Foitnlna plačana v gotovini Ixhaja v ponedeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7 — za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem ^avodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprcjemajo ob ponedeljkih in petkih brczpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 79. Celje, petek 30. septembra 1932. Fir: 0 ukazovanju, vzgoji in še čem Gospa Medvedova, odlična članica Ijubljanskega gledališča, je šla ne- koč na izprehod v Tivoli. Šla je po parku in srečala neko znano gospo, ki je imela pri scbi lnajhno, mogoče triletno punčko. Prejšnji dan je bilo deževalo in punčka je sedela prav tiredi velike mlake. Njena niati je stala poleg, ni pa ničesar rekla. Go- spa Medvedova se je nekoliko zacu- dila. Vprašala je znanko, kaj prav- zaprav dcla, in dobila je odgovor: »Čuvam svojo avtoriteto! Ce ji rečem naj gre ven, itak ne gre!« Zanimivo, kaj ne? Čemu bi uka- zoval', Ce veš čisto zagotovo, da bo vse poveljevanje ostalo brezuspešno? Go'spa se je dala tiranizirati od male punčke, a zato se ji nikar ne smejte. Pomislite le, da je bilaimajhna punč- ka še pred dvema lctoma dojenček. In kdo se more dojenCku upirati, ka- dar povzdigne svoj mogočni glas? Mogoče je bila ostala majhni punč- ki oblast še od tistih časov, kajti težko se je upirati minijaturni izdaji človeka, ki ima mogoCen glas in prav nobenih manir. Vsa fizična moč tu prav nič ne zaleže. Sicer pa — če bi v Življenju vedno nadvladal fi/ič- no močnejši, bi tudi ženske nikdar ne nadvladale moških, vkljub temu po. opažamjo — pst! Prosim, ne za- idite vcndar predaleč od teme. Da, govorili smo o ukazovanju! Resno: pri tem gotovo ne odloča to- liko fizična, kakor moralična moč. Na splošno otrok ubo'ga, a zakaj? Ker je še nesig-uren na tem pisaiiem s.vetu, ker si sam še ne ve prav po- magati. Otrok sčasoma opaža, da se starejši vendarle na mnogokaj pre- cej boljše razumejo, kakor on sam. Sicer otrok pogostokrat misli, da so starejäi'ljudje neumni, kar je vSasih Cisto res; v celem pa je sila dcjstev ven dar na njihovi strani. Kakor div- jaku, tako je tudi majhnemu otroku zunanji svet mističen in sovražen. šelo počasi ga spoznava — ne sega več po mescu; opazi, na katerem koncu je treba prijeti žlico in vilice; črez nekaj časa že za trdno ve, da služi mild drugačnim, pa že čisto drugačriim namenom, kakor na pri- mer čokolada. Zunanji svet je poln oglov, na katerih se more udariti, pol a skritih jam in nevidnih zanjk. Odrasel človek vodi majhnega otro- ka, ki sčasoma predpostavlja, da imajo' odrasli vedno prav, ker so več izkusili. V tem čustvu je začetek, a obenem tudi konec avtoritete. Kajti, ko otrok dorašča, prične spoznavati z lastnimi čuti. Zaveda se lastnib doživljajev s predmeti, postane sa- niostojen in ob istem času svojeglav in uporen. Pri clečkih nastdpi doba upora v takozvanih nerodnih letih. Na mla- dega fanta je težko vplivati — »kajti trinajstletni fantje so vedno brez- verci«, pravi Cankar. Pa če Cankar mogoce tudi nima docela prav — vsekakor je izvrstno pogodil upor- niško razpoloženje mladiča. V tem času postane otrok zelo kritičen. Opaža in misli, primerja in sodi. In prav v tem času bi se morala začeti prava vzgoja, zaceti bi se mo- lala, končati pa še dolgo ne. Kadar govorimd o »mladinr«, mislimo na ljudi, polne nebrzdane sile, poleta. idealov in stremljenj po boljSem živ- Ijcnju. Mladina pa je kritisina in uporniška, odrasli ji moramo rtoka- za,ti, da je pot, po kateri jo vodiino, prava. Teoretično to ne bi moglo biti tež- ko. Mladi ljudje so sicer naprvipo- gled zelo samozavestni, v resnici pa so nesigurni in nestalni. Kar pa je glavno — sami se zeld kmalu nave- [ ličajo las.tne samostojnosti. V teh < letih jih moramo torej odrasli pri- praviti do naših lastnih nazorov, do mnenj »izkušenih ljudi, ki imajo si- i ve glave in imajo nazore.« Kakšni pa so nazori, ki bi jih ho- teli vcepiti mladim ljudem? Odgo- vorov je mnogo, enega pa daje Četrta božja zapoved: »Spoštuj očeta in ma- ter, da boš dolgo' živel in ti bo do- bro na zemlji!« To je konzerva.tivcn in nckoliko filistrski ideal: dolgo življenje in Cut sigurnosti. Ideal fi- listrov ima nekaj za.se in Amerikan- ci ga konsekventno izvajajo. A!i pa jo oscbna uddbnost, ali so sigurni dohodki res tako pomembni, da naj navajamo mladino k zaslužku in zo- pet k zaslužku? Mislim, da je odgo- vor lahek. Pravkar preživljamo kri zo zaslužka in torej tudi krizo vsega I amerikanizma. Kar koristi enemu, | še dolgo ne koristi celoti. In celota I je glavno. Vzgoja je, vsa.j v novej- j šem času, izrazito državljanska za- I deva — tu je osnova problema. Mlad človek naj postane uporaben flan družbe, ali — sodobnejše in preciz- nejše — uporaben dižavljan. (Konec prih.) Otvoritev strelisca v Runtolah pri Vojniku Nova strelska družina v Vojniku je v nedeljd 25. t. m. ob 14. slovesno otvorila svoje strelišče v Runtolah, ki ga je dal posestnik g. Cater dru- žini bre/.plačno na, razpolago. Ob 113. je krcnil lep sprevod izpred vojniSke osnovne sole skozi ArcHn na streli- šče. Na čelu spi-evoda je korakal prcdsednik vojniške strelske druži- ne g. učitelj Šinigoj. Za njim je sto- pala godba, sledili so zastavonosa z državno trobojnico v spremstvu dveh strelcev s puškama, strelci s tarča- mi in drugimi pripravami ter gasil- ci. Na strelišču so pričakovali spre- vod polkovnik g. Golubovič, narodni poslanec. g. Ivan Prekoräek iz Celja, predsednik štorske strelske slružine g. J. Pavlič, gostje iz drugih kraj-3V ter veliko število domačega in oko- liškega prebivalstva. Po prisrCnem pozdravu pri slavolo- ku je spregovoiril g. polkovnik Golu- bovid ter v lepem nagovoru oörtal Izmed 10 ljudi jih ima 7zobn! kamen ...dobi ga pa lahko vsak! Vecina zobnih bolezni izvira iz nevarnega zobnega kamna. Potuhnjeno se tisči za zobmi, jih omaje... in večkrat Čisto uniči. Odpravite ga s tem, da zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinovoleatpo Dru.Bräunlichu. On odpravi pola- goma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil nov... zobe pa ohrani mocne in zdravel pomen in naloge strelskih družin. Svoj nagovor je zaključil z vzklikom Nj.' Vel.' kralju, ki so se mu pridru- žili vsi "havzoči. Godba je zaigraia drža.vno hiinno. Predsednik vojniškc \ strelske družine je nato iskreno po- zdravil goste in izjavil, da so strelci vsak čas pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje, za kralja ii) domovino. Godba, jo nato zaigrala »Lepo našo domovino«. Po govorih je oddal kapetan g. Mi- lutinovic prvi castni strel za polkov- nika g. Golubovica, ki je s tem otvo- ril strelišče. Godba je zaigrala him- no »Bože pravde«. Nato so gostje in domačini otvorili streljanje, ki je trajalo do mraka. Prihodnjc strelja- nje na. novem strelišču bo v nedeljo i 2. oktobra. DCMAČE VESf I d Izpremembe v vodslvu SKJ. Mi- nister za telesno vzgojo je sprojel ostavko, ki jo je poda.l na svoj polo- žaj načelnik Sokola kraljevinc Jugo- slavije g. Ivan Bajželj. Za novega načclnika SKJ je imonovan rciilejo z ujtorabo narav- ne »Franc Jcžefove« grenjice. ftte- vilni zdravniki in profesorji uporab- ljajo »Franc Jožeicvo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrokih oboh spolov z največjiin uspehom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekamah, drogerijah in sp^ce- rijskih trgovinah. d Važno za vse, ki iščejo delol Opo'zarjamo na današnji oglas tvrd- ke J. Kalis, Maribor, Trubarjeva 2. il Dunajska vremenska napoved za soboto 1. cktobra: Nadnormalne razincre v tcmpcraturi bodo trajale šo dal je. OblaCnost negotova; prej bo pojcmala kakor pa naraščala. »Franc Jožefova« grenčica čisti črevo, boljša kri, miri živce. Celje in okolica i Pomcžna nkcija za brezposelne v Celju in okoJici. širši odbor za po- možjio akcijo za zaposlitev in podpi- ranje brezposelnih in revežev v celj- ski mestni in okoliški občini je iinel v ponedeljek 26. t. m. zvečer sejo, v kateri so bili izvoljeni naslednji go- spodje in dame v ožji akcijski odbor: Mr. Posavec in dr. Skoberne kot za- stopnika mestne občine (namestnika Marčič in Voglar), Pečuh in Wltav- ski kot zastopnika okoliške ob^ine (namestnika župan V. Kukovec in Janežič), Oset in Mikeln kot zastop- nika delavskih strokovnih organiza- cij (namestnika Hriberšek in Koc- mur), prokurist Pečar kot zastopnik industrije (namestnik dr. fticha) ter ga. Stermecka in dr. Gantar kot /a- stopnika karitativnih organizacij (namestnika gdč. I. Zupa.nčičeva in g. Mihelčič). V nadzorstvu so gg. Svctek, Mihelčič in Kocmur. Za iz- vedbo pomožne akcije so bile določe- iie naslednje smernice: v podporni sklad naj bi prispevali uradniki, de- lavci in hišni posestniki 1% svojih dohodkov, industrija, denarni zavo- di, odvetniki, zdravniki in njih osob- je pa 2%. Ustanovi naj se pisarna ?.a pomožno akcijo in ogrejevalnica. Za berače naj se uvedejo boni, ki se Tie bodo snieli prodajati drugim osebam. S temi boni bodo lahko dobili bera- či brezplačno hrano v javni kuhinji ali pa blago pri trgovcih. Mestna in okoliSka občina. naj izvedeta javna dela z brezposelnimi. Podjetja naj opuste nadaljno skrčevanje obratov in redukcije delavcev. Predsednik giršega akcijskega odbora je mestni župan g. dr. Goričan, podpredsednik okoliški župan ^g. V. Kukovec, posle vodeči podpredsednik pa magistrat- ni ravnatelj g. Ivo Šubic. Ožji akcij- ski odbor je takoj pričel z delom, ki naj v čim večji meri omili bedo brez- poselnih jn drugih revežev v letošnji jeseni in zimi. c Trgovska nadaljevalna sola v Celju. Po odrcdbi kr. banske uprave bo pouk v I. razredu vsak ponede- ljek in Cetrtek, v II. in III. razredu Proti zobnsmu kamnu ^**"^^ Stran 2. »Nova Doha« 30, IX. 1932. Štev. 79. pa vsak torek in petek, vsakikrat oil 14. do 18. (2. do 6. popoldne}: Tclo- vadba, ki je obvezna po razpisu mi- nistrstva trgovine in industrije, bo od 18.—19. (od 6.-7. zvečer) m sicer za deklice ob torkih, za I. oddelek dečkov ob Četrtkih in za II. oddelek o bpetkih. Začetek pouka bo v pone- deljek 3. oktobra za I. razred, v to- rek 4. oktobra pa za II. in III. razred, vsakikrat ob 14. (2. popoldne) in nß ob l(j. (4. popoldne), kakor jo bilo javljeno. Prijave za pouk v neobvez- nih predmetih — srbo-hrvaščini, strojepisju in stenografiji — so spre- jemajo še v ponedoljek 3. in torek 4. oktobra ob 13.30 (pol dveli popoldne). Vodja sole. c Obrtnim krogom na znanje. V nedeljo 2. oklobra ob 8. zjutraj bo pričetek pouka v celjski obrtni na- daljevalni šoli v mestni osnovni soli. Vljudno se prosi, da bi bili ta prvi šolski dan navzoči prav vsi vajenci in vajenke, ki te sole še niso izde- lali iti tudi še niso izpolnili 18. ieta starosti, najsi bodo še vajenci ali pa žg pomočniki; po § 298. novega za- kona o obrtih so nam re6 še vedno šoloobvezni. Že prvo nedeljo se bodo "ureclili vsi razredi v obrtni nadalje- valni šoli. Zato je neobhodno po- trebno, da ne bo manjkal nobeden; poznejše želje se ne bodo moglo voč upoštevati. — Uprava sole. c Glusbena sola Glasbene Matice v Celju sprejema. še dalje nove gojen- ce za vse godbene in orkostralne in- strumente ter za solo-pet je. TcoretiC- ni pouk z glasbenim diktatom in pev- ske vaie se vršijo posebej, pričenši z oktobrom. Prijave sprcjema ravna- teljstvo, SlomSkov trg 10/1., nasproti župne cerkve. c Organizacija praktičnih clektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani bo imela ob petletnici združitve organi- zacij absolventov elektro- in strojne delovo'dske sole v nedeljo 2. oktobra ob 11. dopoldne v hotelu »Evropi« v j Celju slavnostni občni zbor z nasled- njim dnevnim redom: Otvoritev in pozdrav. Poročilo predsednika. Po- ročilo tajnika. Govori gostov. Slučaj- nosti. Po slavnostnem občnem zboru bd skupno kosilo, po kosilu pa izlet na Stari grad. c Društvo jugosflovenskih obrtni- kov v Celju bo prirejalo v .spodnjih prosto'rih Narodnega doma stalne mesečne sestanke za svoje članstvo. Prvi sestanek bo v ponedeljek 3. oktobra ob 8. zvečer. Razpravljalo se bo o noveliranju obrtnega zakona in o dbsegu delokroga posamcznih obrt- nih panog. Vsi obrtniki prisrčno vab- Ijeni! c Družabni odsek društva jugosl. obrtnikov v Celju priredi plosne va j e , ki se bodo vršile v Narodnem domu. Pričetek 12. oktobra. Infor- macije daje g. Kovač Jakob, Razla- gova. (J, kjer se sprejemajo tudi pri- jave. c, Družabni večer Ciril-Metodovik podružnic v Celju bo v soboto 8. okto- bra, Del čistega ddbiCka je namenjen za brezposelne. Ostala društva naj blagovolijo upoštevati ta datum, na- rodno obCinstvo jz Celja in okolice pa je ze sedaj vabljeno, da bi se dru- žabnega večera udeležilo v čim več- jem številu. c Redni letni občni zbor Ljudske- ga vseučilišca v Celju bo v ponede- ljek 10. o'ktobra ob 20. v risalnid deš- ke meščanskc sole. c Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Celju bo v soboto 1. oktobra ob 20. v za- druginih prostorih v Prešernovi uli- ci. Na dnevnem redu ie sprememba pravil. c Tečaji za francoščino. Francoski krožek naznanja, da se bo vršil v te- kočem šolskem letu začetni, nada- ljevalni in literarno-konveyzacijski učni teCaj franco^skega jezika za od- rasle, nadalje začetni in po potrebi tudi nadaljevalni učni tečaj za mla- dino; slednja dva tečaja sta' name- njena predvsem učencem višjih raz- redov (četrtega in petega) osnovnih in vseh razredov meščanskih šol. Prva učna ura, v kateri se bodo sprejemalo tudi prijave, bo za -/ačet- ni in nadaljevalni tečaj za odrasle v torek 4. oktdbra, za lit.-konverza- <-ijski teCaj pa v ponedeljek 3. okto- bra ob ^19. ,v pritličju drž. mešCan- ske sole. Vpisovanje v oba mladin- ska tečaja bo v ponedeljek 3. okto- bra. ob 4. popoldne v I. nadstropju mestno dekliške osnovne sole Za- četni tečaj za mladino se bo vršil vsak ponedeljek in četrtek od 4. do 5. popoldne v I. nadstropju mestne dekliške osnovne Sole. Učne ure za ostale tečaje se bodo določile pri vpi- sovanju. Mesečna učnina za vsak tcčaj znaša 30 Din in se mora pla- čevati v mladinskem tečaju vnaprej. c Osebna vest. Pred dnevi Je odšel iz Celja vetei'inarski inspektor g. dr. Josip Stegu na novo službeno mesto kot šef vcterinarskega odseka pri kr. banski upravi v Ljubljani. Gosp. inspektorju želimo mnogo uspehov na no'vem službenem mestu! Njegov naslednik živinozdravnik g. Maks Šribar je že prispel v Celje in pre- vzel svoje posle. c Šahcvski turnir. V nedelja 2. oktobra dopoldne bo v prostorih de- la vskega kulturnega diruštva »Svo- bode« sah.ovs.ki turnir med »Svobo do« in SK Jugoslavijo. c Gasilsko predavanje in odlikova- nje. V sredo 28. t. m. zvečer je pro- da val g. inž. Stefan Menzig, predsed- nik strokovne zveze avstrijskih to- varniških gasilnih društev na Duna- ju, v prostorih celjskega gasilnega društva o gasilstvu. Zanimivcmu in poučnemu predavanju je prisostvo- valo o'krog 100 gasilcev iz Celja in okoliških krajev. Ob tej priliki je iz- ročil podstarosta Jugoslovenske ga- silske zveze g. Jernej Vengust g. inž. Menzigu diplomo Castnega Clanstva JGZ. Po predavanju se je vršil pri- srčen družabni sestanek v hotelu »Evropi«. c Za novo tvornico za pnevmatike, ki jo namerava neki pripravljalni odbor zgraditi v Celju, se je pojavild izredno živahno zanimanje ne samo v Celju in okolici, nego tudi v dru- gih delih. di'zave in celo v inozem- stvu. Vsak dan ddbivamo vpraSanja gledo podrobnosti te akcije. Ker je treba interesente informirati o /ärte- vi, pozivamo vse, ki so udeleženi pri tej akciji, da sporočijo svoja imena in načrte redakciji »Nove Dobe« ali pa mestnemu in sreskemu Združenju trgovcev v Colju. c Za frizerske salonu v Celju in Gaberju je od 1. oktobra dalje dolo- čen nasiednji zimski delovni čas: ob delavnikih bodo frizerski saloni od- prti od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19. Do 1. novemibra bodo odprti tudi ob nedeljah od pol 8. do 11., od 1. no- j vembra dalje pa bodo' ob nedeljah zaprti. Zato bodo potem ob sobolah odprti od pol 8. do 21. brez opoldan- skega odmo'ra. c DRŽAVNI NAMEŠČENCII Na- bavljalna zadruga državnih usluž- bencev otvori v soboto 1. oktobra t. 1. svojo restavracijo in menzo v pri- tličnih prostorih starega okrožnega sodišča. Nudila bo prvovrstno hrano po nizkih cenah ter pristna najbolj- ša štajerska in dalmatinska vina, dolenjski cviček itd. Abonenti se sprejemajo. Vsak petek sveže mor- ske ribe. c Pripravljalni odbor društva kmetskih fantov in deklet v Ceiju priredi v nedeljo 2. oktobra v vseh prostorih restavracije pri »Zelenem travniku« veliko vinsko trgatcv z bogato obložono brajdo in saljivim sporedom. Ker je ta trgatcv prva, ki jo priredi res sama kmetska mladi- na, se vljudno vabijd vsi, ki si hoče- jo po domaCe privoščiti dobro zaba- vo. Začetek ob 4. popoldne. Vstopni- na prostovol.jna. Igra prvovrstna do- mača, godba. — Odbor. v. Popis biciklov v Celju. Mestno nacelstvo' v Celju razglaša: Po nalo- gu poveljnika celjskega vojaškega okrožja se pozivajo vsi lastniki dvo- koles (biciklov^ stanujoCi v območ- ju mestnc občino celjske, da dvoko- lesa najkasneje do 15. oktobra t. 1. pri.javijo med dopoldanskimi urad- nimi urami pri vojaškem referentu mestnega načelstva v Celju zaradi vpisa v zadevno evidenCno kn.jigo. Prijaviti jih morajo lastniki sami o'sebno in prinesti s seboj podatke o znamki in številki. Nevednost o raz- glasu nc opravičuje. c Primarij dr. Emil Watzke ne cr- dinira do preklica. c Smrtna kosa. V ponedeljek 20. t. m. ponoči je umrla v Celju (Kre- kov trg 8) 15-letna dijakinja Uta Fio- va, hCerka geodetskega kapetana I. razr. g. Fia v Beo'gradu in ncCa- kinja magistratnega ravnatelja g. Šubica v Celju. V celjski bolnici so umrii: v torek 27. t. m. 58-letni dni- nar Ivan Turk z Gomilskega, v sre- do 28. t. m. 27-letna rudarjeva Žena Neža Saclarjeva od Sv. Kristofa nad Laškim, v petek 30. t. m. pa 68-letna rlninarica Ana Plajhnerjeva iz Škof- je vasi pri Celju. N. p. v m.! c V septembru je umrlo v Celju 23 oseb: 2 v mestu in 21 v javni bol- nici. c Tatvina. V sredo 28. t. m. je 30- lctni delavec Viljem Kaušek iz Ra- dohove vasi na Dolenjskem ukradel hlapcu gostilničarja in mesarja gosp. Goronjaka v Celju dežni plašč in blase v vrednosti 300 do 400 Din. Kaušek je oboje prodal nekemu po- sestniku v Petrovčah za 20 Din. KauSka so knmlu izsledili in izrocili okiajnemu sodišču. c Zopet je izginilo dvoje koles. V torek 27. t. in. med 19. in 20 je bilo' mizarskemu pomočniku Podpečanu iz Celja iz neike vežo na Ljubljanski cesti ukradeno 1.000 Din vred.no, čr- no plcskano kolo znamke »Peugeot«, v sii-edo 18. t. m. med 17. in 18. pa je nek do ukradel Ivanu Zupancu, na- meščcncu tvrdke Osvvatitsch v Celju, z nekega dvorišča na Kralja Petra cesti 800 Din vredno, Crnd pleskano kolo znamke »Waffenrad«. c Davčne prijave dohodkov od zgradb za odmera zgradarine za leto 1933. Davčna uprava v Celju razgla- ša: Za vsako zgradbo, ki je podvrže- na hišnemu davku, je treba vložiti davčno prijavo v Casu od 1. do 31. oktobra. Prijave je vložiti posebej za vsak davku zavezan objekt, ki je vpisan na pos-jjebnem katastrskem listu, Ceprav bi imel dve hišni šte- vilki. Za veC objektov zadostujo ena pri Java le tedaj, ako so vsi vpisan i pod eno hišno številko in v enem ka- tastrskem listu. Obrazeo davčne pri- jave sc dobiva v pristojnem občin- skem uradu oziroma pri davčni upravi v Celju za ceno, ki je na pri- .javi oznafena. Prijavo je vložiti tu- di za one zgradbe, ki uživajo začas- no davčno prostost. Nadaljna navo- dila so' razvidna s poziva, ki je nabit na uradni deski pristojnega občin- sjkega urada odnosno davčne upra- ve. c Najdba. Ženska ročna torbica s 15 Din gotovine, drobnarijo in neko izkaznico na ime Kaiia Brečka s Praprctnega pri Radečah je bila naj- dena v sredo 28. t. m. v mestit c Nočno lekarniško službo ima od soboto 1. oktobra do vštetega )ietka 7. oktobra lekarna »Pri Mariji po- magajv na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- s.ko službo ima. od nedeljo 2. oktobra do vštete sobote 8. oktobra IV. vod pod povcljstvom g. B. Schlosserja. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdelujo po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. Sokolstvo Tekme v odbojki za sa- vezno prvestvo v Beogradu Po medžupnih tekmah, ki so se vršile na sedežih banovin, so se tek- mo'valci, ki so zasedli I. in II. mesto, udcležili končne tekme za prven- stvo, ki je bila določena za moške oddelke v Beogradu in za ženske (;d- delke v Novem Sadu. Vseh moštev je nastopilo 16 in sicer 8 članskih in 8 naraščajskih. Te tekme se je ude- lcžila tudi naraščajska vrsta iz Ce- lja. Tekme so trajale ves dan. Igra- lo se je po izlo'cilnem sistemu. Zma- govalci v prvem kolu so se udeležili drugega kola. V prvem. kolu so bili zmagovalci: Maribor proti Varaždi- nu, Celje proti Osijeku, Zagi'eb proti Subotici in Bedgrad proti Kruševcu. ^Haarglanz" je enakega po- snesia za flasno hlgieno. Kako ostanejo lasje zdravi? Z rednim i^jira- njem s sredstvom »Cnia giava« — Haar- glanz« po vsakem umivanju g"lave. Sred- ;;tvo »Haarglanz« ravna in proža om^ičane lase in odstrani vse alkalične ostanke v laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zableatijo v feistem sijaju. Za lase je to prava po- mlajevalna kopel. ^Haarg-lanz« je priložen vsakemu zavojčku »Črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, ki omogočajo umlvanje glave z od- prtimi očmi. 6 V drugem kolu sta bila zmagovalca Maribor proti Zagrebu in Celje proti Beogradu. V finale sta prišla končno dva ri- vala: Maribor in Celje. Temi je pri- sostvovalo številno ddmače obCin- stvo, ki je is svojimi na sportnih igri- sčih običajnimi klici vzpodbujalo posamcznike. NajveCja nervoznost se je pričela polaščati ddmačinov pri tekmi Beograd : Celje. Beograd je hotel zmagati menda s pomočjo do- maSih »drukerjev«, zmaga se je na- gibala zdaj na eno, zdaj na drugo sti-an. Celjani so bili disciplinirani, samozavestni in na izpade glednlcev niso reagirali. Bili so za hip zmeša- ni zaradi čudnega vedenja gledalcev in sam sodnik je bil v položaju, ka- kor kje pri nogometu. Celjani so napeli vse silo in v prvi igri zmagali z malo razliko. Pri drugi igri se je nervoznost stopnjevala od minute do minute, nemirno občinstvo je Ce- ljane zmedlo in Celjani so podlegli. Treba je bilo igrati Še tretjo, odlo- čilno igro. Beograd, gotov zmage, je začel triumfirati, Celjani pa so dali vse sile iz sebe kljub skrajni utru- jenosti in pritisku silne vročine in — zmagali. Ta tekma je trajala 1 uro in 25 minut, bila je najbolj napeta«, najživahnejša in najdaljša igra dne- va. Popoldne so se vršile končne tek- me med 4 zmagovalci in sicer člani Ljubljana : Maribor in naraščajniki Maribor : Colje. Tekine so bile mir- nejše, občinstvo je bilo zmernejše in celo na, strain Celja, ki si je prido- bilo pri domasiinih simpatije zaradi svojega mirnega, discipliniranega nastopa. Celju se je poznala utruje- ndst dopoldanske tekme, uplivala je pa tudi močna vročina, in tako je Celje podleglo ča,stno s 14 : 16 in 16 : 18, čeravno je skraja vodilo z razliko 6 w 0. če bi ne bilo proti Beo- gradu tako dolgotrajne, utrudljive tekme, bi bila zmaga gotova. Vendar smo lahko zadovoljni tudi s tern uspehom, ki priča 0 znatnem na- predku naših igralcev, ki so prvi ri- val i zmagovalca. Celjski sokolski naraščaj je bil v nasiednji postavi: Čebular, Meštrov, Krajnc, Orožen, Pilih, Stavbe, vod- ni.k Grobelnik. Potovanje z brzavlakom tja in na- zaj je skrajšalo naporno pot v nabi- to poln cm vlaku. Predvsem gre za- hvala br. župi in društvu, ki sta to tekmovanje omogočila. Vsem, ki so se tekme udelcžili, naj bo sola, da le z discipliniranim igranjem in skup- nostjo lahko kaj dosežemo. Zdravo! Sokolske župne tekme v lahki atletiki za 1. 1932. Članice Na lahkoatletslcih župnih tekmah, ki so se vršile 25. t. m. dopoldne v Celju, je tekmo'valo 23 članic, od teh 4 v peteroboju in 19 v troboju. Rezultati v peteroboju (skok v da- ljino, skok v višino, mctanje krogle, met žoge s pentljo in tek na 00 m) so nasiednji: 1. Križmanič Marjuči, Celje 348, 2. Luznik Zorana, Celje 336, 3. Proselc Milica, Celje 229, 4. Šarlah Fani, Celje 180 to'Ck. Troboj: skok v daljino, met žoge s pentljo in tek na 60 m. Vrste: 1. Ce- lje 253, 2. Sevnica ob Savi 191 lock. Posameznice: 1. Bačnik Danica, Za- gorjo ob Savi 196, 2. Cigoj Mari j a, Celje 129, 3. Kveder Olga, Žalec 120, 4. Feštajnc Dragica, Trbovlje 116 točk. Štev. 79. »Nova Doba« 30. IX. 1932. Stran 3. Župni rekordi za leto 1932.: Met krogle (4 kg) Luznik Zorana, Celje 7.70 m. Met žoge: Križmanič Marju- či, Celje 56.15 m. Skok v višino: Luz- nik Zorana, Celje 1.20 m. Skok v da- ljino: Bačnik Danica, 'Zagorje 4.30 m. Tek na 60 m: Bačnik Danica, Zagor- je 8.6 sek. Ženski naraščaj Ženskega narašeaja je tekmovalo 36, od teh 6 v peteroboju in 30 v tro- boju. Peteroboj: Vrste: 1. Celje 1170 tosik. Posameznice: 1. Skaza Herica, Celje 323, 2. Delakorda Nada, Celje 319, 3. Hilinger Nesti, Celje 290, 4. Kukec Manja, Žalec 271 točk. Troboj: Vrste: 1. Celje I. vrsta 307, 2. Zagorje ob Savi 341, 3. Žalec 327, 4. Celje II. vrsta 308 točk. Posamez- nice: 1. Lavrenčič Ester, Celje 132, 2. Slonšek Stana, Šoštanj in Jesih Danica, Zagorje 130, 3. Kozole Vilka, Žalec 128, 4. Kopušar Irma, Žalec 121 tofck. Župni rekordi za leto 1932.: Met krogle- (2J/Ž kg) Hilinger Nesti, Celje 9.11 m. Met žoge: Skaza Herica, Ce- lje 44.07 m. Skok v viäino: Delakorda Nada, Celje 1.32 m. Skok v daljino: Delakorda Nada, Celje 4 m. Tek na 60 m: Skaza Herica, Celje 8.8 sek. Zelo lepa udeležba ženskih oddel- kov priča, da, so se tudi ti z vso vne- Tno posvetili tern važnim panogam in dosegli razveseljive uspehe. Na prihodnji tekmi bo udeležba gotovo večja in rezultati Še boljši. Iz župne uprave Matrike Z ustanovitvijo Saveza SKJ so se na novo urodile matrike tako v dru- štvih, pri župah, kakor tudi pri Sa- vezu. Matrikar eoljske sokolske žu- pe je žrtvoval neštcto ur svojega prostoga časa za ureditev matriCne- ga stanja. Počasi smo doCakali, da so vsa društva in Cete imele matrike v tekočem in je bratu župnemu ma- trikarju, predno je'ostavil župno upravo, po velikih naporih le uspe- lo, spraviti župne matrike v ski ad z društvenimi. Zadnji čas se pa opa- ža, da so bratje in sestre, ki jim je poverjeno vodstvo matrik, popustili. Savezni statistiCni referent je izde- lal sicer nov natrt za vodstvo ma- trik, ki se pa pri društvih no razli- kuje od do'sedanjega poslovanja. Z novo osnovo je društvom delo toliko olajšano, da poroCajo1 spremembo tri- mesečno in sicer za I. četrtletje do 15. aprila, za II. do 15. julija, '/a III. do 15. oktobra in za zadnje do 15. Januarja. Cetudi ta osnova so ni v veljavi, župna uprava ne nasprotu, je, ako pošiljajo bratska društva v tromcseCnih presledkih svoje izka- ze. Nikakor pa no more dopustiti, da. bi po'samezne. edinice pošiljale svoje izkaze sole po preteku. 5 ali veČ me- secev. Imamo nekaj redkih izjem, ki za letos sploh niso poslale izkazov. Opozarjamo prav resno vsa prizade- ta društva, da spremembe v članstvu tako'j prijavijo, na vsak nacin pa hočemo imeti od vseh edinic prijave in odjave (v dvojniku) do 15. ckto- bra za vse minule mesece. Društva, ki so na primer poslala izkaze za av- gust, pošljejo do 15. oktobra seveda le septembrski izkaz. Glede vodstva matrik je izšla kopica navodil. Od- več bi bilo, ukvarjati se znova z ne- katerimi podrobnostmi. Rado se do- gaja, da matrikarji na prijavnih in o'djavnih listinah ne navedejo konč- nega stanja članstva in naraščaja. Vestni matrikarji se ne bodo zado- voljili samo z ugotovitvijo konCnega stanja Članov, članic, moškega in ženskega naraščaja, temveč bodo tudi točno navedli, kolikšen je pri- rastek oziroma nazadovanje od zad- nje prijave in to za vse kategorije. Dasi je o tern že Vsak matrikar (ica) poučen, se jih vendar malo ravna po teh navodilih. Društvom pošilja- md vzorec, kako je na izkazih na- vesti številčno stanje pripadnikov. Pri eianih in članicah, ki prihaja- jo od drugih sokolskih društev, na- veditc katastrsko številko, ki jim je bila dodeljena pri dosedanjem dru- štvu. Ako vam številka ni znana, vprašajte prizadeto društvo. Vam povzro'Ca le malenkostno delo, župi pa poslovanje zelo ola.jšate. Nadalje so se ugotovili primeri, da so bili bratje vpisani v matrikah na- ših društev in obenem tudi v župni, akoravno so bili medtem že velanje- ni \)v\ drugih društvih izven naše župe, kjer so imeli tudi svo'je stalno bivališče in službo. Te nerednosti povzročajo često velike neprilike in so iz raznih povodov nastali spori, s katerimi je imela župna uprava že dosti posla. S takim po'slovanjem se krfiijo pravila, ker nihče ne more bili clan dveh sokolskih društev in sme biti včlanjen le tarn, kjer ima svoje stalno bivališče. Kjer je matri- kar (ica) na mestu, so opisani slu- čaji izključeni. Naraščaj ima posebne kalastrske številkc s pristavkom N. Ko prestopi v članstvo:, se mora to župi prijaviü in takšnim novim članom se dodcTi tudi nova katastrska številka za Cla- ne (ice). V župni pisarni v Narodnem doinu V Celju (bivša čitalnična knjižnica) posluje sestra, ki vodi župne matri- ke. Na razpolago je bratom in se- stram vsak dan, izvzemši nedclje in praznike, od 10. do 12. in od 15. do 18. Kdmur je prilika dana, naj pri- nese s seboj društvene matrike. (la jih primerja z župnimi, in jih uredi. Vodstvo matrik je važen posel in se zanemarjanje pogosto lnaš^uje. Župni vestniki so objavili obsirna navodila. Društva, ki teh vestniUov n ima jo na razpolago, naj si prečita- jd navodila v knjigi »Organizacija SSKJ«, stran 150. Kdorkoli izmed bratov matrikarjev in se'ster matri- kai*ic jih bo pazljivo prečital, mu bo šlo delo lahko izpod rok in mu ne bo povzroCalo nikakih preglavic. Delo ni komplicirano, treba je le vestnosti in točn.osti. Župa bo vztrajala na tern, da dobiva redno statistične (matrič- ne) izkaze, tudi Ce bi morala imeno- ma navajati one, ki vkljub vsem opo'zorilom zanemai'jajo statistične posle. Zamašenje stola, lenivost čreves je izhodišče neštetih bolezni in lah- ko postane ncvarno zlasti pri ljudeh, ki imajo kilo, hemoroide in poapne- nje žil. Tu je Saxlehnerjeva navavna grcnčica HUNYADI JANOS nepro- cenljiv pripomoCek. Sigurno, milo in odvajajoče učinkujoča poživlja ves organizem. Dobiva se v vseh lekar- nah, drogerijah in boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljcm. Sport t SSK Celje : TSK Slovan Ljublja- na. Ljubljanski nogometni podsavez je kljub povsem utemeljeni pritožbi SSK Celja definitivno razveljavil pr- vo kvalifikacijsko tekmo med SSK Celjem in TSK Slovanom iz Ljublja- ne, v kateri je SSK Celje zmagal z rezultatom 5 : 0, in odredil tretjo, odločilno kvalifikacijsko tekmo med obema kluboma, ki se bo vršila v ne- deljo 2. oktobi-a ob 15. na sportnem igrišču pri Skalni kleti v Celju (in ne na igrišču SSK Celja na Glaziji!) Sodil bo g. Cimperman. LNP je sedaj pokazal svoje prav6 lice in jo v na- sprotju s pravili ustregel TSK Slova- nu, ki se je bil pritožil proti prvi tekmi, češ da igTišče na Glaziji ni ustre.zalo predpisorn. Postopanje LNP, oziroma onih Ljubljansianov in Primorcev, ki oblačijo in vedrijo v podsavezu, očividno favorizira Ljub- ljano in zapostavlja druga mesta. Ker je to stanje s sportn.ega stališča nevzdržno, bi bilo treba začeti resno misliti na ustanovitev posebnega nogometnega podsaveza v Mariboru za območje bivše mariborske oblasti oz. slovenskega Štajerja, ker izgleda, iUi nimamo od Ljubljane v sportnem ozyu pričakovati nič dobrega. Z za- devo se bo še bavil Jugoslovenski nogometni savez v Beogradu. P. t Druga tirugorazredna prvenstve- na nogometna tekma v Celju bo v nedcSjo 2. oktobra. s ]>ričetkom ob 10. dopoldne na sportnem igrišču pri »Skalni kleti«. Kot drugi izžrebani par bosta igrala SK Olimp iz Gaber- ja in SK Šoštanj. t Nogometna sekcija SSK Celja. Drevi ob pol 8. bo v klubovi sobi v Zdravstvenem domu sestanek rezer- ve, v soboto 1. oktobra ob 7. zveCer pa sestanek prvega moštva. Oba se- stanka sta obvezna. — NaCelnik. t Sportni klub Jugoslavia v Celju bo priredil v soboto 1. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma vinsko tigatev brez vstopnine. Občinstvo se prosi, da se te prireditve udeleži v čimvečjem številu in s tern pokaže mlademu slovenskemu klubu svoje siimpatlje. Dopisi Škofja vas. V nedeljo 25. t. m. je bilo v Škofji vasi ustanovljeno Dru- štvo kmetskih fantov in deklct za občini Škofjo vas in Vojnik. Na obč- nem zboru so bila ob izredno lepi udcležbi sprejeta pravila, izvoljon je bil odbor in .določen načrt delovanja za leto 1932/33. Društvo je imclo letos že več prireditev in je sodelovalo tu- di na sosednjih prireditvali. Prire- dilo jc tudi poučni tečaj v veliki dre- vesnici g. Franca Vrečarja v Vojni- ku. G. Vrečar je pi'edaval o gojitvi sadncga in lepotičnega drevja, ki ga ima' na izbiro. Na ustanovnem obC- ncm zboru jc bil izvoljen za pred- sodnika g. Lojze Vrečko, za pod- predsednika pa g. Franc Jesenck. Vsak fant in dekle naj bo Clan tega društva, v katerem se lahko nauči mnogo koristnega. Grenčica Hunyadi Janos jo najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Št. Rupert pri Gomilskem. Sent- rupcrtsko pevsko društvo pri Gomil- skem bo slavilo v nedeljo 2. oktobra svoj 20-letni jubilej z velikim pev- skim koncertom, ki se bo pričel ob 15. Sodelujejo tudi društva iz St, Pe- tra v Sav. dolini, Braslovč in St. Pav- la. Ker bo proslava tega redkega ju- bileja na deželi gotovo ena najlepših prireditev v našem kraju, vabimo vse bivže pevke in pevce, ustanovne člane, pevovodje, vse, si so kdaj so- delovali pri društvu, vsa pevska društva in zbore, sploh vse prijatelje petja, da ne zamude te redke pevske svečanosti. Iskren pevski pozdrav in na svidenje! Kino Mestni kino Celje. Petek 30. sep- tembra ob 20.30: »13. porotnik«. Iz- vrstna kriminalna drama. Predigra: dva zvočna žurnala. — Sobota 1., ne- delja 2. in ponedcljek 3. oktobra: »Vzrok ločiive«. Izvrsten zvo'cni film z godbo in petjem, V glavnih ulogah Johannes Riemann, Lien Deyers. Pa- vol Hörbiger, Julius Falkenstein in Herman Picha. Glasba: Oton Stran- sky. Sodelujc sloviti primaš Dajos Bela s svojim orkestrom. Gospodarstvo Hmelj XII. poročilo Hmelj arskega društva za Slovenijo. ŽALEC, 27. septembra. Od našega zadnjega poročila je vnovič oživel naš trg in za ostalih 20—25% letošnjega pridelka ponuja- jo — po kakovosti — do 19 Din za 1 kg. Naši hmeljarji — posebno veČ- ji — pa ne oddajajo blaga po nave- deni ceni in upajo navzlic odlični kakovosti hmelja še na izboljšanje cen. V Javni oznamenovalnici so se do danes signirale 803 težke bale po dailies signirale 803 težke bale po 150 kg. Društveni odbor. Goipe In gospodične! Zapomnite si: »Obleka narcdi člo- veka!« Dobro, elegantno in poceni boste oblečene, ako še danes stopite v Trgovski dom Stermecki, Celje, kjer imatc veliko izbiro volnenegc in svilenega blaga, sukna, pliša, barhenta in drugih niodernih tkanin za obleke ter plašče. Velika izbira raznega mafaktur- ncga blaga po globoko znižanih cenah! Oglejte ti zaloge brcz obvcze nakupa! PIERRE BENOIT: 22 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič III. Nckega decembrskega jutra' sem udobno sedel ob svoji orjaški peči in se pravkar pripravljal za popoldansko predavanje. Bilo je suho, mrzio in ve- dro. Na; oknih jc topilo rumeno zimskd solnce nočno soparo v opalne kapljice. Nekdo potrka na vrata. »Nanrej!« Na "pragu se prikaže Oto, hišni mojster, nek- danji podčastnik, ki je po svoji službi nekako v sredi med dvorskimi uradniki in ono dolgo vrsto sobarjev, slug in postrežnikov, ki jih prav po vo- jaško kroti. Belo oprsje njegove srajce in v rdeče obleCena postava sta se odražala od temnega hodnikovega ozadja. Za njim so se prikazali nejasni obrisi dveh mož, ki sta nosila neke čudne priprave. »Naj mi gospod profesor oprosti. Morda bom gospoda profesorja motil.« »Nič ne de, Oto. Kaj pa je?\< Stopil je v sobo in za njim dva moža, ,ki sta bila obložena z zvitimi zastavami. »Jutri je, gospod profesor, slavnostni dan sei- mega lautenburškega huzarskega polka, Velik praz- nik za mesto. Vsa palača je že ovenčana, zdaj pri- hajam, da okrasim še vaša okna.« Pogledal sem skozi okno. Na Königsplatzu so res neki majčkeni ljudje pripravljali okrasje za sve- čanost: stebre, standarte, zastave. »Prosim, kar lotite se dela!« Počasi, odmerjenih korakov so začeli. Tri ogromne zastave, na sredi nemsška trobarvnica, ob stranch pa ideča in črnazastava württemberska ter i bela in črna, z zlatim leopardom okrašena l'auten- I burško-detmoldska. S sosednjimi okni so bile zve- zane z neizmcrnimi zelenimi baržunastimi girlan- daini, ki so simboliziiale nagradne vence. Med tern ko je O,to nadzoroval delavce, mi je po- vedal nekaj podi'obnosti o jutrišnji svečanosti. »To je vselej velika reC, gospod profesor. Nocoj bo palača razsvetljena. Po prihodu Njegovega Veli- Canstva kralja württemberskega in Njegove Prevzvi- genosti generala von Eichhorna, ki nadomestuje Nje- govo Veličanstvo cesarja, bo sprevod in bakljada.« »Ali je navada, da se cesar udeležujo po svojih zastopnikih sveCanosti vseh polkov?« »Ne vseh, gospod profesor. Toda sedmi huzarski polk je nekaj posebnega. Njegova zastava je odliko- j vana. Princ Eitel jo v njem stotnik. In ray,en tega — to je glavno — je njegov polkovnik Njena. Visokost naša velika vojvodka, ki je cesarjeva nečakinja, Zato inorate razunioti, da . . .« Stran 4. »Nova Doha« 30. IX. 1932. Štev. 79. ODDAM SOBE samcem s hrano po zinerni ceni in z vso oskrbo. JOSIP ŽUMER, HOTEL »ZVEZDA« CELJE, GLAVNI THG. Prodajalka - začetnica išče mesto. Gre kamonkoli. Ponudbe na upr. »Nove Dobe« pod »Savinja«. Solopefje po soli Petri, Dresden poučujc gospa Elza Ebersberg, Celje, »Parkhof«. Proda »e: St eklen nastavck za proda jalno niizo (pudel) pripraven za juvelirja ali drugo boljšo trgovino, dolg 150 cm. Na ogled v trgovini KRAMAK & MISLEJ, CELJE. TAKOJ SE PRODA: Dobro oliranjena velika Werthehn blagajna, fabrikat Tanczos, Wien, 180 cm visoka, 75 cm široka in '37 cm globoka — brez lesenega podstavka, «Stahlpanzer-Rundriegel« sistem. — Dalje dobro ohranjcna »National« re- gistrirna blagajna — registriiajoča 999.09 s protikonti'olno1 pripravo. — Kje, pove uprava lista. Meblovana PARKETIRANA SOBA v visokem pritličju, z eno ali dvema posteljama se odda s 15. oktobrom. CELJE, JURČICEVA UL. 1. SVARIM VSAEOGAR, da bi dal mojemu možu JoŽefu Dremlu karkoli na up, ker nisem plačnica za svojega moža. FANI DREMEL, CELJE. P R 0 D A M 2 kompletni postelji, 2 nočni oma- rici in 1 oniaro, vse v dobrem .staiiju. Inleresenti naj se obrnejo net JOSIPA KOSA, devljarskega mojstra, CELJE, DECKOV TRG G. PISALNA MIZA iz trdega lesa se proda; istolam se varac ŠIVALNI STROJ na posodo proti odškodnini. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz 4 sob. kopalnice, kuhinje in pritiklin, drugo, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in pritiklin, se oddaia takoj, eno, obstoieče iz 2 sob. kaDmeta, ku hinje in pritiklin, se odda 1. XI. 1932. Istotam se odda boliši trgovaki lokal s 1. XI. 1932. Naslov v upravi. Pridno, pošfeno dekle išče mesto postrežnice za stanovanja ali pisarne. Ponudbe na upravo lista. Odda se sfanovattje ;5 sobami v Celju, Pred grofijo 7 v 2. nadstropju s 1. oktobrom. Vpraša se pri hišnici. Lepo meblovano sobo oddam v sredini mesta. Naslov v upravi lista. KAM V NEDELJO? V Store na vinsko trgatev v staro- t znano gostilno »FRANZL«. Za obilo zabave, dsbro kapijico in jedila preskrbljeno. Za štcvilen obisk se priporoča Qjcstilnicarka. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro- daija devize in volute: Izdaja uverenje za izvoz blaga Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni In manufakturni trgovini Fr. ttarbeuiz, Celje, Kralja Petra cesta 3. D E L O v teh težkih časih lahko najdevsakdo šenajbo- Ijc z urcditvijo domače pletilnice vhiši. Dajcmo v tekočem vsakomur de'o s tern, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamo prejo in plačujemo mezde za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hočetc dc- lati in zaslužiti, sc blagovolite z za- upanjem obrniti glede bre?plačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Enonodstropna tryoyshn hiSa z veliko delavnico na prometni ulici se pro- da za 370.000 Din. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. ___________________,____________________________________________. r. ¦¦ ii Boljša gospa (upokojenka) i§če malo prazno sobo za takoj ali s 1. — 15. oktobrom. Naslov v upravi lista. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semcna. Buk^w© oglje vilano, kakor tudi braško, za likanje, za ko- vače, kleparje itd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini. HITPO SOLIDMO •* POCEMI SUM! VEMCI V DOVECAM! IZBIRI ceLje Dobro ohraniena, lahka, napol pokrita kočija I s konjsko opremo na prodai. Naslov I v upravi lista. STEFAN STRASEK CELJE, Kovaška ul. 1 Piiporočani svcjo veliko zalogo čev- Ijev lastnega in tovarniškega izdel- ka. Odda.jain na obroke j>oi.l lastno ceno. Popravila čevljev točno in poceni. Kupim takoj po&estvo okiog- 50—(50 oralov dobre zemljo, malo gozda. Plačilo v gotovini. Po- nudbe na G. JAKČIN, MARIBOR hotel »OREL«. Sprejema hranilne vloge na knjižice in lekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa w zgoraj navedene stroke jpadajoža del» in popravila — Cene zmerne — Postrcžba tožna in solidna Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Stalna zalojja svetovnih tvrdk. Znižane cene in ugodna mesečna odplačila Vsa popravila in uglaševanje strckovnjaSko — Izposoievanje in prodaja pre- igranih klavirjev — Telefon Št. 107 If into KütiovEc, obi. honcES-mestni tesarshi mojstep na Lani nni Fplhl izvršu)c vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |JI i UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Prepričajte se! lastno mesarijo, prekajevalnico in gosiilno pri „Jelenu41 Cekovni račun §tev. U.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjarn, da imam v svoji hi5i v CELJU, KRALJA PETEÄ c. 37 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za^obilen obisk se priporoča __________________________Joaip Gorenjak, Cenena prodaja damske konfekcije S One 3., 4. in 5» oktobr» se bodo v hiši ge. Vajtove, Celje, Kralja Petra cesta štev. 29, p r o d a j a 1 i : Razni krzneni damski plaiči in jope iz kožuhovine, volneni damski plašči fine kakovosti in v moderni izvedbi kakor tudi boe in r*azno krzno. To blago se bo prodajalo po čudovito nizkih cenah, zato naj v lastnem interesu nikdo ne zamudi te prilike! v ll««*!* Celje, Kralja Petra o. 29 supovo in ^iredLrio sveže praženo na lastne m. j>r»aža,jpinll««. "Va-m nudi p> o 5c m ex»nih cenah X^urjan Ravnikap, Celje PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAViKE BANOVINE ( | | j [« prej Južnoštajerskg hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska baiiOVina z vsem svojim premoženjem in vso = davčno močjo zz=. Urejuje Kado Ptialk. — OdgoVoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan 6etln&. -- Oba v Celju.