Poštnina plačan* t gotovini* Leto LXV., št. 28 LJubljana, petek S. februarja 1932 Cena Din L- fznuja vsa h dan popoldne, izvzemal nedelje ld praznike. — lnserati do 30 peti t a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. P' pust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica st. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. 1'UUUlŽMtt; MARIBOR, Grajski trg St. 8 — —--CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. tel- St_ 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — —, —• Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. . , štednja v državnem gospodarstvu Ekspoze finančnega ministra v finančnem odboru Narodne skup' ščine — Izdatki in dohodki znatno znižani Beograd, 5. februarja. Včeraj popoldne se je vršila prva seja finančnega odbora Narodne skupščine. Kinanč-tii odbor je takoj začel razpravljati o državnem proračunu, ki ga je prejšnjega dne predložil Narodni skupščini finančni minister. Razpravo o proračunu je otvoril finančni minister dr. Djordjević. ki je podal v finančnem odboru obširen ekspoze o splošnem finančnem in gospodarskem položaju v državi in o sestavi proračuna. V svojem ekspozeju je povdarjal. da je vlada pri sestavi proračuna upoštevala sedanjo splošno gospodarsko krizo ter }e zaradi tega pri sestavi proračuna uveljavila načelo najskrajnejše štednie. Znižani so bili osebni in materijelni izdatki, tako da se je v primeri z dosedanjim proračunom dosegel prihranek za nad 2 milijardi. Upliv svetovne gospodarske krize se pozna zlasti v poljedelstvu, kar je imelo za posledico tudi zastoj v trgovini in industriji. Vse evropske države uvajajo zaščitne carine, kar je uplivalo tudi na našo trgovinsko bilanco, ker je izvoz zelo zmanjšan. Kljub temu pa se je posrečilo obraniti aktivnost bilance. Težke posledice za naše finance je imel Hoovrov moratorij, s katerim smo izgubili nad eno milijardo. Vlada je upoštevala vse te okoliščine ter je sestavila in predložila proračun, ki je v popolni skladnosti z državnimi dohodki in izdatki ter z dejanskim finančnim in gospodarskim položajem države. Državni izdatki Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11.400 milijonov dinarjev. Proračun državnih izdatkov ima le dva dela: A. Državna administracija 1. Vrhovna državna upra- Din va........ 153,151.277 2. Pokojnine in invalidske podpore...... 873,158.735 3. Državni dolgovi . . 1.558,711.039 4. Ministrstvo pravde . . 381,250.805 5. Ministrstvo prosvete S05,853.806 6. Ministrstvo za zunanje zadeve...... 138,371.442 7. Ministrstvo za notranje zadeve ...... 558,886.860 8. Ministrstvo za finance 319,557.802 9. Ministrstvo vojske in mornarice .... 2.132,293.863 10. Ministrstvo za zgradbe 198,883.840 11. Ministrstvo za promet 101,284.390 12. Ministrstvo za kmetijstvo ....... 56,433.536 13. Ministrstvo za trgovino in industrijo..... 50,106.655 14. Ministrstvo za socialno politiko in nar. zdravje 162,963.739 15. Rezervni krediti . . . 30.000 noo Skupaj...... 7.550,907.708 B. Budžet izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih: Presveta .... 24,965.851 Din Finance .... 642,343.841 Din Promet .... 2.692,101.452 Din Kmetijstvo . . . 56,198340 Din Trg. in industrija 16,254.652 Din Šume in rudniki . 349,378.961 Din Socialna politika in narodno zdravstvo ..... 67,849.195 Din Skupaj znašajo tedaj izdatki državnih gospodarskih podietii po budžetu 3 milijarde 849,092.292 Din. Skupni državni izdatki za proračunsko leto 1932-33 znašajo 11.400,000.000 dinariev. Državni dohodki Bedni dohodki: 1.625.000.000 Din 3.220.000.000 » 2.319,266.300 » neposredni davki posredni davki monopoli vojna odškodnina Nemčije ••••*• • Državna gospodarska podjetja 4.022,612.710 » Razni dohodki min. socialne politike 163,120.990. » skupni redni dohodki znašajo 11.350,000.000 » Izredni dohodki: neposredni davki 50,000.000 » Skupen budžet dohodkov za I. 1932 33 znaša prav tako kakor skupen budžet izdatkov 11.400,000.000 Din. Beograd, 5. febr. Na včerajšnji popoldanski seji Narodne skupščine je bil izvoljen odbor za proučavanje zakonskega predloga o gospodarskem sveti Minister za trgovino g. dr Kramer je v svojem govoru naglasi-] izredno važiost te institucije za gospodarsko konsolidacijo in za izboljšanje razmer, v katerih žive naši kmetje, delavci in obrtn:ki. Zbornica je z odobravanjem sprejela njegova izvajanja ter je priznala temu zakonskemu predlogu nujnost. V odbor, ki bo proučil ta zakon, sta med drugimi izvoljena tudi narodna poslanca gg. Benko in Koman. Prihodnja seja Narodne skupščine je bo vršila v torek. 9. t. m. ob 10. dopoldne ter bo razpravljala o nekaterih zakonskih načrtih. Beograd, 5. februarja Ker so seje Narodne skupščine za par dui odgođene. Je vse delo osredotočeno v posameznih skupščinskih odtborih. ki intenzivno razprav U a jo o poedteih zakonskih načrtih, ki jih je vlada v »adnjib dneh predložila Narodni skupščini. Vsi ti odbori so imeli tla ne? dopoldne s«voje seje Seji odbora, ki raz pravlja o načrtu zakona o gospodarskem svetu je prisostvoval tu-di minister za trgovino m Industrijo dr. Kramer. ki je otvoril debato z daljšim govorom, v katerem je orisal glavne smernice in cilje tega zakona Finančni odbor bo imel evojo sejo šele jutri, da bodo mogli člani tega odbora natančneje proučiti predlog državnega proračuna in se pripraviti za podrobno razpravo o proračunu. Odbor, ki razprav Ij-a o zakonskih predlogah m in. istra za sume in rude, bo že jutri končal svojo delo ter bo v ponedeljek predožil Narodni skupščini svoje poročilo.; Tud ostali odbori razen finančnega o-dibora bodo v par dneh proučil: predložene zakonske predloge, tako da bo mogla Narodna skirpščima že prihodnji teden sprejeti prve za»kone. Organizacija vsedržavne stranke Beograd. 4. febr. Plen im poslanskega kluba je imel včeraj sejo. na kateri je razpravljal o organizaciji vsedržavne politične stranke. Poslanski klub jc soglasno sprejel proglas, namenjen narodu in odobril dosedanje delo generalnega tajništva o pripravah za organizacijo med narodom. V diskusijo so prišla tudi vprašanja čim hitrejšega in uspešnejšega postopka v Narodni skupščini ter je bil izvoljen posebni odbor, ki bo sestavil zakonski predlog o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovniku Narodne skupščine. Japonska odklanja vsako intervencijo Vznemirjenje v Ženevi — Obstreljevanje šanghaja traja dalje — Ponovna intervencija Francije v Toki ju Ženeva, 5. febr. n. V mednarodnih političnih krogih presojajo kitajski položaj z veliko skrbjo. Efekt, ki so ga pričakovali od poslednje energične anieriško-britanske demarše v Tokiiu. kateri so se pridružile tudi druge velesile, je docela izostal Kitajci so sicer sprejeli noto v celoti in brez vseli pogojev, Japonci pa so zavrnili vse zahteve, ki so osnovnega pomena za rešitev japonsko-kitaiskega spora v Šanghaju. Poleg tega so s noč i japonski delegati pri svetu Društva narodov posetili generalnega tajnika Druramon-da in mu izjavili, da japonska vlada ne more priznati postopanja po čl. 15 statutov Društva narodov za ureditev ja-pensko-kitajskega spora. Postopanje po tem členu je mogoče po njihovem mnenju uvesti le za šanghajski spor, ne pa tudi za mandžurski konflikt Japonski delegatje so zavzeli stališče, da je treba mandžursko vprašanje docela iztočiti od šanghajskega. Le za Mandžurijo je mogoče mirovno posredovanje na temelju či. II statutov Društva narodov. Jasno je, da so politiki v Ženevi takoj spoznali ta japonski diplomatski trik. s katerim hočejo Japonci ureditev svojega spora s Kitajci na mednarodni podlagi zavlačevati, dokler ne ojačijo svojih postojank na doslej zasedenem ozemlju. Japonci so zased'li ustje reke Jangce. v katero so zaprli tudi mednarodno brodovje. Sedaj se pripravljajo na vojno akcijo v okolici Pekinga in tako via facti izvajajo širo-kopotezen načrt vojaške, politične in gospodarske ekspanzije proti zapadu. Ženevska politična lavnost pričakuje dan za dnem le še formalno vojno napoved med obema sovražnikoma na Daljnem vzhodu. London, 5. februarja. AA. Reuter poroča iz Tokija: Zunanji minister Jo-šisava je danes izjavil, da Japonska ne more spreleti v predlagani obliki predlogov Velike Britanije, Francije in Z edin lenih držav glede dogodkov v Šanghaju. Japonska zlasti ne more sprejeti pete klavzule teh predlogov, ker nikoli ne bo pristala na intervencijo tujih držav glede ureditve šanghajskega in tnandžurskega vprašanja. Minister je na koncu dejal, da bo ponovno povabil k sebi angleškega, francoskega in ameriškega poslanika, da se z njimi razgovori glede teh predlogov. Šangha}, 5. februarja. AA. V sever« nem delu kitaiskega predmestja Capei se vrše ogorčene poulične bitke med Kitajci in Japonci. Japonska letala še 1 nadaije bombardiralo kitajske postojanke. Pariz, 4. februarja. AA. Uradni krogi potrjujejo, da je Francija včeraj v soglasju z Anglijo, Združenimi državami in Italijo ponovno intervenirala v Tokiju in Nankingu. Francija zahteva takojšnjo ukinitev sovražnosti. VVashington, 4. februarja. AA. Torpedo vka »Edvall« je dobila nalog, naj odpluje v Nanking. Nova bitka v šangha ju Sanghaj, 5. febr. Davi ob 0.40 se je pričela zopet srdita bitka med kitajskimi in japonskimi četami. Kitajci so se uspešno postavili v bran ter zadržujejo Japonce pri n^daljnem prodiranju. Japonci so znova začeli obstreljevati Cape* in Sanghaj ter ne delajo nobene r--'like med kitajskimi in evropskimi naselbinami. V mednarodnih koncesijah je bilo zopet več ljudi ranjenih. Zaradi tega sta angleška in ameriška vlada sklenili vložiti pri japonski vladi ponovno oster protest. Kitajci so sestrelili japonsko letalo, ki je bombardiralo Ćapei. V mestu divja strahovit požar, ki zavzema vedno večji obseg. Borba je trajala zjutraj ob silnem grmenju topov in eksplozijah letalskih granat z nezmani*ano ostrostjo dalje. F.iožs* je skrajno napet. Japonska vlada ie sinoči sklenila, da bo odposlala Sanghaj nove čete. Svoj ukrep utemeljuje s tem, da hoče zamenjati tam stacijoniran*1 mornariške čete. Olimpijada v Lake Placidu New York, 5. febr. Včeraj so se pričale prve tekme na svetovni zimski olimpijadri v t^ac-e Placidu V hitrostnem drsanju na 500 m je zmagal p not! pričakovanju Američan Shea pred Norvežanom Evensonom. ki je bil favorit. Shea je prevozil progo v 43.4 sekunde Zmasgov-alca Je publika odnesla * proge do kolodvora, godba pa je ves čas igrala ameriško nacijonalno himno. V hockerju na ledu je zmagala Kanada nad USA z 2 : 1 (0 : 0. 1 : 1. 1 ■ 0). Poplave v Ameriki New York, 5. febr. V spodnjem toku Missisipija so nastale velike poplave. Rdeči križ mora dnevno preskrbeti 13.000 beguncev, ki so zapustili domove. Ker še vedno dežuje in naraščajo tudi pritoki, se je bati, da se bo položaj v ogroženih krajih šo poslabšal. Po snegu in ledu na gorske velikane Zanimivo predavanje zmagovalca severne Ortlerjeve stene Hansa Ertla Ljubljana. 5. februarja. Obema našima planinskima organizacijama, SPD in Skali, so turisti in ljubitelji narave res lahko hvaležni. Pred do-.brim tednom je pri na> predaval sloviti alpinist in prijatelj našega naroda dr. Kugy, snoCi pa drugi znameniti alpinist Hans ErtL 24-letni Monakovčan Hans Ertl je sno-č4 ob 20. predaval v nabito polni dvorani Delavske zbornice — dokaz, kako veliko je pri nas zanimanje za taka predavanja. Na drugi strani je pa treba upoštevati, da je Ertl na glasu enega najboljših in najsmelejših plezalcev. V zadnjih letih je preplezal v družbi tovarišev več strmih, zelo težko dostopnih sten, tako severno steno VViesbacherhorna, severno steno Dent d'Herensa, severno steno Konigsspitze itd., a premagal je tudi severno «;teno Ortlerja, ki je bila do lani še nepremagljiva. Njej je v glavnem tudi posvetil svoje snočnje predavanje. Predavatelja, simpatičnega, črnolasega mladeniča, je predstavil občinstvu predsednik SPD dr. Pretnar potem je pa začel Ertl predavati. Uvodoma je povdarjal, da lansko leto turistiki ni bilo posebno naklonjeno. Poleti je bilo skoraj SO deževnih dni, druga hiba je pa bila skoraj kronična suša v žepu. Po uvodnih besedah je predavatelj prešel na moderno tehniko v hribih in gorah, zlasti pa na tehniko v ledu. ki jo je razdelil v tri periode, potem je pa povedel poslušalce na severno steno Ortlerja. Kdor je kdaj s Tschirflecka ali z Roth-bockgrata zrl v strahotno strme ledene stene, žmule in previse, kdor je prisluškoval bobnenju ledenih lavin in plazov kamenja, ki grme preko stene, se zgrozi in nehote odvrne pogled od tega najgroznejšega kotička sveta ln lahka tudi razume, zakaj se doslej še nikomur ni posrečilo po tej poti priplezati na vrh Ortlerja. Stena je izredno močno nagnjena povprečni njen naklon znaša 60%, mestoma tudi 70 ali celo 80%. Že poleti 1930 je hotel Ertl naskočiti 1400 metrov visoko steno, toda ogromen plaz mu je prekrižal račune. Lani sta pa s prijateljem Francem Schmitom, ki je pozneje z bratom Toni jem naskočil in preplezal severno steno Matterhorna, sedla na kolesi in se odpeljala k vznožju Ortlerja. Po 22-urnl vožnji sta prispela ra cilj in 20. junija ob 1.30 sta vstopila v steno. Bila je ena najtežjih plezalnih tur. kar jih ima Ertl za seboj. Po napornem in nevarnem plezanju sta bila ob 8 zjutraj že sredi stene pred ogromnim poledenelim žlebom. Mislila sta. da bosta za drugo polovico stene rabila 4—5 ur, toda naletela sta na nepričakovane ovire. Drugi del stene je nagnjen za 70%, nikjer ni bilo nobenega oporišča, bil je pravi kaos ledenih mas, med njimi pa globoki prepadi. 80 m visoke kulise, kamini, gladke kristalne stene z 80% naklona itd. Po 11 urah sta si privoščila prvi počitek. Čeprav do skrajnosti izmučena, sta nadaljevala naporno turo. Bili so kraji, kjer sta že obupavala — nikjer nobenega prijema, stena gladka ko zrcalo, strmo nagnjena, da se je človek zgrozil, če je pogledal nazaj. Z nadčloveškim naporom in železno voljo sta premagala vse težko-če. Tako sta rabila za plezanje 20 metrov visoke gladke ledene stene, v katero sta vsakega pol metra »abijala železne kline, skoraj štiri ure. Zabijati kline v led je posebna umetnost in zahteva veliko znanja. Poznati je treba, kakšen je led. kako teko njegove žile, će je dovolj odporen itd. Včasih je treba klin udariti po 40 do 50-krat. Klin se na ta način ogreje in prebija led. ki se okro^r njoga za hip otaja, a takoj zopet zamrzne. Pnri zabiju kline in prodira naprej, drugi jih mora iz ledu izkopavati. Seveda je to zelo naporno in zamudno. Ob pol 9. zvečer sta bila na vrhu vsa utrujena in izmučena. Predavatelj je izpopolnil svoje predavanje s krasnimi diapozitivi, s posnetki vstopa v steno, plezanja sredi stene, po poledenelem žlebu, prodiranja po ledenih masah, plezanja po kaminih itd. Potem je Se opisal svoje vratolomne ture na Dent d'Herens, katerega steno in vrh so premagali bas v hipu, ko sta brata Sehxn.it vstopila v severno steno Matterhorna. Opisni in pokazal je še nekatere druge stene, med njimi tudi steno slovitega in še vedno nepremagljivega Grand Jorasseaa, ki je zahteval že več človeških žrtev, med njimi tudi življenje dveh njegovih tovaridev. Predavatelju, ki zna zelo živahno pripovedovati, se je občinstvo zahvalilo z burnim aplavzom. SPD in Skala sta ga po predavanju povabila v restavracijo Union, kjer je v prijetnem kramljanju prebil nekaj ur v družbi naših turistov. Profesor Ravnik mu je pokazal album svojih kraa-nih posnetkov, ki so Ertlu zelo ugajali in obljubil je, da pride tudi na nade gorske velikane, če bo le utegnil. Davi se je Han* Ertl vrnil v Monakovo. Iz diplomatske službe Beograd, 5. febr. AA Z ukazom Vel. kralja in na predlog zastopnika m-nanjega ministra sta premeščena gg. Vojš-slav Jakovljević, tajnik pete skupine kraljevega poslaništva v Kimu, kot tajnik v zunanje ministrstvo m Zivojin Antonije-vić. tajnik sedme skupine zunanjega ministrstva, kot vicekonzu4 na kr. generala* konzulat v Sohm. Štipendije za poitaHjan-čevanje »tujerodcevte /ffm, 5. febr. V Rimu že nekaj let deluje u vod ».VaconaJna očrtano va za tz<£»-janje štipendij za kulturno asimilacijo t»-jerodcever. Zavod je izdal do 1. 1938. te tna lo nagrad šolski deci slovenskega, hrvatskega ali nemškega pokolenja. Odtlej pa so se nagrade zelo pomnožile. Lani je zavod dal na stotine nagrad učencem ljudske Sole, pa tudi srednješolcem, ki so se na kakrsenkoK način izredno odHkova+i v italijanščini in drugih sličnih predmetih. Centrnlni odbor znanega rtalijanskog* društva za ekspanzijo italijanske in fašistične kulture v Italiji in izven nje, »Dante Atighiert«, je sedaj ustanovil pri omenjenem zavodu za kulturno asimilacijo tw-ierodcev posebno štipendijo pod imenom umrlega MussoLnijevega brata. Z obrestmi te štipendije bodo vzdrževali enega izmed tujerodnih šolskih otrok v novih »talijanskih pokrajinah. Predsednik avstrijske Narodne banke podal ostavko Dunaj, 5. februarja. A A. Korbi.ro poroča: Predsednik avstrijske Narodne banke ReU je poda! ostavko. Vremensko nornčiln Ljubljana, 5 februarja. AA Vremen*^ o porooijlo direkcije državnih železnic ▼ Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistn-ica-Bobinj-fiko jezero —7. jasno, snega lfi cm. Bled - jezero —4. jasno. Brežice —3, jo* no. Celje —1, jasno, Drivotjrad-Meža - -8 jasno, snega 5 cm, Jeserrice —1, jat*no Kamnik —2, jasno. Kranjska gora — jasno, snega 25 um, Kočevje —3. jasno Kot oriba —1. jasno. Ljubi ona g. k. 0, jas no. Ljutomer 1, ob lačno, Marioor g. k. —1 oblačno, snega ni. Novo mesto —3, jaano snega ni, Tržič —1, jasno. Rakek —2, jas no. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22^3.54 227i:M), Berlin 1330.31—1341.11, Bruselj 783.74 do 787.6S, Curin 1096.15—1101.65, London 193.98_195.58. New York 5619.10—5647.36, Pariz 221.19_222.31, Praga 166.38_167.24. Trst 29-1.10—293.50. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05, Paria 20 IS. I>on-.ion 17.72. New York 512.62. Bru*3'j 71 "0, Milan 26.60. Madrid 40. Amsterlam 206.50, Berhn 121.50, Sofija 3.71, Pru«a 15 iS, »SLOVENSKI N A ROD«, dne 5. februarja 1932 Zborovanje vpokojenega učiteljstva V dravski banovini je I500 vpokojenih učiteljev, društvo pa Šteje samo 551 članov Ljubljana, 5. januarja. Včeraj popoldne so ae zbrali v restavraciji *Fri novem svetu« možje in žene, &i jim dolgujemo vsi več ali manj. ki so vsadili mnogim prve klice kulture, žrtvovali vsa najboljša in najlepša leta svojega življenja — na oltar domovine in naroda, kakor pravimo Vpokojeno uciteljstvo je imelo občni zbor svojega društva, ki ga v sali Imenujejo »pogrebno«. Zborovali so tisti, ki jim le včasih privoščimo pomilovalno beeedo — penzijonisti, sicer pa vsi radi pozabljamo na nje. Udeležba m* bila bas Številna, udeleženci so pa bili tem bolj zavedni in živahni. Nekateri skoraj mladostno živahni, prav nič se jim niso poznala dolga leta napornega dela in težkega življenja. Društvo vpokojenega učiteljstva dravske banovine s sedežem v Ljubljani je predvsem podporno izplačuje svojcem umrlih Članov posmrtnine ter zasleduje predvsem le ta namen in pravila ne predvidevajo, da se poteguje za splošne interese članstva gmotne in moralne. S tem pa se ni rečeno, da je društvo manj pomembno, ali pogrebno, kot ga nazivajo Člani, ki imajo smisel za tragikomiko. Društvo ne odreče pomoči nobenemu članu, pomaga vsem, če je le mogoče, intervenira na pristojnih mestih za posameznike, kakor za splošnost. Mnogo pa tudi pomeni že to, da združuje Številne vpokojen-ce, ki so neorganizirani prepuščeni popolnoma sami sebi ter zapostavljeni. Občni zbor je vodil in mu predsedoval društveni predsednik g. Miha Kosec, Šolski nadzornik v p. V svojem poročilu je omenjal, da ima ta občni zbor jubilejno obeležje, ker Je bil ustanovni občni zbor društva Š. maja L 1912. Dejal je, da se društvo mora hvaležno spominjati prvih svojih voditeljev in Jih je treba na občnem zboru vsaj omeniti. Prvi odbor so tvorili: predsednik K. Engelman, podpredsednik A. Račič, blagajnik S. Punčuh, tajnik J. Božja, Pr. Kavčič in drugi. Slednji Še edini živi, a se ni mogel udeležiti občnega zbora. Prejšnja leta je društvo zborovalo ob koncu Šolskega leta, letos so se pa ravnali po koledarskem letu in se je zato občni zbor zakasnil za četrt leta. Poleti Je manjkalo samo za las, da ni društvo likvidiralo. Dobili so odlok od pristojne oblasti, da naj razpuste društvo glede na to, da ne smejo obstojati takšna in podobna društva državnih nameščencev. Odbor je zaradi tega vložil prošnja na ministrstvo, da odgovori, če se tiče tudi njihovega društva zakon. ki prepoveduje društva državnih uslužbencev ali ne. Odgovor je bil povoljen in društva ni bilo treba razpustiti Predsednik je omenjal še druge društvene dogodke, h koncu poročila se je pa spominjal med letom umrlib tovarišev. Smrtna žetev je bila izredno obilna, umrlo je 28 članov, med njimi tudi odbornik K. Trost. Tajniško poročilo je podal tajnik g. L. Perko. Društvo šteje 351 Članov Pristopilo jih je 16. 2 članici sta pa izstopili. Padec članstva je pripisovati predvsem temu, ker zadnje čas*1 uciteljstvo ne sili več tako v pokoj, največ zaradi tega, ker čakajo, da bi bil prej sprejet novi zakon o vpokojencih, nekateri pa tudi čakajo na napredovanje ter kljub vsemu upajo da bodo pomaknjeni v 5. položajno skupino. Sicer je pa vpokojenega učiteljstva v dravski banovini izredno mnogo v primeri s številom članstva Društva vpokojenega učiteljstva v dravski banovini — 1500 je vseh. Višja posmrtnina bi jih gotovo pritegnila več. Zdaj izplačujejo posmrtnino v petkrat višjem znesku od števila članstva, torej, Če je 351 Članov, 351X5 Din. Večje število Članstva bi omogoćilo torej viSjo posmrtnino in bi bili tedaj društvu gotovo naklonjeni tudi tisti, ki mu zdaj niso. V preteklem poslovnem letu je društvo imelo IS od bor o vin sej Na zadnji seji je sklepalo o izpremembi društvenih pravil. Pri izpremembi je v giavnem sodeloval odbornik g. J. Novak Doslej je bil predsednik obenem tudi blagajnik, zato je podal predsednik g. Kosec tudi blagajniško poročilo. Ugotovil je gmotno izboljšanje, kljub temu, da so izplačali nad 46.700 Din posmrtnin. Denarnega prometa je bilo nad 50.000 Din, društvena gotovina pa znaša 30.224 Din. Pre-gledovalec računov g. Marolt je predlagal, naj izrečejo odboru razrešnico. kar je bilo soglasno sprejeto. Sicer so se zborovalci zelo zanimali celo za najmanjše postavke *r blagajniški knjigi ter je delj časa trajala debata, toda le zaradi učiteljske natančnosti in strogosti, saj so izrekli odboru pohvalo za dobro gospodarstvo. Precej so se zborovalci razgreli pri razpravi o spremembi pravil, eporekli s« pa vseeno niso, poprijeli so se le vprašanja temeljito ter ga povsem izčrpali. Sprememb, ki jih je predlagal odbor. Je bilo mnogo, niso pa bile vse bistvenega značaja. Najdelj se je razorava sukala okrog vprašanja, ali naj ima odbor mesto blagajnika kot posebno funkcijo, ali naj opravlja kot doslej predsednik še blagajniške posle. Prodrl je predlog, da se kreira v odboru še mesto blagajnika Najvažnejša sprememba je, da smejo biti odslej člani društva tudi vpokojencl iz drugih panog državnega u radništva, odnosno uslužbenstva. z enakimi pravicami in dolžnostmi, vendar pa. da ostane društvo po značaju vpokojenega učiteljstva ln pod njegovim vodstvom. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik Splošnega društva državnih vpoko-jencev g. M Lilek. ki je zborovalce pozdravil v imenu svojega društva in govoril obširneje o težnjah in nalogah vpoko-jencev in kako poteka akcija za izboljšanje položaja starovpokojencev. Omenjeno društvo je zelo agilno in se z vso vnemo in žilavostjo poteguje za interese vpoko-jencev, vlaga spomenice, pošilja deputacije in intervenira na pristojnih mestih. Zakon o vpokojencih bi bV sprejet že lani, toda val občutne gospodarske krize, ki je zajel tudi nas proti jeseni občutno, je to preprečil. Kmalu bo konferenca vpokojencev v Beogradu in tedaj bodo vpokojenci napeli vse sile, da se njihove življenjske prilike izboljšajo. Govornik je naglašal potrebo sloge vseh vpokojencev in njihovih društev, ker bodo le združeni v enotni fronti lahko prodrli. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: Pr. Gaberšek, višji š. nadz v p. io 6 odbornikov: Fr Juvanc. L. Perko. gdč. V. Zupančičeva, I. Trost. Vigele in Andolšek, v nadzorni odbor pa: Česnik, Malnarič in Kosec. Ob zaključku zborovanja je govoril novi predsednik o nalogah in potrebah društva. Ekspedicija med pritlikavci (Iz dnevnika režiserja S. W. van Dyka.) Deset dni sem v zaostanku. V teh desetih dneh smo prehodili 1400 milj v takem tempu, da smo komaj kaj videli, tako malo smo utegnili opazovati. Svrha ekspedicije naše male karavane je bila poisitati primerne motive za naše posnetke. V svojih zahtevah nisem bil baš skromen. Želel sem si »samo« 500 krokodilov, krdelo slonov nekaj nosorogov, divje črnsko pleme in čvrstega divjaka, ki bi igral vlogo Benchera. t. j. najpomembnejšo epizodno vlogo v vsem filmu čeprav sem jako skromen, se moram vendarle pohvaliti, da sem dosegel popoln uspeh. Na Murchisonskih slapovih smo videli 500 krokodilov, pa 'udi lepo številce vodnih konj. Sicer so res nekoliko svojeglavi, pa jim ne bo dosti pomagalo, ker se bodo navzlic vsemu morali postaviti pred naše' aparate in mikrofone kadar začnemo filma ti. Okolica Murchisonskih slapov je rezervacija, to se pravi, tam je dovoljeno streljati zven samo v silobranu. Zato moramo tudi prositi ugandskega guvernerja za dovoljenje, da postavimo v teh krajih taborišče. Ker pa je tudi spalna bolezen tod doma, moramo dobiti še dovoljenje glavnega zdravnika, da smemo tu ostati več kakor 24 ur. Na potovanju ob Belem Nilu smo srečali — takisto v rezervaciji — veliko krdelo slonov. Zdaj so tu kako bo takrat, kadar se vrnemo s kamerami in reflektorji — to je pa druga stvar. Streljati ne smeš. angleščine pa, kolikor vem. sloni še ne razumejo . .. Na kraju, kjer so nam rekli, da dobimo nosoroge, smo srečali vse. samo nosorogov ne . .. Zato pa smo jih drugi dan v svoje neizmerno zadovoljstvo zagledali v Arni. Glavno mi je, da dobim igralce za vse vloge in da se bodo domači igralci in statisti pred kamero znali vsaj kolikor toliko obnašati. V tem sem imel srečo. Pet dni smo morali potovati, da smo prišli do rodu pritlikavcev V nedeljo 19 maja smo jih prvič zagledali. Bili so iako ljubeznivi in so nam obljubili, da bodo storili vse česar želimo. Drugi dan smo m prav prisrčno ponovili. . Zdaj smo morali dobiti še čarodeja, ki I tudi igra pomembno epizodno vlogo. Dobil sem ga naposled v neciviliziranih krajah Konga, kjer ima vsako pleme svojega čarodeja. In naposled sem moral poiskati še I igralca za Benchera. Čudno a resnično, da , afriški domačini niso ne posebno visoki ne mišičasti. Na otokih Južnega morja, kjer sem filmal »Bele sence« in »Pogansko ljubezen«, bi igraje našel dva tucata takih mož. Kralj goslarjcv v LJubljani Ljubljana, o. tebruarja, Za današnji koncert Vaše Prihode so vse vstopnice, razen etoj-isč že prodane. Vaša Prihoda se iananuje sedaj ukralj gos-lar>ev< Pred tednom je nastopil na Dunaju, sodelovala je pa pri koncertu tudi njegova mla&a soproga Aima. Dunajski kritiki uimetnitka ne morejo prehvaliti ra pov-dardajo, da po pravici uživa sloves svetovnega mo>stra_ Snočd je imel Prihoda sijajno UiSpel koncert ▼ Gradcu, dr ovi pa nastopi V Ljubljiaili. Mednarodne smuške tekme Ljubljana, 5. februarja. Jutri se priono v KTanjs&i gori medaa-rodne smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije. To bo (poleg Jan skeletne bohinčfcke mednarodne tetorae največja naša smučarska prireditev, revirJev PosebnJ vlaik je Že zasiguran. Odšel bo te Ljubljane v nedeljo zjutraj ob pol 6. in se bo vračal iz Kranjske gore ob IS. Današnji popoldanski vlak, &i odhaja is Ljubljane ob 15.50, bo Imel zvezo z vlakom v Kranjsko goro, dočim bo za današnji ve čem; vlaK preskrbljen atvtobu«, ki bo vootu od Jesentic do Kranjske gore. SELE LEPA INDIVIDUALNA FRIZURA IZPOPOLNI LEPOTO! Pri nas polagamo temu največjo pažnjo. Cenj. dame, izvolite se prepričati. Damski Sesalni salon „VESNA44 BEETHOVNOVA ULICA ŠT. 14 (palača »Dunav«, vhod skozi vežo) vajenci v tovarnah KID Ljubljana, 5 februarja. že predavanja, ki jih je lani prirejala Zveza obrtnih zadrug za obrtne vajence in vajenke, so dokazala, kako veliko skrb posveča naše obrtništvo izobrazbi naraščaja pa tudi že več ekskurzij so obrtniške organizacije priredile, da bi se razširilo obzorje in izpopolnilo znanje naših bodočih obrtnih pomočnikov in mojstrov, a najlepši in največji izlet je svojim vajencem omogočila Zadruga ključavničarjev za ljubljanski sodni okraj včeraj, ko se je pod vodstvom učiteljstva strokovne obrt-no-nadaljevalne Šole 134 ključavničarskih vajencev peljalo pogledat tovarne KID na Javornik in Jesenice. Znani prijatelj mladinskih izletov, načelnik glavnega kolodvora g. Ludvig, je poskrbel, da so na izletnike včeraj čakali prt vlaku, ki odhaja ob pol 8. na Gorenjsko, trije lepi prazni vagoni, kjer je bilo dosti prostora za tako množico fantov in za njih spremljevalce gg. šolskega upravitelja Janka Polaka, Alojzija Potočnika Bogomirja Fegica. Jožeta Miheliča. Franceta Trosta. Jožeta Tratarja iz Ljubljane in Josipa Goleta in Maksa Jovana iz št. Vida. seveda se je pa ekskurzije udeležilo pod vodstvom načelnika zadruge g. Ivana Breskvarja tudi 16 mojstrov iz Ljubljane. Vica. St. Vida, Iga in Zaloga, večja skupina pomočnikov, ki so bili izmed njih-izbrani reditelji, predvsem pa g Josip Rebek. kot podpredsednik Zavoda za pospeševanje obrti ZTOI in kot predsednik Obrtniškega društva a duša vsega izleta je bil vsestransko vzorni potni maršal g. Avgust Martinčič naš znani strokovnjak in strokovni ucitell ki je Imel v biagalniku ekskurzije g. Meki ni najboljšega pomočnika. Izletniki bo bih na Jesenicah prisrčno sprejeti in pri skupnem obedu je bilo izrečenih več napitnic, potem so si pa izletniki ogledah tovarne KID. a zvečer so »e z najboljšimi vtisi vrnili v Ljubljano. Izlet je pokazal, kaj vse se da doseči v složnem delu. Mojstri so se spoznali med seboj, pa tudi vajenci in pomočniki ter si postali prijatelji. Izlet bo gotovo mnogo doprinesel k skupnemu delovanju in slogi. Na postni torek 9* februarja t« L v vseh prostorih SOKOLSRE-GA DOMA N"A »TABORU« PUSTNI KORZO (šentpetrskih fantov) Godba „SOKOLA I" Vstopnina Din IG.— Obsojeni napadalci Ljubljana, 5. februarja. Pred velikim kazenskim senatom se je davi pričela razprava proti trem mladeničem zaradi zločina razbojništva. Dva nadebudna fanta sta na Silvestrov večer napadla trafikantinjo Frančiško Mervarjevo in njeno hčerko, ki sta šli po Studentovski ulici domov na Grad. Hčerka Frančiška je nosila aktovko, v kateri je bilo za 8000 Din znamk in kolkov, in ročno torbico s 5000 Din gotovine. Na tretjem ovinku sta ju obtoženca napadla. Manjši je pograbil aktov-kov, potem sta pa zbežala na Vodnikov trg. Napadenki sta klicali na pomoč. Civilistom se je pozneje posrečilo prijeti starejšega napadalca, pozneje je pa policija aretirala še dva pajdaša. Roparskega napada so bili obtoženi 22-letni livarski pomočnik Stanko Senger, 22-letni zidarski pomočnik Vladimir Babnik in 21 letni ključavničarski pomočnik Vinko Drapek. Slednji je le zasnoval načrt in dal obema pobudo za napad. Vsi so se danes zagovarjali s tem, da niso imeli pravega namena izvršiti rop, marveč so hoteli le dobiti nekaj denarja za Silvestrovo. Kot glavni priči zaslišani Frančiška Mervar st. in njena hčerka sta potrdili v vseh podrobnostih, kako sta prva obtoženca obe dejanska napadla in ju vrgla v sneg. Po 2 uri trajajoči razpravi so bUi obsojeni: Stanko Senger na 2 leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, Vladimir Babnik na poldrugo leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti ter Vinko Drapek na 20 mesecev robije. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter je bilo zlasti mnogo poslušalcev z ljubljanskega Gradu. ZOBOZDRAVNIK DR. JOS. TAVČAR GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 4. Telefon 3393. ZOPET REDNO ORDINIRA 2213 Tragična smrt mladega kretnika Sevnica, 5. januarja. Na postaji v Brežicah se je pripetila snoči tofca nesreča,' ki je zahtevala življe-nue 271otnega kretniika Karla Susiiml Ob 21.40 je stal na postaja tovorni vladeT nam on jem v Zagreb. Tifk pred odhodom vklca je lokomotiva zacsvisag&ia. Žvižg pa je jmel usodme posfledfioe. Na nakladalnem prostoru pred kolodvorom sta stala cbva komrja vprežena v voz. Ustra-sitlia sta se žvižga in sopihanja lokomotive tako, da eta se splasila in zdirjala proti glavni cesti, ki je pa bila zaprta SpLaše-na konja sta se v divjem daru zadetek v zapornico s tako silo, da sta jo prelomila, en toonec je pa odUetel poleg zapornice stoječemu 27 letnemu kretniku K. ar ki Su-širau tako močno v glavo, da mu je zlomil tiiniik in je nesrečni železničar obležal na mestu mrtev. Konjema se ni zgodilo nič" hudega. Pokojna Susin je bil priden in vesten uslužbenec. Pred tremi leti se je oženil, pred dobrim mesecem si je kuipil hišico in vrt V 9lu2W je bil že 12 let. O nesreči je bi'la obveščena njegova težfco prizadeta iema. ki se je z avtomobilom tovarne Win-kle iz Sevnace odpeLiala v Brežice. Truplo pokojnega Sušima bodo danee iz Brežic prepeljaili v Sevnaco. Tragfi»ona smirt simpatičnega železničarja je vzbudila med prebcrvalisttvom srplošno sočutje. Nesreče Ljubljana, 5. februarja. Marija Perčič. dekla v Zgornji Senici pri Medvodah, je odšla včeraj z gospodarjem v gozd. kjer sta podirala bukve. Pri podiranju se je zvrnila težka bukev na njo in ji zlomila ter deloma zmečkala desno nogo. — Albina Gorjup preddelavčeva žena, stanujoča v Dolu pri Laškem, se je v soboto doma po nesreči s kropom nevarno poparila po desni roki in nogi — Josip žilic, dninar, je bil te dn1 prepeljan v bolnico, ker ga je neki tovariS p*- nesreći s kolom sunil v levo oko in ga hudo poškodoval. — Pečar Ferjan Rozman iz Pod reč 1e včeraj doma obrezoval sadno drevje padel je pa z drevesa in si zlomil levo roko Posestnika Franca Majcna iz Bistrice pr: St. Rupe rtu pri Krškem je konj brcnil v desno nogo in mu jo zlomil — Frančiška Vavpotič poljska dninarica iz Mlake pri Tunjleah si je včerai pri delu poškodovala levo nogo. — Mehanik Anton Modic iz Tomialja je včeraj doma našel pa t m no in jo začel žagati. Nenadoma je eksplodirala ter mu hudo poškodovala levo roko — Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. KOLEDAR Dan^; Petok 5. februarja, katoličani: a sata. Jagode, pravoslavni 23. Januarja: KJdmesit- DANAšNJE prireditve Kino Matica: Bela opojnost Kino Dvor: Konigamark Kino tdeal: Cesarjeva ljubica. Koncert vijolinskega virtuoza Vata Pfihode ob 20. v Unionski dvorani. dežurne lekarna Danes: L^euMek. R^sIJe^a cesta 1. Bo-himec. Rimska cesta 25 in dr. Kmet, Dana;« ka cesta 41. Narodno gledališče DRAMA, začetek ob 20. Petek. 5.: zaprto. Sobota, 6.: Dve nevesti. Izven. Nedelja. 7.: ob 15. JurČek. Izven. Znižane cene. Ob 20. Arsene Lupin. Izven. Znii. cene. Dramska predstava po globoko znižanih conah od 20 Din navzdol bo ▼ soboto 6. t ra. v ljubljanski drami. Vprizo-rila se bode v običajn: zasedbi in Lipaho-vi režiji GoLarjeva vaška sala »Dve nevesti*. Ker so cene izredno ugodne, igra ve-lezabavna. priporočamo obisk. Sedelfa v ljubljanski drami. Na pustno nedeljo, dne 7, t. m. sta v drami dve predstavi in siceT popoldne ob 15. mladinska predstava »JurČek« v običajni zasedbi in režiji g. Debevca, zvečer pa velika detektivska drama »Arsene Lupin« v režiji g. Skrbinžka. Zasedba obeh del kakor pri premijerah. Za obe predstavi vela jo znižane dramske cene. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 5.: zaprto. Sobota, 6.: Trije mušketirji. Znižane cene. Izven. Nedelja, 7.: ob 15. Grofica Marica, Irven. Znižane cene. Ob 30.: Fauat Izven. Znižane cene. Jutri se vprizore v opernem gleda* lišču ponovno »Trije mušketirji«. Glasbo je napisal dunajski sLadatelj Benatzkv io opereta nu tako po svoji vsebini kakor tudi po muzikalni strani in izvrstni zasedbi ter vprizoritvi popoln uspeh. Delo dirigira kapelnik dr. Svara, režija pa je Kreftova. Zasedbo smo že ponovno priobčili in je ista kakor pri premijeri. Sedef ja v ljubljanski operi Na pustno nedeljo popoldne ob 15. se poje v ljubljanski operi priljubljena opereta »Grofica Marica« v letošnji običajni zasedbi, zvečer ob 20. pa Gounodova opera »Faust«, Za obe predata vi veljajo »niža ne oporne cene Samo še danes in Jutri mogočna epopeja prekrasnega zimskega rajanja v velefilmu D€LA * & 0P0JH0>r> I Predstave ob i, -4 8. in 9 'm sv. Elitni kino Matica Telefon 2124 i Mm Sobota, 6. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče; 17: Cvirnov jazz; 18: J. Plr-nat: 2 um berački uskoki; 18.30: A. Modic: Stroj in sodobni človek; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Dr. Gogala: Mladina ln družina; 20: Koncert Sentpeterskega cerkvenega zbora; 20.45: Vilharjeve samospeve izvaja g. Marjan Rus; 21.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. MOGAVlCt liiGow Najbolfse, naftrafnejše, uto ■ te v 28 Dnevne vesti — Iz državne službe. V po ko j ena sta nadzornik finančne kontrole v Nisu Ivan Papež m nadzornik finančne kontrole v Fodgorici Franjo Doba j. — Odprte planinske koče SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovano sledeče koče tn domovi: V Triglav skem pogorju: Stara \ljaževa koča (ne-oskrbovara). Erjavčeva koča na Vršiču odprta m oskrbovana ob nedeljah in praz nik.h ter dne v pred nedeljami in praz niki. V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom. Planinski dom na Kofcah (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v 3istrici. Koča na Velki Planini in Dom na Krvavcu. Nada lje sporočamo, da so odprte in oskrbova ne vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv Gori. Koča na Sv Planin1, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem ter Piskerniko-va in Tflerieva koča v Logarski dolini — Hrvatski planinci na Kumu. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo za 9voje člane skupni izlet na Kum Udeleženci se odpeljejo v nedeljo zjutraj do Trbovelj, vrnejo se pa zvečer iz Hrastnika. — Opozorilo železniškem vpokojencem. Društvo železniških vpokojemcev obvešča one vpokojence. ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, da jim železniška direkcija v nokaj dneh pošlje prijave na dom Prijave naj v.pokojenoi natančno izpolnijo po navodilu na za in j i sirani in jih najkasneje do 1. marca vrnejo železniški direkciji — Prepoved '/.ahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je prepovedalo delavcu Francetu Kovačku iz ćrete zahaja-nje v krčme za dobo enega leta. — Pomlad v Bosni. Iz Banjaluke poročajo, da imajo v vrbaski banovini že ves teden pravo pomladno vreme. Nebo je jasno in solnce sije tako toplo, da hodijo ljudje že brez sukenj. — Znižanje proračuna zagrebške občine. Proračun zagrebške občine za tekoče leto bo znižan za 10 do 12 milijonov Din. — Umiranje ljudi, ki se ne zdravijo. Načelnik oddelka za narodno zdravje pri banski upravi savske banovine dr. Josip Hribar je izjavil, da so pobrale lani v savski banovin' razne bolezni 53.856 liudi: takih, ki se niso zatekli k zdravnikom je umrlo 34.664 — Gospodinov prispe v Jugoslavijo. Znani operni pevec Gjorgje Gospodinov prispe kmalu v Jugoslavijo, kjer priredi več koncertov Gospodinov je znan tudi v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa član ljubljanske opere. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17. v Skoplju 10, v Ljubljani 9.8 v Zagrebu 9.4, v Mariboru 8.8, v Beogradu 7, v Sarajevu 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala —1.4. — Grozen samomor. 34-letni ekonom Dragomir Popovič si je v sredo zjutraj v Novem Sadu končal življenje. Pred samomorom je napisal oporoko in zapustil vse svoje premoženje sestri. Dočim se je sestra pripravljala na odhod v Osijek, kjer je poročena z bivšim podbanom Sto-janovicem, je odšel Dragomir v sobo in sprožil istočasno dva revolverja, eno kroglo si je pognal v glavo, drugo pa v trebuh in je bil seveda takoj mrtev. V smrt je šel baje zato, ker je oglušil in je moral opustiti študije. Največja filmska senzacija! Doživljaji in pustolovščine junaškega trgovca s slonovo kostjo! V večni borbi z divjimi zvermi, v ujetništvu pri kanibalih, na begu z belo kraljico črncev. — Velenapeti prizori, kakršnih še ni bilo videti raz filmsko platno! Pride! Pride! — Poskusen samomor slovenske natakarice v Siska, v Sisku si je hotela v neki gostilni končati življenje 23-letna natakarica Ančka Slamić. Napila se je oc-tove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji izprali želodec. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah hrbtu in križu, je naravna »Franc Josefova« grenčica. večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih oHoleniih. da deluje »Franz Josefova« voda sigurne razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Frane Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah. Iz Lfubijane —Ij Ustavitev p lin Pugelj« na Miklošičevi! cesti. S8-n NAD VSE PRIJETEN BO PUSTNI PLES v soboto zvečer 2216 V RESTAVRACIJI »EMONA« —lj Smrtna kosa. Davi je po dolgotrajna bolezni umrl hišni posestnik ki pre-vozaiik g. Anton Vodnik, ki ga je pod hišnim imenom M ožina poznala vsa Ljubljana. Pokojni je bil pošt cm jak starega kova in je dosegel 66 let, pogreb bo pa v nedeljo oh 16. iz njegove hiše Vidov-damtaka cesta ht. 4 na pokopališče k Sv. mi in, žailojjočirn pa naše iskreno sožaJje. —Id Naoava šasije in karoserije za nov reševalni avto M. O. L. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo časi je in karoserije za reševalni avto mestne reševalne postaje. Natančni pogoji se dobijo med uradnimi urami v pisarni reševalne postaje Krekov trg št. 2. Tozadevne oferte je vložiti do 15. februarja 1932 do pol 12. ure opoldne v oddelku V. mestnega načelstva . — Patova in Patachonova matineja na pustno soboto in nedeljo. Smeh in razvedrilo ob pravem času. to načelo je vodik) ZKD. ko je postavila na prihodnji svoj filmski spored znana komika Pata in Pa tachona. Znano je. da sta oba igralca dala slovo filmski produkciji, kajti Pat se je odločil lepo privatizlrati, mali debelušni Patachon pa se je povrnil v cirkus, iz katerega ie tesel Filmska publika bo odslel videla le redko oba svoja Ifjubljenca. zaradi katerih so včasih tekH potoki solz. povzročenih ^d smeha V soboto in nedeljo bo ZKD pokazala oba junaka v veliki šaloiar! .n vsakdo bo Imel zopet priliko nasmejati se od srca dovtipom obeh >kraljev smeha« Predstavi bosta v soboto ob pol 16. hi v nedeljo ob 11 v Elitnem kinu Matici. Ce-np nalnffie ga nihče no bo obaaiovaa. Točijo se pristna Prane Grahova rta*. 89 -n —lj Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. februarja 1982 v Sokolskom domu v štepanji vasi svojo običajno predpustno veselico z bogatim sporedom. Začetek ob 17. Vabi odbor. 90/n —lj Zavod za kozmetiko, Gledališka ulica 8/1, se priporoča damam za nego obraza in lepotičenje (šminkanje) za plesne zabave. 91/n Na veliki predpustni ples Sokola I ki bo v soboto dne 6. februarja t. L NA TABORU, so vabljene tudi dostojne maske Iz Celja —c Zglasitov vojnoobveznih mladeničev roj. letnikov 1912, 1913 in 1914. Na podlagi zadevnih zakonov in naredib poriva celjsko mestno načelstvo vse v mestu Celju bivajoče mladeniče rojstnih letnikov 1912. 1913 in 1914, in sicer ne glede na pristojnost, da se v svrho vtpisa v vojaško evidenco taivoj osebno zglasiuo pri vojaškem referentu celjskega sreskega nacelstova v poslopju Istega načelstva, pritličje, levo. Termin za prijave je določen do 25. t. m Mladeniči, rojeni I. 1912, morajo prinesti s seboj: domovnico, krstni liet, letos izdano družinsko polo, zadnje šoloko in učno spričevalo, od vojaškega urada svoječas-no izdano potrdido o vojaški zglasitvi in vojaške isprave vseh event starejših rodbinskih članov Mladeniči, rojeni v 1. 1913 rn 1914. pa nad prinesejo vse gori omenjene dokumente, tevoemsi zadnja dva. Odsotne m obolele mladeniče morajo prijaviti starši, bratje, sestre, sorodnttcl, stanovanje- tn delodajalci. Nevednost o tem raz-gJasu nikogar ne opravičuje in so določene za krivce ostre kazna. —c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj običajni mesečni sestanek jutri 6. t. m. ob 16. v gostilni >Pri mostu«, na Bregu. —c Najdena ura. Te dni je izročil pri pred stooo iS t vu celjske mestne policije neki moški srebrno zapestno uro, ki jo je pa našel že 15. oktobra 1931 nekje v Ga-berju. Lastnik naj se zglasi na policiji. —c Opozorilo našim gospodinjam in bodočim gospodinjam. Gdč. Humekova iz Mjubljane namerava prirediti v Cel j« v soboto 13. februarja od 18. do 22. ure v okoliški deški narodna šoli v Dolgem polju (Romanskega ulica) v prostorih gospodin jsko-nadaljevakie šole poseben tečaj v pripravljanju sirovih (presnih) jedil. Cenjene dame, ki reGektirajo na udeležbo, naj se proglasijo gotovo še jutri dopoldne prt učiteljici ge. Kovačevi v i. b razredu na omenjeni šoli. Jutri se namreč končno zaključi vpisovanje v ta tečaj. Honorar oziroma prispevek za kritje vseh stroškov (dovoz, materIjal itd.) bi znašal od vsake udeleženike po 50 Din. Znesek je treba vplačati pri nnigla&iuva. Esperanto SLAVČEVA MAŠKARADA 7. H. v UNIONU Jazz Sloge. — V baru Sowy - bov jazz. 214« —U Pustna nedelja je pred durm* Priprave za veliko vSla/vcevo maekarado« se bližajo h koncu Zato ponovno vabimo vse ^jubi!ančane. ki mak) voljo podnira ti 48-letno kulturno društvo na počet, ki Trgovska zbornica v Carigradu priznava pomen esperanta kot pomožnega jezika in pripravlja več esperantskih tečajev za trgovski naraščaj. — V Londonu se je pričelo v januarju šest novih tečajev esperanta za začetnike — V Angliji izhaja nov organ skavtske esperantske l-ge pod imenom >Scolta Bulteno:. — Mednarodna znanstv«. na zveza esperantistov je izdala v esperantu nazivoslovje za matematiko, fiziko in prirodoslovne vode. Knjiga obsega 100 strani in je deio veeih strokovnjakov _ espe- rantistov. — Znam propagator esperanta na Švedskem, rektor S. Jansson v Stockholmo, je napisa! učno knjigo esperanta, ki se s pridom rabi tudi pri pouku esperanta v radiu. _ V Franciji, deželi letošnjega mednarodnega esperantekega kongresa, prirejajo mnogo tečajev esperanta, posebno veliko je pa zanimanje za ta pomožni jezik v Parizu, Caenu, Chartresu, Chateau, Thierry, Dimkerqueu, Grenobhj, Limogesu, Metzu, MulhoubU, Nizzi, Rennesu, Versaillesu, Ly-onu in v francoskem Alžiru. — Poseben tečaj esperanta za japonske železničarje se vrši v tovarni Suita blizu Osake. _ Poljska zveza esperantistov v Lublinu je poslala v esperantu pisan protest znanemu amer'šk« -mu senatorju Borahu, ki ga poznajo Poljaki posebno po njegovi izjavi o poljskem koridorju. — V državnem zavodu za slepce v Varšavi noseča tečaj esperanta 37 slušateljev. — 53 številka tednika >Heroldo de Esperanto« prinaša sliko rože >Esperantc-in J. Boh m iz Blatne, ki je to rožo vzgojil — Liga esperantistov — vegeterijancev je bila ustanovljena ie leta 1906, od leta 1914 pa izdaja v esperantu svoje glasilo >Veg*» terano«, ki je na razpolago v vseh vegetarijanskih jedilnicah sveta. — Dosedanji bek tografirani mesečnik za Cehoslovaške >L1 žilo« je začel izhajati % novim letom tiskan Drva številka prinaša sliko Olomuea, kj.-r bodo imeli letos češkoslovaški espe ran tisti *voj V. kongres. — Novi esperantski vodiči so izšli v Arbemu na Nizozemskem, v Zakopani in Btalvstoku — Italijansko založništvo v mestu S. Vito al Tagliamento je iadalo obširen slovar >Voeabulario Conrple to Esperanto Italiano.< ki ga je spisal A. Telb'ni. V njem je nad 10.000 esperantskih izrazov. — 27. t m se je vršilo v esperantskom klubu v Ozfordu skioptičoo eaperanf sko predavanje o Češkoslovaški. Predaval •e elan kluba, ki si je Češkoslovaško osebno ogledal (Sesectc miajo ve v«, _ So o nas t citate h* Znižanje stanovanjskih najemnin? Pisec članka pod gornjim naslovom v 27. štev. *S1. N.< priznava sicer, da v teh stvareh ni strokovnjak, pa vendar piše. Toda bi bil bolje stonl, da je molčal, kajti je v teh rečeh naravnost ignorant. Uradniški stalež, trdi famozni poznavalec, je normalen, reguliran, ne čuti krize! Celo trgovci in obrtniki so na slabšem kot uradnik! Reče i ostade živ! Naj le stopi k trgovcem in obrtnikom in naj pogleda v njihovih knjigah, koliko jim uradniki dolgujejo. Povem mu, da se bo prijel za glavo. Koliko pa dolgujejo gg. trgovci in obrtniki uradnikom? Povem temu ^strokovnjaku« tudi, da bi danes 80r/f teh presrečnih uradnikov napovedalo konkurz, če bi bilo mogoče. Pa zakaj? Trdim: pred vsem radi visokih najemnin! Stanovanje, ki je stalo pred vojno 70 K. stane danes 1500 Din, Ali ni to krasna valorizacija, seveda iz same ljubezni do bližnjega. In uradnik plačuje to stanarino, jo mora. če noče biti na cesti ali v baraki. In ima uradnik okoli 60% manj plače kot pred vojno. Kako boste imenovali to valorizacijo? će bi bile torej stanarine na zlati pariteti, bi bile za drž. uradnika pretirane. Pa so mnogo višje. 3—4000 Diu je pri uradniku že prav lepa plača, v višjih kategorijah v višjih letih, ko doraščajo tudi otroci, ki jih je treba spravljati h kruhu. Napravite račun: 1500 Din stanovanje, najmanj 500 Din mesečna odplačila; bele vrane so tisti, ki jih nimajo, pač pa jih je mnogo, ki odplačujejo več. Saj že toliko let krvavijo in se zadolžujejo radi najemnin, ki niso v nikakem razmerju z njihovo plačo. Koliko potem Še ostane za res borno preživljanje 5—6 odraslih družinskih članov, za obleko, za študij, za kurjavo itd.? Ali mora res biti drž. uradnik vedno objekt krvave eksploatacije? Vsi stanovi so od vojne sem že imeli svojo konjunkturo, le drž. uradnik je ri imel. Saj je noče, hoče le živeti človeka dostojno življenje. In če je bila kdaj stanovanjska zaščita, je ni zakrivil uradnik. Z njo si je le državna blagajna prihranila mnogo denarja, kar je šlo v korist splosuosti. Pa imajo stanov, zaščito še rsc urejenejše države kot je naša. Drž. uradnik bi rad plačal zahtevane stanarine; ali od kod naj vzame denar? To uganko rešite, g. »strokovnjak«, pa Vam postavimo uradniki v Ljubljani spomenik na najlepšem mestu! Res je končno to, da bi trgovec in obrtnik imela mnogo koristi od tega, če bi uradnik plačeval manj stanarine, neprimerno več, kakor je imata sedaj, ko dajemo drž. uradniki tretjino do polovice plače hiš. posestnikom. Naj se tudi hiš. posestniki omejijo v svojih potrebah kakor so se morali drž. uradniki do sle rajnih mej in čez. Te vrstice sem moral napisati, sicer bi nepoučeni res mogli misliti, da živi uradnik v sijajnih razmerah. Drž. uradnik. Samopomoč Pozivno na članek v Jutra- z dne 31. I. t. L >čakalna doba pri zavarovanju za posmrtnino«, si dovoljujem opozoriti na naslednje: Čakalna ali karenčna doba izpod enega leta, da celo na dobo nekaj tednov, mora zavesti ljudstvo do tega, da zavaruje osebe, ki jih smatra za tako oslabele ali bolne, da je pričakovati njih smrt takoj po preteku izredno kratke čakalne dobe. Ne govorim v tem pogledu s stališča morale, temveč s stališča hladnega računar-ja. Saj bi bilo prav dobro če bi mogel človek dobiti lep kapital v par mesecih in bi to celo dvignilo blagostanje marsikaterega, žal pa moramo računati s tem, da morajo člani prispevati sami ter da bodo morali, — zaradi vedno bolj se mno-žečih smrtnih primerov — prispevati s tako visokimi zneski, da splon ne bodo mogli vzdrževati nadaljnjih bremen. Neizogibna posledica tega bo, da ne bodo plačevali več ter tako izgubili vsa dotedanja vplačila, ki tvorijo že precej izdatno vsoto. Glede Samopomoči, ki delujejo s čakalno dobo enega leta, pa predlagam, da se ista ne podaljša, temveč razdeli zavarovanje v dva dela. Prvo zavarovanje, ki ga hočem zvati »idealno aH požrtvovalno zavarovanje«, naj bo omogočeno samo onim osebam, ki se same zavarujejo v korist svojih dedičev, da jim preskrbe prve pomoč v slučaju svoje smrti. K temu zavarovanju naj se pritegnejo le osebe v starosti od 20 do 60 let. Drugo zavarovanje imenujem ^dobro-delno ali gospodarsko zavarovanje«. Tu naj bo dopustno zavarovati sorodnike in tudi tuje, posebno še siromašne osebe v starosti od 60 let naprej. Če umre zavarovanec, mora zavarovatelj prispevati za pogrebne stroške istega in mora biti tudi določena gotova podpora za njegove dediče. TI prispevki naj se percentualno znižujejo, čim deli živi zavarovanec, če bi znašali prispevki v drugem letu 20% zavarovane vsote, bi se morali isti vsako nadaljnje leto znižati za 5% tako. da bi za- ■ varovatelj ne plačal ničesar, če bi umrl I zavarovanec po šestem letu zavarovanja. če zavarovanec doživi sedmo leto zavarovanja, mu izplača pomožna blagajna 10% zavarovane vsote, če živi nadaljnjih osem let. pa še enkrat toliko. Zato ni dolžan plačevati nobene pristojbine ali prispevka Tako bo marsikateri revček prišel do izdatne pomoči, pa tudi njegov — večinoma neprostovoljni — dobrotnik se no bo mogel pritoževati. Zavarovatelji, ki so sklenili zavarovanje le za svoje dediče, plačujejo posmrtnino za smrtne primere enakih zavarovancev v celoti, za dobrodelno zavarovanje pa prispevajo le s polovico prispevka. Dobrodelni zavarovatelji plačujejo celotno posmrtnino brez ozira ali gre tata v korist prve ali druge vrste zavarovanja. Pri dobrodelnem zavarovanju morata dva zdravnika ugotoviti vzrok smrti, če je sledila smrt pred potekom prvih treh let. Izplačilo vsake zavarovalnine odpade, ne glede na druge posledice, če zdravniška komisija ugotovi katerikoli način pospešitve smrti v smeri, da bi interesent čim prej dosegel zavarovano vsoto. Zavarovanje sorodnikov ali tujih oseb izpod starosti 60 let, posebno pa se mladih oseb, naj se strogo prepove, ker ljudje take osebe večinoma zavarujejo le tedaj, če pričakujejo njih skorajšnjo smrt zaradi bolezni ali oslabelosti Do 60 let naj bo dovoljeno le idealno zavarovanje. Zavarovanje pri sLsrcsti čez 60 let je starostno ter ni tako dobičkonosno kakor izgleda aa prvi pogled. To že dokazuje tozadevna statistika sama. Vlada naj določi, pri katerem denarnem zavodu morajo člani neposredno vlagati denar. Edino zaupnik sme sprejeti naplačilo v gotovini pri novo prV dobljenem članu. Uprava Samopomoči tn* di tega naplačila ne sme sprejeti ter izroči stranki le položnico tako, da npiara nikdar nima v pohrani vplačil. Mesečno enkrat naj uprava Samopomoči predloži vladnemu komisarju proračun izdatkov za posmrtnlnske podpore tn upravne stroške, če so potrebni posebni izdatki, naj iste odobri vladna komisija. Nobene pare ne sme uprava Samopomoči sprejeti brez dovoljenja vladnega komisarja. Katerikole špekulacije z denarjem, ki je last članov, morajo biti strogo prepovedane. Primer v Novem Sadu kriči po takem ukrepu! Tu ne mislim na Samopomoči, ki omejujejo svoj delokrog edino le na strokovne člane. Tu je govor le o Somopomočih, ki delujejo za vse sloje vobče. Ker se pojavljajo različne splošne >Se-m o po m oči* kakor gobe po dežju, opozarjam na kvarnost tega pojava, ki bo Imel za posledico, da bo en zavarovatelj sklenil zavarovanje pri različnih Samopomočm ter s tem prišel v položaj, da ne bo mogel ustreči vsem zahtevam ali pe ho gospodarsko popolnoma propadel. Ropa. Kaj pa cene mleku? Slovenec« se rad pohah a, da je njegova zasluga, ker so morali mesarji in gostilničarji znižati cene. Ker >Slovenec< večino podeželanov v ljubljanski okohcl reklamira zase. bi mu svetovali, naj pozove okoličane, da znižajo cene mleku, ker te cene že davno niso več v skladu S cenami živine. Na Dolenjskem so kmetje zadovoljni, ako dobe za liter mleka 1.25 Din, v celjski okolici (Sv. Jurij, Ponikva itd.) plačuje nabiralec za liter mleka samo 1 Din, da ga vozi skupno v Celje, a prodajalci mu morajo donašati mleko do glavne ceste. V Ljubljani pa moramo plločevati mleko še vedno po 3 Din, daai je revnim družinam s kopico otrok mleko poleg kruha glavno živilo. — — Odgovor na vprašanje. V »Slovenskem Narodu« z dne 3u. januarja me več najemnikov vprašuje, da naj povem stanovanja, katerih najemnina znese mesečno za enosobno stanovanje 3U0.— Din do 400— Din, za dvosobno 500— Din do 800.— Din. Dotičniki dobe imena hišnik lastnikov, ki zahtevajo navedene ali celo nižje najemnine, v naši pisarni, Salendro-va irl. 6. Obenem prosim dopisnike, da naj navedo dotične hišne lastnike, ki za Bežigradom za dvosobno stanovanje v IB. nadstropju zahtevajo NX>o do 1100 Din mesečno. — Ivan Frelih. — Zapostavljanje dobrovollcev. Te dni je bilo razpisanih pri neki javni ustanovi več služb in med drugimi sem vloži! prošnjo tudi jaz. Mislil sem, da bom imel kot dobro vol jec vsaj to prednost, da bodo mojo prošnjo unoMevali glede na moj socijalni položaj, pa sem se zmotil. Službo so (k>-bili drugi, moja prošnja pa n! bila uslišana. Čudno se sliši to, toda žal je bridka resnica. Dobrovoljci so torej pri nas celo zapostavljeni, namesto da bi imeli pod enakimi pogoji pravice pred drugimi, kakor iih imajo povsod drugod po svetu. — Do-brovoljec K. F. VEČ SODOV ' od tiskarske barve ceno naprodaj« — Ogledajo se v ••Narodni tiskarni44. M« VIDMIAJER Semena za vrt, polje in travnike Cankarjevo nabrežje it« 3 STOJNICA: POGACARJEV TRG • Stran 1 Albert Sorei: 17 Čudodelni xdfatfniše Roman — Saj baš zato sem vam povedal, frdo je zložil ta koral. — je odgovoril Chebskv Potem je pa pripomnil smeje: — Zdaj vam pa zaigram naše narodne pesmi, če hočete Fn zaigTal je češko pesem, zelo otož *K>. ki so jo podpirale tako rekoč bežeče melodije: bilo ie kakor preludii sladkih sanj. kakor mišično pričakovanje Petje Chebskega ič bilo prav<, nasp-o* je njegove govorice Ce ^e eovon1 bil njegov glas kratek suh odse*an ost ar Ce je pa oe} te ^vene' nieem glas sladko, prijetno nežno Emma je bila vsa očarana nad rem divnim, bolestnem m oča-h'vvm perjem počasi se je obrnila od očeta v ijen pogled se je ustavil na pevcu Kar je zadonel pc hiš- strašen Krik krik strahu in groze Zdravnikovi orst So obstali na hannoniju Vs; so vstali Emma je prebledela in koma1 se te držala na nogah Nastala ie splošna zmešnjava. Potem so se pa odprla vra ta, vstopila je stara služkinja in za šepetal a baronu de Rofossu nekaj ^a uho Chebsky jo je opazoval Starka gredoč mimo njega, ga je postrani pogledala kakor imajo navado star sluge Njene oči so se srečale z zdravnikovimi Hotela je pogledati drugam toda predno je odšla, se je morala, kakor prisiljena še enkrat obrniti k njemu Rofosse je dejal zdravniku: — Oprostite, gospod, tu imamo ubogo bolnico — težko bo'no ... obupano ... večkrat dobi hud napad... k uri moram. — Dovolite mi spremiti brata, gospod, — je dejala gospodična Emma je odšla. Chebsky je pa ostal s Fontemorsovimi. Stari ves ta čas ni odvrnil pogleda od njega. Chebskv se je delal, kakor da tega ne vidi. Njegovo vedenje, razen trenutne osuplosti, ki je pa Fontemorsovi niso opazili, je bilo vedenje rujca. ki mora biti v takem primeru zelo rezerviran, ker zahteva to vljudnost. Navzlic vsemu zatrjevanju, da ni res, je bil Fontemors ves zmeden. Odložil je očala, jih obrisal in si jih počasi zop.it nataknil. Chebskv je tiho zaprl harmonr. Onesim je odšel v salon, spotoma je pa ponavlja) nekatere melodije, ki je Chebsky na nje takoj odgovarjal 7 ;5tim tonom. Slednjič je vstopil Rofosse. Dejad je z nekoliko izpremenjenim glasom: — Nič hudega ni bilo: menda bi kazalo nehati igrati m peti. Chebskv je odgovoril; — O, kako hudo mi je ... Onesim ga 13 pa prekinil: — Ne očitajte si ničesar, rnuzika ni kriva. Jaz igram vsak dan. To je bilo golo naključje. Nastala je tišina. Cez nekaj časa je dejal Chebsky: — Danes sem se ves dan vozil in če gospod dovoli, odidem v svojo sobo, ki ste mi jo izvolili pripraviti. Rofossu je bil ta predlog zelo dobrodošel. Pozvonil je. Prišla je stara služkinja. Baron i je dejal: — Vas nisem klical. Kje je pa Jean? — Gospod ve. da je zaposlen. — No, dobro, — je dejal stari ba- >5S L O V E N S K T N A R O D rrhče orosil. nai pomaga — Res ie da 'e nasta! zelo kočljiv »oložaj. — Tud men se zdi — ie ortrir mesim — Sicer oa mi ga ne pozna mo To so naše nadeve ne pa jegove ~>n »e to razume' n 9S n: v »težava1 o laše t:vlienie Men- se zd* to zelo °no ^avno in prepričan sem da ničesa* ge! dobiti — No dobro — ie dejal Onesim - Tale Chebskv ie 00 mojem mnenju ooštentak Ničesar ni rekel. ničesar storil kar bi nam dajalo pravico sumničiti, da ima slabe namene, da hoče obuditi te žalostne dogodke. In tudi če bi jih hotel obuditi... Stari Fontemors je odgovoril: — To bi mu prav nič ne koristilo pač bi bilo pa za nas zelo neprijetno Afera je bila svoj čas potlačena in ljudje so pozabili na njo. Taka sramota bi nas v tvojem položaju - prisilila \z~ premeniti svoje namere o ženitve In jaz se neprestano bojim, da bi nam ta stara čarovnica Athenaida s tem-svojimi ktrtarji ne nakopala vraga na glavo. — Saj veš, papa ... je hotel odgovoriti Onesim. — Vem, da si dober, pameten dečko. To ti je v korist — toda. med nami rečeno... — Papa, spoštujem tvoje m.ienje, vendar sem pa prepričan ... Stari se je nasmehnil, rekoč: — Ostanimo prepričani in vrnmo se k resnim zadevam. Kdaj pojdeš :u-tri z doma? — Kam? — No, v Pont-Audemur. Tvoj stric je poslal tja voz in spremiti boš moral tja tega zdravnika. — Pripravljen bom. Vidiš torej, da se ga nam ni treba bati. Ostal je tu samo na našo prošnjo, jutri pa odpotuje ... — Toda odpotoval še ni. — je dejaJ stari Fontemors in se takoj popravil, rekoč: — Chebsky, Chebsky, kje neki sem že črtal to ime? — Na Mauricovi osmrtnici. On je bil priča. — Da, in Še nekje ... dobro vem. Eh, eh! Ta vražja starost!... Človek izgubi spomin. — V M al t-B runo v i knjigi vendar, — je dejal Onesim in začel citirati: — Cheb, mesto na Češkem ... Fontemors je pomislil in odgovoril: Z japonskega stališča Japonska poslaništvo v Pragi o dogodkih na Daljnem vzhodu Japonski poslanik v Pragi minister Massaki Hota se mudi v Ženevi in na-domestuje ga charge d' affaires Kikuo Kobajaši Sotrudnih »Ltdovvh Novln« ' se je zglasil pri njem da se inform.ra o Japonskem stal:šču glede dogodkov na Dalinem vzhodu Prvo vprašanje je bilo. za ka; prav za prav gre na Dalj-nen vzhodu In Kikuo Kobajaši ie od govoril: »Srečen sem. da vam lahko postre" žem 1 »nformaciiami iz zelo komoe-*enrnega vira Pravkar sem dobil b^zo-avko iz Tokia kako ie tam zunami ninister Jošisava pojasnjeval zastop" likom inozemskega tiska položai z ia-*ega srat;šča Mmister ie zlasti nag.a *a' da ie iavnr. mneme deloma oodleer" k) vel-Vemu nesporazumu Začetek >=» v splošnem znan Na Kitaiskem ie bil organiziran prornanonski pokret Nešteta društva in organizacije so propagirale sovraštvo proti Japoncem To rr bil samo bojkot blaga Demonstracije so bile nasilne kajt^ Kitajci so ubili sedem 'aponskih svečenikov Najhujši so bili izgled proti Japoncem baš v Šanghaju. kj3r živi okrog 200 000 Japoncev Izmed 2$ japonskih mest. ki šteJejo nad '00.000 prebivalcev ie Šanghai na de" vetem mestu Razumljivo je. da je bila :aponska 1avnosi -azburiena. kajti od 54 milijonov Japoncev jih živi poldragi mili.ion na azijskih tleh skorai izključno na Kitajskem in v Mandžuriji. Ker so kitaiski i7Tredi ogrožali tudi mednarodne krmcesiie je bil med vo-tašJemr ?astoonik: tujih držav sklenjen sporazum o zaščiti tujih državljanov Japonska ie imela v Šangbaju prvino •zmed vseh udeleženih držav najmanj vojakov Po tem sporazumu je bila 00* varjena zaščita japonske koncesije izključno japonskemu vojaštvu. Japon ska mornariška pehota je torej zase J" ia japonsko koncesijo in ko so se izgredi ponovili, je bil poslan Kitajski nekakšen ultimat. V imenu Kitajcev js obljubil izpolniti japonske predloge žu" pan mesta Šanghaja. Še istega dne so pa Kitajci napadli japonske mornarje v japonski koncesiji in začeli streljati 00 njih. To je bilo 29 januarja zjutraj. Japonsko vojaštvo je samo branilo svoje neoborožene rojake. Kitajska vlada je bila v Nankinu. Zal mi je, da moram reči, da kitajske krajevne oblasti ne izpolnjujejo odredb svoje centralne vlade in zato ni nSkogar, da bi se lahko z njim splošno obvezno sporazumelo. pa tudi vojaštvo mestne posadke se ne pokorava odredbam krajevnih oblasti. Ker Kitajci niso nehali napadati, so bile v Sanghaj poslane nove Čete. V tem je drugi nesporazum. Kitajska izjavlja, da si je japonska mornariška pehota izbrala mednarodno koncesijo za bazo svojega prodiranja proti Kitajcem. To pa ni res. Kitajci so napadli nove japonske čete na poti iz pristanišča v japonsko koncesijo. Tam so bili Japonci napadeni in tam so se branili. — Iz Š a n g h a j a prihajajo vesti, da prodirajo japonske čete proti Nankinu. Je :o res? In če je, zakaj prodirajo? Japonske čete ne prodirajo proti Nankinu in tudi nimajo tega namena. Ta vtis je nastal najbrž zato, ker se kitajska viada seli iz Nankina v Lojan. To pa z našo akcijo ni v nobeni zvezi. Izrecno moram naglasiti, da nimamo vojne s Kitajsko. Ne gre nam za nič drugega, nego za zaščito naših državljanov japonske in korejske narodnosti Ne vojujemo s Kitajsko, branimo se samo proti kitajskim Četam, ki ne izpol-nujejo pogodbe med nami tn kitajskimi krajevnimi oblastmi Nankin ni bil bombardiran Povelinik taponske križarke je da' pred Nankinom izstreliti same štin slepe topovske strele, ko ie kitajska patrulja streljala na laDonske vojake, ki so kupoval; živila — Kdaj bo Japonska smatrala svojo akcijo za uspešn-končano? Cirr se oboroženi Kitajci umaknejo tako daleč od japonskih koncesij, da jih krogle ne bodo več dosegle, tn čim bo japonskim državljanom na Kitajskem zajamčena svoboda in varnost, ki ilm gre. Japonska vlada apelira tudi 03 mednarodnem fo-ru na zastopnike tujih velesil, naj v tem pogledu pritisnejo na kitajsko vlado in pozdravila bi nevtralno zono. — V kakšni zvezi je šan-ghajska akcija japonskih čet zdogodki okrog Harbina in C i c i k a r a ? V nobeni. Tu gre za nov nesporazum med Japonsko in Evropo Treba ic upoštevan položaj. Približno sredi Mandžurije je na sibirski železnici postaja Harbin. od katere vodi proti rugu takozvana vzhodno'kitajska železnica k zjoltemu morju in pristanišču Dajre-nu. Južna polovica te železnice je r>xl japonsko upravo, severna polovica pa pod mešano sovjetsko-kitajsko upravo. Med Harbinom in Cicikarjem je stoti" sočna japonska kolonija in na tem ozemlju sta se srečala dva kitajska generala. Ne vem več. kako se imenujeta. Kitajskih generalov je mnogo. V zmešnjavi te lokalne vojne je šlo za življenje in imetje stotisočev japonskih državljanov. Zato je pokreml poveljnik najbližje japonske posadke iz lastnega nagiba oboroženo akcijo za zašč.to na" ših državljanov. Pri tem je rabil za pre-vot deloma železnico, ki je pod mestno sovjetsko "ki tajsko upravo. Sovjeti dobe seveda za prevoz plačano po železniški tarifi, a drugih težav ni z nobene strani. Glede na neznatno število japonskih sil in oddaljenost od najbližje rezerve je bilo treba ravnati hitro. Tudi tu je bil in je editr cili zaščita japonskega prebivalstva. — Kako dolgo ostanejo vaše čete na Kitajskem? .. Vse velesile imajo na Kitajskem vojaštvo v zaščito svojih državljan *v. Japonski državljan ima kjerkoli na svetu pravico do varnosti. Veselite se! Z2 Sokrat je imel navado pozdravljati svoje znance in prijatelje z besedami: »Bodi vesel, veselite se!« O potrebi veselja so prepričani zdaj v Angliji, kjer je začel neki list izdajati posebno prilogo pod naslovom: »Nosi solnce v svojem srcu«. Ta »solnčna priloga« je polna prispevkov, ki oznanjajo optimizem in veselje ter gledajo na življenje samo s humoristične strani. Že barva sama — priloga je v barvi žefrana — naj bi spravila čitatelje v dobro voljo, uredništvo samo pa tudi skrbi, da bi ljudje čim manj mislili Stev >8 na križe in težave vsakdanjega življenja. Uredništvo je napisalo k prilogi niotto, ki v njem pravi: »Pred vsakim gospodarskim polomom so ljudje potrti, pred vsakim gospodarskim preporodom m napredkom pa gre duhovni »preporod«. V prilogi so vesele pesmi in članki pod naslovi: »Srečna angleška rodbina«, »Zakaj bi ne bil optimist«. »Brezposelnost nazaduje«, »Bodoči veliki uspehi našega gledališča« Vse to pa ni nič v primeri s člankom pod naslovom »Stara s 60 leti? Neumnost!« Članku je priključena stika dame. ki ga je napisala in ki je zelo mladostna, čeprav ima že šest križev. V Angliji so ustanovili nedavno tudi klub optimistov, ki ima v svojih pravilih, da te strogo prepovedano izgovoriti besedo kriza. Tako si skušajo Angleži pomagati v teh težkih časih. Bat'a in zračni promet Kako sta segla tudi industrija in trgovina po zračnem prometa, nam sažeta že dobrih 10 let Amerika in Anglija, zadnje čase pa tudi Nemčija. Velika trgovska podJe-tja so kaj kmalu i/.raču" nala.. koliko prihranijo in pridobe z lastno letalsko službo. To je spoznal tudi Bat'a. ki je organiziral svoj leiol-ski oark in letalsko službo svorih tovarn, a zdaj hoče organizirati ie prevoz svojih izdelkov z letali v Indiju. Na svojem poletu v Afriko in Indije je Bat'a spoznal, da lahko uspešno razpečava svoje izdelke na orijental" skih tržiščih samo. če bi jih mogel prevažati po zraku. Zato se je resno zanimal za nakup angleškega zrakoplova R 100. Bat'a bo izvažal v Indii-o ogromne množine čevljev. Zasnoval je v ta namen obširen letalski program in za prevoz čevljev v Indijo bo najprej preurejeno veliko transportno letalo »Avia 39«, zračni orjak s tremi motor>i \VaJ-ter Jupiter po 450 HP. Prazno letalo 5450 kg, koristna obtežitev pa znaša 3500 kg. Bat'a se pa zanima tudi za manjša letala, ki Jih bodo rabili njegovi ravnatelji na administrativnih in propagandnih potovanjih. Mačka na morja Na parniku »Devica Orleanska«, ki vozi po Rokavskem prelivu, imajo mačko, ki še nikoli ni in najbrž tudi nikoli ne bo stopila na suho. Ime ji je »Ginger« in mornarji jo smatrajo za nekakšen talisman pa mika. Pred leti je hotela posadka »Device Orleanske« mačko adoptirati, pa je naletela na nepremagljivo oviro. Po francoskem zakonu mora namreč vsaka iz inozemstva pripeljana mačka za nekaj tednov v karanteno, Prvotno se je zdelo, da bo »Ginger« po vsaki vožnji čez Rokavskn preliv internirana. Toda mornarji svoje mačke niso hoteli dati iz rok. Med angleškimi in francoskimi pristaniškimi oblastmi se je razvila živahna korespondenca, mačka je pa čakala ta Čas na svojo prvo vožnjo po morju v Folke-stonu. Končno so našh izhod iz kočljivega položaja. Mačka sme v Boukv gne samo pod pogojem, da ne stopi s tačico na zemljo niti v Franciji, rtrti v Angliji. Od takrat je prepotovala mačka že nad 50.000 milj, vse seveda po morju. PODCENJUJE JO Mož: Prav zdi se mi, da ne veš niti, kaj je igla, — Kaj misliš, da doma pri starših nismo imeli gramofona! NABACAJTE mesečNA NAROČNINA DIN 12.- M Ara Telet. 249f« CRNE SUKNJE IN OBLEKE 1\ ŽENINE si nabavite naiceneiše dH tvrdk' Anton Presker Liub-liana Sv Petra ~esta 14 712 BRIVSKI I1V DAMSKI SALON STANE RAK AR, LJUBLJANA, Prešernova ulica 7 — se priporoča cenjenemu občinstvu. Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. 808 Izvršuje enobarvne In večbarvne črtne klišeje, enobarvne In večbarvne aut otipi je, kombinirane klišeje ta navaden In flnejšt papir, klišeje po perorislh. slikah hi risbah, rokopisih hi fotografijah za razjriednice, reklamne slike, vinjete o Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23. VEČ MASK se posodi ali proda. Poizve se pri: Dolenc, Ljubljana, Resi jeva cesta 10. 806 BIZEL.TSKO VTNO zamenjam za motorno kolo aii kočijo, zapravljivćek, voz, živino ali svinje. Dopise na naslov: A. Rozman, Gotovlje-2alec. 805 POSESTVO s prvovrstnim zemljiščem proda Anton Mataln, Spodnja Pol-sakva 94, pošta Pragersko. 804 KUPUJEM JABOLKA samo najboljše vrste, m to v partijah od 100 kg na teden postavno v Zagreb, za ceno po kvaliteti in pogodbi, proti pla čilu po prevzemu blaga. Ponudbe z vzorci v poštnih paketih pc povzetju na naslov: Mljekarstvo L Horvatič, Zagreb, tlica br. 69. 803 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih tn železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gos posve tska cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 1251 rla MestnJ pogrebni tavod Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, dobri brat, stric in svak, gospod posestnik in prevoznik dne 5. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. februarja 1932, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Vidov-danska cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Ljubljana, dne 5. februarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI Urenue Josip Zmpanfttn, —> Za »Narodno tiskarno« Pran Jeseršak. — Za upravo m inseratnj dai usta; Oton (Jhnatot. — Vsi t LJubljani. 4