Predstavniki bežigrajskega izvršnega sveta so obiskali vseh 16 krajevnih skupnosti v občini. Predvsem zato, da bi ugotovili, kako so načrto-vale razvoj za letošnje in prihodnje leto ter kako bodo načrtovale razvoj v naslednjem srednjeroč-nem obdobju.
Do nedavnega so bili načrti razvoja te ali one krajevne sKupnosti namreč le seštevek želja in potreb, ki pa jih največkrat niso uresničili. Vpra-šanje pa je, kaj naj načrtuje v svojem razvoju občina, kaj samoupravne interesne skupnosti in kaj krajevna skupnost. Pri teh načrtih razvoja pa bi morale sodelovati tudi OZD in druge delovne organizacije v krajevni skupnosti in seveda kra-jani (še bolj neposredno kot doslej).
IZVRŠNt SVET IN KRAJEVNE SKUPNOSTI
Dogovor o načrtovanju
Same krajevne skupnosti so tudi predlagale, da bi ustanovili eno samo delovno enoto skupnih služb v krajevni skupnosti. Za to je več razlogov. Prvič bi bilo tako organizirano delo upravnih in administrativnih delavcev cenejše, bolj hitro, de-lavci teh služb pa bi imeli tudi več samoupravnih pravic. Ker bi jih bilo več v eni enoti, bi lahko ustanovili delavski svet, osnovno sindikalno or-ganizacijo, osnovno organizacijo ZK itd.
Nadalje so ugotavljali, da je prav tako predra-go, če ima vsaka krajevna skupnost svojega ra-čunovodjo. Predlagali so, naj bi imeli skupno računovodsko službo za vseh 16 krajevnih skup-nosti. Pa tudi, na primer, razmnoževalne stroje naj bi ne imeli v vsaki krajevni skupnosti, pač pa naj bi enega kupili za vse.
Sicer pa so se pokazali že klasični problemi mestnih, primestnih in vaških krajevnih skupno-sti za Bežigradom. Mestne teži predvsem po-manjkanje vrtcev, šol, trgovin, servisov, vaške in primestne pa komunalni problemi, slabe ceste, dotrajane 5ole ttd.                                       N. Ž.