OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per 28/2001 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE COBISS © Utrip se seli Popis prebivalstva Od 1. do 15. aprila 2002 bo potekal popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji. V ta namen bodo potrebovali območne inštruktorje, popisovalce in kontrolorje, ki jih bodo izbirali na osnovi prijav za razpis. Razpisi bodo objavljeni v dnevnih časopisih od 18. 12. 2001 dalje. Prvič bo objavljen v časopisu Delo. Razpis bo potekal do 11. 1. 2002. Vloge bo zbirala Območna popisna komisija, ki deluje na sedežu Upravne enote Žalec. M. Ž Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. K mix kotiti* KOTniK GAADNJC IN SUKOPICSKAASTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612-283 Telefon/fax 03/710-30-97 Telefon 03/710-30-96 Gmail igor.kotnik@siol.net - SUKOPIESKRRSKR IN ZIDRRSKR D€lfl - IZDEIRVR VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FRSRDE, KIRSIČNE FRSRD6) - RDRPTRCUe, OM6T1 IN ZUNANJE UREDITVE - DElfl NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO /Ui/cofi/ea/caMĆua že od /eta i'965 UGODNRPONUDßßTOPlOTNÖlZOlfITfVNIHfRSRD VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002. računalništvo NOVO!!! v Zgornji Savinjski dolini od 1.12.2001 (pooblaščena trgovina PCx Computers) ■ servis in prodaja strojne in programske opreme - pisarniški material, multimedia, igrice - možnost dela na računalnikih (OFFICE, INTERNET) Šmiklavž 3a, Gornji Grad, (ob cesti Gornji Grad-Kamnik), 03 83 83 106 M » Pl. Vas najboljši gostitelj r £ od jutra v ^ do pozne noči Štorman Lokaci|e: Šempeter • Vransko Vojnik • Žalec • Parižlje Velenje «Šmarje pri Jelšah Veniše* Celje Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica Tel.:+386(0)3 70 38 300 Fax:+386(0)3 70 38 320 www.gos-storman.si VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002 OGLAŠUJTE V 9 771580 096004 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p . mlini za grozdja Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC INOX tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mllnl “ ,abolka mobitel: 041 635 868 Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 2002. Hvala za dosedanje zaupanje. Žalčani na volišča Novoletni koncert libojskih godbenikov Libojski godbeniki oziroma Pop godba Liboje bodo imeli ob koncu tega leta kar tri novoletne koncerte, na katerih se jim bo pridružila priznana slovenska pevka Darja Švajger. Prvi koncert pripravljajo za domače občinstvo, in sicer v soboto (22. decembra) ob 18. uri v Domu Svobode Liboje. 27. decembra in 28. decembra bodo novoletni koncert ponovili v Žalcu, v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Koncerta se bosta pričela ob 19 30 uri. K. R. V nedeljo, 13. januarja, se bodo v mestni skupnosti Žalec odprla volišča. Potekale bodo namreč nadomestne volitve članov sveta mestne skupnosti. Svet mestne skupnosti Žalec šteje 12 članov. Na seji oktobra letos jih je devet odstopilo, zato bodo v začetku prihodnjega leta nadomestne volitve. Danes se izteče rok za vlaganje kandidatur, nato bo občinska volilna komisija pregledala kandidature in jih objavila predvidoma 28 ali 29-decembra letos. Proti koncu naslednjega leta pa bodo redne lokalne in predsedniške volitve. K. R. ******************************* SKG SPLOSNO KLEPARSTVO - KROVSTVO svetovanje U- sanacija vseh vrst streh *- 10-letna garancija na dela ★ Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/646-091 ^ A* ******************************* ljudje smo vedno polni pričakovanj in upanja. Pregovor pravi, da upanje umira zadnje. Najbrž smo tako narejeni zato, da lažje živimo, tudi ko ne gre vse, kot bi želeli. Včasih so želje prevelike, drugič življenje pred nas postavi preveč ovir. Lepi prazniki so pred nami. Božič že zaradi tradicije družinskega praznika, Silvestrovo zaradi druženja, veseljačenja in norenja, ko si mnogi dajo duška, šolarji pa tako komaj čakajo vsak prosti dan brez številnih obveznosti. Naj nam praznike ne pokvari žalost, ker ne moremo kupiti takšnih daril, kot bi želeli, ker se naša smrečica ne blešči kot tiste v izložbah trgovin, ker naša hiša ali stanovanje ni osvetljeno tako, kot sosedovo. Res že nekoliko obrabljena, a resnična je misel: bogastvo je očem nevidno. In poplava besed ne pove toliko, kot eno samo dejanje. Prav je, da ob koncu leta razmislimo, kako smo ga preživeli, naredimo načrte za prihodnje leto, tudi če se jih potem ne držimo. Vendarle nas čaka nekaj novega in vedno obstaja upanje, da bo boljše od starega. Novo leto začenja uredništvo Utripa Savinjske doline v novih prostorih. Ostajamo v Žalcu, našli pa nas boste v Ulici heroja Staneta 3, kjer ima sedež tudi Razvojna agencija Savinja. Prostori so v pritličju stanovanjskega bloka, ki stoji nasproti parkirišča žalskega hotela in Žane, in imajo lasten vhod. Bliže kot doslej smo avtobusni postaji. Upamo, da ne boste imeb težav pri iskanju naših novih prostorov, sicer pa nas lahko pokličete tudi po telefonu. Telefonska številka uredništva ostaja enaka: 713 68 88, številka faksa pa je: 713 68 90. K. R. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna Igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Frida Tanko-Čede, Petrovče 15 2. Marija Jelen, Galicija 17, Žalec 3 Milka Laznik, Podvrh 113, Braslovče VOŠČIMO PflUETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVH3 TROPIC Novi Utrip Savinjske doline v novem letu 2002 pričakujte v sredo, 30. januarja. V soboto, 5. januarja 2002 ob 19. uri bo v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem dobrodelni koncert dekliškega seksteta Vransko. Sredstva namenjajo projektu Naš dom. 0SREDNJR KNJ. CELJE december2001 Občina Žalec Izredna seja brez ponovnega glasovanja Mestno skupnost Žalec do volitev, ki bodo 13- januarja, vodi začasni odbor z Jankom Kosom na čelu - Jutri bodo svetniki obravnavali tudi proračun za leto 2002 Zadnji četrtek v novembru so svetniki občine Žalec nadaljevali pred dvema tednoma prekinjeno izredno sejo. Kot smo že poročali v prejšnji številki Utripa, je izredno sejo sklicala svetniška skupina LDS, na njej pa so obravnavali samo razmere v mestni skupnosti Žalec. Potem ko je prvi del seje župan zaradi drugih prej dogovorjenih obveznosti, za mnoge svetnike precej presenetljivo in po mnenju LDS ne v skladu s poslovnikom, prekinil, se je v nadaljevanju razvila obširnejša razprava. Bolj kot o problematiki mestne skupnosti so govorili o tem, kako je bila prekinjena izredna seja in ali je bil njen sklic potreben. Po izredni seji se je nadaljevala redna seja. Marijan Turičnik je med drugim menil, da sklicevanje sej ni dosledno v skladu s statutom in poslovnikom občinskega sveta, saj se župan Lojze Posedel o dnevnem redu pred sklicem ne posvetuje z vodji svetniških skupin. Župan je odgovoril, da vse doslej na to ni bilo nobenih pripomb. Razprava se je nato usmerila na vprašanje, ah podžupan Janko Kos lahko vodi začasni odbor, na katerega so prenesena vsa pooblastila mestne skupnosti. Kot podžupan je namreč že spremljal delovanje mestne skupnosti in bi morda lahko prispeval k drugačnemu razvoju dogodkov. Podžupan Janko Kos je povedal, da se je že pred odstopom večine članov sveta MS zelo dejavno vključil v reševanje problematike mestne skupnosti. Namesto podžupana je LDS za vodja začasnega odbora najprej predlagala najstarejšega svetnika Ernesta Ramšaka, nato pa svojega svetnika Gvida Hribarja, vendar nobeden od njiju ni želel prevzeti te funkcije. Sicer pa svetniki o sestavi začasnega odbora, ki vodi mestno skupnost do izvolitve novih članov mestnega sveta na nadomestnih volitvah, niso ponovno glasovah, saj o isti zadevi ni mogoče glasovah dvakrat, je povedal župan. Sicer pa v mestni skupnosti Žalec potekajo opravila za nadomestne volitve, ki naj bi bile 16. decembra. Vendar pa je občinska volilna komisija ugotovila, da poleg predsednika sveta in enega člana, ki nista odstopila, kot član sveta ni odstopil tudi Bojan Zapušek, zato bodo nadomestne volitve potekale namesto za 10, le za 9 članov. Občinski svet je o tem sprejel ugotovitveni svet, pri čemer so bila razveljavljena vsa dotedanja volilna opravila, začeh pa so teči novi roki za nadomestne volitve, ki bodo 13. januarja prihodnje leto. Danes se izteče rok za vlaganje kandidatur za devet članov sveta mestne skupnosti (od skupaj 12). Po izredni seji so žalski svetniki opravili še 26. redno sejo, na kateri so v prvi obravnavi sprejeh predlog odloka o dodeljevanju denamo-soci-alnih pomoči, v prvi in drugi obravnavi pa predlog odloka o ustanovitvi regijskega višje in visokošolskega središča. Brez razprave so potrdili končno poročilo o izvedbi investicije Rekonstrukcija obstoječe telovadnice in izgradnja prizidka pri osnovni šoli Petrovče ter novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša 0,0070 tolarja. Uidi letos so se strinjali, da iz sredstev proračunske rezerve pokrijejo stroške za prevoz pitne vode v sušnem obdobju gospodinjstvom, ki niso vključena v javno vodovodno omrežje. Letos je bilo teh stroškov za več kot 878 tisoč tolarjev. Prav tako iz sredstev rezerve so štiri milijone tolarjev namenih za sanacijo plazišča na cesti Vodosteč - Ponikva. Med drugim so soglašali s ponovnim imenovanjem magistra Franje Vehkanja za direktorja Zdravstvenega doma Žalec in imenovali odbor za stanovanjska vprašanja, ki ga vodi svetnik Andrej Šporin. Rezultat delitve prejšnje občine Žalec na šest novih občin je tudi delitev Zavoda za kulturo na dva nova zavoda. Javni zavod Medobčinska matična knjižnica bo v lasti vseh novih občin, kot vršilka dolžnosti direktorice pa naj bi jo vodila Anka Krčmar, kar morajo potrditi občinski sveti vseh spod-njesavinjskih občin. Zavod za kulturo, šport in turizem bo samo žalski. Za vršilko dolžnosti direktorice je bila imenovana Darja Orožim. Žalski občinski svet se bo ponovno sestal jutri, ko bo 20. seja, na kateri bodo obravnavah tudi proračun občine Žalec za prihodnje leto. K. R. OBČINA ŽALEC ŽUPAN RAZPIS za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2001 Ob kulturnem prazniku v letu 2002 bodo na osrednji proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področjih kulture. Savinova odhčja so: • Savinova plaketa z denarno nagrado; • Savinova plaketa; • Savinovo priznanje. Skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (Ur. hst RS, 41/97) se podehjo 1 nagrada, 2 plaketi in 2 priznanji. Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki in skupine - ustvarjalci za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ah s katerim se občinska kultura uveljavlja v širšem slovenskem prostoru. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 15. januarja 2002 županu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odhčja. FOTO STUDIO RIZMAL BLAŽ Savinjska cesta 18, 3310 ŽALEC Tel.: 710 32 20 VSEM NAŠIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2002. Spoštovane občanke in občani občine Žalec! V teh zimskih, predprazničnih decembrskih dneh, ko so naše mesto, kraji in vasi ter domovi okrašeni, pokrajina zasnežena, je prav, da se ozremo nazaj na iztekajoče se leto. Za vsakega posameznika, družino, društvo, ustanovo, podjetje, lokalno skupnost in državo je tovrstna inventura zelo pomembna in koristna. Z njeno pomočjo ugotovimo in zberemo vsa dobra dela, dejanja in rešitve problemov ter posledično izkušnje, ki nam bodo vzpodbuda in popotnica za življenje ter delo v novem letu. Po drugi strani pa se zavemo, da nam je z novim letom dana možnost kaj popraviti oziroma izboljšati. Na osnovi vseh ugotovitev si lahko postavimo realne in dosegljive cilje glede na naše zmožnosti in okoliščine. Pri ocenjevanju lastnega in tujega dela moramo biti realni in primemo kritični. Če smo premah kritični, nas to vodi v lažno zadovoljstvo in ne bomo izkoristili vseh možnosti in sposobnosti, ki jih imamo. Če smo preveč kritični, pa nas bo to vodih v nezadovoljstvo ali ceh zagrenjenost, ki nas bo ovirala pri postavljanju in doseganju ciljev v prihodnjem letu. Prepričan sem, da smo ob ocenjevanju dela in življenja v naši občini Žalec upravičeno zadovoljni. Skupaj smo ustvarili zelo veliko. Naštel bi le najpomembnejše: ureditev parkirišč in okolice občinske stavbe ter priključitev na javno kanalizacijo in prehod na ogrevanje s plinom, zagotovitev dodatnih vodnih virov ter zgraditev potrebnih rezervoarjev, nadaljevanje izgradnje kanalizacije ter uspešno reševanje problematike v zvezi s čistilno napravo, začetek rekonstrukcije magistralne ceste skozi Šempeter, začetek gradnje Varstveno delovnega centra in novih stanovanj, odprtje dnevnega centra za odvisnike "Želva" in centra “Eureka”, odprtje Mladinskega centra Žahc, dokončanje telovadnice v Petrovčah, obnova podružnične šole Liboje, začetek gradnje nove POŠ Tije, rekonstrukcija atletskega stadiona v Žalcu, izgradnja novih parkirišč in bencinskega servisa v Žahu. Naštel sem le največje investicije. Kot župan sem ponosen na aktivno in vsebinsko zelo bogato delovanje društev v naši občini, na delovanje vrtcev, šol in Univerze za tretje življenjsko obdobje ter drugih ustanov. V vseh društvih, kulturnih, športnih, gasilskih, upokojenskih, turističnih, je opaziti povečanje aktivnosti m porast števila novih članov. To pomeni, da lokalna skupnost zagotavlja primerne pogoje za delovanje društev in da ljudje vse bolj spoznavajo pomembnost druženja in sodelovanja z ljudmi različnih področij. Zlasti v današnjem času je sodelovanje in druženje z ljudmi zeh pomembno, saj se srečujemo z vedno več egoizma, brezobzirne tekmovalnosti in povečanjem socialnih razlik. To je tudi razhg, da bomo v občini Žalec v prihodnjem letu nadaljevali z vzpodbujanjem društvenega življenja in delovanja. Želim se dotakniti tudi področij, s katerimi nismo najbolj zadovoljni. Omenil bi predvsem dogajanja pri zagotavljanju prostorskih pogojev za razvoj obrti in podjetništva (Amovski gozd), krepitev državnega centralizma in neenakomeren regionalni razvoj. Poshdično to povzroča nazadovanje našega področja, saj je finančnih sredstev v proračunu bistveno premah za rešitev vseh problemov. V letu, ki prihaja, nas čaka veliko dela in tudi morebitnih težav, na katere bomo ob tem naleteli. Pomembno je, da se tega zavemo in smo se pripravljeni z njimi spopasti. Le na tak način bomo dosegli postavljene cilje. Vsem občankam in občanom občine Žalec želim, da v prihodnjem letu z veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, dosežejo vse zastavljene osebne cilje in da s skupnimi močmi premagamo čimveč ovir ter si ustvarimo prijetno življenje. Župan Lojze Posedel Kje: Mestni park Žalec Kdaj: od 27. 12. - 29. 12. 2001 ob 11.00 in 15.30 28. 12. 2001 ob 16.30 uri pa DEDEK MRAZ Pričakujejo vas: ..Jr* * • POJOČI KUHAR 'DCKi • ČUDEŽNE PIŠČALI • ČARODEJ JANI ^ (Q&jgjÉ • UČENCI OSNOVNIH ŠOL • MODNA REVIJA SILVESTROVANJE NA PROSTEM iž? Kje: avtobusna postaja Žalec rg%] \ '6-FON*to °°Uy U ŽIVO Kje : na parkirišču za žalsko tržnico v Kdaj: nedelja, 30. 12. 2001, od 11.00 ure dalje Občina Žalec december2001 Občanke in občani občine Žalec * * V božičnem rrtiru vse se prerodi in s Silvestrom vedno znova zacveti. V knjigi našega življenja bomo obrnili novo stran. Želim vam, da z njo odidejo vse skrbi in so na njej napisani le mir, osebna sreča, zdravje ter strpnost do sočloveka. * Vaš župan Lojze Posedel * # £ IUIPIRAWA lEFfdOTA ŽAILiEC ČESTITA DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER VOŠČI LEP BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Bilo je lepo Mestna skupnost Žalec in Krajevna organizacija Rdečega križa Žalec vsako leto pripravita v mesecu decembru srečanje krajank in krajanov, starih 70 in več let. Kot je povedala predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik, imajo v mestu Žalec in na Ložnici kar 450 oseb, starih 70 in več let, deset pa je takih, ki so stari več kot 90 let. Na srečanju se je zbrala slaba polovica vseh, med njimi je bil tudi najstarejši meščan, 95-letni Konrad Pevec. Zbrane je najprej pozdravila Irena Potočnik in se zahvalila vsem, ki so kakor koli pomagali pripraviti srečanje, nato je v imenu Mestne skupnosti Žalec govoril Janko Kos, v imenu občine Žalec Lojze Posedel in v imenu gostitelja ravnatelj OŠ Žalec Adi Vidmajer. V kulturnem programu so nastopih učenci I. OŠ Žalec, udeleženci srečanja pa so bili navdušeni nad petjem Adija Smolarja. I. Tavčar Konradu Pevcu so za visok življenjski jubilej čestitali Lojze Posedel, Tone Delak in Janko Kos. Pridobitev KS Griže Dolgotrajna prizadevanja predsednika Jurija Blatnika in članov krajevne skupnosti Griže so konec novembra obrodila uspeh. Na Domu Svobode v Grižah je odslej bančni avtomat, ki je za krajane velika pridobitev, saj jim prihrani pot v Žalec za vsa tista opravila, ki jih lahko odslej uredijo v domačem kraju. J. R. Sever je preprečil mitingaštvo v Sloveniji Veteransko društvo Sever za celjsko območje je v začetku tega meseca v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu skupaj z Občino Žalec pripravilo osrednjo prireditev v počastitev 1. decembra, praznika društva. Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Franc Bevc, slavnostni govornik pa je bil žalski župan Lojze Posedel. Dan pred prireditvijo je bila v žalskem hotelu novinarska konferenca, na kateri je Franc Bevc predstavil društvo, vlogo policistov, delavcev v policiji in drugih pri osamosvajanju države in težave pri urejanju veteranskega statusa za nekatere kategorije udeležencev teh dogodkov. Veteransko društvo Sever za celjsko območje vključuje skoraj 500 članov, predvsem policistov, delavcev v policiji in državljanov, ki so v osamosvojitvenih procesih nudili vsestransko pomoč policiji. Društvo je bilo ustanovljeno junija leta 1998 ob reorganizaciji združenja Sever, ki se je iz enovitega društva na območju države preoblikovalo v zvezo društev. Društvo za celjsko območje je eno izmed desetih društev na regionalni ravni, ki pokriva območje 32 občin, združuje pa 9 odborov, ki delujejo na območjih upravnih enot. Sever praznuje 1. decembra, v spomin na dogodke iz leta 1989, ki so svoj vrhunec dosegli prav na ta datum, ko naj bi bil v Ljubljani tako imenovani miting resnice. Slovenska oblast ga je prepovedala in zadolžila takratne organe za notranje zadeve, da storijo vse potrebno za preprečitev mitinga. Akcija se je imenovala Sever, člani policijske veteranske organizacije pa ocenjujejo, da je bil to začetek osamosvojitvenih aktivnosti v Sloveniji. Takrat je namreč Jugoslavija že pokala po šivih. Franc Bevc meni, da se o pomenu 1. decembra danes premalo govori v javnosti, za kar naj bi bil odgovoren tudi del politike. Med najpomembnejšimi nalogami društva Sever so zato: seznanjanje strokovne in širše javnosti z vlogo in aktivnostmi članov združenja v času demokratičnih procesov v Sloveniji ter o pripravah in neposrednih aktivnostih v vojni za osamosvojitev Slovenije, pridobivanje in hramba dokumentacije o takratnih aktivnostih, dajanje pobud za izdelavo dokumentarnih filmov, knjig, organiziranje strokovnih srečanj ter ohranjanje prijateljskih odnosov med člani ne glede na njihovo politično, stanovsko in svetovno-nazorsko pripadnost. Društvo sodeluje tudi pri urejanju statusa vojnega veterana, pri čemer nastaja kar veliko problemov. Med drugim ni urejenih evidenc o akterjih osamosvajanja, za kar je pristojno ministrstvo za notranje zadeve, tudi dopolnjena veteranska zakonodaja pa ne zajema vseh, ki so sodelovali v osamosvajanju Slovenije, na primer paznikov v celjskih zaporih, ki so skrbeli za vojne ujetnike in delavcev na železnici. Društvo Sever je v Žalcu razvilo svoj prapor. Doslej so namreč uporabljali prapor zveze. Botri prapora so župani vseh 32 občin, žal pa je Guček in Matevž Zaveršnik. Program bila njihova udeležba na slovesnosti v je povezovala Jožica Ocvirk. Žalcu izredno skromna. Kulturni Udeleženci slovesnosti pa so se program so pripravili Godba Liboje, zatem zadržali še ob prigrizku in pri- Savinjski trobilni kvintet, kvintet flavt jetnem klepetu. Flaute a la bonne ter solista Tomaž K. R., foto: T. T. -N A\ Od 32 praporov so v Žalcu pripeli le tri. Poleg žalskega župana je bil na slovesnosti le župan občine Prebold Vinko Debelak (medpripenjanjem traku). Preplastitve cest v KS Liboje V letu 2001 smo v KS Liboje na novo asfaltirali cesto Baloh - Križnik v dolžini 600 metrov. Sredstva so prispevali krajani uporabniki, KS Liboje in Občina Žalec. Javna pot KILI - Mirosan - Kasaze pa je s pomočjo KS Liboje, Občine Žalec ter delovnih organizacij Liko Liboje in Sadjarstva Mirosan dobila novo asfaltno prevleko. V interni KS Liboje se vsem, ki ste investicijo finančno podprli, iskreno zahvalujemo. Svet KS Liboje O prostem času V začetku tega meseca so se v sejni sobi Občine Žalec zbrali mladi parlamentarci osnovnih šol žalske občine. Zasedanje je organizirala Občinska zveza društev prijateljev mladine, mladim pa je prisluhnil tudi župan. Letos so se pogovarjali o prostem času in na koncu izbrali svojega predstavnika, ki jih bo zastopal na državnem parlamentu. To je Žan Borštnar, učenec 6.a razreda I. OŠ Žalec. Pogovor je vodila Smilja Gaberšek. Na začetku jih je nagovorila predsednica OZ DPM Žalec Danijela Puncer, na koncu pa je spregovoril tudi župan. K. R. Ul. Ivanke Uranjek 2.3310 Žalec tel.: 03/713-11-51; fax: 03/571-68-41 Vsem otrokom, staršem, učiteljem in poslovnim partnerjem želimo vesele praznične dni in uspešno novo feto ìooi V imenu otrok se iskreno zahvaljujemo vsem donatorjem akcije "Poskrbimo za otrokovo kosilo", še posebej pa podjetjem Novem Žalec, RR Žalec, Zana Žalec in Zavarovalnica Triglav, OE Celje, KRAJEVNA SKUPNOST GOTOVI JE -gfc # želi vsem krajankam in krajanom KS Gotovlje vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa obilo zdravja in miru v letu 2002. w # Krajevna skupnost prav tako vošči vsem poslovnim kakor tudi ostalim partnerjem is družbenega in političnega življenja uspešno NOVO LETO. % ^ V korist humanitarnega dejanja - plačila zavarovanja proti veliki poplavni ogroženosti naše krajanke JEZERNIK in njene hiše - se odpovedujemo pošiljanju novoletnih čestitk. w KS Gotovlje Sfü gjjt $$žfS ^ ;$£ 3$t 3fj£ sjs šffjt šjs ^ Sjii 3Sjg Oplinjevaiije se bo nadaljevalo Novi proračun v javni obravnavi V letošnjem letu so Mestni plinovodi Koper, ki so koncesionar za gradnjo plinovodnega omrežja tudi v občini Polzela, zgradili v naselju Breg pri Polzeli in v Ločici ob Savinji nekaj več kot 4900 m plinovodnega omrežja ter eno regulacijsko postajo. Izdelali so 60 hišnih priključkov in jih priklopili na merilno regulacijsko postajo Tovarne nogavic Polzela ter hkrati oplinili omrežje. Gradnja plinovodnega omrežja se bo nadaljevala v prihodnjem lem predvsem tam, kjer bodo gospodinjstva želela v najkrajšem času uporabljati zemeljski plin za ogrevanje in kuho. T. Tavčar Pri gradnji plinovodnega omrežja na Bregu pri Polzeli Braslovški svetniki so se pred dnevi sestali na 21. redni seji občinskega sveta. Na zapisnik s prejšnje seje niso imeli pripomb. Potrdili so Antona Laznika za predstavnika v svetu JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, Marijo Marovt pa v svet II. OŠ Žalec. Dalj časa so se zadržali pri rebalansu proračuna za letošnje leto, ki je bil v drugi obravnavi. Ker stanovanja v poslovno-stano-vanjskem objektu Braslovče 29 niso bila prodana, so morah zmanjšati prihodke iz tega naslova v višini nekaj več kot 57 milijonov tolarjev, za prav toliko pa tudi odhodke. Rebalans je bil zatem potrjen. Svetniki so se nato lotih prvega branja predloga odloka o proračunu občine Braslovče za leto 2002. Proračun za prihodnje leto bo predvidoma imel nekaj več kot 524 milijonov tolarjev prihodkov in 528 milijonov tolarjev odhodkov. Planiran proračunski primanjkljaj bodo pokrili iz ostanka proračunskih sredstev iz leta 2001. Predlog odloka so dah v javno obravnavo, ki bo potekala do 13- januarja prihodnjega leta. V tem času je možno na predlog vložiti pisne pripombe. Svetniki so potrdili tudi novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v lem 2002, ki znaša 0,0670 tolarjev, in prične veljati 1. januarja prihodnje leto. Prav tako so potrdili spremembo cene ravnanja z odpadki, kar je posledica uvedbe takse za obre- menjevanje okolja pri odlaganju odpadkov. V povprečju se bo tako odvoz smeti povečal za 15 odstotkov, ah kot so izračunali: pri povprečnih količinah komunalnih odpadkov (400 kg odpadkov na prebivalca letno) bo taksa znašala 150 tolarjev mesečno. Ob koncu seje so potrdili tudi dokončno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna občine za leto 2000. Pregled je opravila pooblaščena revizorka Mojca Završnik, ki je nanj dala pozitivno mnenje s pridržkom na izračun plač in pogodb o delu, nevodenju potnih nalogov občinske uprave ter izvrševanju določenih obveznosti, ki niso bile sprejete v odloku poračuna za leto 2000. T. T. Lepota snega • -g v • in luci Letošnji božično-novoletni prazniki bodo kljub mrazu lepi. Sneg, ki je naše kraje pobehl prejšnji teden, je še dopolnil z lučmi okrašena naselja. Tudi Braslovče so imele v teh dneh pravljičen zimski videz. T. Tavčar Veseli december tudi v Preboldu V teh dneh v večini občin in večjih krajih po Savinjski dolini potekajo božično-novoletne prireditve in sejmi. Sejme organizirajo zlasti osnovne šole, ki tako pridobljena sredstva večinoma namenjajo v šolske sklade. Prireditve Veselega decembra so pripravih tudi v Preboldu, pri čemer so poleg občine sodelovali: šolska skupnost OŠ Prebold, DPD Svoboda Prebold in Godba TT Prebold. K. R. Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko čas- • opis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide). , NAROČILNICA ime in priimek _____________________________________________________________j davčna številka ------------------------------------------------------------: naslov ----------------------------------------—______________,_____________• Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline. Letno naročnino po 2.750,00 SIT bom poravnal-a v O dveh obrokih Q enem obroku po prejemu položnice. podpis Spoštovane občanke in občani občine Polzela! Prvo leto novega tisočletja se bliža kraju in nazdravljali bomo novemu prihajajočemu letu. To pa je tudi prihžnost, da se ozremo v iztekajoče se leto, da ugotovimo, v kolikšni meri nam je uspelo uresničiti zadane naloge. Prav gotovo je komunalna infrastruktura, kot so: vodooskrba, kanalizacija, modernizacija cest in plinifikacija, tisto področje, ki največ pomeni občanom in krajanom. Saj pomeni posodobitev, izboljšanje njihovega bivalnega okolja in s tem prijetnejše počutje. Vidni so že prvi rezultati projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. S sprejetjem prostorskega plana pa bomo pridobili nujno potrebne površine za proizvodne in storitvene dejavnosti, s čimer bomo omogočili dolgoročno razvoj podjetništva v občini. Ob tem pa je bilo naše delo usmetjeno tudi v obnovo kulturne dediščine, k razvoju kulturnih in športnih dejavnosti ter podpori in sodelovanju pri varstvu, vzgoji in izobraževanju naših najmlajših članov. Z izgradnjo novih športnih objektov smo omogočili naši mladini in tudi starejšim aktivno preživljanje prostega časa in druženje, kije v današnjem času še kako pomembno. Velik napredek je bil storjen, tudi po vaši prizadevnosti spoštovane občanke in občani, na področju urejenosti in olepšanja kraja in občine v okviru ekološko-olepševalrte akcije: Moja dežela - lepa in gostoljubna, za kar je Polzela v slovenskem merilu dosegla drugo mesto v kategoriji manjših mest. Kljub doseženim uspehom pa smo ob dejstvu novih izzivov zazrti že daleč naprej. Čimprej bo potrebno dokončati delo na področju vodooskrbe, nadaljevati z izgradnjo kanalizacije in plinifikacije, da bo možno potem izboljšati in modernizirati področje cestne infrastrukture. S tem bo omogočeno, da bodo naši občani imeli predvsem enake pogoje za kakovost bivanja v naši občini. Ob tem vsem pa ne smemo pozabiti na socialno šibke družine, na naše najmlajše in na zagotovitev kulturne in športne dejavnosti v občini, čemur bomo posvetili posebno pozornost. Ob iztekajočem se letu bi se Vam radi zahvalili za vso izkazano zaupanje in Vašo podporo. Želim vam vesel božič, v novem letu pa predvsem zdravja, razumevanja ter veliko uspeha na Vaših poteh. Župan Ljubo Žnidar, inž. gradb. Prek 519 milijonov vredna investicija manj 60 mihjonov tolarjev letno. Poleg tega se je občina že v preteklem lem prijavila na razpis za sofinanciranje izgradnje vrtca in šole, v letošnjem lem pa še za sofinanciranje šolskega športnega standarda. V kohkor jim bo uspelo zagotoviti zadostna lastna sredstva in ob pričakovanju sofinanciranja iz državnega proračuna, bi bila investicija predvidoma zaključena v lem 2007. Poleg teh sredstev računajo še na sredstva iz drugih virov, npr. Fundacija za šport, sredstva sponzorjev itd. V Braslovčah se zavedajo, da je omenjena investicija nujna, po eni strani zaradi zagotovitve prostorskih možnosti za uvedbo devetletke in zaradi zagotovitve normalnih pogojev za izvajanje pouka športne vzgoje in raznih športnih aktivnosti, po drugi strani pa zaradi posodobitve vrtca in racionalizacije njegovega delovanja. T. Tavčar Prva dela, to je izgradnja dovozne ceste Največja postavka v proračunu občine Braslovče v nekaj naslednjih letih bo nedvomno izgradnja novega vrtca, telovadnice in zagotovitev dodatnih učilnic za devetletno šolanje otrok, kar je nujno za norma- in parkirišča za šolo, so se že začela. len potek šolanja na tem območju. Vrednost investicije ocenjujejo na 919 milijonov tolarjev. Finančni del projekta temelji na predpostavki, da lahko občina Braslovče iz proračuna zagotovi naj- Proračun v javno obravnavo Svetniki občine Polzela so se na zadnji letošnji 21. redni seji občinskega sveta sestali v prostorih polzelske osnovne šole, kjer jih je kot gostiteljica pozdravila ravnateljica mag. Marinka Marovt. Osrednja točka dnevnega reda je bila prva obravnava Odloka o proračunu občine Polzela za leto 2002. O njem sta svetnikom in predsednikom vaških svetov, ki so se udeležili seje, govorila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Sredstva proračuna bodo za okrog 8 odstotkov večja kot lanska in bodo znašala 492 milijonov tolarjev, odhodkov pa naj bi bilo za 523 milijonov, kar pomeni okrog 30 mihjonov tolarjev primanjkljaja. Ker je bila to prva obravnava, so se svetniki po predlogu župana Ljuba Žnidarja strinjali, da gre ta odlok v petnajstdnevno javno razpravo, med katero bodo sprejemali pisne pripombe in predloge. Po krajši razpravi so svetniki sprejeti mdi dva sklepa, in sicer sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja na območju občine Polzela in sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost obeh točk se je povečala za 9 odstotkov. Tako bodo tisti, ki bodo v letu 2002 na območju Polzele začeti z gradnjo stanovanjske hiše, plačati za cesto, vodovod in komunalo približno 500 tisoč tolarjev prispevka. Po krajši razpravi so svetniki sprejeti še sklep o višini takse za obremenjevanje okolja. Ta bo v lem 2002 po 4 tolarje na liter odpadkov. Odvoz smeti bo zaradi tega dražji za okrog 15 odstotkov. Svetnike je o mnenju nadzornega odbora Občine Polzela o izvrševanju proračuna za leto 2000 seznanila članica odbora Marija Dobovičnik Prekoršek. Po njenih besedah je odbor ugotovil, da sta župan in uprava Občine pri izvrševanju odloka o proračunu za leto 2000 ravnala skrbno in prihranila nekaj manj kot 3,5 milijona tolarjev, pri čemer ni bilo ugotovljenih resnejših nepravilnosti razen manjših odstopanj pri porabi, za katero bi moral imeti župan pooblastilo občinskega sveta. To pooblastilo so mu za leto 2001 že dati. Pri presoji investicij nadzorni svet ugotavlja, da so biti razpisni postopki, kakor mdi izvedba investicij, opravljeni strokovno in korektno ter v skladu s predpisi in da je celotna dokumentacija ustrezno urejena. Župan Ljubo Žnidar je ob koncu seje seznanil svetnike, da je občina prejela peto akontacijo za sušo v višini 11 milijonov tolarjev in da bo po seznamu razdeljena v naslednjih dneh. Moralno so podprli namero, da se v Celju ustanovi višje in visoko šolstvo, po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa so imenovati Magdo Cilenšek kot svojo predstavnico v Javnem komunalnem podjetju Žalec. T. Tavčar OGLAŠUJTE V TEL.: 713 68 88 december2001 Spoštovane občanke in občani! Zopet je leto mokrog. V veliki meri smo uresničili zadane mčrte, rešiti smo jih poskušali na kar mjboljši način, predvsem za naše občane, ker želimo, da se v občini Vransko prijetno počutijo. Naše delo je bilo v letošnjem letu morda malo manj “vidno", saj je bilo usmerjeno predvsem na projekte m posameznih področjih, pomembne za nadalj-nji razvoj občine kot celote. Tako smo mjveč naporov posvetili sprejetnanju prostorskega plam občine Vransko. V letošnjem letu mm je uspelo postopek izpeljati do te mere, da je moč pričakovati morda ceh do konca tega leta tudi zaključni akt, to je sprejem odloka na seji občinskega sveta. S sprejemom ustreznega prostorskega plana bo odprta možnost tako za individualno gradnjo kot podjetniške mhžbe, od česar si dolgoročno obetamo tako nova delovna mesta kot boljši standard naših občanov. Tudi vse ostale mloge so bile razvojno naravmne, saj smo uredili projektno dokumentacijo za enoto Vrtec Vransko, sprejeli ustrezne programe za cehvit razvoj podeželja (CRPOV), z določitvijo prioritet smo se vključili v projekt Regiomlne razvojne agencije, pripravili smo javno razpis za dokončanje čistilne naprave Creta ter vse potrebno za izgradnjo kanalizacije v trgu Vransko, kar bi bistveno izboljšalo bivalne pogoje naših občanov. Obenem bo realizacija teh projektov pomenila našo poudatjeno skrb za zdravo in čisto okolje. V letu 2001 smo skladno s finančnimi možnostmi urejevali tudi infrastrukturo in uspeh nam je uresničiti program obnove ceste za naselje Merinca in Limvce, v skupni dolžini 7 km. Nikakor nismo pozabili na socialno šibke družine, ostarele in najmlajše. Predvsem pa smo ponosni, da smo v letošnjem letu uspeli pridobiti lokacijsko dovoljenje za izgradnjo flNašega domax, objekta, ki bo v celoti namenjen ogroženim skupinam prebivalstva, ter uspešno izpeljali postopek za podelitev koncesije za izvajanje storitev pomoč družini na domu. S tem smo omogočili občanom, ki zaradi starosti, invalidnosti ali zdravstvenih težav nujno potrebujejo pomoč, da le-ta še lahko nadomesti institucionalno varstvo. Tudi za najmlajše smo poskušali poskrbeti po najboljših močeh. Zaradi povečanja števila otrok, kar je razveseljiv podatek, smo v letošnjem letu odprli nov oddelek jasli, tako da smo zadostili vsem potrebam staršev po kakovostnem in prijaznem bivanju otrok v času varstva. Da pa bi se naši otroci res dobro počutili, smo prav za njih uspeli urediti prijazno, primemo opremljeno in varovano otroško igrišče in upam, da jim je v veliko veselje. Ni tudi nepomembno, da nam je v tem letu uspeh vsaj delno urediti pokopališče, vendar nas m tem področju čaka še veliko dela, kipa so vsa povezana z velikimi finančnimi sredstvi. V okvim možnosti smo poskrbeli za kulturno, športno in turistično dejavnost v občini in menim, da seje za vsakega našlo nekaj. Najbolj odmevna in osrednja prireditev so bili gotovo Vranski poletni večer, v sodelovanju z osnovno šob Vransko in posameznimi društvi pa se je odvijal niz prireditev skozi vse leto. To je le nekaj poudarkov iz pestre dejavnosti v letu 2001, ki pa jih brez podpore občinskega sveta in delavcev občinske uprave ne bi bilo možno udejanjiti v takšnem obsegu. Seveda nismo naredili vsega, zato si bomo v letu, ki prihaja, prizadevali, da bo naše delo še boljše. Ob iztekajočem se letu bi se vam zahvalil za izkazano zaupanje in vašo podporo. V letu, ki prihaja, pa želim vsem občankam in občanom občine Vransko, svojim sodelavcem in bralcem Utripa sreče, zdraija in razumevanja ter veliko uspehov in izpolnitev vseh tihih želja. Župan Franc Sušnik Silvestrovo na Vranskem V občini Vransko bo tudi letos tradicionalni polnočni novoletni shod v središču trga Vransko, ki ga organizirajo člani PGD Vransko. Ob 24. uri bo zbrane pozdravil in blagoslovil župnik Jože Turinek, 15 minut po polnoči pa bo ognjemet. Za dobro razpoloženje bo poskrbel narodno-zabavni ansambel, za zdravice pa bo na voljo kuhano vino! r................:**• : Cvetličarna BOZA, : Šempeter i tel.: 570 10 76 ...............................'N Kemična čistilnica KOS tel.: 572 45 08 i Pralnica BAM, Celje tel.: 541 93 92 : Naj bo pogumen vaš korak, ko stopate v novo leto, in naj vam bo prijatelj vsak, da lepše bo in manj napeto. Primeren cvet ti brez besed lahko prijateljsko šepeče, izda skrivnost, polepša dan ali želi obilo sreče. J Proračun in novoletno srečanje Svetniki občine Prebold bodo imeli jutri še zadnjo letošnjo sejo. Na 28. redni seji bo predvidoma 9 točk dnevnega reda, po njej pa bodo v enem znanih gostišč v občini nazdravili novemu letu. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje in dnevnega reda bodo obravnavali sklepa o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002 in o povprečni gradbeni ceni ter povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Prebold. Tudi preboldski svetniki bodo razpravljali o uvedbi takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. V zvezi s tem se bodo najprej seznanili s sklepi Vlade RS in mestnega sveta Mestne občine Celje. Med drugim bodo svetniki obravnavali še predlog Odloka o proračunu Občine za leto 2002 in župan Vinko Debelak predvideva, da bo po seji že mogoče predstaviti potrjen proračun, prav gotovo pa bodo nazdravili prihajajočemu novemu letu. K. R. Ponovno o stavbnem zemljišču Svetniki občine Tabor so imeli v ponedeljek 24. redno sejo, na kateri je bilo predvidenih 12 točk dnevnega reda, med njimi druga obravnava predloga proračuna za leto 2002. Poleg proračuna so taborski svetniki sklepali o predlogu odloka o ustanovitvi Javnega zavoda višje in visokošolsko središče v Celju, ki je bil v drugi obravnavi, o uvedbi takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ponovno pa je bil v prvi obravnavi predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Na dnevnem redu je bil tudi predlog sklepa o imenovanju vršilke dolžnosti direktorja JZ Medobčinska matična knjižnica, za kar je bila predlagana Anka Krčmar. Pred pobudami in vprašanji so potrdili še program sej občinskega sveta. R. R. Dražji tudi odvoz odpadkov Svetniki občine Vransko so na 29. redni seji na predlog župana, Franca Sušnika, dnevni red seje razširili še s tremi točkami. Medtem ko so sklenili, da povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja za območje občine Vransko v letu 2002 ostanejo isti kot v letu 2001, pa so vrednost točke za izračun nadomestila za stavbno zemljišče za leto 2002 povečali za 10 odstotkov. V nadaljevanju je župan seznanil svetnike z uredbo vlade, ki je z uvedbo takse za obremenjevanje okolja podražila odvoz smeti za 4 tolarje na kilogram, kar so svetniki tudi potrdili. Precej časa so namenili izvajanju zimske službe. Strinjali so se, da se zimsko vzdrževanje cest v sezoni 2001/2002 na območju občine izvaja po istem sistemu kot leto prej, le da se cena ure pluženja snega in posipanja cest poviša za 5 odstotkov. Tako sedaj znaša cena ure pluženja snega 5.200 tolarjev, cena posipanja pa 3 200 tolarjev. Z odlokom o kategorizaciji cest v občini Vransko je občina dolžna vzdrževati 33 km lokalnih cest in kar 92 ostalih javnih poti. Normativ pluženja oziroma oranja snega za višinske ceste je 1,5 km na uro in za nižinske 3 km na uro. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da občinski svet občine Vransko daje soglasje slovenski Karitas, Zavodu Pelikan - Karitas k ekonomski ceni storitev za izvajanje storitev “pomoč družini na domu” v višini 1.950,00 tolarjev na uro, župana Franca Sušnika pa so pooblastili za podpis koncesije. Svetniki so potrdili Odlok o financiranju političnih strank in obravnavah polletno finančno poročilo poslovanja Občine Vransko. V prvem branju so obravnavah Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, potrdili imenovanje Jadranke Kramer v svet II. OŠ Žalec in Vladimirja Reberšaka v svet Glasbene šole Risto Savin Žalec. Prav tako so odobrili sredstva za miklav-ževanje in božično-novoletno obdaritev otrok v občini Vransko. T. Tavčar Vida Slakan, Franc Sušnik in Imre Jerebis 10 let Karitas Vransko Župnijska Karitas Vransko je praznovala 10-letnico uspešnega delovanja. Slovesnost so pričeli s sv. mašo v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem, po maši pa so s srečanjem nadaljevali v gostišču Slovan - Filač. Uvodoma je vodja župnijske Karitas Vransko Martina Felicijan namenila nekaj besed o 10. obletnici, v nadaljevanju pa so predstavili projekt pomoči starejšim na domu. Ker je občina dolžna zagotoviti izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini na domu sta se občini Vransko in Tabor odločili, da poskusita pridobiti najustreznejšo ponudbo ter v ta namen na občinskih svetih sprejeti ustrezne sklepe o skupnem javnem razpisu za podehtev koncesije za območje obeh občin in sklep o določitvi vrste in obsega za dodehtev koncesije za izvajanje programa pomoč družini na domu. V postopku je skladno z zakonom sodelovala tudi Socialna zbornica Slovenije, ki je podala mnenje k prispelim ponudbam. Komisija je zbrala najugodnejšega ponudnika in sicer Slovensko karitas, zavod Pelikan Karitas Ljubljana, ki je bil tudi cenovno bolj ugoden od drugega ponudnika. Občini Vransko in Tabor ocenjujeta, da je s podelitvijo koncesije izbranemu ponudniku dosežen osnovni namen, to je zagotovitev nemotenega delovanja z zakonom predpisanih nalog -pomoč družini na domu, zagotovitev kvalitetnega izvajanja storitev po predpisih in normativih, ustrezne cene tako za občino, kot za uporabnike, sedež izvajalca bo na območju občine, ustrezno usposabljanje domačih kadrov, kar pomeni zmanjšanje brezposelnosti in dodatne storitve uporabnikom. Svečan podpis so opravili župan občine Vransko Franc Sušnik, županja občine Tabor Vida Slakan in direktor Zavoda Pelikan Karita Imre Jerebis. T. Tavčar Spoštovani! Novo, mlado leto 2002 že trka na vrata. Prihaja v spremstvu razsvetljenih hišnih pročelij, okrašenih smrečic, razigranih ljudi, ki so polni upanja na novo, boljše. Staro leto pa odhaja v naš spomin z vsem lepim in v našo pozabo z vsem slabim. Ko vprašujoče, polni pričakovanja, čakamo prvi dan novega leta, vedimo: “Trenutkov ni moč zadržati, prav vsi postanejo preteklost, življenje mine tako naglo, vendar pravzaprav le za pogumne, močne, prave ljudi. ” Veselimo se življenja, spoštujmo se, drug drugemu in sebi privoščimo vse dobro. Želimo vam lepe božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 2002. Občinski svet občine Prebold in župan Vinko Debelak Prvi dedek Mraz in ognjemet V Planinskem domu v Marija Reki je bilo po Miklavžu že pravo novoletno vzdušje. Občina Prebold in občinska organizacija RK sta namreč organizirala novoletno srečanje občank in občanov, starih 80 in več let. Sicer tradicionalno srečanje je bilo letos še bolj pestro in zanimivo. Starostniki so se najprej zbrali v preboldski graščini, kjer so si pod vodstvom članov odbora ogledah letos odprto muzejsko zbirko Prebold skozi čas. Nato so jih z gasilskimi avtomobili odpeljali do cerkve v Marija Reki, kjer je preboldski župnik Franc Serec posebej za njih daroval sveto mašo. Po maši so v prostorih planinskega doma preživeli prijetno popoldne. Po pozdravu podpredsednice RK Terezije Kos sta zbranim spregovorila podžupan občine Prebold Franc Kukovnik in župan Vinko Debelak, ki sta predstavila delo in rezultate delovanja občine Prebold, ob koncu pa vsem zaželela trdnega zdravja in veliko prijemih trenutkov v letu 2002. Ob igranju harmonikarja Darka Sehča je teknilo pozno kosilo, ob katerem ni manjkalo dobre kapljice. Pravo presenečenje pa je bil obisk dedka Mraza, ki je poskrbel za simbolično obdaritev vseh prisotnih. Sledil je še ognjemet, ki so ga za to srečanje darovali pri podjetju SAM iz Latkove vasi. V občini Prebold živi 99 starostnikov, starih nad 80 let, dobra polovica se je srečanja udeležila, druge, ki zaradi bolezni ah bivanja v domovih za ostarele na srečanju ni bilo, pa bodo aktivistke RK obiskale na domu oziroma tam, kjer živijo. Najstarejša udeleženka srečanja je bila 91-letna Zinka Hvala. D. Naraglav S srečanja v Marija Reki, kjer je bil letos dedek Mraz verjetno med najzgodnejšimi v vsej naši dolini. december2001 Po DOLINI V Žalcu vojska vojski V okviru projekta Vojska vojski je Združenje slovenskih častnikov ob pomoči Generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol v več slovenskih krajih pripravilo zanimivo vojaško strokovno predavanje na temo Status, vloga in dolžnosti vojakov in podčastnikov v oboroženih silah Združenih držav Amerike. Prve dni decembra je bilo takšno predavanje tudi v Žalcu. Glavni nosilci oziroma izvajalci vojaškostrokovnega programa usposabljanja, ki je potekalo v dvorani gasilskega doma Žalec, so bili pripadniki Nacionalne garde Kolorada. Predavanje je bilo v angleškem jeziku ob sprotnem prevajanju v slovenski jezik. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Savinjske doline Henrik Krajnc, ki je na kratko predstavil delovanje njihove organi- zacije. 0 pomenu tovrstnega usposabljanja je govoril sekretar ZSČ Janko Ljubič, ki je povedal, da je v Sloveniji trenutno 35 združenj slovenskih častnikov. V nadaljevanju je zbrane v slovenskem jeziku pozdravil ameriški major Adam Such. Predavanja so na zanimiv način predstavila Nacionalno gardo Kolorada, katere korenine segajo v leto 1636 in je tako najstarejši element vojske ZDA. Dan Churchman je govoril o zgodovini podčastniškega zbora, ameriški revoluciji, državljanski vojni, obema svetovnima vojnama, o Vietnamu in vlogi podčastnikov v vseh teh vojnah, velik del predavanja pa je posvetil vrednotam kopenske vojske. O nalogah in odgovornosti podčastnikov je spregovorila Tami Fehringer, ki je predstavila tudi simbole odličnosti od desetnika do poveljniškega praporščaka, sistem izobraževanja in druge zanimivosti. Za njo je nastopila Terri Jeffryes, ki je za začetek deja- Odprta vrata za debato na Polzeli Poslanka v državnem zboru, gospa Majda Potrata, in državna sekretarka na ministrstvu za delo, gospa Alenka Kovšca, sta bili gostji večera, ki ga je v ponedeljek, 10. decembra, v mah dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila gospa Marjana Šmajs v imenu Združene liste socialnih demokratov Polzela. Diskusija je tekla o treh pomembnih točkah. Najprej o spremembi na področju Zakona o delovnem razmerju, kjer so govorih predvsem o enakopravnosti med delavci in možnostmi nadzora nad kršilci zakona. Nato o delovanju preživninskega sklada in otrokovih pravicah, nazadnje pa še o nasilju nad otroki in ženskami oziroma kako daleč so na ministrstvu s pripravo novega zakona. Pri zadnji tematiki so se udeleženci pogovora strinjali, da je zakonodaja v Sloveniji daleč od idealne. Več o tem sta imeli povedati še predstavnici celjske Vame hiše, katere varnost je bila prav pred kratkim ogrožena, prenapolnjenost te hiše pa je samo eden od problemov, katerim trenutno ni videti rešitve. P. /„, foto: T. T. Pripadniki Nacionalne garde Kolorada v Žalcu la, da je v 48 urah, kar je bila v Sloveniji, doživela tohko lepega in zanimivega, da skoraj ne more verjeti, da je to mogoče. Povedala je še, da tako dobro, kot je jedla v Žalcu, še ni jedla nikjer na svetu. V nadaljevanju je govorila zelo čustveno, saj je spomnila na 11. september, ki je tudi njo nekako spremenil. Po Zalivski vojni se je zarekla, da iz Amerike ne gre nikamor več, a prav teroristični napad je njeno odločitev spremenil. Zelo je vesela, da je prišla v Slovenijo. Po predavanjih so gostje iz Kolorada odgovarjali na vprašanja, na koncu pa najstarejšima in najmlajšima po stažu med slovenskimi podčastniki podelili spominska darila D. Naraglav Američan zaljubljen v Slovenijo Ob obisku predstavnikov Nacionalne garde Kolorada v Žalcu je zbudil posebno pozornost ameriški major, ki je spregovoril v lepi slovenščini. Predstavil se je kot Adam Such, rojen v New Yorku, trenutno na študiju v Sloveniji. Zato smo ga ob koncu povprašali o tem, kako ga je pot zanesla k nam, kako se pri nas počuti in še o čem. “Rojen sem v New Yorku. Še kot otrok sem se s starši preselil iz mesta, kjer sem bil v stalnem stiku z naravo. Ko sem bil star 17 let sem za svojo poklicno pot izbral vojaško službo, v kateri sem že 18 let. Sem poročen in oče petih otrok. Z družino živim v Šmarju - Sap pri Ljubljani. V to okolje smo se povsem vživeli in najraje bi tu kar ostali, saj smo se vsi zaljubili v Slovenijo. Iskreno rečeno nas čaka čez nekaj mesecev težka odločitev, kaj in kako storiti. Najraje bi ostali na tem koncu sveta, čeprav bo to najbrž težko. In če mi ne bo sedaj uspelo, se bom vrnil čez pet let kot vojni ataše, saj nas je malo v ameriški vojski, ki bi znah govoriti slovensko. V Slovenijo sem prišel na lastno željo, ko ni je vojska dodelila štipendijo za študij v tujini, na katerega gredo samo trije oficirji na leto. Pogoj za čin majorja je opravljen magisterij, ki ga bom čez pol leta tudi končal. Leta 1991 smo živeli v Italiji in obiskal sem vašo deželo, ki me je močno prevzela, zato sem za opravljanje magisterija izbral Slovenijo. Na majhnem koščku sveta imate tako rekoč vse: morje in gore, prostrane gozdove, reke, jezera, to pa je vse, kar si človek poželi, če ima rad naravo. Slovenci živite z naravo, pri nas v Ameriki pa še zdaleč ni tako. Sam sem športnik, alpinist, kolesar... tu se izvrstno počutim in prijateljem rad rečem, da živim kot kralj v raju. Takšnega mnenja je tudi moja družina. Slovenijo smo prekrižarili po dolgem in počez in vedno znova odkrivamo njene lepote. Navdušeni smo tudi nad slovensko kulinariko in gostoljubnostjo. Skratka, vesel sem, da sem se odločil priti k vam in če bo le mogoče, bom m tudi ostal.” D. Naraglav Mladi forum ob dnevu boja proti AIDS-u V soboto, 1. decembra, je v Žalcu potekala akcija ob dnevu boja proti AIDS-u in če ste se med 9- in 11.30 uro sprehajali po Mestnem trgu, ste to lahko opažih. Klub Mladi Forum Spodnje Savinjske dohne je delil brošure o aidsu, kondome ter bele in rdeče pendje. Na vehko presenečenje so brošure, kondomi in pentlje pošle že v dobrih dveh urah, saj smo bili deležni zelo pozitivnega odziva občank in občanov. Za to akcijo smo se odločili, ker želimo ljudi osvestiti o nevarnosti aidsa, in upamo, da bo ta akcija postala tradicionalna. Mladi Forum je mladinska organizacija, ki že vrsto let deluje po vsej Sloveniji na nacionalni, regionalni in tudi na lokalni ravni in v sklopu aktualnih tem pripravlja razne seminarje, okrogle mize, koncerte, zabave ipd. Mladim omogočamo, da postanejo bolj aktivni in tako koristneje preživijo prosti čas. Mladi Forum Spodnje Savinjske doline ima sedež v Žalcu, za kakršnekoli informacije lahko pokličete na tel.: 031/838 050 Gože). Predsednik Mladega foruma ZLSD Spodnje Savinjske dohne Jože Špiljak SLS mSKD Slovenska ljudska stranka VSEM ČLANOM, SIMPATIZERJEM IN OBČANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ŽELI STRANKA SLS + SKD - Slodenska ljudska stranka, ZADOVOLJNE IN VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER ZDRAVJA IN MIRU V NOVEM LETU 2002. Občinski odbori SLS + SKD Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. OPTIMI * (Semema- KODRIN, *. p. Rimska cesta 35, 3311 Š€MP€T6Rf Tel.: 03/700 06 30 * ----------------_--------:---------------f VEDNO IMEJ PRED OČMI SVETLO STRAN ŽIVLJENJA # NE GLEDE NA TO, KJE Sl ALI KAJ Sl. TO Sl Tl. ČE TEGA NE SPREGLEDAŠ, LAHKO STOPAŠ MKKS s.p. Vlado Skočaj s. p. Latkova vas 14, 3312 Prebold tel.: 03/ 700 14 55, faks: 03/ 700 14 56, GSM: 041 642 036 e-mail: skocaj.vlado@siol.net SANACIJA DIMNIKOV IZ NERJAVEČEGA JEKLA IN IZDELAVA ZUNANJIH TROSLOJNIH DIMNIKOV IZ NERJAVEČEGA JEKLA. Voščim mirne in lepe božične praznike ter srečno in uspešno noi/o leto. JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03/ 425 64 00 fax: 03/ 425 64 12 Vedno z Vami za čisto in prijazno okolje • ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI • ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN • ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ • MONTAŽA KOŠEV ZA ODPADKE • STROJNO POMETANJE IN IZPIRANJE ULIC, ASFALTNIH IN BETONSKIH POVRŠIN • LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV • ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV • POPRAVILO POSOD ZA ODPADKE ********** SANIRANJE DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV Voščimo lepe praznične dni in vse dobro v letu 2002. ********** Po DOLINI december 2001 Desetletje Golding kluba Žalec Izvršni svet prejšnje občine Žalec je februarja leta 1991 na srečanju z gospodarstveniki v hotelu Prebold dal pobudo, da se organizira Klub direktorjev gospodarstva občine Žalec. Že 9. aprila istega leta je klub pričel delovati, njegov prvi predsednik pa je bil Franci Žužej. Dobri dve leti pozneje je bila ustanovna skupščina Kluba manager Žalec, ki se je na letni skupščini 16. februarja leta 1996 preimenoval v Društvo managerjev in strokovnjakov Golding klub. Pred dnevi so člani društva proslavili 10-letnico, ob tem pa je izšla tudi brošura o prvem desetletju njihovega dela. Golding klub ima danes že 77 članov, njegov predsednik pa je zadnji dve leti Dolfe Naraks. Po njegovih besedah je takšno stanovsko društvo priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj, za izobraževanje in druženje na družabnih in športnih dogodkih. Osnovni letni program delovanja kluba je: organizacija letne skupščine, dveh do treh izobraževanj oziroma razgovorov za okroglo mizo z aktualnimi temami in zanimivimi gosti, strokovne ekskurzije z ogledom domačega ali tujega proizvodnega podjetja, organiziranje športnega srečanja (teniški turnir), družabnega novoletnega srečanja, družabnega srečanja za člane kluba ter njihove družinske člane in prijatelje, vsako leto pripravijo vsaj eno humanitarno akcijo, klub zastopa stanovske interese in sodeluje z Združenjem managerjev Slovenije. Stalna naloga je pridobivanje novih članov. Golding klub je doslej v Žalec povabil številne ugledne gospodarstvenike in ministre. V prvih dveh letih so bili to: Emil Milan Pintar (takratni predsednik vlade v senci), Dušan Šešok (član izvršnega sveta RS in sekretar za finance), Igor Omerza (direktor takratne SDK), dr. Andrej Ocvirk (podpredsednik izvršnega sveta RS za področje gospodarstva), Maks Basti (republiški minister za trgovino in cene), Bojan Pečenko (predstavnik GZS), Janko Deželak (direktor Agencije za sanacijo bank in hranilnic) in Franc Knafelc (direktor GZS - območne zbornice Celje). Žalski klub je vladi posredoval pobude za spremembo gospodarske zakonodaje, v odprtem pismu predsednikoma izvršnega sveta in skupščine pa je opozoril na nedorečene pogoje poslovanja, finančno nedisciplino, problem neenakomernega regionalnega razvoja in poudaril pomen stroke pri postavljanju gospodarskega sistema ter osebne odgovornosti ministrov za predlagane zakonske rešitve. V naslednjih letih so bili med drugimi gostje kluba tudi: Jože Hudeček, dr. Davorin Kračun, dr. Jože Mencinger, dr. Alenka Žnidaršič Krajnc, dr. Vlado Dimovski, ministra dr. Pavle Gantar in Rina Klinar, mag. Jože Miklavc, prof. Vladimir Tkalec, dr. Etelka Korpič Horvat, Ana Praprotnik, guverner BS dr. France Arhar, ministri Janko Razgoršek, Metod Dragonja, Igor Bavčar, mag. Anton Rop, Janez Kopač in predsednik GZS mag. Joško Čuk. In načrti za prihodnost? V brošuri je Dolfe Naraks zapisal: “V zadnjem času je bilo v klub sprejetih veliko novih članov, ki so, verjamemo, polni energije in novih idej, zato se za naslednje desetletje ni bati.” K. R. Novo vodstvo Turističnega društva Žalec Člani Turističnega društva Žalec so se sestali na volilni konferenci, ki sta se je udeležila tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in podžupan občine Žalec Janko Kos. Po izvolitvi delovnega predsedstva je poročilo o dvoletnem delu društva podal dosedanji predsednik Janez Kroflič. Kot je razvidno iz poročila Janeza Krofliča, je Turistično društvo Žalec osmo najstarejše v Sloveniji. Skrb za urejen kraj, organizacijo prireditev in izletov, izdajanje razglednic in prospektov ter privabljanje turistov je bila dejavnost društva ob ustanovitvi. To je večji del turističnega poslanstva še danes, s tem da je slednjemu treba dati še večji poudarek. Mesto Žalec, kot tranzitni turistični kraj, se že vrsto let uvršča med najbolj urejene kraje v Sloveniji, saj so v letu 1986 osvojili prvo mesto, 1991 drugo, 2000 tretje in letos drugo mesto. To je priznanje za vse meščane, podjetja in ustanove, Mestno skupnost Žalec in občino, saj brez skrbi za urejeno okolje vseh teh priznanja ne bi bilo. “Hkrati pa nas ta priznanja zavezujejo,” je dejal Kroflič, “da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bo mesto Žalec lepo in gostoljubno, kot je slogan projekta Turistične zveze Slovenije.” Upravni odbor predlaga Mestni skupnosti in Občini Žalec, da se drugo leto, ko bodo slavili 820-letnico Žalca, vključijo v evropsko tekmovanje Entante florale, kar gotovo pomeni precejšnjo obveznost in nudi promocijo v širšem prostoru. Naslednje leto bo jubilejno tudi za turistično društvo, saj bo minilo 20 let, odkar so v Žalcu prvič pripravili Žalsko noč, ki je v tistih letih privabljala v Žalec na tisoče obiskovalcev. Precej dela jih čaka tudi pri promociji in privabljanju organiziranih turističnih skupin. Veseli so vsakega novega poslovnega objekta, teh pa je vsako leto več. Vsi skupaj bogatijo mesto z novimi delovnimi mesti, urejenostjo, gostoljubnostjo in prijaznostjo. Večjo pozornost bo treba nameniti mestnemu parku in zelenim površinam v športnem centru. Z obnovljenim stadionom bodo veliko pridobili na področju športnega turizma. V zadnjih letih postaja mesto Žalec ne le upravno in politično središče Spodnje Savinjske doline, ampak tudi pomembno kulturno, trgovsko MUC dobil svoj butik V varstveno-delovnem centru MUC v Preserjah, ki ga vodi Sreto Zelen, se dogaja vedno kaj novega. V novembru so se varovanci razveselili novega kombija, v začetku decembra pa so na Polzeli odprli butik za prodajo svojih izdelkov. VDC MUC, v katerem so trije zaposleni, obiskuje 17 varovancev iz občin Vransko, Prebold, Žalec, Polzela in Braslovče. Kot je povedal Sreto Zelen, je že od ustanovitve centra razmišljal, kam z izdelki, ki jih ustvarjajo varovanci. V trgovinah so bile marže previsoke, unikatni izdel- okrasni izdelki, bižuterija in podobno, kar večinoma ustvarijo iz odpadnega materiala. Varovanci imajo Uidi čajno kuhinjo in garderobo. Naenkrat jih bo delalo pet in se bodo izmenjevali po skupinah. Zjutraj bodo še vedno prihajali najprej v Preserje, na Polzeli pa bodo z delom pričeli ob 9- uri. Tako kot običajno bodo odhajali domov, butik pa bo odprt še do 18. ure. Na delo, po opravkih in na izlete se varovanci MUC-a od prejšnjega meseca vozijo bolj varno. Zaradi dotrajanosti starega kombija je Sreto Zelen kupil novega, vrednega pribli- Del varovancev VDC MUC s Sretom Zelenom (skrajno levo) pred novim kombijem ki pa so v njih tudi izgubili svojo vrednost. Prišel je na idejo, da bi združil delavnico in prodajalno kot dislocirano enoto centra. Ker je VDC v Presarjah nekoliko odmaknjen, se je Sreto Zelen odločil za najem približno 55 kvadratnih metrov velikih prostorov v športno-poslovni stavbi za Občino na Polzeli (lastnik je KK Polzela). Polni pričakovanj so varovanci svoj butik odprli v soboto, 8. decembra. Obiskovalci bodo lahko na Polzeli v delavnici opazovali delo varovancev, v butiku pa kupili kakšen njihov izdelek, to so predvsem čestitke, igrače, spominki, praktični izdelki, žno 6 milijonov tolarjev. Varovanci so povedali: “Vožnja z novim kombijem je prijetna, udobna in vama, saj imamo v njem vsi potniki varnostne pasove. Da nam v poletni vročim ne bo prevroče, imamo klimo. Nov kombi je prostornejši, saj je v njem Uidi prostor za invalide, ki so na vozičku. Je lepe metalno-sive barve. Ker smo obdržali še star kombi, ne bomo imeli več težav s prevozom, kadar bomo šli na izlete, obiske drugih VDC-jev in ekskurzije, saj bomo lahko šli vsi varovanci skupaj. Upamo, da nam bo kombi dolgo služil in da se bomo z njim varno in udobno vozili.” k. r., foto: T. T. V butiku MUC na dan otvoritve Spoznavanje zgodovine Žovneka in Žoimeških, kije obširno zapisana v istoimenski knjigi Franca Kralja. Na ogledu gradu Žovnek Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, kateri od sredine oktobra predseduje Vlado Rančigaj z Vranskega, je imela 8. sejo upravnega in nadzornega odbora. Seja je potekala v občini Braslovče, v zidanici Draga Fonda, tik pod gradom Žovnek, ki ob prizadevanjih Kultumo-zgodovinskega društva Braslovče postaja vse bolj priljubljena izletniška točka. Pred začetkom seje so si člani zveze pod strokovnim vodstvom predsednika Zgodovinskega društva Franca Kralja ogledli razvaline gradu in spoznali njegovo zgodovino. Franc Kralj je prisotne seznanil z deli, ki že nekaj let potekajo na tem kompleksu. Načrt vzdrževalnih del predvideva, da bi grad ohranili predvsem kot urejeno grajsko ruševino. Od objektov bi uredili le obrambni stolp, katerega bi ustrezno povišali, pokrili in v njem uredili manjši muzej, v katerem bi prikazali gradivo v zvezi z Žovnekom in Žovneškimi. Urejene grajske ruševine bodo služile za organizirane in neorganizirane ogle- de, ekskurzije šolske mladine, prostor pa bo namenjen tudi kulturnim prireditvam. Precej dela je že opravljenega, precej pa bo še potrebno postoriti, da bo tako kot si predstavljajo in želijo vsi, ki pri tem projektu sodelujejo. Ugodno suho vreme gre na roke izvajalcem del, podjetju Pluton, katerega delavci hitijo dokončati gotsko zasnovan vhod v notranjost grajskih ruševin. Na seji po ogledu Žovneka so člani upravnega odbora obravnavah predlog programa TZ SSD za leto 2002, kar pa je bilo bolj informativnega značaja, saj bo najprej potrebno dobiti zagotovilo županov oziroma občinskih svetov, koliko bodo pripravljeni sodelovati pri projektih, ki jih vsebuje predlog programa, in za to tudi nameniti potrebna finančna sredstva. Člani upravnega odbora so se seznanili Uidi z informacijo, da se ukine delovno mesto strokovnega delavca TZ SSD. Predlagano rešitev v zvezi s tem so soglasno potrdili, kako pa bo v bodoče potekalo delo na TZ SSD, bo pokazal čas. D. Naraglav AC] M [ A] N - <8> Vesele božične praznike srečno novo leto ACMAN, d.o.o., Partizanaka 5, Šoštanj, in in gostinsko središče, ki s svojo naravno in kulturno dediščino privablja vedno več vsakodnevnih obiskovalcev. Povedati je treba, da je bil žiro račun društva kar ceh dve leti blokiran, to pa zato, ker so bik leta 1998 pri prireditvi Žalska noč stroški priprav na prireditev precej visoki, nato pa jim je ponagajalo vreme. Upravni odbor je sklenil, da skličejo volilno konferenco in tako omogočijo novemu vodstvu uspešnejše delo. Po krajši razpravi so izvolili novo vodstvo turističnega društva. Novi upravni odbor šteje 11 članov, za predsednico društva so izvolili Bredo Vizovišek, na čelu nadzornega odbora je Janko Kos, predsednica disciplinske komisije pa je Mira Meglič. T. Tavčar * * Sfeto. ki piukaja. Raj OJan pmese osebne skeCe in gd/iai/ja. $a \lsak dan. noi/ik dob/uk p/tijatetjeU m posJoi/ftik uspekoi/. tisa teta, tek odnese tegobe in skkbi, fia \Jednol * $ Qiaw fieli * * * SNI SAVINJSKA trgovska družba, d.d. Pekarska družba SAVINJSKI KRUHEK, d. o. o. december2001 Osrednje teme Evro tudi v slovenskih žepih 1. januarja 2002 bo dvanajst evropskih držav članic gospodarske in denarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Luksemburg, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija uvedlo evro, ki bo najkasneje 1. marca 2002 postal edino zakonito plačilno sredstvo v teh državah. Valut, kot so nemška marka, avstrijski šiling ali italijanska lira, ne bo več. Uvedba evra bo vplivala tudi na države, ki z novim letom še ne bodo prešle na novo valuto. Slovenci se tega očitno zavedamo, zato je povpraševanje po informacijah na bankah, v menjalnicah in tudi na spletnih straneh delegacije evropske komisije v Sloveniji (www.evropska-unija.si/evro) zelo veliko. Gospodarska in denarna unija (EMU) bo vplivala tako na vsakdanje življenje Slovencev kot na slovensko gospodarstvo in podjetja. Eden pomembnejših učinkov uvedbe evra je ukinitev stroškov zamenjave valut. Po 1. januarju 2002 bo namreč možno potovati kar po dvanajstih državah članicah EU, pa tudi po Andori, San Marinu, Monaku in Vatikanu, brez precejšnjih stroškov, ki jih je do sedaj predstavljala menjava različnih valut. Cene izdelkov v teh državah bodo izražene v evrih in zato medsebojno lažje primerljive. Neposredna primerljivost cen v evro-območju pa bo povečala cenovno konkurenčnost v teh državah, kar dolgoročno lahko pomeni tudi zniževanje cen. Poznavanje evra je za Slovence pomembno tudi z vidika bodočega članstva v EU in s tem v gospodarski in denarni uniji. Države, ki se danes približujejo EU, bodo lahko ob izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev že v dveh letih postale članice gospodarske in denarne unije (EMU)'. To pomeni, da je tako za pravne kot fizične osebe pomembno, da se pripravijo na prihod nove valute, saj bo ta, verjetno že v nekaj letih, postala tudi njihova domača valuta. Za Slovence je zelo zanimivo zlasti vprašanje, kdaj in kako bo v Sloveniji možno kupiti oziroma zamenjati novo evropsko valuto. Zamenjava nacionalnih valut v evro bo v Sloveniji potekala med 1. januarjem 2002 in 30. junijem 2002. Najcenejši način zamenjave je polog na devizni račun, saj bodo slovenske banke sredstva na deviznih računih s 1. januarjem 2002 konvertirale v evro brezplačno in avtomatsko. Seveda to velja za tiste nacionalne valute, ki bodo s 1. januarjem prenehale obstajati, in ne za valute, kot so npr. švicarski frank, ameriški dolar ali angleški funt. Imetniki računov bodo o zamenjavi obveščeni z bančnim izpiskom. Zamenjava tuje valute na deviznih računih bo brezplačna do 28. februarja 2002. Zamenjava gotovine za gotovino bo mogoča po 1. januarju 2002, zanjo pa bodo slovenske banke računale nadomestilo oziroma provizijo. Tako bo med 1. januarjem in 28. februarjem provizija za menjavo v evro bankovce znašala od 1 % do 2 %, odvisno od banke. Med 28. februarjem in 30. junijem se bo provizija za evro bankovce dvignila ter se gibala med 3 % in 4 %. Za evro kovance bo bančna provizija ves čas nekoliko višja in bo znašala med 20 % in 30%. Menjava nacionalnih valut dvanajstih držav članic gospodarske in denarne unije (EMU) v evre bo potekala po fiksnih menjalnih tečajih. Menjalni tečaj bo torej v vseh slovenskih bankah enak, do manjših razlik bo prihajalo samo zaradi različnih bančnih provizij. Delegacija evropske komisije v teh dneh nadaljuje z informacijsko kampanjo o uvedbi skupne evropske valute tudi po slovenskih bankah. Doslej so njihovi informatorji obiskali že deset različnih slovenskih bank oziroma 31 njihovih enot po Sloveniji, številna vprašanja pa jim je postavilo več kot 5.000 Slovencev. Zato bodo z akcijo nadaljevali tudi januarja in februarja prihodnje leto. K. R. V ANKETA V ANKETA V ANKETA V ANKETA V ANKETA V ANKETA V ANKETA V Rako varčevati v prihodnje? Za temeljito obnovo potrebna skoraj milijarda S 1. januarjem ne bo več valut 12 držav evropske unije. Sedanji denar izgubljajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Nadomestili ga bodo evri. Slovenci za enkrat ostajamo pri svojem tolarju, ko bomo enkrat člani EU, pa se bomo tudi mi poslovili od njega. Doslej smo, če smo varčevali v devizah, tolarje najpogosteje spreminjali v nemško marko, ki je, tudi če je bila v nogavicah, pridobivala na vrednosti. Na vprašanje ali varčujemo, kako bomo varčevali v prihodnje in kako zaupamo novi valuti pa smo želeli zvedeti v tokratni anketi. Slavko Begič: “V teh časih ni lahko varčevati, saj so življenjski stroški previsoki, denarja pa pre-malo. Nekaj let sem delal v Nemčiji, sedaj sem v pokoju in tako nekaj denarja dobim tudi od tam. Prej so mi pošiljali marke, sedaj pa že dobivam evre. Če mi bo kakšen ostajal, bo dobro, drugače pa bom ostal zvest tolarju, dokler bo to mogoče.” Angela Dežan: “Pravzaprav nimam kaj varčevati. Že 6 let sem brezposelna. Denarja ni. Kar mož zasluži pa tako sproti porabimo za plačilo stroškov, ki so vedno večji. Sicer pa nimam ne evrov in ne mark in če se bo kdaj zgodilo, da bom lahko varčevala, bo to zagotovo v tolarjih, saj smo nanje najbolj navajeni.” Filip Završnik: "Doslej sem var- Bčeval v glavnem v tolarjih, devize, ki jih imamo pri roki za vsak slučaj, pa sem pred kratkim zamenjal v evre. Tudi v prihodnje bom, kolikor bo pač mogoče, varčeval v tolarjih, ko bodo tudi pri nas evri, pa kakšna druga valuta tako in tako ne bo prišla v poštev. Doslej smo najbolj prisegali na marko, poslej pa bodo to zagotovo evri.” Tatjana Lebič: “Ob naših skro-^ mn*h pla- čah i'ai M fe m ° n ° Č e varčevati. * Denar kar ; -H prehitro skopni ob plačilu vsakomesečnih stroškov. Položnic je toliko, da se je potrebno krepko potruditi, da jih poravnamo. Tudi edinih 100 nemških mark, ki sem jih imela, sem pred dnevi porabila za plačilo stroškov, tako da zaradi evra ne bom imela težav.” Marina Džujič: “Kolikor pač s kr b i glede uvedbe evra in zamenjave. V kalani valuti bom varčevala, ko bom sama služila denar, za enkrat še ne vem. Mislim pa, da bodo tolarji, če ne bo prevelike inflacije, kar v redu. Sicer pa mi bosta o tem dala svoj nasvet tudi starša.” Saša Hamar: “Priznati moram, da raje zapravljam kot varčujem. Če imam denar, ga kar hitro porabim. Če mi uspe kupiti kaj koristnega, sem zadovoljna, če ga kar tako zapravim, pa imam včasih slabo vest. Starša varčujeta v tolarjih in tudi jaz prisegam na našo valuto. Sicer pa ni važno, kaj je, samo da je denar, ki je v veljavi.” Rozalija Kišič: “Nekaj malega sem, tako kot mnogi drugi, varčevala v nemških markah. Ker teh nisem več imela, tudi ni bilo potrebe kar koli spreminjati. Devize, ki jih je imel mož, pa je že spremenil v evre. Mislim, da je to dobra valuta in bo devizno poslo-vanje mnogo bolj poenostavljeno, prav tako pa tudi potovanja v tujino.” Amalija Gojzdnik: “Varčevala I sem bolj malo. saj IgjB sem veči- hE«, jSH no prislu- », Év Mä denarja : t jfiž: i; sproti kakšnih deviz mi ni potrebno pretap-ljati v evre, ker jih enostavno nimam. Če bom imela kaj viška denarja, bom varčevala v evrih. Že prej sem prisegala na nemško marko, zdaj pa bo to evro. Z njim greš lahko vsepovsod.” Romana Brzič: “Kaj dosti nisem varčevala, nekaj mark, ki jih imam, pa so shranjene na devi-z n e m računu Banke Celje. Kot vem, bodo tam devize avtomatsko preračunali in spremenili v evre. Tudi v prihodnje, če mi bo ostajalo kaj denarja, ga bom Spremenila v evre. Valuta se mi zdi v redu, le naš tolar je v primerjavi z njo žal premalo vreden.” Aleš Torkar: “Menim, da je pri varčevanju večji problem v tem, ali imaš dovolj tolarjev, kot pa v kakšni valuti bi varčeval. Sam v glavnem varčujem v devizah, ki jih spravljam v banko, ki bo sedaj naredila avtomatsko preknjižbo v evro valuto. V evru vidim prednosti predvsem v tem, da boš z eno valuto tako rekoč lahko šel po ceh Evropi. Mislim pa tudi, da se bo še okrepil in bo do dolarja konkurenčnejši.” D. Naraglav Pred dnevi je bila v veliki dvorani dvorca Novo Celje predstavitev projektov za rekonstrukcijo dvorca z zunanjo ureditvijo. Tri projekte so predstavili odgovorni projektanti, ki so jim prisluhnili številni obiskovalci. Hkrati je v avli dvorca potekal prvi dan adventnega sejma. Adventni sejem je v decembru odprt vsako nedeljo med 10. in 18. uro. Na predstavitvi projektov za rekonstrukcijo dvorca je osnovne ugotovitve najprej povzela vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Občine Žalec Tanja Razboršek Rehar. Povedala je, da je dvorec v preteklosti predstavljal gospodarsko moč, nato je bila v njem bolnišnica, pred leti pa je podjetje Agrina v njem želelo urediti poslovne prostore. Zaradi zahtevnosti in potrebnosti temeljite obnove je Agrina v procesu lastninskega preoblikovanja dvorec prenesla na žalsko občino. Zadnja večja investicijska dela so bila opravljena leta 1995, lani pa je občina ponovno pričela z nekaterimi deh. Najprej je bila urejena avla, ki je zdaj primerna tudi za manjše kulturne prireditve. Občina je objavila natečaj za izdelavo projektov, ki naj bi pokazali, kaj je potrebno narediti za temeljito obnovo dvorca in kakšno namembnost naj ima v prihodnje. Kot je povedala Tanja Razboršek Rehar, del dvorca ostaja namenjen javnim prireditvam, in sicer vhodna avla ter kapelica, tam naj bi bile možne tudi poroke, ter dvorana v nadstropju s spremljajočimi prosto- ri. Za vse ostale dele dvorca bo potrebno poiskate interesente za druge namene. Preden bo dvorec spet zaživel v svojem nekdanjem sijaju, pa bo treba vanj vložiti še zelo vehko denarja. Samo ureditev statike bo zahtevala za prek 420 milijonov tolarjev vredna dela, da bodo omenjeni prostori primerni za javno uporabo, bo potrebnih dodatnih 186 milijonov, obnova parka v nekdanjem slogu pa naj bi bila vredna še 246 milijonov tolarjev. Toliko denarja občina Žalec seveda ne bo mogla vložiti v Novo Celje, bo pa kandidirala za pridobitev državnih sredstev in sredstev Evropske unije. Da lahko sodeluje na teh razpisih, so potrebni projekti, ki so zdaj že izdelani. Odgovorni projektant Matevž Bergant je predstavil projekt rekonstrukcije dvorca v smislu obstoječega koncepta konstrukcije in obdelav. Med drugim je povedal, da je bil 250 let star dvorec zgrajen bolj površno in da bo potrebno za zagotovitev ustrezne statike med drugim ojačati temelje, stopniščne oboke, dvorec pa v zgornjem nadstropju tudi povezati skupaj. Franc Skrbinšek je predstavil projekt spremembe namembnosti dela dvorca za javne prireditve, dr. Ana Kučan pa je spregovorila o projektu zunanje ureditve oziroma prenove parka. K. R., foto: T. T. PAPIRNICA Šlandrov trg 26, Žalec 710 33 16 Praznični dnevi božiča in novoletni prazniki naj bodo čas miru, dobrih misli, zavezujočih besed. Trdnega zdravja, osebne sreče in izpolnjenih ustvarjalnih vizij vam želimo v vseh dneh leta 2002. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje z željo po dobrem sodelovanju tudi v bodoče. Kolektiv Papirnice LAN Jv ^Jv -3jjjt 5-Jv vjc ^Jv 5jv ^C 3*^» 3^3- 3^3 3^C 3*^v 3|y 3^3- 3*^3 3^v 3jJ|C! 3^£ ^3Jv 3j3 vj^ Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko * # * * # * * * # # *& * # <£ *> Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega, Griž, Ostrožnega, Petrovč, Žalca, Vrbja in vsem občanom Savinjske doline ŽELIMO prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2002. Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Kolektiv BRGLEZ * # * * * # * # * & * •£ * * * * « * * * * * # # * * * * * # # * * * * aie SÌ* sik sik sik sik sik sj* sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik sik *Ì* sik sik sik sik *&* sik s£k sik »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv vjv »Jv »JV »Jv »Jv »Jv »Jk »JV »Jv »Jv »JV »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »JV »Jv »Jv »Jk »Jk »Jk »Jk V * * Hmezad EXPORT - IMPORT,d.d. ŽALEC VSEM PROIZVAJALCEM HMEUA IN POSLOVNIM PARTNERJEM, KI SODELUJETE Z NAMI, ŽELIMO MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO 2002. KOLEKTIV HMEZAD EXPORT IMPORT, d. Vrečar jeva 14, ŽALEC * * * * ♦ & * * * * & # & * * *& * & * * # * * * * * * * # * * * *•# * Jf SREDSTVA ZA NOVOLETNE ČESTITKE IN OBDAROVANJA Aj »[ SMO NAMENILI ZA CEUSKO BOLNIŠNICO. J* %V—.—.—.—_—-. ->- "----i—;-----—— ---------I--S—:----'rnrjk »Jv jjk sik «ik vik »ik sik «j* sik sik si* si* si* si* si* si* si* sj» si* st* si* si* si* si* si* si* si* si* si* si* si* si* si* si* JUL »¥"*■ *** »Jv ?Jv »Jv »Jv »Jv »J^ »Jv »Jv »Jv »Jv »J^ »Jv »Jv »Jv ^Jv »Jv ?Jv »Jv »|v »$v »jv »Jy »jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »Jv »V ** 0 0 0 0 0 0 0 0 $ 0 0 0 0 Latkova vas 236 3312 Prebold teL: 03 / 703 83 50 feks: 03 / 570 21 26 KIV Kupcem, poslovnim partnerjem, občanom občine Vransko in vsem ostalim želimo vesele božične praznike, srečno in uspehov polno NOVO LETO 2002. Hvala za vaše zaupanje! Vransko 66, Sl - 3305 VRANSKO Tel.: + 386 3 703 41 00 Fax:. + 386 3 703 41 50 ' ' -■>- D & mm? proizvodnja, export-import in trgovina, d.o.o. Informacije december2001 december2001 Podjetništvo PODTETNIŠTVO IN RAZVOT V DECEMBRU 2001 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in priporoča:___________________________________________________________ -JAVNI RAZPISI -Javni razpis Zavoda RS za zaposlovanje za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za obdobje 2002-2003 (Ul RS št 86, 2 .11. 2001). Predmet javnega razpisa je izbira programov javnih del za obdobje od 1.1.2002 do 31 • 12. 2003, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Predlagatelji vlog: vloge za programe lahko predložijo delodajalci aU druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence. ROK: Rok predložitve 23.11. 2001 oziroma kasneje do vsakega 5.vmesecu. Zadnji rok prijave je 5.11. 2003. Dodatne informacije: Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti osebno v vložiščih pristojnih Območnih služb Zavoda v času uradnih ur, v vložišču Centralne službe Zavoda vsak dan v času od 10. do 12. ure. Dostopna je tudi na spletnih straneh Zavoda. - Javni razpis za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi za leti 2002 in 2003 (UL RS št. 99, 7.12. 2001) Predmet razpisa so projekti regionalne infrastrukture na področju lokalnega cestnega omrežja, vključno s pripadajočimi mostovi in parkirišči. Projekti regionalne infrastrukture so: posamični objekti in naprave, pomembni za celotno regijo, skupek (paket) lokalnih infrastrukturnih investicij, povezanih v skupni razvojni program. Prijavitelj projekta je (v imenu občin, ki izvajajo projekt) regionalna razvojna agencija, ki je pridobila status pri Agenciji RS za regionalni razvoj. Projekti bodo s strani Ministrstva za gospodarstvo za območje B, kamor spada tudi Savinjska statistična regija, sofinancirani v višini 60 % predračunske vrednosti projekta. ROK: Rok za vložitev prijav je en mesec od objave razpisa v Uradnem listu RS. - Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2002, 2003 in 2004 (UL RS št. 99,7.12.2001). Predmet razpisa je sofinanciranje investicij v novogradnji in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2002,2003 in 2004 v predvideni vrednosti 500 mio SIT nepovratnih sredstev lemo: manjkajoči športni objekti v lokalnih skupnostih do zadostitve minimalnega standarda športa, nadomestni športni objekti, šolski objekti - športni standard, ostali športni objekti, rekonstrukcija in tehnološka posodobitev objekta, športna oprema. ROK: Pisne prijave na originalnih obrazcih sprejemajo do 25. 1. 2002 na naslov Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za šport, Trubarjeva 3,1000 Ljubljana. Dodatne informacije: Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ah na Uradu za šport, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/244 11 26, vsak dan od 8. do 10. ure, vprašanja pa lahko zastavite tudi po elektronski pošti Mojci Plestenjak. OSTALE INFORMACIJE - Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. - Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. - Certifikat kakovosti ISO 9000; v torek, 18.decembra, je potekala uvodna predstavitev projekta uvajanja sistema kakovosti po sistemu ISO 9000 v mala in srednja podjetja. V kolikor razmišljate o uvedbi omenjenega standarda v vaše podjetje, vas vabimo, da izkoristite prednosti, ki jih ponuja usposabljanje v neposredni bližini podjetja, ugodne cene in druge oblike svetovalne pomoči, in se nam pridružite. - Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgo- vore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! - Sklati dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodamo izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek - Korent) ah preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726 546, g. Virant), Thristična zveza Spodnje Savinjske dohne (03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. JUTEKS, d. d., Ložnica 53/a, Žalec bo v letu 2002 zaposlil več KV delavcev elektro in kovinarske stroke za delo v proizvodnji. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas (6 mesecev s 3-mesečnim poskusnim delom) in možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 10. januarja 2002. Uprava Juteks, d. d. POLZELA tovarna nogavic, d.d.. Polzela HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 03/571 52 11 $ Zahvaljujemo se za zaupanje, voščimo prijetne praznike ^ in želimo veliko uspeha v letu 2002. $ JP! OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ. GEODETSKE STORITVE Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Zimska rez jablan Društva sadjarjev celjske regije Andrej Aškerc seznanil o sestanku upravnega odbora društva, kjer so S prikaza zimske rezi jablan pri Zvonku Gradišniku GPS MERITVE _________ -Sivi«-' ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002. Kmetijska svetovalna služba Žalec pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje in Društvo sadjarjev celjske regije sta organizirala zimsko rez jablan v intenzivnem nasadu jablan na kmetiji Zvonka Gradišnika iz Črnove. Zlatka Kobal -Gutman iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je na več primerih in različnih sortah pokazala, kako naj bi bila pravilno opravljena zimska rez. Sadjarji so s številnimi vprašanji dokazali, da se zavedajo, da je pravil- nost rezi še kako pomembna za dosego čim večjega in kvalitetnejšega pridelka. Pred tem jih je predsednik med drugim razpravljali o nadaljnjem delu društva. T. Tavčar Sodobna kurilna naprava za kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine Vesele božične praznike in srečno leto 2002. PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA želi vsem zadružnikom, kupcem, poslov nim partnerjem in krajanom P E S E D toplotna tehnika Sedeljšak Justin, s.p., Prapreče 25, 3305 Vransko m tel.: 03 / 703 84 90 Po POLZELA tovarna nogavic, dat. Potaci» 171.3313 Polzela tel.: 03/703 72 00 Tak* OJ/572 03 24.572 02 60 c-maii: polzela@siol.itc1 NAJ BO BOŽIC DAN, KO Sl SEZEMO V ROKE ZA MIR IN SREČO. NAJ BO SILVESTRSKA NOČ TISTI ČAROBNI TRENUTEK PRIČAKOVANJA, KO DRUG DRUGEMU ZAŽELIMO, DA VSE DOBRO OSTANE Z NAMI TUDI V LETU 2002. POLZELA tovarna nogavic, d. d. Podjetništvo december 2001 Savinjska regija ima razvojni program Savinjska regija je s ponedeljkom, 10. decembrom 2001, dobila Regionalni razvojni program (RRP). V novembru in decembru je namreč vseh 31 občinskih svetov občin savinjske regije sprejelo temeljni razvojni dokument za obdobje 2001-2006. V skladu z zakonom je regionalni razvojni program sprejet že, ko ga na občinskih svetih potrdi 51 % občin določene statistične regije. Vendar pa program očitno še ne bo zaživel. O tem je direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik povedal: “Savinjska regija ima prva v Sloveniji dejansko sprejet regionalni razvojni program (koroška regija se v tem trenutku uporablja kot primer pri regionalnem razvoju iz povsem drugih namenov) in bi morala pričeti z realizacijo v januarju 2002. Dejstvo je, da država (konkretneje ministrstvo za gospodarstvo) v tem času ni v sistemskem niti v organizacijskem še manj pa v finančnem smislu pripravljena z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju realizirati svoj del nalog. Za ves čas nastajanja RRP savinjske regije je bilo precej poskusov deskriditirati aktivnosti v savinjski regiji, predvsem pa s proceduralnimi in administrativnimi ovirami upočasniti sprejemanje temeljnega razvojnega dokumenta regije. Zato je bil zadnji članek v Delu Agencij e RS za regionalni razvoj, v katerem informira slovensko javnost z negativnim mnenjem Agencije do Regionalnega razvojnega programa savinjske regije, popolnoma pričakovana poteza v tem načrtovanem procesu blokiranja regionalnega razvoja v Sloveniji. Seveda bi lahko bila celotna zgodba z nazivom “enakomeren regionalni razvoj Slovenije” celo zanimiva burleska za slovensko občinstvo, če se ne bi izvajalo z davkoplačevalskim denarjem tudi savinjske regije. Z omenjenim člankom oziroma mnenjem, ki ga je v imenu Agencije RS za regionalni razvoj interpretirala mag. Šteblajeva, nima smisla polemizirati, ker je v njem toliko netočnosti, predvsem pa je bil namen popolnoma zavesti javnost, ki seveda ne more poznati bistva problema. Dejstvo je, da je savinjska regija izvedela o “MNENJU” Agencije preko časopisa, šele naknadno pa je dobila uraden dopis tudi v RRA Celje, d.o.o. Prava ironija je, da je institucija (ARR RS), ki je po zakonu zadolžena za realizacijo regionalnega razvoja v Sloveniji, glavni akter in izvrševalec zaviranja procesa regionalizma v Sloveniji. Svoje lastne probleme in neučinkovitost (med drugim zadnje poročilo EU o neizvajanju regionalne politike v Sloveniji) poskuša naprtiti savinjski regiji, ki si je prva v STEKLARSKI RENTER LESKOŠEK vošči vesel božič in srečno prihajajoče leto 2002! Vabimo Vas v prodajni salon v Žalcu, kjer ponujamo: pestro izbiro dekorativnih stekel, izolacijska stekla, ogledala, brušenje in fazetiranje, okvirjanje, izmere in zasteklitev na objektu. NOVO *** NOVO visokokvalitetno izolacijsko steklo, polnjeno s plinom (faktor toplotne prevodnosti k=1,1 W/m2K) Hausenbichlerjeva 9, Žalec, tel.: 03/571 56 04 Sloveniji upala pokazati na “izvirni GREH” vseh problemov regionalne politike in regionalizma v Sloveniji. V naslednjih dveh tednih bo savinjska regija pripravila celoten pregled ključnih vzrokov, ki pogojujejo neizvajanje regionalnega razvoja v Sloveniji, organizirala bo javno predstavitev “strokovnega mnenja” Agencije RS za regionalni razvoj v Savinjski regiji), 24. decembra letos pa bo na sestanku 31 županov regije predstavila razvojni memorandum savinjske regije in na novinarski konferenci obvestila celotno slovensko javnost o razlogih za seznanitev predstavnikov komisije EU za ■ Slovenijo o dejanskih vzrokih za neizvajanje regionalnega razvoja v skladu z določili EU.” K. R. INOVATOR LETA 2001 Občine Žalec V skladu z razpisom za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2001 v Občini Žalec je komisija, ki jo je imenoval župan, pregledala prijave, ki so prispele v predpisanem roku. Na osnovi sprejetih Pravil in meril o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije je komisija menila, da prijavitelj ELEKTRONIKA Milan Zupanc, s.p., izpolnjuje razpisne pogoje in je predlagala nagrado in priznanje za dve inovaciji: - PRENOSNI DIGITALNI TELEFONSKI APARAT za naglušne osebe -ELEKTRONSKA TV ZANKA Obe inovaciji sta strogo namenski za uporabo v posebnih namenih in področjih in predstavljata pripomoček za vključevanje gluhih in naglušnih v normalno delovanje družbe. GSM za naglušne osebe je kot inovacija patentiran, izveden pa je bil kot naročilo za firmo Mobitel. Na GSM Ericsson A1018s je zmontiran NF ojačevalnik, ki omogoča slabše slišečim normalno poslušanje. Podjetje Mobitel d.d. v svojih centrih prodaja te GSM-e, ki so jih predelali v obratovalnici Elektronike Milan Zupanc, s.p.. Tako je tudi naglušnim osebam omogočeno uporabljati sodobna komunikacijska sredstva in se nemoteno vključiti v širok krog vedno bolj mobilnih Slovencev. Elektronska TV zanka je prilagojena za individualno rabo. Prednost lete je, da si lahko naglušna oseba s slušnim aparatom samostojno regulira jakost zvoka, okolico pa to ne moti, ker lahko ostali sprejemnik naravnajo na sebi ustrezno glasnost. Takšna zanka je primerna tudi za večje prostore, npr. dvorane. Tako je vgrajena že v nekaj cerkev v Sloveniji, v mestni občini Ljubljana, kulturnih domovih, Kartuziji Pleterje in podobnih ustanovah. R. V. Aleš Kragl s.p. Šlandrov trg 39 33 10 Žalec t: 03 571 5288 gsm 041 661 204 10% DECEMBRSKI POPUST Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 2002. * * * * * * * * * * * * * * * * * ZBORNIG4 Z/4SEBNEG/1 GOSPOD/IRSTl^l ŽALEC 'Vožčmho. pUjeùte Jafičtte firuzfat&e ten 4nee*t& iti u&fiefatO' (tov* Cefo 2002. * * * * * * * * * * * * * * * * * ************************************ marginalija tiskarna desing • www • dtp Drešinja vas 49, 3301 Petrovče tel.: 713 10 80, fax; 714 01 44 PRODAMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30) Občanom in podjetnikom spodnje Savinjske doline želimo srečno in uspešno novo leto 2002. JUTEKS JK1 JUTEKS d.d. HMELJARSKA 1 3310 ŽALEC, SLOVENIJA VSEM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER DRUGIM OBČANOM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, SREČE, ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 2002. W7\f EMG d. d. Aškerčeva 4/a, ŽALEC M/SOCLLa Im Tel.: 03/712-15-00, faks: 03/712-15-66 RAČUNALNIK IBM PC OD 99.999 SfT LASERSKI TISKALNIK 00 39.999 SIT fl CD-RW 4-4-32 OD 29.999 SIT IN JET BARVNI TISKALNIK OD 19.999 SIT **■' APC ZAŠČITE OD 4.250 Sri Iščemo mlade strkovnjake za uvajanje projektov v trgovinah. Prijave na info@mikropis.si Obiščite nas v e-Trgovini: www.mikropis.si Cene so brez davka in veljajo za takojšnje plačilo. Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 2002. # KASAZE 95, 3301 PETROVČE # Tel.: 03/713 67 00, faks: 03/713 67 11 I MIREN BOŽIČ I IN SREČNO NOVO LETO 2002 I VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM # ZELI DRUŽBA SADJARSTVO MIROSAN D. D. PETROVČE. NAMESTO BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH VOŠČILNIC SMO TA SREDSTVA NAMENILI SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE. Razvojna agencija Savinja s partnerji na projektih Sklad dela Savinjske regije, ČIPS - informativno mesto Žalec, Svetovalno središče ISIO Žalec pri UPI - Ll Žalec, PPC - podjetniška zadruga Žalec VSEM PARTNERJEM, PODJETNIKOM IN DRUGIM UPORABNIKOM NAŠIH STORITEV V NOVEM 2002 LETU ŽELI VELIKO ZDRAHA, SREČE TER POKLICNIH IN UČNIH USPEHOV! TRGOVINA IN SERVIS ZA ŠIVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE • ELNA • BROTHER • PEATE • BAGAT Tel.: 03/710 31 44 Velika izbira sukancev in ostalega pribora. *** NOVOLETNI POPUSTI *** ►a! Tratnik Darko Savinjska c. 108 Žalec Želimo prijetne božične in novoletne praznike. OGLAŠUJTE V Za ponudbo pokličite 713 68 88 STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE-LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2002 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. I AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 ----------------------> Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Vesele in praznične božične dni ter srečno, zdravo in uspešno novo leto. Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo SJPRO d.o.o. CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 =IQNet= STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu decembru 2001 povečale za 0,34 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu decembru 2001 15.445,83 SIT in je 485,66 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 13-566,61 SIT, na Polzeli pa 14.613,97 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. Najemniki stanovanj, ki so imeli v letu 2001 priznano pravico do znižanja neprofitne najemnine, morajo vlogo obnoviti, sicer bo s 1. januarjem 2002 obračunana polna neprofitna najemnina. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s planirano porabo in gibanjem cen za gorivo. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu decembru znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem novembrom. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. PODJETJE SIPRO ŽALEC ŽELI VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2002. Razvojna agencija Savinja je v okviru vseevropske kampanje Euro Info Centrov “E-POSLOVANJE - IZZIV ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA”, v četrtek, 29. 11. 2001, organizirala informativni dan na temo vpeljevanja elektronskega poslovanja v majhna in srednje velika podjetja. Informativni dan je potekal v sejni sobi Občine Žalec, kamor so bili vabljeni predstavniki malih in srednje velikih podjetij na območju Spodnje Savinjske doline ter tudi vsi ostali, ki jih omenjena tema zanima. Predstavniki Euro Info Centrov so udeležencem predstavili e-poslova-nje, njegove prednosti in pasti, povezavo e-poslovanje in strategijo podjetja, na koncu pa je izkušnje z e-poslovanjem podal tudi predstavnik podjetja Mollier, d.o.o, iz Celja, ki je vključeno v pilotno skupino slovenskih podjetij, ki sodelujejo v omenjeni kampanji. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 «k 'r in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Želim vam prijazne božične in novoletne A praznike. # Razvojna agencita Savinta vabi k sodelovanju vse, ki bi se želeli usposabljati za lokalne turistične vodnike na območju Spodnje Savinjske dobne! Začetno usposabljanje, ki ga bomo v primeru zadostnega števila prijavljenih (12 do 15 udeležencev) organizirali v mesecu januarju ali februarju 2002, bo namenjeno vsem, ki: • aktivno obvladajo vsaj en tuj jezik (željeno nemščina, angleščina), • imajo najmanj srednješolsko, željena pa je višješolska ali visokošolska izobrazba, • imajo smisel za komunikacijo in delo z ljudmi ter organizacijske sposobnosti, • poznajo osnove umetnostne zgodovine, • poznajo ali želijo poznati naravne, kulturne in druge danosti naše doline in jih približati turistom, • vidijo v turizmu možen vir dopolnilnega ali glavnega vira preživljanja, • živijo na območju Spodnje Savinjske doline. Cena usposabljanja bo 15 do 20 tisoč SIT (odvisno od udeležbe in višine ev. sofinanciranja), udeleženci pa bodo po opravljenem preizkusu pridobili licenco lokalnih turističnih vodnikov. Zainteresirani lahko podrobnejše informacije dobite na Razvojni agenciji savinja, Ulica heroja Staneta 3, tel 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent), kjer se tudi prijavite najkasneje do 20. januarja 2002. VABLJENI! žaCec ★ ★ ★ HOTEL ŽALEC v dolini zelenega zlata (fenjeaim Jtnaei&am f )} f I ( ZANA ‘féesyesis TRGOVSKA DRUŽBA ZANA d.d. Žalec Mestni trg 2, Žalec S /y/r/ ■/ V okviru otvoritve novega Supermarketa Mercator v Veleblagovnici Žana Žalec smo letos s Poslovnim sistemom Mercator d.d. Ljubljana del sredstev, namenjenih poslovnim darilom, namenili dnevnima centroma Želva in Eureka Žalec. Prepričani smo, da smo s tem tudi mi narisali nasmešek na lica, pomoči potrebnim. Z /s/// ZOGZ J'//s/t i/Z/š/tr cudofw/e /srst/z/Zr zteàeZèzz, ■isvée /st /r/i/y/r/str-i//. /t/nlZz/Zf/zstr & ssts/Zšns /trr-j/strr/zt//' /st, rZ/Z/cr st//tri. //Zst/Z /r/st/t/Zr/’. 'vfji/ Z/ri/s Z&zzsus I I os Štorman ki se bodo po uživanju zimskih radosti na Golteh ustavili na Venišah in bodo pokazali smučarsko karto, pa bodo imeli popust v hotelu. Pomlad bo na Veniše prinesla poleg obilja naravnih lepot in užitkov nova presenečenja. Gostje bodo lahko uporabljali še savno, jacuzzi in fitness, tako da bo skupaj s konferenčno dvorano in že omenjenimi teniškimi igrišči nastal pravi športno-poslovni in turistični za prehrano otrok, ko so v sodelovanju s Sadjarstvom Mirosan in šolami pripravili 14-dnevno akcijo, v kateri naj bi otroke opozorili na pomen jabolk za zdravje in pomen vsakodnevnega zaužitja zajtrka. V akcijo, ki je trajala od. 3- do 14. decembra, so bili zajeti otroci OŠ Petrovče, OŠ Šempeter, I. in H. OŠ Žalec ter podružničnih šol. Učenci so jabolka dobili vsak dan pred začetkom pouka in jih skupaj pojedli. Nedvomno gre za zanimivo akcijo, za katero je dala idejo direktorica Zavoda Petka Milena Kos. Z akcijo so na šolah poskrbeli Uidi za vključitev pomena uživanja jabolk in pomena zajtrka v učnovzgojni proces, kar je še toliko pomembnejše. Prvi odmevi so izjemno dobri in že nakazujejo željo po ponovitvi. D. Naraglav marginalija center. Majhen sicer, zato pa toliko bolj prijeten. Že zdaj pripravljajo posebne tri-, pet- in sedemdnevne pakete. Veselo ob koncu leta Seveda je v Hotelu Štorman Veniše zelo živahno in zabavno tudi ob zaključku tega leta. Mesec december je v znamenju veselja, prednovoletnih zaključkov in večerov ob živi glasbi. Veseli december je otvorila priznana hrvaška pevka Tereza Kesovija, ki je pogosto gostja Veniš. Vsak petek in soboto za dobro razpoloženje in ples poskrbi ansambel Show mix music. Mnoga podjetja in drugi se za organizacijo prednovoletnih zaključkov odločijo prav na Venišah, kjer pripravljajo tudi silvestrovanje in novoletni ples. Kot je povedal direktor hotela Mirko Laznik, se bodo glasbeni sobotni večeri s priznanimi slovenskimi pevkami in pevci nadaljevali spomladi, tako da z zaključkom leta ne bo konec priložnosti za ples in dobro voljo. Obiščite torej Hotel Štorman na Venišah. Priporočajo se Gostišča in hotela Štorman in vam želijo prijetno praznovanje božiča in novega leta, ki naj vam prinese obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov. Telefon: 03/839 40 60, faks: 03/839 40 61 EP Hotel Štorman Veniše, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22,3331 Nazarje O slovenskem kmetijstvu Pred časom je stranka SLS SKD - Slovenska ljudska stranka, Regijski odbor Savinjska dolina na Gomilskem pripravil izredno odmevno okroglo mizo na temo aktualne problematike v slovenskem kmetijstvu. Na številna vprašanja udeležencev so odgovarjali: minister za kmetijstvo mag. Franci But, predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Peter Vrisk in državni sekretar za kmetijstvo Darko Simončič. Zbrane je najprej pozdravil pred- sednik regijskega odbora Marjan Sever, po krajšem kulturnem programu domačinov pa je pogovor z gosti vodil Milan Skledar. Minister But je govoril zlasti o kmetijstvu v času pred in po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Povedal je, da moramo v unijo vstopiti dobro pripravljeni in da bo ministrstvo nadaljevalo z dosedanjo politiko. Peter Vrisk je med drugim ocenil dosedanje delovanje zbornice, ki se mora po konstituiranju na državni ravni posvetiti tudi delovanju na lokalni ravni. K. R. Koliko vsega je za nas vse na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, in srce, da to vzljubimo in roko, da to stisnemo k sebi... Lucy Maud Montgomery Želimo vam, da tudi v prihodnjem letu najdete posluh drug za drugega. zaposlene iz Žalskih lekarn Napovednik december2001 PRIREDITVE V DECEMBRU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 19-12. ob 16. uri PRIREDITVE OB DEDKU MRAZU DOM KRAJANOV ANDRAŽ DPM IN OŠ MARTINA OGRAJENŠEK 572 21 90 21.12. ob 10. uri PRIHOD BOŽIČKA V VRTEC, ŠOLO IN DOM KRAJANOV VRTEC, ŠOU, DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VTDASLAKAN 705 70 80 22. 12. PREDBOŽIČNI KONCERT KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO ALI CERKEV KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO JANKO REBERŠEK 22. 12. ob 19.30 KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PEVSKEGA DRUŠTVA TABOR Z GOSTI DOM KRAJANOV TABOR PEVSKO DRUŠTVO TABOR IVAN TOPOVŠEK 705 70 90 22.12. ob 10. uri BOŽIČNI SEJEM NA POLZELI PRI OBČINSKI STAVBI TD POLZEU ALENKA ŽNIDAR 703 32 20 22.12, ob 16. uri VESELI DECEMBER V PREBOLDU PARKIRNI PROSTOR PRED OŠ PREBOLD OBČINA PREBOLD, OŠ PREBOLD METKA ŠRIBAR 703 64 00 22.12. ob 10. uri OBISK BOŽIČKA PO KS UBOJE TRGOVINA LILY TRGOVINA SM TATJANA JELEN 714 02 76 ob 11. uri TD LIBOJE 22.12. ob 19.30 NOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE “DOM SVOBODE UBOJE GODBA UBOJE TOMI RUS 041 754 871 23.12 od 10. do 18. ure ADVENTNI SEJEM AVU DVORCA NOVO CELJE OBČINA ŽALEC; TD PETROVČE UROŠ GOVEK, MITJA BRVAR 713 64 22 23.12. ob 18. uri KONCERT SLOVENSKIH BOŽIČNIH PESMI AVU DVORCA NOVO CELJE ZBOR ACAPPETIA IZ PETROVČ UROŠ GOVEK 713 64 22 25.12. ob 18. uri BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT HNO DVORANA PREBOLD PIHALNI ORKESTER n PREBOLD BRANKO VERK 041 783 207 25. 12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH USAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 MIRKO ŠKOFLEK 703 34 70 25. 12. ob 17. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 MIRKO ŠKOFLEK 703.34 70 26.12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 MIRKO ŠKOFLEK 703 34 70 26.12. ob 19. uri KONCERT BOŽIČNIH PESMI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA A CAPPELLA DOM KRAJANOV VRBJE KD VRBJE LEA MEH 713 64 26 26.12. ob 19-30. KONCERT GODBE NA PIHALA LIBOJE Z GOSTJO DARJO ŠVAJGER DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDA SUKAN 705 70 80 27.12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 MIRKO ŠKOFLEK 703 34 70 27. 12. ob 19.30 NOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE Z DARJO ŠVAJGER DOM II. SLOVENSKEGA TABORA GODBA UBOJE TOMI RUS 041 754 871 27.12. ob 11. uri VESEU DECEMBER - POJOČI KUHAR ŠOTOR I - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 ob 15.30 BALOON MAGIC 27. 12 od 11. ure dalje VESEU DECEMBER - SEJEM OSNOVNIH ŠOL ŽALEC ŠOTOR II - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 28.12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 ob 11. uri VESELI DECEMBER: BALOON MAGIC ŠOTOR I - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 ob 15.30 ČUDEŽNE PIŠČALI ob 16.30 PRIHOD DEDKA MRAZA 28. 12. od 11. ure dalje VESELI DECEMBER - SEJEM OSNOVNIH ŠOL ŽALEC ŠOTOR II - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 29.12. ob 11. uri VESELI DECEMBER: POJOČI KUHAR ŠOTOR I - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 Ob 15.30 ČUDEŽNE PIŠČALI 29. 12. od 11. ure dalje VESEU DECEMBER - SEJEM OSNOVNIH ŠOL ŽALEC ŠOTOR II - PARK PRI SAVINJH OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 30. 12. od 11. -18. ure VESELI DECEMBER: KONCERT ZA MLADE PARHRIŠČE ZA TRŽNICO V ŽALCU OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 29. 12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 30. 12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TD ŠEMPETER; ŽUPNIJSH URAD ŠEMPETER METKA VOČKO 041 577 808 MIRKO ŠKOFLEK 703 34 70 31.12. ob 20. uri PRAZNOVANJE NOVEGA LETA NA PROSTEM BRNICA PD LIBOJE FRANC ČRETNIK 570 77 29 31. 12. ob 21.30 SILVESTROVANJE V PLANINSKEM DOMU NA GORI OLJKI PLANINSH DOM - GORA OLJKA PD POLZEU ZORAN ŠTOK 570 19 92 31.12. ob 22. uri SILVESTROVANJE NA PROSTEM DVORIŠČE IN PROSTORI GASILSKEGA DRUŠTVA PGD OJSTRICA 31.12. NOVOLETNI ŽUR KULTURNI DOM VRANSKO KAM? VRANSKO ANDREJ PAVLIČ 031 870 971 31. 12. SILVESTROVANJE NA PROSTEM AVTOBUSNA POSTAJA ŽALEC OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 31. 12 SILVESTROVANJE NA PROSTEM TRG VRANSKO OBČINA VRANSKO ALEKSANDER BORŠTNER 703 28 00 OSTALE PRIREDITVE 22. in 23. 12. DOMAČE KOUNE PLANINSH DOM BUKOVICA PD ŽALEC IVAN JELEN 041 389 309 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 24. 12. ob 21.30 POHOD Z BAKLAMI NA GORO OLJKO K POLNOČNICI IZPRED ŽUPNIJSKE CERKVE NA POLZELI ŽUPNIJSH ODBOR JANEZ CUKATI 705 04 33 24. 12. ob 16. uri BOŽIČNA TEKMA LIBOJE STRELSKO DRUŠTVO LIBOJE ŠTEFAN TOPLAK 571 65 34 25. 12. NOČNI POHOD VRANSKO -ČRETA PD VRANSKO TONE SITAR 572 50 24 29. 12. ob 16.00 LUNOHOD GORA OLJKA DU POLZELA STANE ŠTORMAN 572 07 44 29. 12. ob 18.00 POHOD Z BAKLAMI NA BRNICO BRNICA TD UBOJE TATJANA JELEN 714 02 76 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V DECEMBRU 2001 24. 12. ob 24. uri POLNOČNICA V CERKVI SV. KRIŽA CRKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJH ŽUPNIJSH ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 24. 12. ob 24. uri SVETA MAŠA - POLNOČNICA CERKEV SV. JURIJA OB TABORU ŽUPNIJSH URAD SV. JURIJ LEOPOLD SELČAN 572 70 92 31. 12. ob 21. uri ZAHVALNA SV. MAŠA OB IZTEKU LETA 2001 CERKEV SV. .JURIJA OB TABORU ŽUPNIJSH URAD SV. JURIJA LEOPOLD SELČAN 572 70 92 PRIREDITVE V JANUARJU 2002 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: JANUAR IGRE NA SNEGU OVČJA JAMA ŠENEK POLZEU TD POLZEU ALENKA ŽNIDAR 703 32 20 6.1. ob 16. uri KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA KD GOMILSKO Z GOSTI ŽUPNIJSKA CERKEV GOMILSKO KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO MARIJA RANČIGAJ 710 05 60 10. 1. ob 19- uri RAZSTAVA MIRAN OROŽIM “TAKO ŽM VRBENSH RIBNIK” OMK ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 14. l.ob 19.30 uri GLEDALIŠH ABONMA: PODNAJEMNIK SLG CELJE DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 28. 1. ob 19.3O uri KONCERT CELJSH PLESNI ORKESTER ŽABE DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 2. 1. ob 7.15 uri POHOD IVANA POTRČA IN MATIJA MURKA PTUJ PD ZABUKOVTCA FRANC JEŽOVNIK 571 70 78 5. l.ob 7.15 uri 24. POHOD PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA ROGU -OSANKARICA PD ZABUKOVTCA FRANC JEŽOVNIK 571 70 78 6. 1. ob 9- uri TRADICIONALNI POHOD NA MRZLICO PEKARNA UDUČ ‘ZABUKOVTCA AVTO ŠOU ČADEJ MILAN ČADEJ 571 76 16 13.1. TRADICIONALNI ZIMSH POHOD V MARIJO REKO DOM POD REŠKO PLANINO PD PREBOLD KARU SATLER 570 17 00 19.1. POHOD ZDRAVJU NAPROTI - POHOD NA GORO OLJKO GORA OLJKA PD POLZEU FERDO GUVNIK 572 00 66 27.1. ob 6.15 uri 15. ZIMSH POHOD NA KRIŠKO GORO TRŽIČ - KRIŠKA GORA PD ZABUKOVTCA FRANC JEŽOVNIK 571 70 78 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V JANU ARRI 2002 27. 1. ob 9- uri SLOVESNOST SV. PAVU SOMAŠEVANJE g. VEKOSUV GRMIČ ŽUPNIJSKA CERKEV SV. PAVEL PREBOLD ŽUPNIJSH URAD SV. PAVEL PREBOLD FRANC SEREC 572 41 83 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. december2001 Kultura Majda Petan s svojimi Vagabundi iz Avstrije Življenje je kot pesem Pod tem sloganom je v dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter potekal koncert pevke Majde Petan in njenih gostov. Koncert je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Grifon Šempeter, program pa je povezoval Marjan Bunič. V koncertnem programu so poleg Majde Petan, ki se vse svoje življenje posveča glasbi, nastopili Pinocchio, ki ga vodi prof. Eva Kozlevčar, vokalna skupina Contemus, ki jo vodi Matjaž Kač, Štajerski vagabundi iz Avstrije, Oto Pestner, New Swing Quartet in POP godba Liboje z dirigentom Albertom Zaveršnikom. Gostje so najprej nastopili sami, nato pa skupaj s svojo gostiteljico, ki je že vrsto let pevka pri Štajerskih vagabundih iz Avstrije, kjer igra harmoniko in klaviature tudi Jože Škorjanc iz Prebolda. Več kot dve uri so obiskovalci uživah ob lepem petju in igranju Majde in njenih gostov, za popestritev pa so poskrbeli še člani in članice šempetrske folklorne skupine KUD Grifon. D. N. Nov ansambel Mira Klinca Koncert ansambla Mira Klinca Libojska dvorana je bila pred dnevi veliko premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisluhniti Miru Klincu in njegovemu novemu ansamblu, ki je v kratkem času posnel novo zgoščenko in kaseto. Prvi promocijski nastop je namenil prijateljem, znancem in sokra-janom, konec decembra pa jim bodo lahko prisluhnili tudi na Vranskem in še kje. Z novim ansamblom se je Miro Klinc letos prvič pojavil na Vranskem v okviru Vranskih poletnih večerov. Po bogati 16-letni glasbeni poti, na kateri je imel več glasbenih sestavov in veliko uspešnega igranja, je letos stopil na narodno-zabavno glasbeno sceno s povsem novimi glasbeniki. Poleg vokalistke, žene Milene Klinc, so v ansamblu še Jožica Svete, ki je dolga leta prepevala v ansamblu bratov Avsenik, kitarist Miran Merzdovnik, basist Matej Šarc, trobentist Dejan Brečko in klarinetist Jože Bele j. Na novem glasbenem izdelku je 14 skladb, katerih avtor je Miro Klinc. Tekste sta v večini prispevala Branko Zupanc in Tone Gaberšek, po enega še Miro Klinc, Majda Rebernik in Vera Pipai. Vse skladbe so predstavih na koncertu v Libojah, ki ga je vodil Darko Žvižej, manjkalo tudi ni nekaj starih Mirovih skladb. Program sta s humorjem obogatila Štamperlov Pepek in Klobasekov Pepi. D. Naraglav Libojska revija pred jubilejem Pred dobrimi 29. leti je bila rojena ideja, da bi se vsako leto, zadnjo soboto in nedeljo v novembru, v Libojah zbrali ansambli, ki gojijo narodnozabavno glasbo. Ta zamisel, ki je vzniknila v glavah ansambla Veseli Libojčani, je bila še isto leto uresničena s prvo revijo, na kateri je nastopilo osem ansamblov. Revija je dobila svoje mesto v svetu narodnozabavne glasbe in zato v Libojah ostajajo zvesti tej tradiciji. Začetek revije so tudi letos naja- vile fanfare Godbe Liboje. Napovedovalka Barbara Žara, ki je že lani prevzela dolgoletni moški primat vodenja revije, je z žametnim glasom in izbranimi besedami svoje delo odhčno opravila. . Kot prvi so se poslušalkam in poslušalcem predstavili Okrogli muzikanti iz Laškega. V nadaljevanju so se zvrstili še Družinski trio Pogladič, ansambel Jožeta Šeruge, mladi ansambel Polka punce, ki so bile debitantke večera, Tremerski dukat, Podkrajški fantje, Vitezi Celjski, Štajerski muzikantje, ansam- bel Mikola, Slovenski zvoki, ansambel Braneta Klavžarja, Konovski štraj-harji, Ansambel Robija Zupana in ansambel Dori. Letošnja revija je uspela, čeprav ne tako, kot bi si organizatorji zeleh, predvsem zaradi slabšega obiska. Vsekakor pa je dokazala svojo trdoživost, ki bo s 30-letnim jubilejem prihodnje leto zaokrožila bogato tradicijo hbojske revije, ki je za Ptujskim in Števerjanskim festivalu tretja najstarejša prireditev narodnozabavne glasbe v Sloveniji. D. Naraglav Jubilejni koncert planinskega zbora Mešani planinski pevski zbor Žalec se je konec novembra predstavil v nabito polni dvorani Doma II. slovenskega tabora s prvim samostojnim celovečernim koncertom. V programu so prevladovale planinske, domoljubne in narodne pesmi, za zaključek pa so ob spremljavi zapeli priredbo Sepetove uspešnice Poletna noč. Mešani planinski pevski zbor je bil ustanovljen na pobudo planincev -pevcev iz Žalca pred petimi leti. Na začetku je štel 30 pevk in pevcev, danes jih pod vodstvom dirigentke Mire Kodrun šteje že 50. Kot je bilo povedano na koncertu, vzdušje v zboru preveva planinski duh: prijateljstvo, starostna in poklicna živopisanost, odkritost in vestnost -zlasti na vajah. Decembra lani je zbor ustanovil samostojno kulturno društvo v okviru Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Generalni pokrovitelj koncerta je bila Občina Žalec. Župan Lojze Posedel je pevcem izročil grafiko akademskega slikarja Rudija Španzla in jim zaželel še vehko pevskih užitkov in nastopov. T. Tavčar Mešani planinski pevski zbor Žalec, ki ga vodi Mira Kodrun. Vesel božič in srečno novo leto To voščilo si izrekamo v teh dneh, takšen pa je tudi naslov nove zgoščenke in kasete ansambla Robija Zupana z Vranskega, ki je ta projekt pripravljal že dalj časa, izdal pa v teh decembrskih dneh. V novembru so v studiu Avsenik v Begunjah posneli dvanajst skladb, vse na temo božiča in novega leta. Minuli četrtek je bil pri Avsenikovih v Begunjah tudi prvi promocijski nastop ansambla Robija Zupana. Avtor večine skladb je Robi Zupan, tekste pa so napisah Ivan Sivec, Vera Soline in Tone Gaberšek. Avtor skladbe Praznične luči je član ansambla Zupan Matej Mastnak. V prihodnjih dneh in tednih bo ansambel Zupan precej zaposlen, saj jih čaka vrsta promocijskih nastopov, poleg tega pa se bodo posvetih še enemu glasbenemu projektu, ki naj bi bil dokončan do prvih pomladnih dni. D. Naraglav Ansambel Robija Zupana Debitantke 29. revije NZA Polka punce Kultura december2001 Dušan Goršek s soprogo Uršo, predsednik celjske regije SDS g. jurij Blatnik, umetnik Anton Blatnik - Blaton in generalni konzul republike Slovenije v Celovcu g. Jure Žmavc s soprogo Janjo, ki sta s svojo navzočnostjo počastila otvoritveno slovesnost. Razstavlja Anton Blatnik Slikar Anton Blatnik - Blaton, kateremu umetniški motiv izražanja predstavljajo predvsem ptice kot del narave, je v Salonu pohištva Ecodesign v Petrovčah predstavil svoj opus. Razstava je prodajnega značaja. Na otvoritvi razstave je o Antonu Blatniku - Blatonu in razstavi spregovorila Saša Pukl. Slikar, ki je iz Žalca, se že več kot 20 let ukvarja z različnimi tehnikami risanja, v zadnjem času predvsem s poslikavo keramike. V kulturnem programu sta nastopili kitaristki Jasna Korent in Vesna Pobežan. Razstavo sta omogočila Socialdemokratska stranka Slovenije in Ekološki forum SDS Žalec, odprta pa bo do konca tega meseca. T. Tavčar ■ j t jpr i V * r P I i Vn* AL Prireditev sta vodila Martina Kumer in Franci Cigler. Inventura preboldske kulture V okviru decembrskih prireditev je DPD Svoboda Prebold pripravila bogat kulturni večer, ki je bil nekakšna inventura dela in ustvarjanja posameznih sekcij, zbranih pod dežnikom preboldske Svobode, katero vodi Anica Trivan. Prireditev je potekala v telovadnici osnovne šole Prebold, ki pogosto služi tudi v takšne namene. Kulturni večer se je pričel z nastopom MPZ Prebold, ki ga že dobro desetletje vodi Matjaž Kač. Oblečena v narodne noše sta občinstvo pozdravila voditelja Franc Cigler in Martina Kumer. Po nekaj zapetih pesmi so na parket stopile članice plesne skupine Axsis, katere umetniški vodja je Zorka Felicijan. Občinstvo so popeljale v plesna sanjarjenja. Mladi člani dramske skupine, ki jih vodi Milena Sedminek, pa so na svoj način predstavili pesmi Bine Štampe - Žmavc. Za dvig adrenalina in decibelov so poskrbeli fantje skupine Zlato Rock iz Latkove vasi. Kaj znajo, je pokaza- la tudi plesna skupina For Up, ki jo vodi Maja Krstič. Plesalke so pričarale lep božični čas. Svoj prispevek h kulumemu programu sta dala tudi gosta, brata Matej in Dejan Cigler iz Kaplje vasi, ki sta zapela in zaigrala dve narodnozabavni skladbi. V drugem delu večera so člani Dramske skupine pod vodstvom Martine Kumer uprizorih skeč Mah oglas. Po skeču, ki je dodobra nasmejal občinstvo, je na parket znova priplesala skupina Axis, ki se je predstavila z navijaškim plesom s pomponi. Večer so zaključili pevci moškega zbora in voditelja, ki sta nanizala nekaj lepih misli o sreči in prihajajočem novem letu. Prireditev je lepo popestrila sobotni večer in pokazala široko paleto delovanja preboldskih kulturnikov. Ob zadovoljstvu, da dobro delajo, pa jim ostaja grenak priokus, saj je bilo obiskovalcev precej manj, kot so pričakovali. D. Naraglav Charleyeva teta Amatersko gledališča Vrba iz Vrbja uspešno deluje že skoraj 25 let. Jubilej, na katerega se že pripravljajo, bodo praznovali prihodnje leto. V začetku decembra se je gledališka skupina v dvorani Doma krajanov prvič predstavila z angleško komedijo Brandona Thomasa Charleyeva teta v režiji Jožeta Kranjca. Čez dva dni so gostovali v Novi Gorici v tamkajšnjem gledališču. Sledila je tudi ponovitev v dvorani Doma krajanov v Vrbju. Režiser Jože Kranjc je v gledališkem listu med drugim zapisal: “Tukajšnji odrski mački bodo v prihodnjem koledarskem letu in ob izteku aktualne delovne sezone nazdravili 25-letnici dela. Ta lep jubilej jih po delovnem stažu sicer ne uvršča med najstarejše skupine pri nas, zagotovo pa drži, da so po teži dosežkov v tem obdobju med največjimi. Delati z velikimi pa ni le velik izziv, temveč tudi veliko zadovoljstvo. Teta, ki na pragu jubileja prihaja na obisk, naj bo torej prav takšna, kot se za vse tete iz daljnih dežel spodobi...” V komediji nastopajo Jaka Jeršič, Jože Meh, Frenk Železnik, Andrej Čehovin, Milan Vogrinc, Karmen Pokomy, Jelka Štorman, Lea Meh, Marjana Topolovec - Dolinšek, Sabina Cokan, Anita Križanec, scena Zvone Holobar, oblikovanje Mladen Melanšek, tehnična oprema in luč Srečko Štorman in režija Jože Kranjc. T. Tavčar Vrbenski gledališčniki v komediji Charleyeva teta z režiserjem Jožetom Kranjcem Goldijevci praznovali Radio Goldi iz Prebolda je pričel s poskusnim oddajanjem programa 24. februarja 1994. Sprva se je oglašal dvakrat, nato trikrat na teden, od 2. decembra 1996 pa program oddaja vsak dan. V spomin na ta dan vsako leto pripravijo tako imenovani Dan radia Goldi, ki je bil letos, ob 5-letnici, še posebej pester in zanimiv. Studio so postavili kar v žalski ERI, kjer so jih poleg poslušalk in poslušalcev obiskali mnogi glasbeni gostje, sponzorji in oglaševalci pa so poskrbeli za številne nagrade. Kot je povedal direktor radia Jože Škorjanc, so sprva nameravali organizirati koncert, zaradi težav pri najemu primemo velike dvorane, pa so se odločili za drugačno praznovanje. V nedeljo, 2. decembra so studio postavili v nakupovalnem centra ERA. Obiskovalci oziroma poslušalci Savinjskega vala so lahko sodelavce radia spoznah pri njihovem delu, pritegnili pa so jih tudi mnogi gostje in številne nagrade. Program je bil zanimiv tako za obiskovalce v ERI kot poslušalce, ki so dogajanje lahko spremljali neposredno prek radijskih sprejemnikov. V imenu gostitelja je radijce, poslušalce in obiskovalce pozdravil vodja nakupovalnega centra ERA v Žalcu Bojan Kugonič, čestitkam sta se pridružila župan občine Žalec Lojze Posedel in župan občine Prebold Vinko Debelak. Kot osebnost meseca novembra se je predstavila gospa Valčka Gnus iz Griž, zapel je Savinjski oktet, zbrane sta pozdravila tudi predstavnica Trend Caffeja in v imenu enega od sponzorjev TARE - Dušan Pungartnik. Med 10. in 14. uro, ko Savinjski val zaradi hme-sharinga ni oddajal, je program potekal le za obiskovalce v ERI. Podeljenih je bilo veliko nagrad, radijce je obiskal celo Miklavž, igrah in peh pa so: Vesele Štajerke, harmonikar Bojan Bervar, prav tako s harmoniko Tadeja Kušar, pela je Suzana Krivec, zaplesala sta Blaž in Špela iz Žalca, zaigrala sta celo Jože Škorjanc in Jerry Zehč, ki je nastopil Uidi z Ivico. Zaplesala je skupina Chocholate angels z Vranskega. Skupaj z radijci so praznovali mnogi znani glasbeniki: Patricija Diklič, ansambel Robija Zupana, Natalija Verboten, Werner, Zlatko Dobrič, ansambel Dori, Majda Petan, Happy band, trio Krajcerji, tercet Domima, Mateja Jan in kvartet Zven. Pester program se je zaključil ob 19- uri, tik pred tem pa je vse zbrane po telefonu pozdravil še Izidor Pečovnik Dori. Poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo, obiskovalci so dobili krofe, mortadelo, žemljice in pivo. Radijci so jim pripravili veliko presenečenj, ob tem pa tudi sami doživeli marsikakšno lepo presenečenje. D. N. Program je vodil jerry Zelič. Literarni večer ob predstavitvi so pripravili Anini sošolci. S knjigo v roki je avtorica Ana Kotnik. Anine sanje Izid pesniške zbirke Anine sanje je prav gotovo uresničitev sanj 14-letne učenke Ane Kotnik iz Andraža, učenke devetega razreda Osnovne šole na Polzeli. Slovesna in prisrčna je bila predstavitev Aninega prvenca na Osnovni šoh Polzela. O pesniški zbirki je govorila njena učiteljica Mojca Cestnik, ki je zbirko tudi uredila. Povedala je, da je Anino pesniško ustvarjanje na šoh že dolgo znano in da je prejela že več pohval in nagrad, kar jo je spodbudilo, da je Anine pesmi uredila v zbirko, ki jo je ilustrirala njena sošolka Ina Živanovič, stroške pa je pokril Anin oče. Anine pesmi so simpatične, tople in iskrene. V njih dekle razkriva svoj pogled na življenje in naravo, dotika se svojih prvih srečanj z ljubeznijo in drugimi situacijami, v katere zaidejo najstniki in ki znajo biti po eni strani tako boleče in trpke, po drugi strani pa prav evforične. Pesmi so dragocen zapis tako za fante, ki iz njih razberejo, kako jih dekleta doživljajo, kot za dekleta, ki jim ponujajo izhode iz zadreg. Uidi pri opazovanju narave je Ana zelo tenkočutna, o čemer govorijo pesmi Luna, Pomlad in Zima. Dve pesmi sta posebni zato, ker sta namenjeni točno določenim osebam. Ena je posvečena prijateljici Veroniki, druga pa staršem. T. Tavčar V Prešernov dan v Žalcu 3. decembra smo se Slovenci spomnili 201. obletnice rojstva Franceta Prešerna. V okviru vseslovenske akcije Ta veseli dan kulture je bilo tudi v Žalcu organiziranih nekaj prireditev, ki jih je pripravil Zavod za kulturo. Ves dan je bila za obiskovalce odprta Savinova hiša, vendar si je galerijo savinjskih likovnikov in Doreta Klemenčiča Maja ter Savinovo spominsko sobo ogledalo malo posameznikov. Pod geslom Prešeren v vsak dom je bila v avli Doma D. slovenskega tabora postavljena Prešernova stojnica, na kateri je bilo mogoče nekoliko ceneje kot običajno kupiti Prešernove knjige. Prav tako so postavili stojnico knjig, na kateri je bilo mogoče darovati knjige ah jih zamenjati. Ta veseh dan kulture se je zvečer zaključil v knjižnici z hteramo-glas-benim recitalom Prešeren in njegovi slovanski pesniški sodobniki. Nastopilo je Ljubiteljsko gledališče Teharje, izbor besedil, uvodni in vezni tekst je pripravila Božena Orožen, recital je povezovala Neja Petek, režija pa je bila delo Petra Simonitija. V glasbenem delu je igral Godalni trio Glasbene šole Risto Savin Žalec, v katerem igrajo Špela in Katarina Majcen ter Doris Šegula, njihova mentorica pa je Tanja Miklavc. K. R. K1NOSKOP Čarovnija se v Žalcu pričenja v ponedeljek, 24. decembra, ob deveti in dvanajsti uri - HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI, modrec magije, rekorder v gledanosti, podiralec blagajn... Film, ki je pretežno otroški, zna pa zazibati v otroškost tudi starejše, se bo naslednjič uvrstil na spored v začetku januarja. Chris Columbus je naredil nekaj režiserskih korakov naprej od uspešnice Sam doma, čeprav bi si za še večjo verodostojnost Harryja Rowhngsova morala izbrati bolj vizionarskega režiserja - če bi namreč hotela pritegniti večjo pozornost starejših. Za vzpodbujanje otroške manije pa tudi takole, tudi takle Harry povsem zadostuje. Konec tega in začetek naslednjega leta bo torej povsem v znamenju magije. Mei Gibson je nekdaj slovel kot nezlomljivi Pobesneh Max, tokrat pa bo popustil v svoji jekleni moškosti, si depiliral noge in celo bral ženske misli v komediji KAJ ŽENSKE LJUBIJO, ki bo na sporedu konec decembra in začetek januarja. KRUH IN MLEKO, letošnji Zlati lev Beneških prvencev, je sosednji blok ah sosednja hiša, prenesena na filmsko piamo; Jan Cvitkovič razširja shko iz preteklosti, ki se mu je vtisnila v zavest, in naredi film alkoholizma, ki svoje junake pozna in z njimi ne varčuje, in namesto obsojanja sproži nasmihanje. Pa čeprav je to črni humor. V belo sivem paketu. SLADKI NOVEMBER, v katerem je Keanu Reeves debelokožni mar-ketingar, ki mu Charhze Theron v mesecu dni ponudi rehabilitacijo od reklam, nazadnje pa mu da svoje telo. Romanca v enem mesecu, romanca kot mesečno perilo - pride redko, zaznamuje pa za vedno. V CORELLIJEVI MANDOLINI Italijani napadajo Grke, Grkinje ljubijo Italijane, Nemci pa streljajo namesto Italijanov - zadeva se namreč dogaja v 2. svetovni vojni. Ameriška verzija italijanskih uspešnic zadnjih let, v kateri najbolj odmeva nostalgični Mediterraneo. Penelope Cruz in Nicolas Cage tolčeta zelo nenavadne naglase. Pa srečno in magično novo leto! Peter Zupanc december2001 ŠPORT Ekipa cicibanov U-10 stoje od leve proti desni: trener Miran Jelen, igralci Aljaž Lukane, Jure Štor, Matic Orešnik, Matjaž Višnar, Klemen Prislan, Nino Kosec, Blaž Troger, čepe: Tilen Prislan, Gal Slemenšek, Aleksander Mačis, Tadej Vidmajer, Žiga Založnik, Andrej Fideršek, manjkata Žiga Lubej in David Farčnik. Uspešni mladi nogometaši Pred časom se je končal jesenski del tekmovanja v medobčinski nogometni zvezi Celje. V tem tekmovanju z več selekcijami nastopajo tudi mladi nogometaši NK Žalec pod vodstvom trenerjev Mirana Jelena, Cirila Naprudnika in pomočnika Bojana Lubeja. Mlajši dečki (U-12) so po končanem jesenskem delu na tretjem mestu, prav tako so tretji cicibani (U-10) in so v spodnjem delu lestvice, vendar napovedujejo, da se bodo v drugem delu povzpeli na lestvici proti sredini. Cicibani so nastopih tudi v zimski ligi skupine C, kjer so nastopile poleg Žalca še ekipe Gorica pri Velenju, Šmartnega in Vranskega. Vsaka ekipa je nastopila z A in B ekipo, tekmovanje pa je potekalo v dvorani I. OŠ Žalec. Ekipa Žalca je z B ekipo premagala vse nasprotnike in brez prejetega zadetka osvojila prvo mesto. T. Tavčar Mlajši dečki U-12 stoje od leve proti desni: trener Luka Naprudnik, igralci Tilen Kompan, Dejan Gračner, Matic Petrovski, David Kramarič, Rok Gojzdnik, Miloš Djakobvič, Aljaž Kruleč, trener Miran Jelen, čepe: Samo Šindelfeld, Zekir Šabani, Dani Vinder, Nejc Pajk, Darko Gregur, Domen Meža, Grega Brglez. Savintska KOŠARKARSKA LIGA Derbi Velenjčanom V Savinjski košarkarski ligi je bil v 5. krogu derbi kola med do sedaj še neporaženima ekipama veteranov Laškega in Velenja. Ker se je srečanje v regularnem času končalo neodločeno, so v podaljšku zmagali Velenjčani z rezultatom 86 : 79- Ostala srečanja pa so se končala z naslednjimi izidi: Gornji grad : Nazarje 83 : 92, Prebold : Gomilsko 49 : 81, Hum Laško : Ločica 6l : 102 in Polzela : Parižlje 82 : 58. Lestvica po 5. krogu Velenje 5 5 0 396:334 10 Veterani Laško 5 4 1 407:344 9 Gontilsko 5 3 2 415 : 344 8 Polzela 5 3 2 365:337 8 Gornji grad 5 3 2 364:367 8 Ločica 5 2 3 379:349 7 Prebold 5 2 3 297:328 7 Hum Laško 5 1 4 342:396 6 Nazarje 5 1 4 363:418 6 Parižlje 5 1 4 351 :462 6 Na Usti strelcev Pizzerie Špica Laško po 5. krogu vodi Zakrajšek (Gornji grad) s 174 točkami, sledi Kovačič (Parižlje) 142, Pungartnik (Polzela) 138 točk itd. Na Usti strelcev trojk Rossi sport sta po 5. krogu v vodstvu Kovačič (Parižlje) in Goltnik (Gornji grad) s 15 trojkami itd. Kot zanimivost povejmo, da je v ekipi Ločice prvič nastopil Veljko Petranovič, ki je na svoji prvi tekmi proti ekipi Hum Laškega dosegel kar 32 točk. Pokrovitelj lestvice strelcev prostih metov je d. d. Polzela, Tovarna nogavic. Nagrade bodo prejeü najboljši trije strelci prostih metov v rednem delu Uge. Po 5. krogu s 87 odstotki vodi Rupret (Velenje). T.T. Med najboljšimi vozniki rallyev Boštjan Tratnik v svojem elementu v skoku v daljino Dvanajst zlatih medalj Tomi Cilenšek iz Prebolda in njegov sovoznik Gašper Podbregar iz Podvrha pri Braslovčah sta bila letos med najboljšimi rally vozniki v Sloveniji. Za prihodnjo sezono pa v mladi ambiciozni ekipi Skiro racing, ki nastopa pod okriljem AMTK Velenje, z omenjenima voznikoma ciljajo v sam vrh slovenske avtomobilistične scene. Že v minuli sezoni sta kljub mladosti nanizala veliko uspehov, med drugim je Gašper postal celo mladinski državni prvak med vozniki in sovozniki v Sloveniji. Tomiju Cilenšku je bUa to druga sezona v tem športu, Gašperju pa prva. V lanskem letu, ko je Tomi tekmoval z Robertom Hrastavcem, se lahko posadka pohvah z zmago na prvem raUyu, ki sta ga odpeljala, in končnim tretjim mestom v skupini NI. Letos pa je za posadko Cilenšek -Podbregar še uspešnejša sezona. Tekmujeta z avtomobilom Peugeot 106 Rally. Z njim sta uspešno nastopila že na uvodnem raUyu v Idriji, kjer sta dosegla drugo mesto v skupini NI in to kljub temu, da jima je ponagajal avtomobil, ki je upočasnil njuno vožnjo. Sledil je raUy Saturnus, kjer sta prvi dan zaključila z vodstvom v skupini NI, drugi dan pa sta po zelo dobrem začetku naredila napako Ut zletela s ceste. Za nameček je avtomobil še zagorel, kar bi lahko pomenilo konec letošnje sezone, saj je bilo potrebno avto popolnoma obnoviti. Celotna ekipa je pokazala veüko volje in znanja in tako avtomobil pripravila do naslednje dirke Rally Zagorje. Na tem raUyu sta hitro prevzela vodstvo v skupini NI in ga obdržala vse do konca, kar jima je prineslo tudi prvo ŠD Petrovče - NT SEKCIJA je v OŠ Petrovče 21. novembra 2001 organizirala področno prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu za ekipe in posameznike. Med ekipami so zmagale ekipe OŠ Petrovče (prva tri mesta), med posamezniki pa: učenci od 1. do 4. razreda 1. mesto Marko Magajne in 2. mesto Jaka Rehar, oba iz OŠ Petrovče; učenke od 5. do 6. razreda 1. mesto Jana Mazej in Sara Križnik, letošnjo zmago. Še veUko bolj pa sta bila vesela dosežkov na tekmovanju raUyu Velenje. Tam sta poleg zmage v svoji skupini NI osvojila še 2. mesto v diviziji IH (A+N do 1400 ccm) in 4. mesto v diviziji I. (do 2000 ccm), kar jima je prineslo 10. mesto v skupni razvrstitvi. Sicer pa sta letošnjo sezono končala na 4. mesni v diviziji IH, v absolutni konkurenci pa sta pristala na 14. mesni. K temu pa velja dodati že omenjen naslov mladinskega državnega prvaka (do 21 let) Gašperja Podbregarja. Kot pravita Tomi in Gašper, vsega tega ne bi bilo mogoče doseči brez dobrega delovanja celotne ekipe, ki jo sestavljata kot voznik in sovoznik, trije mehaniki ter še dva spremljevalca, ki skrbita, da je servis vedno na mestu in da imajo mehaniki dobre pogoje za delo. Za pripravo avtomobila pred dirko, kakor tudi po njej, so mehaniki nepogrešljivi, dobrodošle pa so tudi izkušnje in znanje zunanjih sodelavcev, ki so predvsem strokovnjaki na svojem področju. Ti priskočijo na pomoč, ko sicer dobro utečeni ekipi zmanjka idej, kako iz avtomobila dobiti še nekaj dodatne moči. Spremljevalna vozila in vso potrebno opremo nudi podjetje Skiro, d.o.o., ki je tudi generatiti pokrovitelj ekipe, zato se njim in vsem, ki jima kakorkoti pomagajo, Tomi in Gašper najlepše zahvaljujeta, hkrati pa računata na njihovo podporo tudi v prihodnji sezoni. Njun cilj je biti čim boljši, če bo zraven še sreča, pa se lahko zgodi, da bosta pristala na samem vrhu avtomobitistične scene. Trenutno sta Toni in Gašper na služenju vojaškega roka, do začetka nove sezone pa bosta že pripravljena na nove podvige in uspehe. D. Naraglav obe učenki OŠ Petrovče; učenci od 5. do 6. razreda 1. mesto Kristijan Zimaj, 2. mesto Miha Špacapan in 3-mesto Klemen Magajne, vsi iz OŠ Petrovče; učenke od 7. do 8. razreda 1. mesto Jana Matej, 2. mesto Saša Pernovšek in 3- mesto Almedina Hrustič - vsi OŠ Petrovče; učenci od 7. do 8. razreda 1. mesto Jernej Hischberger, OŠ Petrovče, 2. mesto Jaka Golavšek, OŠ Prebold in 3. mesto Marko Intihar, OŠ Petrovče. Med tistimi, ki se bodo radi spominjali iztekajočega leta, je zagotovo tudi mladi atlet Boštjan Tratnik iz Prebolda, ki pod vodstvom Braneta Strožerja uspešno zastopa barve Atletskega kluba Kla-divar Celje. Zanj je bilo leto 2001 najuspešnejše doslej. Svojo zbirko kolajn je obogatil kar z dvanajstimi najžlahtnejšimi, na izboru za najboljšega atleta za leto 2001 pa je v svoji kategoriji pristal na četrtem mestu v državi. Že v lanski sezoni je Boštjan pokazal, da bo nanj v prihodnje, kljub večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe, treba znova računati. Letošnje dvoransko državno prvenstvo je to že potrdilo. Zmagal je v teku na 60 m z ovirami in v troskoku, v kategoriji mladincev do 19 let pa je osvojil 3- mesto v teku na 60 m z ovirami. Temu so slediti uspešni rezultati številnih drugih tekmovanj. Na prvenstvu Slovenije v mnogobojih v Mariboru, kjer je tekmoval v osme-roboju, je zabeležil naslednjo zmago, ki sta se ji kmalu pridružiti še zmagi v skoku v daljino, ki ju je dosegel v Dolenjskih Toplicah in v Murski Soboti. Izjemno uspešen je bil njegov nastop na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke in mladince v Kopru, kjer je osvojil kar tri prva mesta (110 m ovire, 300 m ovire in 4x300 m) in 3- mesto v štafeti 4x100 m. Svoj uspeh je dopolnil še s 4. mestom v skoku v daljino. Enako kot v Kopru je bil uspešen tudi v Celju na Atletskem pokalu Slovenije, kjer je zabeležil zmage na 110 m ovire, 300 m ovire in teku na 4x300 m. Da je v res dobri formi, je dokazal na Prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke v Kranju, kjer je osvojil prvo mesto na 110 m ovire, bil drugi na 400 m ovire in teku na 4x100 m. Dobre rezultate je Boštjan nizal tudi v članski konkurenci. Med najpomembnejše vsekakor sodi doseženo 3. mesto v skoku v daljino v kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije in 2. mesto v štafeti 4x100 m, v kateri je tekel skupaj s Cankarjem, Acmanom in Potimacem. Na tem tekmovanju, Atletskem prvenstu Slovenije za moške in ženske, je bil Boštjan sedmi v skoku v daljino in deseti v teku na 400 m. Dobre rezultate je dosegal tudi na mednarodnih tekmovanjih. V Bressanone v Italiji je na 110 m ovire pritekel sedmo mesto, na mednarodnem mitingu v Celju pa je v tej disciplini za las zgrešil bronasto medaljo. Na tekmovanju za Evropski klubski pokal - mladinci A skupina je dosegel na 110 m ovire četrto mesto. S svojimi klubskimi kolegi je osvojil še drugo mesto v štafeti 4x100 m. Bero njegovih uspehov zaokrožuje 2. Svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke, kjer je osvojil 35. mesto v osmeroboju in 17. mesto v štafeti 4x100 m, kjer je bil dosežen tudi državni rekord. Boštjan Tratnik torej sodi med najuspešnejše mlade atlete v naši dolini in Sloveniji, ki bo, če bo tako nadaljeval, zagotovo eden izmed stebrov slovenske atletike v članski konkurenci. Seveda pa bo pot do tja, poleg vsakodnevnih treningov in številnih tekmovanj, povezana tudi z zagotavljanjem ustreznih materialnih pogojev. Za sedaj je Boštjan več ati manj na plečih svojih staršev, ki s skromno mamino invalidnino in očetovo tovarniško plačo težko financirata njegovo športno pot. Zato bi bilo prav, da bi se našli kakšni uspešni podjetniki, ki bi kot donatorji ati sponzorji podprti Boštjanova prizadevanja. D. Naraglav T. Vovk Učenci OŠ Petrovče, od leve proti desni: Miha Špacapan, Jaka Rehar, Sara Križnik, Klemen Magajne, Marko Magajne, Jernej Hischberger, Kristijan Zimaj in Jana Mazej Področno prvenstvo V OS v namiznem tenisu Kljub porazu v vodstvu Minuli vikend se je nadaljevalo tudi prvenstveno tekmovanje v vseh odbojkarskih ligah. Igralke Savinjske Šempeter so v domači dvorani gostile ekipo državnih in pokalnih prvakov, ekipo Nova KBM Branik iz Maribora, in srečanje v nizih izgubile gladko 3 : 0. Zmagovalke dvoboja so bile znane že vnaprej, saj Šempetrčanke niso bile kos tekmicam iz Maribora. Posebno odlično pa so gostiteljice igrale v drugem nizu. V začetku so celo povedle 3 :1, nato pa tudi tega izgubile. Odbojkarji SIP Šempetra so v 9-krogu II. državne odbojkarske lige doma gostili ekipo ŠPD Črnuče in gladko zmagali 3:0 v nizih. Na prvenstveni lestvici imajo tako igralci SIP Hopsi še vedno drugi Košarkarji Savinjski Hopsi s Polzele so v 6. krogu Hypolige gostovali v Škofji loki in srečanje proti ekipi loka kava TCG izgubili z rezultatom 83:80. Hopsi so srečanje pričeli slabo, saj so gostitelji v 14. minuti vodili 29 : 17. V nadaljevanju so Polzelani zaigrali odlično in z delnim rezultatom 13:0 izničili visok zaostanek. Vendar so se Ločani še pravočasno vrnili v igro in polčas dobili 61 : 60. Sredi tretje četrtine so Polzelani vodili za 4 točke, to predvsem po zaslugi Matjaža Tovornika, ki je škofjeloški ekipi povzročil resne težave. Po izenačenju 67 : 67 so domači dosegli dva koša zapored in si tako priborih zmago. Kljub porazu imajo Hopsi 11 točk in so na prvenstveni lestvici še vedno na drugem mestu. T. Tavčar Matjaž Tovornik, ki je najstarejši v ekipo Hopsov, je na srečanju v Škojji Loki dosegel kar 32 točk. Za tri točke je bil uspešen trikrat. Savinjski Hopsi : Zagorje Banka Zasavje 104 : 84 Šempeter 24 točk, drugi ekipi sta Mislinja in Prvačina, ki imata kar 7 točk manj. Tako se Šempetrčanom zopet nasmiha prva odbojkarska liga. Ekipa Braslovč, ki igra prav tako v H. SOL, je tudi tokrat izgubila, in sicer z ekipo Tewrmu Lubnik iz Škofje Loke 3 : 0. Braslovčam so srečanje odigrali v polzelski športni dvorani. T. Tavčar Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 7001575 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 ifeÜfeifcüfc sfolli S§S Listina častni član Andreju Vipotniku Na razširjeni seji Atletskega kluba Žalec, ki je bil ustanovljen junija letos, so predstavili dosedanje aktivnosti ter podelili listino častni član nekdanjemu odličnemu atletu Andreju Vipotniku iz Gotovelj. Andrej Vipotnik, ki živi v Ljubljani, se je z atletiko aktivno ukvarjal v letih 1953 do 1958. Devetkrat je oblekel dres tedanje jugoslovanske reprezentance, bil večkrat državni in republiški prvak ter leta 1956 celo zmagovalec Balkanskih iger v teku na 800 m. Leta 1957 je 800 m pretekel v času 1:49,2, ki je bil takrat eden najboljših evropskih dosežkov in kar dve desetletji najboljši rezultat v Jugoslaviji in Sloveniji. Srečanja ob podelitvi Listine častni član AK Žalec so se udeležili mnogi nekdanji odlični atleti iz AD Kladivar, Stanko Lorger, Marjana Lubej, Simo Važič, Nuša Cede, Zoran Vučer, Franci Naraks, Jože Kopitar in drugi. Podpredsednik AZ Slovenije Janez Aljančič je Andreju Vipotniku ob čestitki izročil tudi trenerko slovenske državne atletske reprezentance. Prišla sta tudi eden najstarejših slovenskih atletov, udeleženec olimpijskih iger 1948. leta, sodnik in kronist Marko Račič ter Franci Mikac, ki danes v AZS skrbi za delo z veterani. Na srečanju so predstavih letos opravljeno delo. Deluje že atletska šola, povsem pa bo obnovljen stadion, ki je že delno prevlečen z umetno maso. Slovesna otvoritev bo 25. maja prihodnje leto. V letu 2002 nameravajo pripraviti 12 tekmovanj. V atletsko šolo bodo vključili mlade iz Savinjske doline ter pripravili seminar za sodnike in trenerje. V klub se lahko včlanijo vsi, ki želijo v njem sodelovati kot tekmovalci, rekreativci, sodniki, trenerji in organizatorji. Veseli bodo, če bo v klubu veliko mladih, ki jim bodo tako odpirali pot v atletski svet (prijave zbirajo v tajništvu I. OŠ Žalec). Atletika tako ponovno živi v srcu Savinjske doline predvsem po zaslugi Adija Vidmajerja, sedanjega predsednika in nekdanjega odličnega atleta v vrstah Kladivar j a ter njegovih sodelavcev. T. Tavčar Listino častni član je prejel Andrej Vipotnik. ATLETSKI KLUB ŽALEC išče oskrbnika stadiona v Žalcu. Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: • najmanj IV. stopnjo izobrazbe; • sposobnost komuniciranja z ljudmi; • organizacijske sposobnosti. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami na športnem področju. Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela je 1. marca 2002. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh po objavi na naslov: Atletski klub Žalec GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839-14-50, faks: 839-14-59; Vransko, telJfaks: 527-54-30. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2002! \MALKES MARN, s.p. /jC, Avto __,------ Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * ’delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Od novembra dalje imate možnost fotokopiranja »lastificiranja po zelo ugodnih cenah. m pl äFc Gp bo^ič m s*gčho ivoiio Ceto 2002. PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČENO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov TAKOJ CENJENIM STANKAM ŽELIM LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. BLAŽ KRIŽNIK s.p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/710-14-20 fax: 03/710-14-21 Če plačate z gotovino, dobite 10-odstotni popust za pnevmatiko osebnih vozil. Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. □□Udi fFu/da Ü'MICHELIIM kléber Se priporočamo! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002. december2001 Mladi Vsakdo zdravje si krepi, če prehranske piramide se drži. Tetka jesen v Veliki Pirešici Sončno oktobrsko petkovo popoldne je bilo pri šoli Velika Pirešica zelo živahno. Ob pečenem kostanju, delavnicah in raznih igrah so jesen slavili otroci vrtca in šole skupaj s starši. Zbralo se jih je okoli dvesto. Otroci so se najprej predstavili na odru pogumnih. Sledilo je delo v delavnicah, kjer so skupaj s starši ustvarjali izdelke iz jesenskih plodov. Nastali so lepi cvetlični aranžmaji v bučah, živali iz divjih kostanjev, punčke iz koruze, vrtavke, obeski,... Jesenske zaklade je čuvalo strašilo. Na igrišču so se odvijale tudi športne igre. Vmes so se vsi posladkali s slastnim pečenim kostanjem, ki so ga pekli starši, s sadjem in pecivom, odžejali pa so se s sokom. Prijetno druženje otrok in staršev vrtca ter šole se je končalo v večernih urah. Podobnih druženj si vsi še želijo. Tekst in foto: Nada Jelen posvečen pomenu zdrave prehrane. Nastalo je veliko domiselnih izdelkov, iz katerih so posamezni razredi pripravili izjemno lepe razredne razstave ah uredili kotičke na hodnikih. Vse naštete dejavnosti smo zaključili 29- novembra s skupnim zajtrkom. Takrat smo vsi zaužili zdrav zajtrk in poskusih nekatera zdrava živila, ki so nam jih darovali dobavitelji živil, in jedi, ki so jih pripravili učenci sedmih razredov. Prav ti so namreč imeh ta dan v okviru projekta dejavnosti gospodinjski dan, na katerega so se pripravljah ves mesec. V dvojicah so izvedli analizo ankete o tem, kako zdravo se prehranjujejo in kako pogosto uživajo zajtrk naši učenci, njihovi starši in drugi krajam. Izdelali so učne lističe na temo Mojih pet za zdravje, oblikovali lastno piramido zdrave prehrane, izdelali plakate o pomenu zajtrka in vrstah zajtrkov, sestavih Zajtrk - odskočna deska v nov dan Tako smo naslovili celostni projekt šole, ki je potekal ves november, in gospodinjski dan sedmih razredov devetletke, ki je bil hkrati sklepni del projekta na OŠ Polzela. V projektu so sodelovali vsi učenci in učitelji šole, kuharice, naši dobavitelji živil, starši otrok in drugi občani. Zajtrk smo izbrali zato, ker mu ponavadi posvečamo premalo pozornosti. Znanje o prehrani je velika naložba za vsakdanje življenje, saj je hrana osnovna potreba organizma. Vsak od nas je pristopil k temi s svojega zornega kota in skušal dodati prispevek k večjemu znanju o zdravi prehrani in pomenu zajtrka za dobro počutje in lažje učenje. Učenci razredne in predmetne stopnje so se pogovarjali o pomenu zdrave prehrane in zajtrka, o kulturnem uživanju hrane, izdelovali različne okrasne in uporabne izdelke za dekoracijo mize (npr. držalo za prtičke, ki ga bomo uporabljali pri šolski malici), razvrščali hrano v skupine glede na različne kriterije, izdelah vlak prehrane, krog hrane po prevladujoči hranilni snovi in piramido zdrave prehrane. Tisti, ki so bolj vešči pisanja, so napisah spise, pesmi, se poskusih v stripih ter izdelah zloženko o zdravi prehrani. Likovni izraz je zaživel na papirnatih ter keramičnih krožnikih in nastali so zanimivi motivi. Pri angleščini so širili besedni zaklad z iskanjem besed, povezanih z našo temo. Prvi razredi so imeh ves teden pouk, Vabilo - obvestilo Vse, ki menite, da imate sami, vaši svojci ah prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19- uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnemu anonimnemu telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič storiti zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec ATELJE ZA BARVNO IN ČRNOBELO FOTOGRAFIJO Atelje: 3310 Žalec, Šlandrov trg 9 Telefon: (03) 571 72 52 prodaja fotomateriala, albumov in fotokopiranje , Atelje: 3000 Celje, Grevenbroich 9 Telefon: (03) 541 237 Za vse ujete trenutke... * prodaja fotoaparatov, albumov... * * ekspres izdelava fotografij za dokumente * * vse fotografske storitve * * fotokopiranje * ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO LETO 2002 ter vas pričakujemo v prenovljenih prostorih! KONKURENČNE CENE! FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407, 03 717 292, http://www.feniks-omco.si Podjetje v sistemu SÌ!- «mCOg^pp. V Želimo vam prijetne Božične praznike, v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. 1 tìtal 9 1 0014001 Ž I 180 9001 sedem polnovrednih zajtrkov... Pri slovenščini so pisah doživljajske in domišljijske zgodbe, stripe, grafike ter oblikovali zloženko o zdravi prehrani, posledicah nepravilne prehrane, o pomenu zajtrka... Gospodinjska učilnica je bila ta dan najbolj obiskana, saj so tu pripravili polento in mleko ter proseno kašo, ki je vse, ki so jo poskusih, zelo očarala. Nastali so zanimivi pogrinjki, nanje pa so postavili jedi, značilne za kontinentalni, angleški in ameriški zajtrk. Ob zaključku delavnic smo se zbrali v glasbeni učilnici, kjer so posamezne skupine poročale o svojem delu, hkrati pa so se oddelki sedmošolcev pomerili med sabo v tekmovalnem kvizu. V bližnji prihodnosti bomo za učence, starše in učitelje v šoh pripravili predavanje o motnjah v hranjenju. Če bo zaradi vseh naštetih dejavnosti in vloženega truda zajtrkoval vsaj vsak deseti učenec, je bil naš namen dosežen. Milena Hriberšek, vodja projekta OŠ Polzela Oglašujte v V letu 2002 vam želimo srečno in varno vožnjo. 64.900 (cena vključuje DDV) Zlati decembrski ISDN paket je izbor najboljšega, kar boste plačali šele v letu 2002. Pogoji nakupa so izredno ugodni. Izberete lahko plačilo na 10 obrokov brez obresti, s plačilom preko telekomovega računa. Cene veljajo le za naročnike priključkov PSTN, ki se odločijo za njihovo posodobitev in ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev. www.telekom.si ISDN v Telekom V) Slovenije ZLAT! DECEMBRSKI ISDN PAKET VSEBUJ E • Bazna enota Gigaset 3070 z vgrajenim modemom in dvema analognima vhodoma s prenosno slušalko Gigaset 4000 Comfort • Dodatna prenosna slušalka Gigaset 3000 Classic • 100 brezplačnih ur dostopa do interneta ob sklenitvi naročniškega razmerja s podjetjem SiOL • Vključitev ISDN paketa Ponudba velja do 31.12.2001 oziroma do razprodaje zalog. december2001 iztekajočem se letu zaradi težav pri slovenščini in angleščini, sedaj pa že tri leta prihajam vsak dan. Rada pomagam pri kuharskih delavnicah, na likovnih pa ne preveč. Super je, ker je Podmornica odprta tudi med počitni- cami, saj takrat ni učnih ur, ampak odhajamo na bazen ali pa na izlete. Učne ure so kar v redu, čeprav se mi včasih ne ljubi učiti.” TATJANA, 9 let Jan Pan Leto je naokoli in tudi upravni odbor Društva staršev za pomoč mladini je pregledal svoje delovanje v iztekajočem se letu. Kot je povedala predsednica društva Slobo-danka Kompoš, se je delovanje društva v tem prostoru ponovno izkazalo kot zelo dobro, žal pa programa za leto 2001 niso izpeljali do konca. “Ta pomanjkljivost se kaže v srečanju z župani Spodnje Savinjske doline. Člani smo mnenja, da so nas župani pozabili in da se niso držali obljub, ki so jih dali leta 2000 na prvem srečanju. Pa nič zato. Tildi brez njih bomo prikorakali v naslednje leto. Sodelovanje z ostalimi, ki so nas vabili v svoje vrste, smo izpeljali zelo dobro, saj smo se družili z mnogimi, ki obravnavajo problem odvisnosti od nedovoljenih drog. Obiskali smo šest okroglih miz od Celja do Nove Gorice, bili smo na medicinski, pravni, filozofski fakulteti. Obiskali smo študentsko areno, Urad za droge in inštitut za sodno medicino. Izpeljali smo anketo za osnovne šole, anketo za starše (kako poznam lastnega otroka). Anketo legalizacija marihuane DA ali NE - Spoštovani kupci, prijatelji! Ob izteku leta ee Vam iskreno zahvaljujemo za nakupe in dosedanje zaupanje ter Vam želimo vesele božične praznike ter zdravo, srečno leto 2002. Naj bodo prazniki in kruh iz naše pekarne vaše in naše zadovoljstvo. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč ______________L__________________________________J smo izpeljali po občinah Celje, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica in Žalec, anketiranih je bilo 100 naključno izbranih občanov. Družili smo se in pri tem zabavah. Preventivni teden v novembru nam je sicer z Občinsko matično knjižnico uspel, žal pa nam je pogovor s Sanjo Rozman odpadel, pa ne po naši krivdi. Gospa Sanja Rozman je na sam dan prireditve zaradi bolezni odpovedala srečanje. Vsem, ki so prišli 22. novembra pred knjižnico, se iskreno opravičujemo za odpoved. Iddi v našem društvu so bili vzponi in padci, kot se dogaja povsod, kjer sodelujejo ljudje. Imeli smo nekaj recidivov in s tem tudi odklonilne, neopravičene izostanke staršev s srečanj. Kot vsi, ki se ukvarjajo s problemom odvisnosti, ugotavljamo, da v primeru neaktivnosti staršev lahko pride do recidiva oziroma povratništva, saj so starši tisti, ki ne smejo “zaspati” po nekaj tednih detoksikacije svojih otrok. Bodimo realni, vsak zase ve, kaj mu je početi, če ne, poišče pomoč. Občankam in občanom Spodnje Savinjske doline želimo vesel božič ter srečno novo leto.” K. R. Veselo potapljanje s Podmornico štorih Centra za socialno delo v Žalcu, na Mestnem trgu 5. Anketa: “Za podmornico sem izvedela od sošolke, sedaj pa jo obiskujem že tretje leto. Pridem vsak dan v času učnih ur, rada pa sodelujem tudi na delavnicah. Najraje igram računalnik, zato mi ni všeč, kadar ga prehitro ugasnejo.” ANITA, 11 let “Podmornico obiskujem od 3. razreda. Vsak dan naredim domačo nalogo in se učim. T\i imam veliko prijateljev, s katerimi počnem veliko zanimivih stvari. Nikoli mi ni dolgčas. Najraje imam računalnik, ampak ne pridem pogosto na vrsto, ker je veliko otrok, računalnika pa sta samo dva. Rad kuham in pečem, na likovnih delavnicah pa se mi ne ljubi sodelovati. Raje se igram ah pa rišem.” FAZLI, 12 let “Podmornico sem začel obiskovati v letošnjem šolskem letu. Na učnih urah naredim nalogo, če pa mi ostane kaj časa, berem in pišem spise, ker mi slovenščina malo nagaja. Rad prihajam, saj imam tu dosti novih prijateljev in se vedno kaj dogaja. Tako komaj čakam četrtek, ko bomo odšli v kino gledati Harrya Potterja!” IGOR, 9 let “V Podmornico sem začela hoditi # # # # # # * # * # # # # # * * * # * # # # # # # # # * * # # FRIZERSTVO IN PEDIKURA Žalec, Savinjska cesta 45, tel.: 03/713 18 00 Celje, Zdravstveni dom, tel.: 03/713 18 15 _ _ * # ^ BOŽIČ je praznik miru, NOVO LETO je praznik veselja. # * * * * # * # * Kolektiv Pedikure Kana * # # “ Z LAHKIM KORAKOM V LETO 2002 ** JOŽE VEBER Matke 41, 3312 Prebold P.E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/ 700 20 06, faks: 03/ 700 20 07, 041 664 448 elektroinstalacije meritve toplotna tehnika strelovodi delo na višini - avtodvigalo izkopi z mini bagrom veleprodaja elek. materiala javna zunanja razsvetljava ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2002. PEKARNA -TRGOVINA UDUČ Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 03/710 26 76 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Žalski dnevni center za otroke in mladostnike ima za sabo že šesto leto dela V kleti centra za socialno delo je svoje motorje pognala nenavadna Podmornica. Njeno posadko so in jo še sestavljajo otroci, ki popoldneve preživljajo med učenjem, kuhanjem, risanjem, delom in igranjem z računalnikom, igrami in sprehodi, včasih pa se odpravijo kar v kino. “V dnevnem centru se ukvarjamo z otroki, ki za dobro socialno funkcioniranje potrebujejo dodatno pomoč, pozitivne izkušnje, občutek varnosti in sprejetosti ter veliko spodbujanja in motiviranja. Na ta način se naučijo funkcioniranja v skupnosti, učenja ter ustvarjalnega in aktivnega preživljanja prostega časa,” pravi kapitan Podmornice, prof. def. mvo. Metka Čede Ciglar z žalskega centra za socialno delo (CSD). Dolgoročno je Podmornica skupaj s programom razširjene socialno pedagoške pomoči, ki poteka v več kot sto družinah žalske upravne enote, preventiva pred zdrsom v različne motnje. Delo z zdravimi daje namreč največ možnosti, da tako tudi odrastejo in s svojim pozitivnim zgledom vplivajo na druge. “Šele dolgotrajna podpora takšnim in sorodnim programom bo tem in novim generacijam dajala upanje, da se bo število zasvojenih zmanjšalo,” je prepričana Čede Ciglarjeva. Delo v dnevnem centru sestavljajo obvezne učne ure, številne kreativne delavnice, družabne igre, pa tudi izleti v bližnjo okolico. “Poskušamo se čim bolj približati potrebam in željam otrok,” pravijo glavni podmorničarji. “Posredno skušamo pri otrocih razvijati občutek povezanosti, samospoštovanja, delovne nava- Prireditve v ŽMC-ju To leto smo se tudi v Žalskem mladinskem centru odločili, da skušamo mladim kar najbolj popestriti praznične prednovoletne dni. Zanje smo pripravili poseben prazničen program prireditev, ki se bodo večji del odvijale v prostorih centra poleg že ustaljenih dejavnosti. Z mladimi smo tako že razmišljah, kam se bodo med prazniki sploh namenih, pa tudi o bolj temni plati praznikov, o depresivnosti, ki se med njimi pogosto pojavlja. Nekateri so se poskusih tudi že v izdelovanju novoletnih čestitk, vendar pa tudi za tiste, ki se prireditev v ŽMC-u še niso udeležili, še ni prepozno. Tako v petek, 21. decembra, ob 17. uri pripravljamo ustvarjalno delavnico “Izdelave okraskov za no- voletno jelko” za vse kreativne mlade, ki želijo drevesce v svojem domu okrasiti po svoje in se pri tem še kaj novega naučiti. Že naslednji dan, to je v soboto, 22. decembra, bomo ob 17. uri Uidi v Žalskem mladinskem centru postavili in okrasih novoletno jelko in na njej si bo mogoče ogledati okraske, ki bodo izdelani na delavnici. Najbolj prazničen bo seveda predbožični dan, ponedeljek, 24. december, ki ga bomo z obdarovanjem ob 17. uri proslavili tudi v našem centru. ŽMC vljudno vabi vse mlade, ki bi radi naš in vaš center v novoletna oblačila oblekli po svoje, da se udeležijo prednovoletne krasitve prostorov Žalskega mladinskega centra, ki bo v soboto, 29. decembra, prav tako ob 17. uri. Dominika Sambolič Društvo staršev o de, vztrajnost, pa tudi tolerantnost in strpnost. Ustvariti želimo možnosti za delo (učenje), pa tudi za razvedrilo in sprostitev, ob katerem bodo občutili zadovoljstvo.” Dnevni center sodeluje tudi s starši, ki prihajajo na CSD, ter razredniki otrok, najpogosteje v času govorilnih ur. Čeprav so v začetku naleteli na nezaupanje učiteljev, staršev in okolja, pa so dokazali, da so njihova prizadevanja usmerjena v koristi otrok in da to zmorejo opraviti zelo kvalitetno. Na začetku delovanja je bila Podmornica slabo opremljena. S pomočjo dobrih ljudi pa počasi dobiva lepšo podobo. Tako jim je zasebni mizar naredil police za knjige, gospa, ki je odšla v dom upokojencev, jim je odstopila nekaj pohištva, posode in jedilnega pribora, dobili so šolsko tablo, s prispevki so kupih štedilnik s pečico, občasno pa dobijo tudi materiale za svoje ustvarjalne delavnice. Podmornica pluje od ponedeljka do četrtka med 11. in 19. uro, ob petkih pa do 17. ure. V času počitnic in prostih dni je odprta od 8. do 15. ure. Njen pristan je v kletnih pro- AKCIJ A - I —M il \ I -s Ä f\.( T ■7irnoiCTiTE Mnun - UGODNOSTI - !■■■ < i X.. IZKORISTITE NOVOLETNE UGODNOSTI NAJUGODNEJŠE TA HIP: ASTRA CLASSIC OPEL CREDIT kredit na položnice SERVIS, KLEPARSTVO-LIČARSTVO, REZERVNI DELI AVTOCENTER CELEIA d.o.o., CELJE, Mariborska 107, Celje, tel.: 03/425 4610; P. E. ROGATEC, Mersijeva 11, tel.: 03/810 71 00; AVTOHIŠA JAKOPEC, VELENJE, Kosovelova 16, Velenje, tel.: 03/897 14 60. www.ac-celeia.si Pooblaščeni zastopnik ŽELIMO VAM PRIJETNE BOZICNO-NOVOLETNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2002! M december2001 Savinjske zgodbe EarrlBt Saviniske doline mf S slovesnosti zlate poroke v Saninovi spominski sobi v Žalcu Tominškovima zdrav je še kar služi V življenju ljudi se zgodi mnogo pomembnih dogodkov in lepih trenutkov. Enega takšnih sta dočakala tudi Alojz in Angela Tominšek iz Migojnic v KS Griže, ki sta praznovala 50-letnico skupnega življenja -zlato poroko. Lojze, kot ga domači kličejo, se je rodil Antonu in Heleni Tominšek 15. maja 1929- leta v Libojah kot peti otrok v družini. Osnovno šolo je obiskoval v Libojah in Petrovčah. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic mesarja, žal pa mu je vojna vihra preprečila, da bi s šolanjem nadaljeval. Komaj 14-letni fantič se je vključil v narodnoosvobodilni boj. Po končani vojni se je odločil za drug poklic. Obiskoval je šolo za poklicne voznike na Ježici pri Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v bolnici Novo Celje. Ker je moral izpolniti tudi svojo dolžnost do domovine, je vojaški rok služil v mornarici v Splitu, kjer mu je poklic voznika prišel še kako prav. Po vrnitvi domov se je zaposlil v rudniku Zabukovica in opravljal delo voznika tovornjaka. Da bi bil njegov zaslužek večji, se je odločil za delovno mesto strojnika v jami Zabukovica. Med tistimi srečnimi rudarji 1954. leta, ki so brez resnih posledic preživeli rudarsko nesrečo v jami Zabukovica, je bil tudi Lojze. Svojo, žal invalidsko upokojitev, ki jo je pripisati posledicam rudarske nesreče, je dočakal kot voznik avtobusa pri Izletniku Celje. Zlata nevesta Angela je bila rojena 25. maja 1930. leta. Mati Frančiška Jurak jo je povila možu Alojzu v Zabukovici. Osnovno šolo je obiskovala v Grižah, nato pa v Žalcu. Tako kot Lojze je bila zaposlena v bolnici v Novem Celju. Srečala sta se in našla toliko skupnih ciljev, da sta se odločila stopiti na skupno življenjsko pot. V zakonu so se jima rodili hčerki Lidija in Alenka ter sin Boris. Kot sta povedala, so bila najtežja leta po osvoboditvi. Lojze je hodil v službo in skrbel za svojo 5-člansko družino, Angela je ostala doma in vzgajala otroke. Bila sta dobra in skrbna starša. Otroke sta učila skromnosti, poštenosti in marljivosti. Danes z zadovoljstvom ugotavljata, da takšni tudi so. Nudila sta jim vse, da so se šolah in pridobili izobrazbo za po- klice, ki jih danes z veseljem opravljajo. Dom, ki sta si ga zgradila v Migojnicah, otroci radi obiščejo s svojimi družinami. Za živ žav poskrbijo vnuki in vnukinje Lidija, Izidor, Klavdija Klementina, Severina, Leon in Katjuša. Vendar to še ni vse. Smeh in veselje v hišo prinašajo tudi pravnukinje Sissi, Tinita, Maksim in Klara - Eva. Obred zlate poroke je v Savinovi spominski sobi opravil podžupan občine Žalec Janko Kos. Njihovi najdražji pa pravijo: “Upamo, da so vama pri premagovanju zdravstvenih težav, ki nikogar ne obidejo, dah veliko moči vajini vnuki in vnukinje ter pravnuki. Dala sta nam priložnost, da smo se lahko danes zbrali in vama še enkrat izkazali svojo hvaležnost za vso ljubezen in dobroto, ki sta nam jo nudila. Težave in probleme, ki spremljajo vsako družino, tudi vaju niso obšle. Vendar vama želimo, da se spominjata samo tistega lepega in dobrega. Predvsem pa pazita na svoje zdravje, da bomo še dolgo skupaj.” T. Tavčar Ansambel Show mix music Jedi za vsako priložnost sekcije Čejanka, je bila z odzivom sokrajanov zadovoljna, zahvalila se je vsem sodelujočim in zaključila z besedami, da hrana - naj bo takšna ah drugačna, tekne najbolj, če jo jemo z ljubljeno osebo. T. Tavčar Člani sekcije Čajanka Društva upokojencev Petrovče se vedno znova domislijo česa izvirnega in koristnega, tako zase kot za vse, ki svojo pozornost namenijo njihovemu delu. Tokrat so v dvorani Gasilskega doma v Drešinji vasi pripravili razstavo jedi za različna opravila. Na njej so članice, ki so vse seveda starejših letnikov, prikazale jedi, kakršne so včasih pripravljah in sicer za nabiralce gob, za žanjice, za ličkanje, za semenji dan, za oktoberfest na domači mizi, za praznik sv. Jurija in knapovsko večerjo. Pri tem so sodelovali tudi njihovi vnuki in pravnuki iz vrtca Petrovče, ki so dedke in babice zasuh s vprašanji kaj je dobro jesti, kohko in kako, ter seveda kaj so kuhah in jedli v njihovih mladih letih. Štefka Pevec, ki je predsednica Del razstave Za vse jubilante na enkrat Na Polzeh imajo že vrsto let lepo leta, letos pa se ga je udeležilo doslej Gedhčka in Pfeifer. Ob tej priložnosti navado, da se zberejo pri sv. maši največ parov, ki so praznovali 5, 10, zakonci obnovijo svojo zaobljubo, ki zakonski pari, ki so v tekočem letu 15, 20 in vse tja do 55. obletnice, so si jo dah ob sklenitvi zakonske praznovali okroglo obletnico svoje katero sta letos v polzelski župniji zveze. zakonske zveze. Srečanje je konec praznovala dva para in sicer zakonca T. Tavčar Ansambel za vsakogar Za ansambel Show mix music, ki ima svoje gnezdo v Žalcu, bi lahko dejali, da ga premalo poznamo, čeprav so na glasbeni sceni že skoraj pet let. Razlog za to je morda v tem, da zelo veliko nastopajo v tujini in drugih krajih Slovenije, saj so profesionalni glasbeniki, ki jim zaradi nenehnih nastopov zmanjkuje časa za snemanje lastnih kaset in zgoščenk. Kljub vsemu pa je na vidiku njihov prvi CD, ki naj bi izšel spomladi, ko bodo obeležili svoj 5-letni jubilej. Ansambel Show mix music sodi med tiste glasbene skupine, ki znajo in zmorejo zadovoljiti prav vsakogar, saj njihov repertuar obsega okrog 400 skladb, v narodno-zabavnem melosu, disco glasbi, rock’n’rollu in južnoameriški glasbi. Poleg tega igrajo svetovne, hrvaške in slovenske evergreene ter glasbene hite, kar znajo še posebno ceniti v tujini. Srce ansambla in človek z največ glasbenimi izkušnjami je Aleksander Cvetko, ki je nekoč igral pri znanih celjskih ansamblih kot sta Nočna izmena in Oliwer Twist. Za njim je tudi 14 let igranja z avstrijskimi in nemškimi ansambli, s katerimi je gostoval skoraj po vsem svetu, od Kanade do Južne Afrike. Po vrnitvi v Slovenijo pred približno petimi leti sta z Borisom Faletičem 8. marca 1997 začela nastopati kot duo. Tüdi Boris ima za sabo bogato glasbeno pot. Prve korake je naredil kot sedemletni fantič, ko so ga starši vključili v glasbeno šolo. Učil se je igranja na blok flauto, nato na klavir, bil pa je tudi bobnar v mladinski pihalni godbi v Žalcu. Nekaj časa je poučeval na glasbeni šoli, igral orgle v cerkvi in se vsesplošno glasbeno udejstvoval. Srečanje s Sašem je bilo prelomno, saj je od takrat dalje poklicni glasbenik. Iz dua je kmalu nastal trio s pevko Nušo in pred dvema letoma, ko se jim je pridružila Mojca Sedminek, še kvartet. Po odhodu Nuše je na njeno mesto stopila Aleksandra Zupan, ki igra akustično kitaro in violino. Mojca igra klaviature in flavto, Aleksander kitaro, Boris pa klaviature in bobne. Vsi štirje tudi pojejo, vendar sta predvsem izpostavljeni vokalistki. Kombinacija dveh moških in dveh žensk jim je dala idejo, da se poskusijo v imitiranju svetovno znane skupine ABBA. Ansambel vehko nastopa v Nemčiji in Švici, vendar bodo v prihodnje v tujini največ tri do štiri mesece na leto, saj žehjo več igrati doma in tako kaj več narediti na slovenski glasbeni sceni. Aranžmaje v tujini imajo do februarja 2003, upajo pa, da jim tudi doma dela ne bo primanjkovalo. Žal pa je pri nas tujec bolj cenjen kot domačin, kar člani te žalske skupine dobro vedo in so tudi zato, da bi bolj osvojili slovensko pubhko, odpovedali daljši angažma v tujini. Pomemben korak v tej smeri bo zagotovo tudi njihov CD, ki bi morda izšel že prej, vendar so zaradi natečajev za pesem Evrovizije, Slovenske popevke in Melodije morja in sonca z njegovo izdajo morah počakati. D. Naraglav ptfprto Savinjske zgodbe december2001 25 Savinjske doline Jp Skromnost plemeniti dar mladosti Valčka Gnus - življenje, povezano s kulturo in kulturnim ustvarjanjem Življenje neustavljivo hiti svojo pot. Kakšna je ta, je največ odvisno od nas samih. Če smo zadovoljni s skromnostjo, potem vsaka najmanjša radost bogati naše življenje in nas osrečuje. Bogastvo ni samo denar, čeprav brez njega tudi ne gre, ampak mnogo več. Bogastvo je, da živimo, če pa ustvarjamo, pomeni, da dvakrat živimo. Pomembno je ljubiti življenje, pomembno je narediti iz življenja lasten roman. Valčka Gnus iz Griž ga nedvomno ima. Njeno življenje je bilo in je eno samo bogastvo, a ne materialnih dobrin, ampak duha in neuničljive volje za ustvarjanje in aktivno delovanje na mnogih področjih, kar jo bogati in osrečuje, ji daje energijo in voljo, da ljubi svoje življenje in se iz njega venomer tudi uči. Valčka Gnus Valerija - Valčka Gnus izžareva toliko življenjske energije kot le malokdo. Kljub temu, da njeno življenje ni bilo posdano z rožicami, je pri 78. letih nenavadno mladostna, energična, obdarjena z bogatim besed- Ljudje se radi srečujemo ob raznih obletnicah in obujamo spomine na preteklost. Tako srečanje se je pred dnevi zgodilo na Polzeli, ko so se srečali nekdanji sošolci in sošolke, ki so leta 1951 končali nižjo gimnazijo na Polzeli. Ker bi se mnogi po 50. letih ne prepoznali več, saj so se razšli na vse konce Slovenije in tudi v nim zakladom in globokimi mislimi. Besede in stavke niza s posebnim občutkom, mehkobo in prepričljivostjo. Je kot knjiga, ki ti razgalja svojo vsebino in te duhovno bogati. Biti v njeni družbi, je lepo, poučno in zanimivo. To dobro vedo vsi, s katerimi je in še sooblikuje kulturni utrip svojega kraja, pa tudi mnogi drugi, ki prihajajo v stik z njo. Sam sem jo imel že nekajkrat priložnost videti pri kulturnem delovanju, kot zborovodkinjo, pri petju z Ubranimi strunami in še kje. Njen igralski talent pa sem spoznal v veseloigri Ivana Mikeka Obiralke so tu. Skozi reko spominov Življenjsko popotovanje Valčke se pričenja v vasi Škamice v župniji Dobje pri Planini. Rodila se je mami Mariji in očetu Francu, ki sta se poročila leta 1912. Vsaki dve leti se je družina povečala za enega otroka. Leta 1921 je razsajala griža, zaradi katere je umrlo veliko ljudi, zlasti otrok. Tudi družini Lipovšek ni prizanesla, kar štirje otroci so umrli zaradi te bolezni. Ostal je le najstarejši sin Franc, ki se mu je leta 1923 pridružila Valčka, za njo pa še en brat in dve sestri. “Otroška leta sem preživljala kot vsi otroci. Ni bilo blagostanja, vodovoda, asfalta, tudi radia nismo poznah. Beh kruh je bil na mizi za božič in vehko noč, saj še črnega ni bilo čez leto dovolj. Naša hiša je bila stara, s slamo pokrita, z dvema velikima sobama, črno kuhinjo in “gankom” spredaj. Ta nam je pogosto služil kot nekakšen oder za otroške pevske zbore. Z bujno domišljijo smo dogajanja na tem ganku še popestrili. Bilo je res lepo. Domačijo je obkrožala majhna kmetija, na kateri je bilo vse delo potrebno opraviti ročno. Koš na Kanado, so si določili kraj snidenja v OŠ Polzela. Po snidenju in prepoznavanju jih je pozdravila ravnateljica mag. Marinka Marovt in jim predstavila sedanjo sodobno devetletko. Srečanje so nadaljevali v gostilni pri Trojčkih in obujali spomine na šolske dni in na minulih 50 let. Spomnili so se celo besed, s katerimi se je od njih pred 50. leti poslovil hrbtu je bil moj zvesti sopotnik. Oče je bil izučen zidar, zlasti mojster za obzidavo vodnjakov in krušnih peči, igral pa je tudi violino in pel. Že kot otroku mi niso bili tuji Straussovi valčki. Tudi mama je imela lep sopran in znala je veliko pesmi. Pri hiši ni manjkalo branja. Prevladovale so Mohorjeve knjige, med njimi Slovenske večernice, v katerih je bilo vehko poučnega branja, predvsem iz kmečkega življenja. Verjetno je tudi to pripomoglo, da sem znala brati že pred vstopom v šolo. Moja starša sta bila čudovita človeka, ki sta nas učila predvsem petja, branja in nam vcepila v kri delovne navade. V takšnem ozračju je potekala moja mladost,” pravi Valčka. Kultura - mozaik življenja V Dobju, kjer je bilo pred vojno zelo razvejano kulturno življenje, je Valčka prepevala v cerkvenem pevskem zboru, ki ga je vodil organist Plestenjak. Ta jih je naučil tudi vehko narodnih in ponarodelih pesmi. Valčka je petje vzela zelo resno in jo tako spremlja že vse življenje. Prav tako se je v tem času že preizkusila kot gledališka igralka z dvema vlogama v igri Razvalina življenja. Delovanje na dramskem področju je tako postala zvezda stalnica, ki je prispevala vehko kamenčkov v • mozaik njenega življenja. “Bila sem stara 18 let, ko je nemški škorenj zakorakal v našo deželo in nas hotel zasužnjiti in izbrisati našo identiteto in kulturo. Štiriletna vojna je pomenila nekakšen kulturni molk, ki pa se je po njej znova vsestransko razplamtel, čeprav je bila domovina izropana in porušena. Znova smo lahko peli v slovenskem jeziku in z vehko domovinsko čustvenostjo premagovali težka leta povojne obnove in takratni ravnatelj, že pokojni Milan Gerželj. Recitiral jim je odlomek iz Župančičeve pesmi Zlata ptica: “Kar želeh, so imeli, pa so šli po svem. Vsak po svoje so živeli na tem božjem svem.” Obljubih so si, da se bodo poslej pogosteje srečevali in ne šele čez 50 let. T. Tavčar pomanjkanja. Leto 1949 je bilo zame prelomnica, ki me je še bolj potegnila v kulturne vode. Ponudila se mi je priložnost, da opravim trimesečni tečaj za knjižničarko. Odšla sem v Ljubljano, kjer so bili na tečaju predstavniki iz vseh takratnih 25 okrajev v Sloveniji. Odprl se mi je popolnoma nov svet, ki mi je dal vpogled na evropsko in svetovno književnost. Ker mi je bilo to področje že od nekdaj všeč, sem predavanja tako rekoč požirala. Po tečaju sem nastopila službo okrajne knjižničarke v Žalcu, s sedežem na okraju odbora Ljudske prosvete Celje okohca, kar pa je trajalo le nekaj let. Zaradi pomanjkanja denarja so bila delovna mesta za likovno, dramsko in športno dejavnost ukinjena. V tem času sem stanovala v Žalcu, vključena pa sem bila v kulturno dejavnost v Žalcu in Grižah. Tajnik ljudske prosvete je bil Ivan Mikek iz Griž, ki me je tudi pritegnil k sodelovanju pri griški Svobodi. V tem obdobju je nastajalo lemo gledališče Limberk, za katerega imata prav gotovo največ zaslug Ivan Mikek in Boris Debič. Th smo predstavljali razna dramska dela domačega društva, kot so Veseh dan, Princeska in pastirček, Rokovnjači, Divji lovec, Na planincah naših, Vaška komedija, Sosedov sin, Glavni dobitek... Pri vseh sem sodelovala, moji soigralci pa so bih Slavko in Drago Pader, Fric Veligošek, Anton Žagar, Romana Piki in igralci, s katerimi še sedaj sodelujem. V prvi vrsti so to Ivan Mikek, Trežika Žuža, Joži Gaberšek, Stane Holobar in. drugi,” pripoveduje s posebnim žarom v očeh. Valčka Gnus se z veseljem spominja tudi glavne vloge v opereti Planinska roža, kjer je zaradi bolezni leta 1951 zamenjala g. Mikelnovo, pa iger Tartuffe, Lažnivec, Utež, Mežnarjeva Lizika in spevoigro Srce in denar, ki so jo na dramskem področju kalile pred prihodom v griško Svobodo. Ob tem ne gre prezreti njenih sedanjih gledaliških vlog v igri Oskubite jastreba in Obiralke so m, ki so jo odigrah že enaindvajsetkrat. Skoraj vzporedno z vključitvijo med griške gledališčnike, se je Valčka vključila tudi v griški ženski pevski zbor, ki je lani praznoval 50-letnico svojega delovanja. Drugo leto bo tudi 20 let, odkar Valčka sodeluje s citrarji, Ubranimi strunami. Sedaj nastopajo kot skupina sedmih članov. V njej so tri generacije in nedavno so v studiu Mira Klinca posneli že drugo kaseto. Ob vsem tem ves čas deluje pri organizaciji RK Griže, z velikim veseljem in zadovoljstvom sodeluje tudi v skupini starejših za samopomoč, ki jo vodi Irena Pražnikar. S svojim bogatim besednim zakladom, petjem, znanjem in izkušnjami je nepogrešljiva v skupinah Lipa, Dobra misel in Spominčice. V njihovem delovanju ima kultura posebno mesto, z njo so srečanja še tohko lepša in prijetnejša. Ko ji je pred leti umrl mož Ivan, je praznino zapolnila prav z aktivnim delom v teh skupinah. Življenje pa ji seveda dopolnjujeta še obe hčerki, Hiacinta in Alenka z družinama. Kot babica se veseli obiskov svojih dveh vnukov Andreja in Tomislava, ki sta sedaj že odrasla Po 50. letih znova skupaj moža in jo bosta morda kmalu razveselila s kakšnim pravnukom ah pravnukinjo. Čas praznikov Z Valčko zasučeva pogovor v decembrski čas, ki ga zaznamujejo Miklavž, Božiček in dedek Mraz. S spominom odjadrava v njeno mladost, ko Miklavž ni nosil smuči, računalnika in drugih bogatih daril. “To so bih časi, ko ni bilo denarja, živeh smo od tega, kar smo pridelali. Prav zato so bila pričakovanja Miklavža še tohko večja. Zvečer nam ni bilo do spanja, saj bi radi videli, kje bo Miklavž prišel v hišo. Pogledovali smo proti dimniku in ključavnici. Pa ga ni in ni bilo. Utrujeni smo zaspali, zjutraj pa so nas običajno čakala jabolka, hruške, ordii, morda tudi kakšna figa. Bih smo srečni, da ni pozabil na nas. In tudi verjeli smo v to. Mama je bila tako iznajdljiva, da nam ni nastavila domačih jabolk, ampak sosedove, saj bi domače prepoznali. To je bilo večinoma tudi vse bogastvo, kljub temu je bilo vehko lepše kot sedaj v tem razkošju, ko nikoh ne veš, ah si priskrbel dovolj bogato darilo. Moram priznati, da to meni ne leži, saj je bilo vse moje življenje povezano s skromnostjo,” še doda Valčka in s spominom odhiti v božični čas. “Včasih je bilo v tem času snega tudi meter in več. Narava je bila snežno bela, kar je dajalo praznikom še lepšo podobo. K polnočnicam smo hodih po trdem zmrznjenem snegu, kar je bilo posebno doživetje. Vrhunec vsega je bila polnočna maša, kjer se je vehko pelo in igralo na orgle. Pot domov je bila razigrana in vesela. Še posebno slovesno je bilo na božični dan, saj je bila miza bolj bogato obložena kot druge dni v lem, ko je še kruha večkrat primanjkovalo. Za sedanje razmere takrat ni bilo nobenega razkošja. Veseh smo bih potice, božičnega kruha in kakšnega koščka mesa več kot običajno. Nekaj posebnega je bilo vzdušje. Biti ob zakurjeni krušni peči skupaj s starši in ostalo družino, peti božične in druge pesmi, je pomenilo izraz družinske tophne in težko opisljive sreče. Takrat smo se počutili vame, resnično ljubljene in neomajno srečne,” pove Valčka in odhiti v sobo po vehk album, kjer so shranjene fotografije iz njene mladosti in delovanja na kulturnem področju. In kaj pravi na današnje praznovanje božiča? “Pred desetletjem je božič postal državni praznik. Znova se daje vehko poudarka temu dnevu, kar je lepo in prav, vendar, če sem iskrena, se vse skupaj pričenja prezgodaj, saj krasimo izložbe, kraje in naše domove že skoraj mesec prej. Ne rečem, da ni lepo, vendar tistega pravega vzdušja ni več. Menim, da predolgo gledamo okrog sebe okrašeno okolico, tako da tisti čar božične noči zvodeni. Prizor iz veseloigre Kmečki turizem skupaj s Fricem Veligovškom in Slavkom Padrom Navzven je morda vse super, vendar je pomembno, kako to čutimo in doživljamo.” Želje in načrti Valčka Gnus je bila in ostaja skromna, kar je vrednota življenja in njene mladosti. “Nismo imeli pohlepa po denarju, ker smo vedeh, da ga ne bo, napuha nismo poznah, saj se nismo imeh s čim hvaliti. Za lenarjenje ni bilo časa. To je le nekaj pozitivnih dejstev, da sem se lažje prebijala skozi življenje, pa čeprav je bilo mnogokrat tudi hudo. Ne nazadnje je za mano tudi 26 let težkega dela v Juteksu, kjer sem leta 1978 dočakala upokojitev.” In kakšne so njene želje in načrti v lem, ki prihaja? “Moja prva želja je zdravje, če tega ni, potem je življenje mnogo težje. Žehm si tudi, da bi bilo več tistega odkritega sodelovanja med ljudmi, prijaznih besed in manj hlastanja za nečem, kar takrat, ko si bolan, izgubi svoj smisel. Sicer pa človeku ne sme manjkati optimizma, vedno mora upati, saj že pregovor pravi, da je upanje pol življenja. Čeprav sem že krepko v letih, mi ne manjka optimizma in tako tudi ne načrtov in idej, ki jih poskušam uresničiti. V vehko veselje mi je, da sem živela in da še živim med ljudmi, ki me imajo radi, tako kot jaz njih. Vsem in vsakomur posebej naj velja moja zahvala. Čas hiti, spomini ostanejo in skupaj z vsemi vami je bilo moje življenje lepše in bogatejše.” Njeno delo ni ostalo neopaženo. O tem pričajo najrazhčnejša priznanja. Med njimi so tudi zlata Gallusova značka, zlata Linhartova značka, zlata plaketa Zveze kulturnih organizacij Žalec, Red dela s srebrnim vencem in druga, ki so zanjo pomenila predvsem obvezo za nadaljnje delo. Kot pravi sama, bo migala in ustvarjalno delovala, dokler je ne bodo zapustile moči. Žehmo ji, da bi bila še dolgo zdrava in ustvarjalna in da bhšč odrskih luči še dolgo ne bo ugasnil. D. Naraglav Valčka (v sredini) na srečanju citraijev v Grižah leta 1989, ko je zapela skupaj z Ubranimi strunami december2001 Naša dediščina Obletnice v letu 2001 Leto 2001 se sicer izteka, ob njegovem koncu pa se spomnimo nekaterih pomembnejših dogodkov iz preteklosti naših krajev, od katerih so minile okrogle obletnice. Leto 1131/39 Jože Curk v delu 0 pražupnijah in pražupnijskih cerkvah na Slovenskem Štajerskem piše: “Župna cerkev v Šempetru pri Savinjskem mostu (1131/39) je bila prvotni sedež pražupnije Saško polje. Na tem področju, ob antični cesti, je bila prvotno misijonska postaja, kasneje pražupnija. Po osvoboditvi izpod poganskih Madžarov so najprej obnovili pražupnije. Med njuni Šempeter v Savinjski dobni, na Saškem polju ab pri Savinjskem mostu.” Leta 1256 stiški cisterijanci prenesejo sedež pražupnije v Žalec. V Šempetru je stalni vikariat, leta 1357 je sožupnija Žalca, leta 1783 pa postane samostojna župnija. Cerkve v pražupnijah so med najstarejšimi: šempetrska pred letom 1080 (cerkvi se še danes vidi, da je v osnovi romanska), žalska pred letom 1220. Leto 1201 4. maja tega leta je bil potres, tako močan, da so se cerkve in zidane hiše podirale. Po ceb Štajerski so se sunki ponavljah, tako da je prebivalstvo zapustilo hiše. Leto 1241 Tega leta je drevje zacvetelo že v marcu, že maja pa so bile zrele češnje. Leto 1241 V tem letu se ime Griže prvič pojavijo v pisnem dokumentu - v pregledu krajev v Štajerski. Prof. Milan Natek v enem izmed svojim del opozarja na Otokarjev urbarij iz obdobja 1265 -1267. Ozemlje Griž in okobce je spadalo pod laškega zemljiškega gospoda. V Zabukovici (griška fara) je bilo takrat 7 kmetij, pa kuhar in rabelj, ki sta bila oproščena pod-ložniških kmetijskih dajatev. Leti 1340 - 1341 Zima je bila zelo huda, potem so prišle še kobibce in povodnji. Leto je bilo nerodovitno. Leto 1341 Tega leta je cesar Ludvik Friderika Žovneškega povzdignil v grofa celjskega. Leto 1391 Turki so prišh v Ljubljano, kjer so svoje čete razdeliti na tri dele. En del je napadel Savinjsko dobno, Žalec in Celje. Žalec so opleniti. Leta 1473 so pleniti v okolici Celja, leta 1479 so razdejali samostan Novi klošter, leta 1493 so rogovilili po Savinjski dolini. Žalec je bil do obdobja turških vpadov sedež krvnega sodnika. Leto 1580 Protestanti kupijo na Frengi v Žalcu zemljišče za cerkev in šolo. Med tistimi, ki so kupiti zemljišče za protestante je bil Jurij Schrottenbach. Leta 1582 Rozina Schrottenbach proda za potrebe protestantov Govče, kjer zgradijo mogočno cerkev, ki jo v pro-tireformacijskem gibanju katoliki podminirajo in zažgejo. Leto 1601 Še tega leta je bil na Ojstriškem protestantski duhovnik Hans Dobranski. Lastnik gradu, Feliks Schrottenbach je podpiral protestantizem. Leto 1611 Dolina je bila “očiščena” protestantizma. Leta 1610 je Feliks Schrattenbach, gospodar Heckenberga in Ojstrice zahteval od tlačanov namesto dnevne vsakdanjo tlako, tudi ob nedeljah. Zaradi tega je vranski vikar pri oblasteh tožil graščaka. 27. avgusta 1611 so deželne oblasti odločile v korist grajskega gospoda. Tega leta je vladar zavrnil pritožbo žovneških podložnikov zoper umrščino, primščino in desetek. Nemiri med tlačani ne usahnejo, leta 1615 se tlačani iz Savinjske doline pridružijo upornim tlačanom iz Slovenskih Konjic. Leto 1631 Tega leta je bilo končano zidanje Ojstriškega gradu. Pritisk na tlačane je bil vse hujši, pritožbe so se vrstile in 26. januarja leta 1631 v Gradcu sklepajo o 17 tlačanskih pritožbah. Med drugim določijo, da morajo tlačani opravljati le takšno nezmerljivo tlako, kot je v navadi v deželi. Pritisk na tlačane pa ni popustil in leta 1635 se začne v Grajski vsi splošni kmečki punt. 1871,1881,1891 Do leta 1871 je imela šola v Taboru le privatni značaj. Leta 1881 je postala šola dvorazredna, jeseni leta 1891 pa je bila odprta šola v Ojstrici za oddaljene otroke. Nato so v Lokah za to šolo zgraditi stavbo za dvorazrednico. Leto 1811 Prebivalci Prebolda zahtevajo osnovno šolo. Zahteva se uresniči leta 1818, ko je bila otvoritev eno-razrednice (šola je bila enorazredni-ca do leta 1871). Leto 1831 Tega leta je bila na relaciji Gradec -Trst dnevna jezdna pošta. Kasneje pošto prevzamejo poštne kočije. Poštni postaji sta biti v Šempetru in na Vranskem. Leto 1856 Mihael Vošnjak predlaga, da se zgradi železniška proga Celje -Dravograd in naprej na Koroško. Preko te proge bi bila povezava s Hrvaško. Predlog ni bil sprejet. Leto 1861 Na območju Galicije je ležišče železove rude. Rudnike so odprti v začetku 19- stoletja. Jakobov rov je bil blizu studenca Bele vode v Povčnikovem gozdu. Večji od njega je bil rudnik, ki ga je ustanovil Bonnaza. Oba sta delovala do leta 1861, ko so rudo izčrpati. Leto 1881 13. februarja tega leta je bil ustanovni občni zbor Gasilskega društva Žalec. Načelnik Hausenbichler je dobil 27 glasov, Josip Širca je bil kot tropni voditelj izvoljen v vodstvo z 21 glasovi. Josip Širca je 18. junija 1888 na vajah pričel uporabljati slovenska povelja. Na ustanovni seji Zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem s sedežm v Žalcu, ki je bil 30. oktobra 1899, je bil za prvega načelnika izvoljen Širca, kateri je dobil nalogo, da sestavi Slovenski vežbenik. Vinko Jug se spominja, kako so v gasilskem muzeju odkrili droben črn zvezek -rokopis vežbenika. Poznana sta že bila natisnjen izvod iz leta 1899 in ponatis iz leta 1908. Leta 1881 je bila tako ustanovljena močna slovenska gasilska organizacija, ki je krepko stala na pozicijah slovenstva, kar je bilo premalo poudarjeno ob letošnjem praznovanju obletnice. Leto 1881 Tega leta je bil rojen zdravnik in organizator gasilstva na Štajerskem pred I. svetovno vojno in prvi pod-starosta Jugoslovanske gasilske zveze po I. svetovni vojni dr. Rihard Bergmann. Član žalskega gasilskega društva je bil od leta 1899-Bil je med funkcionarji Zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem, leta 1912 je postal njen načelnik. Njegov oče Mihael je bil ustanovni član Gasilskega društva Žalec. Okoli leta 1890 V Žalec je prišel Ivan Kač Savinjski. Rojen je bil leta 1853 v Rušah pri Petrovčah, umrl je leta 1904 v Žalcu. Bil je tajnik občin Žalec, Griže in Velika Pirešica. Dosledno je uradoval v slovenskem jeziku. Bil je kmetijski strokovnjak in organizator zadružništva, ustanovitelj Kmetijske zadruge za Spodnjo Štajersko, sodeloval je pri ustanovitvi Zveze slovenskih požarnih bramb. Bil je zelo aktiven tudi na kulturnem področju, kot ljudski pisatelj, organizator druge slovenske čitalnice v Žalcu leta 1901. Poleg Petrička ima največ zaslug pri izgradnji Hausenbichlerjeve planinske koče na Mrzlici. Leto 1891 16. septembra je bil v Latkovi vasi rojen Janko Kač, pisatelj, padar in botanik. V romanu Na novinah opisuje, kako je davni praded Lado “s štirimi večnimi mejami opasal svoji zadrugi posest, ko se je utrujen od dolge poti izza Karpatov in krvavih bojev med njo ustavil sredi doline ob bistri reki Savinje.” Pisatelj trdi, da so biti Ladko in njegovi potomci tako mogočni, da si še gospodarji s svojega varnega gradu niso upati poslati oboroženih hlapcev nad njih. Tudi v novejšem času marsikateri “voditelj” v Preboldu izhaja iz Latkove vasi, npr. Franc Cilenšek, ki je županoval od leta 1918 in med drugim vodil gradnjo šestrazredne šole. Leto 1891 Spomladi tega leta so pričeti graditi železniško progo Celje - Velenje. Odprta je bila 27. decembra istega leta, dan pozneje pa je začel po njej teči javni promet. Leto 1901 Rojen je bil Janko Petriček, kemik, raziskovalec kemičnih lastnosti savinjskega hmelja in strokovni pisatelj. 29- januarja istega leta se je v Petrovčah rodil pesnik France Onič (umrl je 4. aprila 1975). Bil je sin železniškega postajnega načelnika iz Petrovč in Joštove Lenčke (Cesarjeva Lenčka). Je znani poet slovenske socialne poezije. Istega leta je bila v Gotovljah svečana otvoritev enonadstropne šole. K njeni izgradnji so veliko pripomogli krajani sami. Prvi nadučitelj je bil Anton Šumljak, učitelj iz Žalca, ki je umrl leta 1903. Leta 1901 so Petrovče dobile poštni telegraf, poštni urad pa že leta 1892. Leto 1911 Tega leta je umrl dr. Mihael Bergmann, ki se je rodil leta 1850 v Preboldu, kot sin zdravnika. Po končanem študiju se je zaposlil kot zdravnik v Žalcu. Poročil se je s Fani Roblek. Bil je soustanovitelj žalskega gasilskega društva, leta 1894 je prevzel predsedstvo Društva za olepšanje trga Žalec. Leto I9II 8. novembra tega leta je bilo prvo zborovanje družbenikov Elektrarne Žalec. Že leta 1912 je v Žalcu zasvetila prva električna luč iz domače elektrarne. Leta 1919 se je priključila Elektrarni Vrbje in kasneje Elektrarni Zabukovica. Pred H. svetovno vojno je bilo v Spodnji Savinjski dolini kar nekaj elektrarn: Podvrh (1902), Gotovlje (1912), Prebold (1912), Polzela (1917), Zabukovica (1918), Vrbje (1919), Brode (1920), Sp. Roje (1921),... Leto 1921 V Rojah, na Štrucli, so preurediti nekdanjo Žgankovo žago v vaško elektrarno. Obratovala je do pričetka H. svetovne vojne. Elektriko je dajala Spodnjim in Zgornjim Rojam, Šempetru, Dobrteši vasi, Podlogu, Gotovljam in Ložnici. Leto 1921 Tega leta je bilo v Žalcu 15 naročnikov telefona. Poštna postaja v Žalcu je bila ustanovljena leta 1865, leta 1875 je trg dobil prvi telegraf, prvi telefon pa leta 1909-Leto 1921 V Grižah je bilo ustanovljeno delavsko-prosvetno društvo Svoboda. Leto 1941 Ustreljeni so biti prvi talci. 30. julija je okupator na rdečem razglasu zapisal: “da so bile ustreljene osebe, ki so posedovale orožje, municijo in razstrelivo, propagandni material in so s tem kršile uredbo šefa civilne uprave.” Na plakatu preberemo, da je bilo v Dobovi pri Brežicah ustreljenih 9 fantov in eno dekle - Ivanka Uranjek, učiteljica iz Griž. Ujeti so jih v gozdu, kjer so taboriti. Vlado Miklavc iz Mozirja, ki je bil tedaj zaprt v zaporih v Krškem, se spominja mladega dekleta, ki so ga Nemci zaprti v kopalnico, od tam pa odpeljati v smrt. Skupino štejejo za prve ustreljene talce na Slovenskem v lem 1941, čeprav ne gre za talstvo v pravem pomenu besede. 10. avgusta 1941 je bilo v Miklavžu na Dravskem polju ustreljenih 6 talcev, med njimi Alojz Jereb iz Migojnic, ki je pred okupacijo pobegnil pred fašisti s Primorske, in Ivan Plaskan, predvojni revolucionar in prvi ilegalec Savinjske doline. Streljanje se je nadaljevalo. Ustreljen je bil Jože Tovornik, ki je trosil protifašistične letake v Migojnicah, Slavko Šlander, 27. decembra je bila ustreljena skupina sedmih talcev iz Žalca, Leto 1941 Ob prevratu v Beogradu so bile tudi v Savinjski dolini množične demonstracije in zborovanja v podporo novi vladi in boju proti nacizmu. Znana je demonstracija v Žalcu. 27. marca je bilo v prosvetnem domu v Taboru zelo uspelo protinacistično zborovanje, na katerem so člani društva kmečkih fantov in deklet ter Sokoli strnili svoje vrste. Na okoliških vrhovih so zagoreti kresovi. Maja in junija leta 1941 je pri sorodniku Kovaču (Urankarju) na Rezani bival pesnik Karel Destovnik -Kajuh. Partizanstvo: 24. julij - ustanovitev Savinjske čete, ki šteje 21 mož in žena; 25. avgust - napad na Rudnik Zabukovica; 12. september - pri Vranskem Savinjska četa minira električni daljnovod; 13. september - pri Gomilskem Savinjska četa podre telefonski steber; 25. september - prijava, da so partizani v Zaklu odvzeti živino; noč s 4. na 5 oktober - formiran Štajerski bataljon, ki se nato premakne na Čreto; 25. oktober zvečer - bataljon zasede graščino Štravsenek; 26. oktober - bitka na Čreti: Nemci napadejo I. Štajerski bataljon, ki je bil takrat že organiziran kot vojaški bataljon s četami, štabom in štabnim zdravnikom. Bataljon se premakne v Griže, od koder 29- oktobra krene na znani Brežiški pohod, ki naj bi preprečil izselitev Slovencev ob Sotli. F. Ježovnik J10+50 SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO AKCIJA Popust od 110.00 do 250.000 SIT POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. BRANKA IRMAN Savinjska 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 35 11 MARJAN IRMAN Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 2, 3310 Žalec Tel.: 03/713 35 12 PE OPTIKA VELENJE (Zdravstveni dom) Vodnikova 1, 3320 VELENJE, tel.: 03/586 90 27. Želimo mm lep božič in srečno ter uspešno novo leto 2002. 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Srečno in plodno novo leto 2002 $ vsem občanom veterinarji veterinarske & postaje Žalec. Nagradna križanka december2001 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: PETINAJST-LET-TISKARNE-MAJRGINAUJA-DTP-OBLIKOVAI\JE-INTERNET-TISK. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Marija Miklavžič, Tabor 43,Tabor, 2. Srebot Karla, Goriška 1, Celje, 3. Rudi Jazbec, Ločica ob Savinji 15/d, Polzela. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja MARGINALIJA, d. o. o. Drešinja vas 49, Petrovče, v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa je AVTOHIŠA TRATNIK, Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 14. januarja 2002. december2001 ŽIVIMO Z ZEMLJO Posvet Beljakovinska krma in olja s slovenskih njiv v Žalcu Naloge v kmetijstvu, ki nas čakajo v letu 2002 Slovensko agronomsko društvo je 7. decembra organiziralo posvet z naslovom Beljakovinska krma in olja s slovenskih njiv, ki se ga je udeležilo okrog 80 strokovnjakov s področja kmetijstva iz cele Slovenije. Dvorana Gasilskega društva v Žalcu se je v ta namen pokazala kot prav primerna. V Sloveniji je pridelovanje kmetijskih rastlin, namenjenih za olja in domačo beljakovinsko močno krmo, zelo zapostavljeno, vendar smo člani izvršnega odbora društva prepričani, da ima v sedanjih razmerah, ko je mesno-kostna moka za krmljenje prepovedana, genetsko spremenjeno sojo iz uvoza pa zavračamo, priložnost, da se uveljavi. V želji predstaviti domače znanje in izkušnje s tega področja smo povabili k sodelovanju priznane strokovnjake; z uvodnim referatom z naslovom Pomen stročnic in oljnic v globalnem kmetijstvu je nastopil prof. dr. Anton Tajnšek iz Biotehniške fakultete, predavali pa so še prof. dr. Franci Bavec iz Fakultete za kmetijstvo Maribor, dr. Stanko Kapun in Zita Novak Flisar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Zoran Čergan in dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije in viš. pred. dr. Darja Kocjan-Ačko iz Biotehniške fakultete. Predavanjem o soji, oljnih bučah, krmnem grahu, bobu, oljni ogrščici, biodizelskemu gorivu iz oljne ogrščice in alternativnih domačih beljakovinskih krmilih za prežvekovalce, ki so potekala dopoldne, je popoldne sledila okrogla miza, ki jo je vodila dr. Martina Bavec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Cilj posveta je bil med drugim tudi izoblikovati sklepe, ki jih bomo posredovah Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Več o vsebini posveta lahko preberete v zadnji letošnji številki Kmečkega glasa. Barbara Čeh Breznik Ko kmetija potrebuje pomoč Kmetijsko-gozdarski zavod Celje - izpostava Žalec bo v letu 2002 v okviru Strojnih krožkov v Savinjski regiji pričel z izvajanjem sosedske socialne delovne pomoči na kmetijah. V to pomoč sodijo samo nujna in neodložljiva dela na kmetiji, kjer pride do nenadne poškodbe oziroma nezgode, pa v družini ni nikogar, ki bi lahko v trenutku nadomestil izpad delovne sile. Za socialno delovno pomoč mora obstajati vzrok - poškodba, napotnica za zdravljenje v bolnišnici, rehabilitacija in podobno. Upravičenec do pomoči oziroma kdo drug v njegovem imenu pokliče vodjo strojnega krožka (SK), ki poskrbi za izvedbo potrebne pomoči tako, da na kmetijo napoti primernega izvajalca. Po telefonskem klicu prosilec vodji SK odda še pisno prijavo oziroma prošnjo na posebnem obrazcu za socialno delovno pomoč. Obrazec vsebuje podatke o upravičencu, kmetiji in družinskih članih, ki prebivajo doma. Na obrazec se vpiše tudi oblika pomoči: socialna, ponovna socialna (če zdravljenje ni bilo zaključeno v predvidenem času), rehabilitacijska (če je pomoč daljša od 9 mesecev). Za uveljavitev pomoči je potrebno mnenje zdravnika - bolniški list, na katerem mora biti datum začetka bolniške in predvideni datum ozdravitve upravičenca. Če poteka zdravljenje v bolnišnici, velja za čas, ko je prosilec upravičen do moči, če 14 dni po odpustu iz bolnišnice. Bolniško potrdilo se zahteva ob predložitvi obračuna ur. Porodnice lahko uveljavljajo delovno pomoč 28 dni pred in 28 dni po porodu. Vodja strojnega krožka v nekaj dneh obišče kmetijo in preveri, če je vloga v skladu z dejanskim stanjem in kako poteka delo izvajalca. Na vlogi za pomoč mora prosilec predložiti tudi izjavo lokalne skupnosti (navedba lokalne skupnosti, imena in priimka, žig in podpis), da je pomoč upravičena oziroma da ostali družinski člani ne morejo nadomestiti obolelega. V primeru ostarelih ljudi na kmetiji, ki niso več sposobni sami opravljati dela, želijo pa ohraniti kmetijo, izjavo poda socialna služba. Izvajalec socialne delovne pomoči ves čas vodi dnevnik opravljenih del po urah. Obračun ur je podlaga za izplačilo, podpišeta pa ga prosilec in izvajalec. Izvajalec nato izda naročniku račun Strojnega krožka. Vodja SK prejme en izvod računa in dnevnik s prilogami najkasneje 30 dni po opravljenem delu. Zatem vodja SK napiše predlog za povračilo stroškov opravljenega dela upravičencu, ki ga potrdi nadzorni odbor. Vodja nadzorni odbor o primeru obvesti takoj, ko dobi prošnjo za pomoč, tako da lahko člani odbora preverijo njeno upravičenost. Sledi zahtevek za povračilo upravičenega zneska, ki ga vodja strojnega krožka posreduje na občino, kasneje na Zavod za zdravstveno zavarovanje ali zavarovalnico. Enotna cena delovne ure izvajalca pomoči je 700 SIT, pri čemer zaenkrat predvidevajo sofinanciranje 40 do 50 odstotkov urne postavke s strani občin, 100 SIT sofinancira strojni krožek, razliko pa krije prosilec. Člani strojnega krožka, ki menijo, da bodo potrebovali pomoč, vplačajo poleg članarine še 2.000 SIT mesečno. Iz tega zneska se ustvari fond za izplačilo 100 SIT na uro pomoči. Za nečlane oziroma tiste, ki tega dodatka ne bodo plačah, bo cena za posredovanje 4.000 SIT. Kdor ne plača dodatka, ne dobi povrnjene ure s strani strojnega krožka, deležen pa je sofinanciranja s strani občine. Dogovorjen začetni obseg vzrokov za socialno delovno pomoč je zaenkrat naslednji: poškodba, bolezen (dokazilo je bolniški hst), bolnišnično zdravljenje (dokazilo sta napotnica ah bolniški hst), rehabilitacija (napotnica in bolniški hst), porodniška (28 dni pred in po porodu) ter smrt. Če bo v teh primerih socialno delovna pomoč zaživela, jo bodo razširili na čas služenja vojaškega roka, dopust in izobraževanje. Poskusno bodo projekt uvajali predvidoma eno leto, da pridobijo podatke o upravičenosti izvajanja in sofinanciranja s strani zdravstvenega zavarovanja. Sicer pa vse informacije posredujeta Izpostava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje v Žalcu (710 17 80) in vodja Strojnega krožka Savinjska dohna, Simon Gajšek (700 19 30). K.R. O varstvu pri delu na kmetijah Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje - izpostava Žalec, ta petek (21. decembra) pripravlja predavanje o varstvu pri delu na kmetijah. Zaradi aktualnosti teme priporočajo vsem, ki so pokoj-ninsko-invahdsko zavarovani kot kmetje, da se predavanja udeležijo. Predavanje bo ob 10. uri v balkonski sobi Hmeljarskega doma v Žalcu. K. r. AMR d. o. o. ŽALEC ZELIŠČNA LEKARNA PVR Žalec, Mestni trg 4 Cenjene kupce in poslovne partnerje obveščamo, da smo denar namenjen za novoletne voščilnice in poslovna darila podarili Centru za socialno delo v Žalcu, in tako skupaj z vami pomagali otrokom in mladoletnikom. Denar je namenjen za ustvarjalne delavnice “Podmornice” v Žalcu. Zahvaljujemo se Vam za razumevanje, v novem letu pa Vam želimo zdravja in sreče. Kolektiv Zeliščne lekarne PUR Žalec V letošnjem letu se je formirala Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije. Kmetijsko svetovalna služba je postala strokovna služba zbornice in se je zato preimenovala. Enota za kmetijsko svetovanje Žalec se po novem imenuje Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec. Z vstopom Slovenije v EU prihaja v kmetijstvu do določenih sprememb. Veliko novosti je bilo že pri samem pridobivanju subvencij in izpolnjevanju obrazcev. V tem prispevku vas žehmo opozoriti še na nekatere novosti. Kot ste že opažih, smo v novembru pripravili razna izobraževanja, ki so potrebna za pridobivanje sredstev iz programa SKOP (travniški nasadi, integrirana pridelava vrtnin, ekološko kmetovanje, kolobar, ipd). Ta izobraževanja se bodo nadaljevala tudi v letu, ki prihaja. Med letom smo vas obveščali o tečaju iz varstva rastlin. Tečaj je obvezen za vse, ki uporabljate fitofarmacevtska sredstva za varstvo rastlin, zato vam svetujemo, da se udeležite tečaja s preizkusom znanja v prihodnjem lem, v kohkor tega niste štorih že letos. Pripravlja se tudi nov razpis SAPARD, ki bo namenjen razvoju živinoreje v naslednjih letih. Pogoji za pridobitev sredstev iz tega naslova bodo zelo zahtevni. Za večjo varnost pri delu na kmetiji bodo potekala izobraževanja iz varstva pri delu. Vsaka kmetija mora imeti do konca leta 2002 izdelano izjavo o varnosti. Nekateri kmetje ste se o tem že podrobno seznaniti ob inšpekcijskem pregledu vaše kmetije. Kot vemo, smo imeh v preteklih dveh letih sušna obdobja oz. nepravilno razporejene padavine tekom leta, kar je imelo za posledico znatno zmanjšane pridelke. Predvsem se je to pokazalo v hmeljiščih in tudi na ostalih poljščinah. Kmetijska svetovalna služba je v tem lem skupaj s kmetijskimi zadrugami zbirala podatke o obstoječih namakalnih sistemih in o možnostih maksimalnega izkoristka obstoječih sistemov. V letu 2002 bomo v tej smeri pomagati pri svetovanju in pridobivanju sredstev za delovanje namakalnih skupnosti in za zagon vseh namakalnih sistemov. V letu 2002 pričakujemo tudi razpis Sklada za regionalni razvoj Ribnica, zato predlagamo vsem, ki žehjo pridobiti sredstva iz tega sklada, da se pravočasno posvetujejo na sedežu Kmetijske svetovalne službe. V lem 2001 so biti sprejeti uredba in pripadajoči pravilniki, ki so dopolnilne dejavnosti na kmetijah tudi zakonsko opredeliti. Ti predpisi dajejo možnost že obstoječim kmetijam, ki so se že sedaj ukvarjale z dopolnilno dejavnostjo, le to registrirati z določenimi olajšavami. Za še večji razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa svetovalke v lem 2002 pripravljamo razna predavanja, predstavitve, krožke po določenih interesnih skupinah in pisni material (zloženke). Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete vsak delovni dan na telefon 710 17 80. Pred nami je vehko nalog, zato vsem uporabnikom storitev Kmetijske svetovalne službe in njihovim družinam v lem 2002 žehmo vehko sreče, zdravja in poslovnih uspehov. Vaši kmetijski svetovalci KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - Izpostava ŽALEC Žalskega tabora 1, 3310 Žalec tel.: 03/710 17 80, faks: 03/710 17 81 Opozorilo vsem rejcem goveda Minilo je skoraj leto dni, odkar je v veljavi Odredba o označevanju in registraciji govedi. S tem se izteka prehodno obdobje, v katerem so bili rejci dolžni vse živali oštevilčiti in zanje pridobiti POTNI LIST. Ponovno vas opozarjamo na osnovna pravila, ki jih predpisuje odredba. • Vsi rejci ste dolžni voditi REGISTER GOVEDI NA GOSPODARSTVU. Vanj vpišete vse Živah v hlevu in beležite vse spremembe. Ko žival prodate iz hleva, morate vpisati odhod, ko pride v hlev nova žival, jo vanj vpišete. • Vsako tele mora biti oštevilčeno v hlevu, kjer je rojeno, saj mora biti na potrdilu o številčenju napisana številka njegove matere. • Pred prodajo ati premikom Živah morate obvezno obvestiti pristojno veterinarsko postajo, da vam veterinar izda zdravstveno spričevalo. Ob tem mu oddate kuponček ODHOD, na podlagi katerega se žival na vaši kmetiji razknjiži. Pri nakupu Živah oddate veterinarju kuponček PRIHOD, s katerim se žival registrira na vašem gospodarstvu. Brez zdravstvenega spričevala ne morete registrirati Živah na drugem gospodarstvu. • Začasni potni hst se lahko izda samo za teleta, ki niso starejša od štirih tednov. • Ušesne znamke, ki so napisane na roko (nadomeščene izgubljene znamke) lahko imajo Živah še do konca leta 2002, vendar pa žival s tako znamko ne more v prodajo ah v zakol. • O izgubi ušesne znamke ah potnega hsta ste dolžni v sedmih dneh obvestiti tistega, ki vam je žival označil ah popisal, da vam bo preskrbel dvojnik. • Po prejemu potnih listov skrbno preverite vse podatke in o morebitnih napakah obvestite tistega, ki vam je Živah označil. • Preverite vse potne tiste, ki ste jih prejeti v letošnjem letu. Če imate med njimi tudi tiste, katerih Živah ni več v vašem hlevu, jih čimprej vrnite, da se te Živah razknižijo. Če za katero od Živah še niste prejeti potnega hsta, nas o tem obvestite, da bomo ugotoviti, kje je prišlo do napake. • Za vse nasvete in pomoč pri ureditvi dokumentacije se lahko obrnete na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje na telefon 425 40 50. Ker je minister za kmetijstvo že večkrat javno opozoril vse rejce, da se čas za ureditev dokumentacije izteka in da bodo v prihodnjem letu vse Živah, ki ne bodo oštevilčene in so brez ustrezne dokumentacije, na varen način odstranjene, vam svetujemo, da si uredite ustrezne dokumente še v tem mesecu. Marjeta Ženko, univ. dipl. kmet. ing. ...... ............................ HMELJARSKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE - GIZ TER INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Žalskega tabora 1-2, 3310 Žalec želita vsem slovenskim hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom in njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča, v prihajajočem letu 2002 pa veliko sreče in uspeha pri delu! Informacije december2001 TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ GORENJE 941 WT 76.900,00 SIT HLADILNIK 50 cm 85 ,— 29.900 SIT H ZAMRZOVALNA SKRINJA 325 I FH 33 E 62.900,00 SIT AKUSTIKA VIDEOREKORDER DAEWO (dve glavi) 25.900,00 SIT BARVNI TELEVIZOR EVELUX, 63 cm, TTX 68.500,00 SIT Vse slike so simbolične! (/sm sù°anù/n in pos/o^nitn partnerjem ženitno aesc/e /ožicno-noi/o/&tn& praznih zdmfOj sreče ter uspeJur v* /eta 2002/ CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG _ ■ REZERVNI DELI ZA ŠE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKIH GOSPODINJSKE APARATE BREZPLAČNA DOSTAVA POSEDLA s.p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 000, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mail: mafjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 ‘Vanstry ut owptfo, ten tefre i*t pUjettte dofi&te t*t uwoietae flfuz$«u6e! Srecttn 2002 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV 's.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468 PREŽIVITE PRIJETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2002 PA OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne ter srečne božično-novoletne praznike. Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Vesele božične in novoletne praznike ter varno in srečno vožnjo v letu 2002 vam želi kolektiv podjetja SKIRO! GARANT d.d. POLZELA G4RriNr Industrijska prodajalna POLZELA POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 °*%V0ZAV^0 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA DO 26. JANUARJA 2002 SPALNICA SABINA, v treh barvah (oreh, češnja, bukev) IZJEMNO UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: SPALNICA KLAVDIJA v barvi oreh in čeki, krediti, češnja - nudimo 15 % gotovinski popust Za kupce v času akcije bomo izžrebali 50 bogatih nagrad! Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/70 37 130,03/70 37 131 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si Prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo feto. S POHIŠTVOM GARANT - TUDI V LETO 2002! NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! VSEM NAŠIM KUPCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002. Hvala za zaupanje SALON KERAMIKE Laikova vas keramične ploščice objektna keramika sanitarna keramika svetovanje pri nakupu . kopalniška oprema inženiring AKCIJSKE CENE V DECEMBRU VSE ZA OBNOVO IN GRADNJO Trgovine z gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53, faks: 570 22 51 december2001 Khonika Matični podatki V prihodnjem letu bomo v Utripu Savinjske doline objavljali tudi poročila o tako imenovanih matičnih dejstvih, ki jih pripravlja Upravna enota Žalec. Tokratni podatki veljajo za obdobje od 26. novembra do 17. decembra letos. UMRLI: Zvonimir Privšek (70 let) iz Šempetra, Ivan Rojnik (83 let) iz Spodnjih Gore, Janez Stakne (55 let) iz Zgornjih Gorč, Stanislav Rudolf (79 let) iz Migojnic, Stanislav Derča (78 let) iz Žalca, Jakob Semprimožnik (67 let) iz Prekope, Matilda Rezar (67 let) iz Prebolda, Jožefina Čokan (87 let) iz Lok, Mozirje, Emil Kravos (72 let) iz Gotovelj, Franc Reberšek (59 let) iz Tabora. POROKE Poročil se je en par. (Podatkov ni želel objaviti.) ROJSTVA Podatke oz. število rojstev bomo začeb objavljati prihodnje leto. Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica VINKA HERMANA ZAHVALA iz Sešč pri Preboldu (1947 - 2001) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena sožalja, za vse tople misli in lepe besede. Posebno se zahvaljujemo lovskemu društvu Griže za spremstvo do zadnjega doma. Hvala tudi PGD Sešče, rogistom, godbi na pihala Prebold, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste izrazili spoštovanje do njega in ga pospremili na njegov prerani grob, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Tiho, kakor je živel, je od nas odšel KARL KUNSTEK iz Ločice ob Savinji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Žalujoči vsi njegovi Ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, dedija, brata in strica LOVROTA PEPELA, st. iz Ojstriške vasi 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za številna ustna in pisna sožalja, darovane sveče, svete maše in druga namenska sredstva. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej hvala diakanu g. Jeseniku in dekanu g. Selčanu za opravljen cerkveni obred, trobentaču za odigrano Tišino in zastavonošem. Iskrena hvala dr. Strouhalu ter zdravnikom in osebju Bolnice Celje za nego in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in ga. Ropotaijevi za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi Iz policijske beležnice Podrl otroka in odpeljal V ponedeljek, 10. decembra se je ob 6.50 uri na ulici Heroja Staneta v Žalcu zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila udeležena peška - otrok lahko telesno poškodovana, medtem ko je voznik osebnega avtomobila s kraja nesreče odpeljal. 8- letna S. B., doma iz Žalca, je na prehodu za pešce prečkala vozišče iz smeri Bevkove ubce proti OŠ Žalec. V tem trenutku je iz smeri Savinjske ceste pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, svetlo zelene kovinske barve, ki jo je s prednjim desnim delom vozila zbil po cestišču ter nadaljeval vožnjo. DekHci je na kraju nudil pomoč neznani moški, naknadno pa je iskala zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpela lahko telesno poškodbo. Pobcisti vse očividce prosijo za informacije na tel. št.: 113- ZAHVALA V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, tast in stari oče PETER SELCAN Iz Liboj. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, hvala trobentaču za odigrano Tišino, g. Mlinariču za govor, godbi na pihala Liboje in pogrebni službi Ropotar. Za vso nego in skrb se zahvaljujemo tudi Domu upokojencev Senek s Polzele. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sinova Branko in Oskar z Ivanko, vnuki in pravnuki Ljubil si svoj dom, jÉÈÈjjgjLt a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. I2B Ni več tvojega smehljaja, t ' & trud in delo tvojih * 1ÈW pridnih rok ostaja. ZAHVALA H Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, tasta, svaka, starega ata in strica MARJANA NOVAKA iz Orove vasi (1938 - 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Kovačecu za opravljen obred. Prav tako se zahvaljujemo kolektivom Polzela Tovarna nogavic in Pl Garant Polzela, ZD Velenje, GD Polzela, govornikoma gospodu Pungartniku in gospodu Kotniku ter moškemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Hvala dr. Jernejšku za takojšnjo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo bratoma Stanku in Jožetu Novaku z družinama, ki sta nam stala ob strani in pomagala v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi pjegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, omice, sestre in tete ANGELE COKAN, roj. Mešič, iz Vrbja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za izrečena pisna in ustna sožalja. Vsem, ki ste izrazili spoštovanje do nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni MALI OGLASI UGODNO PRODAM 60 AROV KMETIJSKEGA ZEMIJIŠČA V OKOLICI ŽALCA (lepa lega). Tel.: 031 420 169 (popoldne). KUPLIjfEMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, bivalne vikende, poslovne objekte in prostore za stavbna zemljišča za znane kupce; Hql, d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/II, Žalec, tel.: 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9-30). Zahvala za pomoč Lani sem v prometni nesreči ostal invalid in ker šele v nesreči spoznaš prijatelja, bi se posebej rad zahvalil Občini Žalec in Krajevni skupnosti Petrovče za ureditev bi asfaltiranje dovozne ceste do hiše. Zahvaljujem se tudi Župnišču Petrovče ter vsem, ki so mi finančno pomagah pri nakupu električnega vozička in tehničnih pripomočkov. Iskrena hvala! Peter Planinšek V SPOMIN JELKI JAZBEC Razkošna in bogata je bila letošnja jesen. Pri nas v Porencah se je še posebej odela v pisano mavrico barv, kot bi slutila, da sta to zadnji september in zadnji oktober v življenju Jazbečeve Jelke. Da so bili dnevi, ko je še zmogla postati na balkonu svoje hiše in s pogledom objeti krošnje bližnjih dreves, širjavo svoje Savinjske doline in obronke gora na oni strani, poslednji v njenem popotovanju skozi dneve, ki jih je namenila usoda. In čeprav smo vsi slutili, da se ji življenje izteka, da se je njena duša izpela v trpljenju in da se je dokončno vdala v usodo, nas je sobotno sporočilo po telefonu pretreslo. Kaj je tisto v človekovi usodi, da mu sreča in zdravje obrneta hrbet, da se vanj naseli nekaj temnega in tujega, kar ga potem razjeda in mu jemlje moč ter življenjski žari Je to morda usoda, je to volja nečesa nam nedoumljivega, je to slučaji Večna, a nikdar odgovorjena vprašanja ostajajo v nas. Malo je ljudi s toliko življenjskega optimizma in nasmejanega srca, kot je bila to Jelkica; tako smo jo klicali mi, ki smo bili njeni sopotniki na življenjskih poteh vse od ranega otroštva naprej. Rodila se je 4. maja 1953. leta in že v zgodnji mladosti vzljubila naravo, rože in toplino prijazne besede za sočloveka. Rada je imela ljudi okrog sebe, jim zaupala in se zanje vedno znova razdajala. Mi vsi, ki smo Jelko srečevali, bili njeni sosedje, sodelavci, prijatelji, nosimo v sebi spomin na prešernost njenega nasmeha in neposrednost njenega pogovora. Če je le mogla, je sočloveku ustregla. To jo je osrečevalo: razdajati se za ljudi in to za vse, ki so ji prekrižali pot. Potem pa je prišla tista usodna jesen 1999. leta ter prva operacija. Kar onemogli smo in zdelo se nam je, da to ne more biti nič resnega, da bo Jelka to zmogla. In res je ves čas svoje zahrbtne bolezni nosila bolečino strahu pokončno. Z njo ni nikogar obremenjevala, niti svojih domačih ne. Zdelo se je, da bo kos temu tujemu in grozečemu, kar se je skrivalo nekje v njenem telesu. Ko je odhajala na svoje dolge sprehode po našem hribu, najpogosteje sama, včasih z Marijo in Meto, drugič spet z Matejo in Matjažem, se je zdelo, da išče moč in energijo za vse svoje bitke v stiku z naravo in z mirom tam pri Poranškovi kapeli. Pa je pričel žar v njenih iskrivih očeh ugašati in njen nasmeh je bil vse bolj grenak. Zdaj je vse za njo. Dosanjala je svoje sanje, dotrpela svoje bolečine, izmolila zadnji očenaš. Pravijo, da nosimo ljudje lepoto svoje duše vsak v svojem srcu. Tako bomo v koščku svojih src poslej nosili spomin nate. Radi bi ti rekli hvala, ker smo dneve svojih življenj delili s tabo in se s tabo radostili ter žalostili, kakor pač je nanesla usoda. Ko smo oni večer sedeli v Jelkini kuhinji in besedovali o njej, je Mateja rekla: “Kako bom živela brez nje? Veliko sva se pogovarjali. Ne vem, s kom bom sedaj delila svoje besede, svoje misli in svoje skrbi.” In Matjaž jo je dopolnil: ‘Veliko nama je dala. To naju zavezuje in nama daje moč za najin jutrišnji dan.” Zdaj bomo hodili na tvoj zadnji dom prižigat svečko in ti povedat, da naši dnevi živijo tudi v spomin nate, na tvoj srčni nasmeh in tvoje veliko srce. Ivan Janez Domitrovič Kronika december2001 Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 24. januarja 2002. Uredništvo je Žalcu, ulica Heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90 ' ' i Živel si hitro, me z rojstvom osrečil, z dejanji vedno znova navdušil. V tvoji bližini je bilo vsakomur lepo. tvoj smeh, tvoje šale, tvoja vedrina, vse to me je vedno znova razveseljevalo. Kar sem najbolj ljubil, sem mnogo prezgodaj za vedno izgubil. V SPOMIN 26. decembra bo minilo štiri mesece žalosti in bolečine, odkar tebe, ljubi Tilen, več med nami ni. TILEN KLOKOČOVNIK (16. 5. 1994 - 26. 8. 2001). Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov mnogo prezgodnji grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, prisrčna hvala. Tvoj ati Mihael Od hude bolezni izmučeno telo je klonilo kot list v jeseni. Še bodo jeseni - toda tebe, draga mama, nikoli več ne bo med nami! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ELIZABETE JORDAN roj. Babič iz Gotovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pevcem, govorniku, pogrebni službi Ropotar in g. dekanu za opravljen obred. Posebna hvala družini Puntar in patronažni službi ZD Žalec, posebej sestri Idi. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Že deseto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj prerani zadnji dom le rože zdaj krasijo in svečke ljubezni Ti vedno v spomin gorijo. V SPOMIN 20. decembra 2001 mineva deset let žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama MAJDA CINKOTSKI, roj. Terglav, iz Šempetra v Savinjski dolini. Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu z lepo mislijo. Z ljubeznijo in bolečino v srcih in lepimi spomini nate. Tvoji žalujoči: mož Jan in hčerka Karmen z družino ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage hčerke, žene in mamice MARIJE PAVLIČ iz Podvina pri Žalcu (8. 9. 1958 - 19. 11. 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter sodelavcem Prometne policije Žalec in 3 DVA, g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku in za odigrano poslednjo melodijo. Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino in nam kakor koli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrazili sožalja in jo pospremili do njenega zadnjega počitka. Žalujoči: mama, mož Jože, sin Rok, hči Natja ter ostalo sorodstvo Leto dni na tvojem grobu sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. Bolečina v prsih je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 12. december, odkar si odšel od nas ljubi sin DAVOR - MARTIN CVIKL iz Žalca. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Žalujoči: ata, mama in sestra Nevenka s sinom Rokom Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, ker sedaj za vedno spiš. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ate LEOPOLD ŠTEFANČIČ iz Kasaz. K zadnjemu počitku smo ga položili v sredo, 21. novembra 2001, na pokopališču v Grižah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala g. Mlinariču za izrečene poslovilne besede, godbi na pihala iz Liboj, pevskemu zboru Lastovka s Polzele, župniku Jožetu Planincu, pogrebni službi Strahovnik ter vsem tistim, ki ste nam v času njegove bolezni nudili svojo pomoč. Hkrati hvala za vso darovano cvetje, sveče, mašo ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Žalujoči: žena Olga, hči Sonja in Karli z družinama ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 7000 640 ZAHVALA V 83. letu starosti je tiho zaspala naša ljuha mama, babica in prababica STANISLAVA ZREBEL iz Zgornjih Roj 19. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče, svete maše, pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar, Tovarni Juteks Žalec, Blagovnici Savinjka in Blagovnici Šempeter ter gostišču Rimljan. Hvala družini Štok za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: Nada z družino V SPOMIN 30. decembra 2001 bo minilo tri leta, odkar sem za vedno izgubil drago ženo ANICO OREŠNIK s Polzele. Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Mož Milan Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih že živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcih z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN MIHAELU ROBERJU iz Kasaz 20. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi. Tvoji najdražji: žena Anica, hčeri Martina in Suzana ter vnuki Žiga, Katja in Aleks ZAHVALA V 95. starosti je tiho zaspala naša teta in botra LUCIJA VOH iz Šempetra. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za cvetje, sveče, svete maše in ustno izražena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni december2001 Zanimivosti V Savinjski dolini imamo tri smučišča. O tem, kako so pripravljena na letošnjo sezono, smo pri odgovornih dobili naslednje podatke. Smučišče v Preboldu upravlja Smučarski klub Prebold. Vlečnica že čaka sneg in prve smučarje. Deset voženj bo stalo 500 tolarjev (do 15. leta starosti) in 600 tolarjev za smučarje, stare nad 15 let. Za nočno smuko bosta veljali dve točki (vsaka vozovnica vključuje 10 točk). Preboldska vlečnica je dolga 300 metrov in jo radi uporabljajo Preboldčani in tudi drugi Savinjčani. Smučišče je znano po tem, da se na njem med počitnicami zvrsti več začetnih in nadaljevalnih tečajev. Obstaja možnost nočne smuke. Če bo dosti snega, bo pod vznožjem smučišča urejena še tekaška smučarska proga. Ob sobotah in nedeljah bo možna smuka od 9- do 12. ure ter od 13. do 17. ure, med tednom od 15. ure naprej, nočna smuka pa od 17. do 19- ure. Za libojsko smučišče skrbi TVD partizan Liboje in je prav tako pripravljeno na sneženje. Upravni odbor društva je potrdil predlagam cenik. Cena dnevne karte bo 1.200 tolarjev, za otroke do 15. leta pa 800 tolarjev. Smučišče ima dve vlečnici, dolgi 300 metrov. Ob delavnikih bo odprto po 15. uri, ob vikendih paves dan. Možna bo tudi nočna smuka, in sicer od 17. do 20. ure. Teniško igrišče pa so zaleđenih in je primerno za drsanje. Smučišče Gozdnik nad Grižami zaradi različnih težav tudi letos ne bo odprto. Vlečnica je v lasti Občine Žalec, lastnika zemljišča pa nista pripravljena podpisati pogodbe za daljši čas. Tako bo Savinjčanom, če bo sneg, na voljo v dolini smučanje v Preboldu in Libojah. Podatke zbral T. T. Miklavž že odšel Kdo ve, zakaj vsi dobri možje prihajajo med nas prav konec leta, vsi v istem mesecu. Otrokom je sicer tako čisto prav, odrasli pa najbrž ne bi imeli nič proti, če bi si možje razdelili leto. Kaj o tem misli Miklavž, ga tokrat nismo vprašali, v Žalcu je imel dovolj dela z odgovarjanjem na vprašanja otrok. Ko je obiskal novinarje na sprejemu pri žalskem županu, je sicer vsakemu namenil nekaj besed, nobenemu pa ni hotel zaupati, kaj bo prineslo prihodnje leto. Še županu ni povedal, kako se bodo zanj iztekle lokalne volitve. Leto 2002 bo namreč volilno leto. Najprej za meščanke in meščane Žalec, ob koncu leta pa bomo volih župane, občinske svetnike in celo predsednika države. Pomembno leto, čeprav tudi sedanje ni od muh. Če se spominjate, smo se poleti na referendumu izrekah o noveli Božična skrivnost v jami Pekel Že čutimo vznemirjenje ob prihajajočih praznikih. Da bi bili tudi letošnji prazniki nekaj posebnega, pripravlja Turistično društvo Šempeter v sodelovanju z Župnijskim uradom Šempeter nepozaben božič v jami Pekel. K sodelovanju so povabili MoPZ Zvon Šempeter, mladince župnije Šempeter in Savinjski trobilni kvintet. S pripovedjo, pesmijo in glasbo bodo pričarali pravo božično vzdušje. Da bi v predstavi kar najbolj uživah, so omejih število obiskovalcev na posamezni predstavi, zato vas prosijo, da si čimprej zagotovite vstopnico in termin predstave. Predstave bodo: v torek, 25. decembra, in sredo, 26. decembra, ob 16. in 17. uri; v četrtek, 27. decembra, petek, 28. decembra, soboto, 29. decembra, in nedeljo, 30. decembra, ob 16. uri. Predstave bodo ob vsakem vremenu. Vstopnice po 700,00 SIT lahko kupite v predprodaji vsak delovni dan od 10. do 24. decembra med 16. in 18. uro, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v turistični pisarni (za predšolsko in osnovnošolsko mladino je vstop prost). Za zamudnike bo prodaja vstopnic pri jami Pekel, eno uro pred predstavo! V turističnem društvu Šempeter bodo veseh tudi vseh vaših predlogov, vprašanj, pohval in graj, ki jih lahko pošljete na E-mail: info@td-sempeter.si Vstopnica za BOŽIČNO SKRIVNOST je lahko lepo darilo. Podarite svojim bhžnjim nekaj drugačnega -podarite jim vstopnico. V domu pred jamo Pekel se boste pogreh s toplimi napitki, otroke pa bo pred vhodom razveseljeval Božiček. Ledena Savinja Je že res, da nam vremenoslovci Hidrometeorološkega zavoda RS ne sporočajo, kakšne so temperature, ker v Spodnji Savinjski dolini kot kaže nimajo vremenske postaje. In je res, da so bojda samo njihove meritve povsem zanesljive. A po domačih termometrih sodeč, se je v zadnjih dneh temperatura v dohni spustila krepko pod ničlo, skoraj do minus 20. Sicer pa, kaj bi se prerekali o stopinjah, Savinja ne laže. In Savinja je bila v nedeljo pri Šeškem mostu na površini skoraj povsem zaledenela. Pogled, ki v zadnjih letih tudi v zimskem času ni pogost. K. R. zakona o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo. Dolino je obiskalo precej ministrov, najbolj konkreten pa je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. Kar je podpisal, se je začelo graditi. Naj bo v prihodnjem lem čim večkrat tako, da ne bodo samo Miklavž, Božiček in dedek Mraz prinašali darila v dohno. K. R. Varno tudi med prazniki Božič in novo leto sta za marsikoga pomembna praznika. Za odrasle je to čas, ko zaključijo delovno in poslovno leto terse v prostih dneh nekoliko spočijejo, za otroke pa čas krajših šolskih počitnic in prav tako čas počitka od vsakodnevnih šolskih obveznosti in pritiskov. Praznike preživi vsak po svoje. Prepričani pa smo, da so prazniki lepi le, če minejo varno. Da bi bili na cestah čimbolj vami vsi udeleženci v prometu, velja upoštevati omejitve hitrosti in prilagajanje hitrosti prometnim razmeram (predvsem če bo zapadel sneg in se bo pojavila poledica), prav tako pa velja biti strpen in premišljen pri vsakem premiku z vozilom. Vsekakor se je potrebno odreči pitju alkohola, če bomo kakorkoli udeleženi v cestnem prometu. Praznike lahko pokvari tudi pretirana uporaba pirotehničnih sreètev, predvsem na mestih, kjer se zbira večje število ljudi. Vsakdo ima pravico do počitka in miru tudi v predprazničnem in prazničnem času. Prav na tem področju lahko za preprečevanje kršitev največ naredijo starši mladoletnikov in otrok, ki so najpogostejši tovrstni kršitelji. V prazničnem času se povečajo kršitve javnega reda in miru pod vplivom alkohola. Vsak, ki se opojnemu napitku ne more odreči, naj se vpraša, kje so meje njegovih sposobnosti in razuma. Naj alkohol ne pokvari lepih praznikov. Pošteni in delovni ljudje komaj čakajo na praznike, saj je to čas sprostitve in počitka. Tisti, ki ne delajo in počivajo bolj ali manj skozi vse leto, pa prav tako komaj čakajo na praznični čas. Večja gneča na vseh javnih krajih, nepozornost ljudi, njihova odsotnost od doma in druge okoliščine so pogoji, ki so kot naročeni za storilce kaznivih dejanj. V kolikor odpravimo možnosti za storitev kaznivega dejanja, lahko preprečimo tudi njegovo storitev. Deb policije bo v predprazničnem in tudi prazničnem času usmerjeno v odpravljanje vseh okoliščin, ki smo jih omenili. Prav s takšnim debm bomo poskušali zagotoviti vame priprave na praznike in tudi praznike same. Ko ocenjujemo varnostne dogodke in varnost ljudi na območju Policijske postaje Žalec za leto 2001 (sicer še ni konec leta), ugotavljamo, daje bib življenje na našem območju, kljub velikemu številu varnostnih dogodkov, varno. Da je deb policije na dobčenem območju uspešno, ni odvisno samo od dela policistov. V veliki meri je odvisno od sodelovanja z vsemi ljudmi, predstavniki bkalnih skupnosti in njihovih organov, sredstvi javnega obveščanja, predvsem bkalnega, ki je bližnje ljudem, državno upravo, vsemi podjetji, društvi in ostalimi posamezniki ali skupinami ljudi, ki lahko in imajo voljo prispevati del svojega dela varnosti življenja in premoženja na našem območju. Prav zaradi tega se vsem, ki so kakorkoli sodebvali pri zagotavljanju varnosti na območju Policijske postaje Žabe v btu 2001 in tudi pred tem, iskreno zahvaljujemo in jih vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Policisti Policijske postaje Žabe vam želimo, da praznike preživite čim bpše, čimbolj veseb in tudi čimbolj varno. V novem btu 2002 pa želimo vsem ljudem veliko zdraija, osebne sreče in sreče v družinskem krogu, veliko posbvnih in drugih uspehov ter ne nazadnje tudi veliko varnosti v vsakdanjem življenju, saj postaja varnost za vse nas vedno bolj pomembna in potrebna dobrina. Beno Balažič, komandir PP Žalec Jesenska fotografija V septembrski številki Utripa smo vas pozvali, da nam pošljete fotografije z jesenskimi motivi, izmed katerih bomo nagradili najbolj uspelo. Mnogi ste napačno razumeh, da morajo biti na fotografijah otroci, čeprav so ti res najbolj hvaležen motiv. Tudi tokrat smo zato v ured- ništvo dobih samo otroške fotografije, k nam priroma samo še kakšna fotografija gobe velikanke. Zato tokrat nagrade ne bomo podehh, vabimo pa vas, da nam do konca februarja pošljete fotografije z zimskimi motivi. Tokrat pa objavljamo naslednjo fotografijo. Uredništvo Jeseni je prav prijetno na deželi. Na fotografiji je Tamara Levar s Ponikve. 0 Q*Mj, Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si OB PETI OBLETNICI DELOVANJA VAS VABIMO NA 1. POHOD NA MRZLICO! ODHOD JE 6. 1. 2002, OB 9. URI IZPRED PEKARNE UDUČ V ZABUKOVICI VSAK UDELEŽENEC PREJME SPOMINSKO MEDALJO, MAJICO IN TOPEL OBROK. PRIJAVITE SE LAHKO NA TEL. 03 57 17 616. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant. Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Če bo dovolj snega, bodo tudi ktos pripravili tečaje smučanja. Dve smučišči bosta delovali