortble to deino-eratie prograsn in indu-try or {»olitica Jure, in my opinion: "1. Thf reduetion in the ranks >f the unemp!oyetl. although a great annv of nine million is stiil out of "A telegram from George, dear." work tlespiu« the rt cent increaae« in "We'll, did he pa »s the examination »nloyed, it should not be for-! g« tten that the dt^)ression is Mili j here and that there are about 9 or j ma.-ters an l not the vvorkers. It vvill In hard times, the poor have netil- j 10 million *till uncmployed. Further- ! continue to do so until vvorkers of ing vvith vvhich to l>uy thing*. anl, »nore. that the depre«sion cannot be hand and brain oi-ganizt* into a pt»w- This is a clear pieture why vve have dt pres.-ions and millions of un-etnployed. The machines serve their deprive the Spanish government of arms is directlv to en-courage a Fasc:'st vietorv vvhich menaces the pnace of America as the sale of arms to a friendly government does not. The President knovvs or ought to knovv this Conceivab-ly he might say: "Even so, for the sake of precedent \ve must keep America entirelv out of any business in arms." ment. in good times they ooM more than they e«n afford. CONTROLLED RECOVER\ Therefore, there vvill prol»ably be talk of "stabilization" or some other .... | wonl that may be invented to fill But this is not at ali vvhat helthe bili. has said or rather vvhat he has Now that there is recovery and | boom purposes. The inflax of gold pro peri-ty for ali cxccrt about nine- can 6e "fi-oaen" in the treasurj'-tenths of the ptM>ple, the administra- Spe-culative purchases of stocks can tion is getting j-kittish let the re- be further discour«/cd by lavv. Pray-covery »houkl get ouit cf hand and ers can be addreeaed T.oth to the bt tome a boom, fo^!t>wed by a amaah. Lord of Heaven and the lorda of bu siness reqne-tin^ that prices b» raised. Similar prayers can vviotd out as long the capitalist aya-1 erful labor movemert anl e^tahlish tem rtma.ns. a nevv economic system vvhere ma- Tht- American Federation of Ia- chine> vvill produce for u«e your life, Deep, deep cuts the knife. Tears, tears for the dead. Money, money murder lea I, Silence, silence ehall we m^et, Marchinig, marching dovvn the »treet. Over, over ia the vvar, FieMs, fields filled vvith gore, Dead, dead ali the men, Forget, forget once again. Cronses, crosses row on rovv, Gun«*, guns to kili the foe. God, God wrll it never end, Peace, peace to us send. Jos. A. Mihalka. Even though there are about nine million unemf»k>yed and a great nvany more mi"ions of vvomen and chiklren curscd vvith the unemploy-ment of their men, besides many other millions vvorking for vvages that are below a de.ent standard of living, yet the pro»j>erity for the few is becoming so marked that it is lia- a clt ar pieture hovv the mac hine is j depriving nun of their jobs. I vvill oite a fevv example* vvhich I believ 1 are very interestin?. Ycara ago it took one man 80 hour< to niake an average of 450 j bileks. Novv there is a machine vvhich can turn out 40,000 bricks in an i hour. In ca tin*r pig iron. vvhere it i not j fornvally took 60 men to do the. al- 'vvork. only seven men are novv ne > 1-them c 1. In reloa ling iron vvhere 1*28 m?n vvt re em Hoyed,'a machine novv doc Lcuite B. Jursey, Milvvaukee, VV us. dreaeed to em|Sloyers ask ing to raise vvages. If ali these tan make con.-»umption the vvork vvith only tvvo men. As late equal production, in the long run, as 19IS it took one man to turn out and therefore prevent a nevv eol- , forty Inilbs per day. Novv a machine lapse, U vvould be nothing ?hort of a turna out 7.'».000 electric bulbs in miracle — and they aay the tlays of tvvent.v-four hooi-s. In a tube .«hop mi rac le« are over. It might be pos- vvht re it formally required 240 men sib-le to delay another cra h for a to do the vvork vvith 20 machines, ten vvhile, but completely to iron out de- machines can novv do the same premions and yet retain the dog-eat- amount of vvork vvith only 30 men. dog sy«tem, is something vvhich, vve The same thing has tak?n plače ble to create rising prices, hlgher predtrt, vvill not and cannot happen. | among the professionals. The radio co>tt-m, w the problem. Making a leopard change its Fpots by giving it nevv thought treatments is a mild problem by comparison. But men v-ho are bent uip>n s-a v ing the doi^-eat-dog system vvill catch at stravvs. Perish the thought of con-sidering any sueh sen« !>le notion a; the »bolition of that sy?item. 0>f course, there are some little things that can be done, but vvill they ibe effective? The reserve require ments of the banks can be raised so that they vvill not ha\^ po mu h money on hand to loan for »točk The Milvvaukee Leader. land vita-phone have displa««tl thou-jday. Annual Meeting of Slovene Social Club Saturday Ckicafo, ill. The annual meeting of the Slovene Social Club vvill be h»*ld Saturday, January 16. at the l abor Center, 2-101 So. Lavvndale Ave. Various rejKirts vvill be submit-tetl and officers t«> be elected for 1937. Kverv member is urged to be present. After the meeting a social vvil take plai-e. Hot lunehes vvill be serve 1 aml a general good time vvill follovv. Then- vvill be plenty of card parties arwl other a mu seme nt so don't fail to be present this Satur- i .!ie t K% tric-eur-ar:-e le »i: lation, although ino. t of the untnip!oyme.it insurance aml old t ge pens!on lt {i>ia.ion {asst d la't >ear vvill have to be fun1amentaly revised to me« t the need s of th ■ times. '"4. The inereased interest an I j experimentation in consomej* cooperation in the United States, as indicated by the enthuaiartic recep-tion aecorded to ihe J a nanese Kuga wa. the recent favoruble a'tion of Ameru-an labor, the apjx>intment of the Ameiican conimission to study co-opera t ion abroad and the remark-atle grovvth <>f co-operative enter-p rise. "6. The inereased interest among vvorkers and farmers in independent political aetion, an intere»t vvhi h pitjinises to be ervstalized in the format ion of a national Farmer-Labor panty »n the not-distant future. "G. The refusal of the Amerkan t peopon into the use of detect-ive agencies in labt»r disputes, the bresk-up of the B'ack -Legion, th » con vid ion of the Ar kansas "slaver" the preaervation of civil liberties, the uccess of the anti-H< arst campaign, etc. The stated refu+al of the ne .v commander of he American Lcgion to pei-mjt this organLzetion to b? used to break up la lical meetings is a welcome sign of the year. "8. The abandonment <»f tho Monroe Dotrtrine as an instrument for American imperialsm and the ad-vances taken at the inter-American conference tovvard the preservation of peace throughout North aml South America. "9. Tha vicioty of the People'« Front in France, of the Rjcial Dcmo-etata in Svvt den and the continue j re irftance of the S>4»ani h loyaNat government to ihe Fascist force«. "10. The adoption of the new Itu ian conrtitution along more democratic lines to be follovvtd, frieni« of dtmocracy hope, 4>y the actuaJ ap-plication of dtmo -ratic principles to hone.vt eritios of the Stalin regime. ('Ihe continued prosecution of critic« of Stalin and the protest of the Rus-«un government against governments providing a nfuge for Leon T»ot>ky and other« do not, hovvever, seem to many to be con«i.stent vvith Ru sia's nevv policies as deacrlbed in the nevv consititution.) "Numerous developments throughout the year n»ay be listed on the d« bit side of the ledger. They in-uhide: "1. S ich international events r *»!-»>-*d a.* the ra*>e Italy of Ethio- i; the inereased militarization of (•frmany in preparation for another vvar and Germany's interferenit-e in Spain; the Ja]>anese ventures in China; the civil vvar in Spain vvith its Ltireat to vvorld peace, antl the break-dovvn of the machinery of the league of nation- as an tffe<-tive instrument for the prevention cf vvar. "2. The entrenehment of Gen. Ratista av the absolute dietator of Cuba and the continuance and rtrengthenin? of dietator^hips in many other Ijatin-American countries. "3. The inereased appropriation.s for the aimy and navy of the United States, not as a means, many claim, of national defense, but as a poa-ible ba ;is for (»perations in the Far Eiast result ing from disagre« ments over trade, čred it and ravv material«. "4. The grovving rift in the American labor movement bctvveen the rraft and imlu«trial union«. "5. The wholesale dischai-ge from the VVPA of thousands of men and vvomen vvho vvere unaMe to obtain vvork in private enterprisc and the thrcat of further reductaons in vvork relief and home relief in the im-mediate future. "6. The future of social legislation to meet the minimum needs of Continued on page 5). IIIIIIIIMi »h* Searchlight IlItlMO,... Donald Lotrich lih......,„llll J. K. GOING INTO A HUDDLE I listened to the Presidenfs ad- Nevv.s. Though the Nevvs' foreign cor- dress on the state of the nati »n, respondents have alvvays been more vvhich he delivered to the joint ses- ju>t in reporting the situation, the