Ameriška Domovi ima
^4^lcine
fiWCAM IM KMRIT
h in unouao« mms
Nattoiud «adl interaatfonal Clrcnlutica
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JULY 21, 1970
S)U>V$NIAN
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Začasno premirje je za Izrael prenevarno
Elizabeth Maresic V General Metropolitan bolnišnici, kjer je bila zadnja 3 leta, Časovno c m e jeno premirje je umrla Elizabeth Maresic, roj.
Habaj, preje s 1591 E. 49 St.,
Novi grobovi
med Izraelom in Egiptom, kot ga predlagajo ZDA, je prenevarno in za Izrael nesprejemljivo.
WASHINGTON, D.C. — Izraelski poslanik Itzhak Rabin je v razgovoru na televiziji dejal, da je časovno omejeno premirje med Izraelom in Egiptom za Izrael nespremeljivo. Izrael vztraja na stališču pravega in brezpogojnega premirja na temelju sklepa ZN junija 1967.
Ameriški državni tajnik je še pretekli mesec predložil ustavitev vsega streljanja na Srednjem vzhodu. Predvsem je mislil W. Rogers pri tem na položaj vzdolž Sueškega prekopa, ki je postal skrajno nevaren, ko je očitno, da pride lahko vsak čas do spopada izraelskih in ruskih pilotov ter letal, ki pomagajo čuvati Egipt Naserju pred izraelskimi letalskimi napadi. Izraelski diplomat je povedal jasno:
“Izrael je proti omejenemu premirju. Po 90 ali 120 dneh bo imela vsaka stran pravico obnoviti streljanje!” Poslanik Izraela I. Rabin je poudaril, da je njegova država za brezpogojno in neomejeno premirje. Le tako more biti varno. Vsako začasno premirje bi služilo Arabcem za utrjevanje njihovih položajev in za mirno pripravljanje novega napada na Izrael.
Napovedujejo, da bo Naser v četrtek, ko bo Egipt slavil 18-letnico Naserjeve revolucije, v svojem govoru objavil egiptsko stališče do ameriškega predloga in tudi stališče do razgovorov z Izraelom.
stara 64 let, rojena v Clevelandu, vdova po 1. 1962 umrlem možu Franku, mati Mrs. Otto Strauss (Mentor), Franka, pok- Jamesa in Johna, 6-krat stara mati, enkrat pramati, sestra Susan Sus-ko, pok. Ann Gregos, pok. Johna Habe in pok. George-a Hobby. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri Ab enih popoldne na Highland Park pokopališče.
John J. Levstek
Včeraj je nenadno umrl pri delu pri Graphite Bronze Co. (Gould Inc.) 59 let stari John J. Levstek, 1259 E. 60 St., sin pok. Johna in pok. Frances, roj. Ferlin, brat Frances in Jennie Levstek. Bil je član Marijine legije in Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo-
FINSKA JE KONČNO DOBILA NOVO VLADO
Bunker ostane v Saigonu
WASHINGTON, D.C. — V zadn jih mesecih je bilo ponovno slišati, da hoče poslanik Ellsworth Bunker iz Saigona domov. Te govorice so bile posebno žive, ko je priletel Bunker nedavno v Washington “na poročanje”.
Sedaj trdijo, da E. Bunker prav nič ne misli na odhod iz Saigona, vsaj za sedaj še ne. On je znan po svojih dobrih odnosih s predsednikom republike Van Thieujem in z drugimi vodniki vlade v Saigonu. Tudi je odločen podpor nik Nixonove vietnamske politike. Tisti, ki tej politiki nasprotujejo, ne vidijo radi Bunkerja, ki je znan kot spreten diplomat, v Saigonu. V tem tiči morda tudi izvor govoricam o njegovem “skorajšnjem odhodu”.
Protivojna gonja usiha
WASHINGTON, D.C. — Več kongresnikov, ki so dobivali v času kambodžanske akcije obilo protestov proti razširjevanju vojne, poroča, da so ti protesti skoraj usahnili, odkar so ameriške čete zapustile Kambodžo.

Delno oblačno dežja. Najvišja okoli 68.
V remensh prerok, pravi:
z možnostjo temperatura
“Pokrajinska ljubezen” v Italiji še ni izumrla
RIM, It. — Od razpada nekdanjega rimskega cesarstva pa do 1. 1870 v Italiji ni bilo nikoli pravega miru. Zmeraj so tam “divjale” vojne med pokrajinami in večjimi mesti, ki so dale snov za precej lepih literarnih del v italijanskem jeziku. Z letom 1870, ko je bila Italija zedinjena, je nastopil mir med mesti in pokrajinami. Mislili so, da za zmeraj, pa ni tako.
Italija je sedaj ustanovila tudi pokrajine s svojimi vladami. Vsaka pokrajina bo morala imeti svoje glavno mesto. Za po-
čeprav so volitve pokazale očiten premik razpoloženja volivcev proti sredini, so ostali komunisti v vladi.
HELSINKI, Fin. — Na Finskem je vladala med 1. 1966 in 1969 koalicija ljudske fronte. V njej so bili na moskovski pritisk udeleženi tudi finski komunisti. Vlada je se v 4 letih politično čisto izrabila, zato je pri zadnjih parlamentarnih volitvah tudi izgubila večino. Vse stranke, ki so v tej koaliciji imele glavna mi-nististva, so pri volitvah zgubile po nekaj poslancev.
Volivni rezultat je zmedel račune finskim strankam, ki so se cele 4 mesece ubadale s poskusi, kako najti podlago za novo koalicijo. Pa so bili poskusi brezuspešni. Na pritisk predsednika Kekkonenena so politiki morali pristati na obnovo stare koali-cije, le politiki na vodilnih mestih v kabinetu so bili izmenjani. Predsednik je sedaj Ahti Karjelainen, bivši zunanji minister. Od 17 ministrskih mest sta po pet mest dobili socialno-de-mokratska stranka in stranka centra, komunisti imajo tri ministre, dve mesti sta prišli v roke manjših strank. Zunanji minister je socialni demokrat Les-kinen, ki mu baje v Kremlju posebno zaupajo.
Ministrski predsednik Karjelainen se je po sestavi vlade takoj podal v Moskvo, da se tam pomeni o politiki novega finskega kabineta.
Iz slov. naselbin MX0N PROTI OBVEZNIM
KVOTAM PRI TRGOVANJU
Kennedy precej zadaj
BOSTON, Mass. — Ko so nedavno v tej državi povpraševali
Mary Krasovich umrla
DENVER, Colo. *— V tukajšnjem domu za ostarele je v sredo, 8. julija, umrla v starosti 94 let spoštovana pionirka, dobra in vzgledna slovenska žena in mati Mrs. Mary Krasovich, roj. Hribar, rodom iz Cerknice pri Rakeku na Notranjskem. Dne 5. junija je pri nesrečnem padcu dobila poškodbe, od katerih ni več okrevala. Bila je več let vdova in mati glavnega tajnika Slovanske zaf>adne zveze g. Edwarda J- Krasovicha, Denver, Colo. Potrpežljivo je prenašala bolečine in s hvaležnostjo in molitvijo povračala dobroto vsem, ki so ji stregli. Naj dobra žena mirno počiva v prostrani koloradski zemlji.
Republikanci se trudijo za volivni boj
WASHINGTON, D.C. — Volivni boj se prične običajno po Delavskem dnevu. Republikanski kongresniki, senatorji in drugi važni kandidati se že vneto fotografirajo in pripravljajo govore in posnetke na TV s predsednikom Nixonom kot njihovim podpornikom. Te filme in govore bodo v času pred volitvami predvajali v volivnih o-krajih kandidatov njim v podporo. >
Zanimivo je, da je republikanski narodni odbor dobil doslej več prošenj za nastop podpredsednika E. T. Agnewa kot za vse ostale vrhovne Flane zvezne vlade skupaj. I
Predsednik je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da bo odrekel podpis zakonu, ki bi vldjučeval poleg obvezne kvote za tekstilno blago še kako drugo v trgovanju s tujino.
WASHINGTON, D.C. — Vče- ne more privoščiti” samo za to,
raj je predsednik Nixon nenadno objavil tiskovno konferenco in na njej svaril Kongres, da ne bo podpisal zakonskega predloga, ki bi vseboval obvezne kvote v trgovanju s tujino, preko od njega samega pred ložene kvote za tekstilije. Za to kvoto je nredsednik zaprosil šele, ko
da bi pomiril domačo javnost. Nixon je podprl predsednika Van Thieuja, napovedal širša pooblastila za pogajanja v Parizu, pa izjavil tudi, da ne bo pristal na vsilitev koalicijske vlade v Saigonu-Edino ostrejše besede je imel predsednik Nixon za Kongres,
vsote za razne izdatke, za katerih kritje pa se ne briga. Taki sklepi pospešujejo inflacijo, proti kateri se je še vedno treba boriti. Nixon je napovedal, da se bo trudil za uravnovešen zvezni proračun za finančno leto 1971-1972.
Odmev na predsednikove izjave na tiskovni konferenci je bil ugoden. Posebno sen. Thurmond je izrazil zadovoljstvo nad “umikom” predsednika v pogledu izvajanja šolske integracije na jugu dežele.
Komu bo služil oklopni avtomobil?
WASHINGTON, D.C. — V Italiji grade v avtomobilski tovar-
krajino Kalabrija je rimska via- o tem, kdo je najbolj popularna'ni Padane oklopni osebni avto-
da odredila mesto Catanzaro. S tem ni zadovoljno mesto Reggio di Calabria, ki je še enkrat večje od Catanzara.
Meščani v Reggio di Calabria so izbruhu svoje nezadovoljnosti, ker ni njihovo mesto postalo “prestolica” Calabrije, dali tudi poudarek z burnimi demonstracijami, ki so baje trajale ves pretekli teden. Prišlo je do prelivanja krvi, pa tudi brez
osebnost med javnim in političnimi delavci, je dobil največ glasov sen. E. Brooke, edini črnec v zveznem senatu. Sledil je guv. Sargent, nato mestni župan Bostona White in šele kot četrti sen. E. M. Kennedy.
človeških žrtev niso nemiri minuli. Končno se je policiji posrečilo, da je zopet spravila red in zakonitost do veljave.
mobil, za katerega je napravil načrt V. Exner od General Motors, za Belo hišo. Avto bo stal $32,000 in bo skoraj gotov. O-klopne plošče bodo sposobne zadržati tudi krogle iz strojnice.
Tiskovni tajnik Ronald Ziegler je priznal, da je avto naročila Bela hiša, pa pripomnil, da ni določen za rabo predsednika Ni-xona. Kdo ga bo rabil, o tem Ziegler ni nič povedal.
so spodleteli vsi poskusi doseči ^ da odobrava veliko večje s prizadetimi državami, v prvi vrsti z Japonsko, prostovoljno o-mejitev uvoza. Domov odbor za pota in sredstva, ki je odobril predlog o zunanji trgovini, je vključil vanj še kvoto za čevlje.
To je povzročilo hudo nejevoljo v Skupnem trgu, ki je zagrozil s “primernim” odgovorom, če bodo ZDA dejansko uvedle o-mejitev uvoza čevljev.
V Domovem odboru odobreni predlog onemogoča tudi odpravo kvot za uvoz surovega olja in njihovo nadomestiev z uvozno carino, ki bi bila v marsičem bojša od sedaj veljavne kvote.
Uvedba kvot bi po mnenju predsednika Nixona zelo olajšala tudi zahteve vseh drugih industrijskih panog po zaščiti pred tekmovanjem z v tujini izdelanimi produkti. Taka zaščita bi varovala dražje domače blago pred cenejšim . tujim in bi na dolgo roko bila škodljiva.
Predsednik je odgovarjal tudi na razna vprašanja domače in mednarodne politike. Pri tem je bi! na splošno pomirljiv. Jug je zagotovil, da pravosodno tajništvo ne misli poslati tja 100 severnih odvetnikov, ki naj bi skrbeli za točno izvajanje določil o šolski integraciji. Predsednik je izjavil, da je v tem pogledu bolj za sodelovanje kot za izsiljevanje.
Pomirljiv je bil predsednik tudi do nasprotnikov vojskovanja v Indokini. Tudi on bi rad naglo končal vojno, pa si “tega
Svoboda in diktatura se ne daste nikjer zvariti
NEW YORK, N.Y. — Združeni narodi praznujejo letos 25-letnico obstoja, hočejo seveda ta jubilej originalno praznovati. To je bilo gotovo namen ideje, da bi se zbrali* letos zastopniki mladine vseh držav članic in izmenjali svoje poglede na dolgo vrsto vprašanj, ki mučijo sodobni svet. Generalni tajnik ZN Thant se je resno trudil, da da ideji tako obliko in vsebino, da bo pomenila nekaj novega za naše dni.
Prizadevanje administracije ZN je rodilo svoj uspeh. V začetku tega meseca so se zbrali delegatje mladine vseh povabljenih narodov na 10-dnevni kongres, ki je bil zaključen prošlo soboto. Kongrese je na zunaj držal tradicionalnega postopka pri ZN. V kongresni postopek ni vnašal nobenih novotarij, drugače je pa rodil le razočaranje. Kako je moglo priti do tega?
Že rojstvo ideje je v marsikaterem poznavalcu tokov med sodobno mladino rodilo sum, da se načrt ne bo dal doseči. Uganili so, da se bo na kongresu nabrala preveč pisana družba, ki se bo izživlja-
la v slikovitem govorjenju, ne ravno močno prepojenem s konkretnimi predlogi, ki bi se dali doseči. Mladina se zme-rai rada vdaja kritiziranju in si ne dela skrbi, ako jo kdo vpraša, kako bi se dalo res doseči kaj boljšega. Tako je bilo zmeraj in tako je bilo tudi na mladinskem kongresu ZN. Prevladoval je na mladinskem kongresu tudi pojav, da so vse radikalne ideje imele najbolj vnete, toda maloštevilne zagovornike, ki so skušali svojim stališčem pomagati do zmage na načine, ki jih svobodna demokracija ne smatra za dovoljene v politični svobodi.
Jasno je bilo tudi že naprej, odkod bodo prišli zagovorniki pretiranih vidikov, posebno levičarskih. Dočim so iz svobodnih držav res prišli zastopniki vseh važnih mla-
ki niso bili odvisni od svojih trenutnih domačih režimov in so lahko svobodno zagovarjali, kar so res mislili, in v skupino, katere delegatje so od režimov dobili navodila, kako se morajo obnašati posebno, kadar pride do debate o političnih predmetih. Opazovalci so torej vedeli že naprej, kdo bo lahk° svobodno izražal svoje stališče, in kdo bo le ponavljal, kar mu je bilo podtaknjeno °d domačega političnega režima.
Levičarske delegacije so dalje imele dosti istovetnih pogledov na celo vrsto problemov, ki zanimajo sodobno* mladino. Zato s° lahko z združenimi močifli zagovarjale stališča, ki ocitoo niso odgovarjala nazorom svobodnih delegacij. Na drugi strani stališča svobodnih delegacij niso bila nadavno popolnoma ena-
dinskih gibanj, so iz držav, ka, so se razlikovala, ker so kjer vladajo diktature, prišli vpoštevala realne razmere v
le delegatje, ki so jih diktature nabrale z izrecnim namenom, da zagovarjajo le to, kar je domačim režimom všeč. Tako bi delegacije na
posameznih svobodnih deželah.
Tako so debate le prevečkrat pokazale slično sliko: na eni strani so se zbirale svo-
kongresu lahko delili v dve bodne delegacije, ki so bile skupini: v skupino delegatov, sicer številčno y. premoči, to-
da proti njim so nastopale delegacije iz držav, kjer vladajo diktature, ki niso bile na kongresu v premoči, toda zmeraj hitro našle skupno stališče in ga brezobzirno zagovarjale; da niso poznale smisla za prave kompromise, se razume samo po sebi.
Ko je prišlo do glasovanja, bi seveda ta pisana družba morala iskati kompromise za tako taktiko, pa levičarske delegacije niso imele smisla in svobodne delegacije so na ljubo miru morale sprejemati kompromisna besedila, ki jih niso odobravala, dočim so levičarske delegacije skušale zatreti vsako itsolueijo, ki je kritizirala pege v tej ali oni diktaturi.
Pri vsem tem je kongres vendarle imel svoj uspeh. Odprl je oči mnogim delegatom, ki so do sedaj metali v en koš režim politične svobode in diktature. To so bili delegatje, ki so prisegali na “neopredeljenost”. Tako je levičarska p r e d r znost marsikje dosegla cilje, ki jih nobena debata z levičarji v svobodnih državah do sedaj še ni mogla doseči.
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Vlada ji včeraj objavila, da je ukinila prepoved prodaje orožja Juž-no-afriški zvezi, ki je bila v veljavi 5 let in pol. Pri tem je poudarila, da zavrača rasno politiko Južne Afrike in da orožje, ki ga bo ta dobila, ne bo smela rabiti za varovanje te politike. Kljub temu so vodniki opozicije v parlamentu, pa tudi vlade članov britanske Skupnosti narodov sklep britanske vlade obsodili
LONDON, Vel. Brit. — Sinoči je umrl na svojem domu zadet od srčne kapi finančni minister lain Macleod, poleg ministrskega predsednika E. Hea-tha najmočnejša osebnost v vladi. Star je bil komaj 56 let.
KAIRO, ZAR. — Egipt je v zadnjih tednih pustil vsem judovskim družinam, ki so še bile tu, izselitev v Evropo. Odšlo jih je kakih 90, 4 in glavni rabin pa so ostale. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo v Egiptu preko 70,000 judov. Velika večina jih je odšla po ustanovitvi izraelske države, ko so postali Arabci sovražni judom. V Egiptu je živela skozi več kot 3000 let močna judovska skupina-
BONN, Z. Nem. — Krščansko-demokratska unija je včeraj odklonila vsako sodelovanje pri razgovorih Brandtove vlade s Sovjetsko zvezo o nenapadalni pogodbi, ki jo gre koncem tedna sklepat v Moskvo zunanji, minister W. Scheel. Krščansko-dcmokratska unija Brandtovo vzhodno politiko zavrača kot škodljivo nemškemu narodu.
WASHINGTON, D.C. — Kongres obravnava odobritev novih 5 bilijonov za glavne avtomobilske ceste. Te bi morale biti dograjene do leta 1972 za 41 bilijonov dolarjev, pa nemara ne bodo do leta 1980 za niti 75 bilijonov dolarjev.
Iz Clevelanda in okolice
Velika vrtna veselica—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi jutri, v sredo veliko vrtno veselico na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Avenue- Veselje se bo začelo opoldne in bo trajalo do teme. Vsa jedača in pijača bo zelo poceni na razpolago. Vse članstvo in ostalo občinstvo vljudno vabljeno!
Na obisk v Kolorado—
Mrs. Frances Hočevar, 1441 E. 53 St., se je preteklo nedeljo odpeljala s hčerko in zetom, Mr. in Mrs. James Jerina, v Canon City, Colo., obiskat svojo sestro Mrs- Jennie Zalar. Srečno pot iz zdrav povratek!
Na konvencijo KSKJ—
Mr. Joe Ferra vabi delegate za konvencijo KSKJ v Milwaukee prihodnji mesec, da ga pokličejo na tel. 351-7131.
Zadušnica—
V četrtek ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Baveca ob 1. obletnici smrti'.
Sestanek—
St. Clair Business Ass’n. ima nocoj ob 8- sestanek v Mell-O-Bar. Večerja, za tiste, ki žele, na razpolago ob 6.
Iz bolnišnice—
Mrs. Rose Fajdiga, 18518 Shawnee Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave, posebno rev. Zanuticu in s. Mary Rose od Sv. Pavla. Obiski na domu dobrodošli!
Na obisku—
Rojakinja Majda Škofič iz Vrhpolja pri Kamniku je prišla obiskat strica Louisa Šimenca St., 799 E. 155 St., ki je trenutno v bolnišnici- Obiskovalka je na domu bratranca Louisa Šimenca Ml., 22460 Harms Ave., Richmond Heights. Ostala bo tu en mesec. Dobrodošla!
Dopolnilo—
Za hinjsko farno cerkev sta darovali poleg v dopisu 16. VIL v AD navedenih tudi Mrs. Mary Koščak $10 in Mrs. Jennie Sternad $5. Hvala!
Turčija ne dovoli iskanja Noetove barke
ANKARA, Tur. — Noetova barka bi se morala nahajati nekje na gori Ararat v Turčiji. Ze pred leti so zagnali govorico, da
Republikanci protestirajo proti “demokratski” polurni CBS TV oddaji
WASHINGTON. D.C. — Sedanji formalni voditelj republikanske stranke Morton je ostro nastopil proti CBS, ker je dala demokratom pol ure časa, da odgovarjajo republikancem. Boli ga, da se je na demokratski strani pojavil na televizij O’Brien, ki ga smatrajo za izredno okretnega demokratskega politika, kar je pokazal svoj čas, ko je agitiral za pokojnega J. F. Kennedyja.
Na Mortonove očitke sedaj odgovarjata tako CBS kot demokratska stranka. Tako bo naša javnost lahko opazovala še en politični turnir v, odnosih med strankami.
so ostanke barke odkrili na nekem ledeniku, ki leži 14,000 čevljev nad morjem. Pozneje so še odkrili nekaj lesenih kosov, ki naj bi bili deli ladje.
Letos so Amerikanci opremili pravo znanstveno odpravo za preiskavo, ki je prišla do Ankare. Tam je zvedela, da turška vlada ne dovoljuje nobene preiskave.
Ameriška Domovina
/Vili« i*ic-/m [%i—iioivti
6117 ct. Cliir Avtoua — 431-0628 — Cleveland, Oblo 4410J
National and International Circulation
^ubliabed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
}	NAROČNINA;
ga Združene države;
f |16.00 na letu; $8.00 aa pol leta; $5.00 sa I mesece 9* Kanado In dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 5 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries'.
k $18.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.50 lor S months Friday edition $5.00 for one year
SECONT> CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ~ 83
No. 138 Tuesday, July 21, 1970
Pomen južne Arabske raste
Pod južno Arabsko razumemo južni del arabskega polotoka z vsem obrežjem, ki mu pripada. Ta prostor obstoji v glavnem iz puSčave, ima samo en zaklad: nafto, ta pa je za svetovno politiko več vredno kot južna Arabska sama. Seveda je popoln pomen južne Arabske prišel do veljave šele po začetku odprtja Sueškega prekopa. Sedanja zapora tega pomen omejuje. Treba je prekop zopet spraviti v službo mednarodnega morskega prometa. Kdo je na tem najbolj zainteresiran?
Začnimo narobe! Najmanj interesa ima trenutno Amerika. Je svoje mednarodne prometne zveze že preuredil: tako, da nima od zapore nepopravljive škode. Nekaj več zadrege pomeni zapora prekopa za zahodno Evropo, toda tud tam so se znašli. Celo za Anghjo ne pomeni zapora več tiste škode kot pred nekaj leti. Hudo je prizadeta vzhodna Evropa, najbolj Sovjetska zveza.
Za Sovjetsko zvezo pomeni Sueški prekop najpriprav-nejšo zvezo z Avstralijo, južno Azijo in vzhodno Afriko. Pomen te zveze pa raste za Moskvo od leta do leta. Čim bolj se zaostruje spor med Moskvo in Peipingom, tem večjega pomena je Sueški prekop za Moskvo. Nič manj važno je dalje dejstvo, da se rdeča Kitajska ne misli v doglednem času pomiriti s Sovjetsko zvezo. Moskva je na drugi strani že obremenjena z obvezami, ki jih ima napram Severnemu Vietnamu, nekaj manj pa z obvezami do drugih držav v vzhodni Aziji, ki jih nočejo v Kremlju prepustiti popolnoma kitajskemu vplivu.
Moskva je torej na obnovi prometa skozi prekop veliko bolj zainteresirana, kot se zdi na prvi pogled. Prekop bi ji omogočal hitrejši, krajši in cenejši prevoz. Pa ne samo to. Promet skozi prekop pomeni tudi več dohodkov za Egipt in čim manjšo potrebo Sovjetske zveze, da podpira Naserjev rež|im ki je tudi že postal pravo breme za sovjetsko gospodarstvo. Zato v Moskvi nič ne tajijo, da bi radi videli, da bi Naser kmalu omogočil obnovo prometa. Naser tega noč, ker s boji, da bi zaradi tega trpel njegov političen ugled v arabskem svetu, ki že tako peša kar sam po sebi za kar skrbijo Naserjevi tekmeci v arabskem svetu kot Burgiba iz Tunizije, Fejsal iz Savdske Arabske itd. Zato ni treba dvomiti, da Moskva pritiska na konec arabsko-izraelske vojne, saj bi od konca vojnega stanja ob Suezu imela največ koristi ravno Sovjetska zveza. Tako je moskovska politika sama po sebi prisiljena, da dviga pomen južne Arabske, kajti od Sueškega prekopa naprej proti jugu meji vodna pot iz Sredozemlja proti Indijskemu oceanu mimo južne Arabske. Niso Angleži brez razloga zgradili na jugu v Adenu pomorsko in vojaško oporišče kot protiutež proti egiptovskemu vplivu, izraženemu v upravi prekopa.
Tudi v arabskem svetu so se razmere tako spremenile, da pospešujejo pomen južne Arabske. Tudi arabski svet je razdeljen politično v dve struji, desničarsko in levičarsko. Desničarska struja ima dve središči: zahodno in vzhodno. Zahodno središče se nahaja v Tunisu, kjer vlada Naserjev osebni in nepomirljivi nasprotnik Burgiba. Ta je tesno povezan s kraljevskim režimom v Maroku. Alžirski Boume-dienne je sicer hud levičar, toda vpoštevati mora oba svoja konservativna soseda, Maroko in Tunizijo. Na levo sili tudi Libija, toda pod Naserjev vpliv noče pasti, ker ve, da bi lil Egipt kar zadovoljen, ako bi mogel odločevati o libijski usodi. Tako nima Naser zahodno od Egipta nobenega solidnega in zanesljivega zaveznika.
Na vzhodni strani Egipta je položaj tak: z Naserjem se kolikor toliko razumejo le Irak in Sirija, veliko manj pa že Libanon. Jordanski kralj Husein je odvisen od Naserja, ker ima Egipt iosti pristašev med jordanijskimi levičarji, posebno gverilci. Seveda bi bil Husein veliko rajši na strani savdskega kralja Feisala, pa se boji zamere v Kairu. Vse, kar je južno od Jordanije, spada v južno Arabsko in tam skuša doseči vodilno vlogo savdski kralj Feisal. Je že dosegel nekaj važnih uspehov, ki jih je svet prezrl.
Njegovemu posredovanju se je posrečilo končati jemensko državljansko vojno, morda za zmeraj, morda začasno. Feisal se je naveličal podpirati jemenske monarhiste, ki prisegajo na družino kralja Al Badra. Jih je počasi prisilil, da se poravnajo z jemensko republikansko vlado, ki se je čutila že močno osamljeno. Držala je z Naserjem, toda Egipt jo je pustil na cedilu. Naser je odpoklical svoje čete, ustavil pa tudi podpiranje jemenskega režima. Povrhu so
jemenskimi mo
histi v republikanski vladi, Feisal pa za republikance ni več, kar je rdeča ruta za purane.
Feisal je s sedanjim jemenskim režimom kar zadovoljen, akoravno režim prisega na republikansko filozofijo. Se zdi Feisalu bolj nacionalističen kot republikanski. Bodočnost bo pokazala, ali ima prav.
Feisal bi sedaj rad spravil jemensko državo in nekdanjo angleško adensko kolonijo, sedaj znano pod imenom ‘Južni Jemen” v eno državo, morda konfederacijo. Feisalu namreč ni všeč, da je sedanji režim v Adenu tako hudo levičarski. Bi rad dosegel, da bi ga politično krotil sedanji novi jemenski režim. Pravijo, da bo dosegel tudi ta cilj. Ako ga bo dosegel, bo gospodaril ne samo doma v Savdski Arabski, ampak tudi v razširjeni jemenski državi. Slučaj bo nanesel, da s to politiko ne bo zadovoljen le svobodni svet, ampak tudi Sovjetska zveza, ki ima s Feisalom vsaj skupne gospodarske interese. Tako Moskva kot Feisal sta namreč zainteresirana na plovbi po Sueškem prekopu, Moskva radi poslov v Indijskem oceanu in politike v vzhodni Aziji, Feisal pa zaradi nafte. Tako bo južna Arabska postala važen faktor v mednarodni politiki tudi po Feisalovi zaslugi in ne samo po moskovski.
Odletel bo iz te kombinacije Egipt z Naserjem. Naser postaja za Moskvo predrag zaveznik, kot je svoj čas postal Castro. Kot se je ohladilo prijateljstvo med Kubo in Moskvo, se bo verjetno tudi med Egiptom in Moskvo. Moskva nima namreč toliko denarja, odveč kot Amerika, da bi ga v Kremlju trošili tako širokogrudno kot ga v Wa-shingtonu.
uničenjem. Zato je prav, da smo mlajšo hčerko, katera je v tistih mu hvaležni in da se vsaj na groznih časih, ko so v plamenih ta način oddolžimo, da olepšamo goreli naši domovi, od strahu njegov hram, odnosno ga obva- izgubila sluh in govor. Nad 20
rujemo pred propadom.
Mnogi ameriški rojaki so v domovini obnovili svoje domače cerkve in to iz hvaležnosti,’ ker so bili v njih deležni življenja božjih otrok. Predvsem pa zato, ker jim je Bog ohranil
let si trpela z njo takšno! Niti je slišala niti je govorila; zadnjih 20 let pa sploh ni mogla več iz postelje. V svojem zadnjem pismu si mi pisala:	“Do
spomladi ne bom več živela. Vendar še vedno prosim Boga in
življenje in blagoslovil njihovo Marijo, da bi moja naj mlajša
BESEDA IZ NARODA
Nečak in stric skupaj pri oltarju
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. julija, bo v slovenski farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu zanimiva in pomenljiva slovesnost:	Dvojna
maša ali somaševanje. K oltarju bo pristopil in vodil mašne obrede in molitve eden izmed 22 letošnjih novomašnikov ljubljanske nadškofije g. Ciril Tomc in ponovil novo mašo za svoje sorodnike, prijatelje in znance v Clevelandu, oziroma v Ameriki.
Spremljal ga bo k oltarju in z njim sodaroval sv. mašo nje-
mu zadnjemu sem kar malo nevoščljiv, ker bi rad g. Lojzetu za njegov jubilej poklonil svojo skladbo v znamenje hvaležnosti za njegovo iskreno in zvesto prijateljstvo, ki naju veže toliko let. Saj .je za nešteto mojih skladb on napisal besedilo!
Po mnenju prof. Matije Tomca izhajajo vsi Tomci iz Bele Krajine. Od tam so se — po njegovem mnenju — zasejali v Novo vas na Bloke in od tam pa še v Ljubljano v Trnovo in zadnje čase celo v Ameriko.
Gotovo bomo šli 26. julija na božjo pot k Mariji Vnebovzeti vsi, ki poznamo strica Lojzeta, da bomo spoznali še njegovega
gov stric rev. dr. Alojzij Tomc, nečaka Cirila. Posebno rojaki iz župnik slovenske fare Sv. Gre- Bloške in drugih sosednjih fara. gorija Velikega v Hamiltonu,1 Novomašniku Lemo prav iz srca
Ontario, v Kanadi. Njegova maša bo zahvalna daritev Bogu ob 40-letnici mašništva. Posvečen je bil rev. dr. Alojzij Tomc 27. julija 1930 v Rimu, ko je na papeški univerzi “Gregoriana” doštudiral in doktoriral iz bogo slovja.
Novomašnik Ciril je že dve leti študiral na univerzi v Ljubljani za arhitekta, pa je kar nenadoma odložil šestilo in trikotnik in stopil v semenišče. Bil je posvečen letos 29. junija v ljubljanski stolnici in v nedeljo, 5. julija, je imel novo mašo v Trnovski farni cerkvi v Ljubljani
Novomašnik nečak g. Ciril bo gotovo gledal naprej v bodočnost in prosil moči in vztrajnosti za delo na Gospodovi žetvi. Njegov stric dr. Lojze pa, s katerim sva bila prijatelja in šolska tovariša od prve gimnazije naprej, bo gotovo mislil in gledal nazaj na svoje 40-letno delo v vinogradu Gospodovem. Treba bi bilo obširne in zanimive knjige, če bi ga hotel popisati. Jaz sem prepričan, da bo med mašo zahvalil Boga za mladega levita ob svoji strani — sina svojega brata Franceta. Ni dvoma, da je bil Lojzetov zgled in delo tudi eden izmed vplivov, ki je obudil drugi duhovniški poklic v Tomčevi družini. Zahvalil bi lahko Boga zanj z verzom, ki ga Cerkev moli na praznik sv. apostolov Petra in Pavla:	“Na
mesto tvojih očetov so stopili sinovi, zato te’bodo narodi slavili, Gospod!”
V nedeljo, 26. julija, bodo torej pri Mariji Vnebovzeti obvladali sami Tomci! te fare father Viktor Tomc je ljubeznivo dal na razpolago cerkev in povabil nbvega in “starega”’. mašnika TornCa, da pri' Mariji proslavijo ta lepi dan! Pri maši pa, kakor je rekel pe-
zapeli tisto prelepo: “Novomašnik, bod’ pozdravljen! Ne bi pa bilo prav, če bi g. Lojzetu zapeli ah samo pokazali, da: Staro-mašnik, bod’ pozabljen! Saj tudi on izgleda še tako mlad, da boste upravičeno vprašali: Kateri med njima je mlajši?!
Tebi, dragi Lojze, prisrčne čestitke z željo, da doživiš zlati in diamantni jubilej. Tvojemu nečaku g. Cirilu pa: Bodi kot Kristus med nami!
Dr. Jerko Gržinčič
vse
Srečanje po 25 letih
CLEVELAND, O. — Kakor mnogi Slovenec, tako so si tudi moji štirje bratje morali poiskati novo domovino. Našli so jo kakor tisoči drugih v Ameriki. Brat France v Argentini, Lojze, Milan in Karol pa v Združenih državah Amerike.
Po 25 letih razstanka smo se zopet sešli. Mislim, da ni potrebno opisovati občutkov snidenja. V teh letih nas je božja previdnost vodila po različnih potih. Mene je pripeljala do ol-tarja, za kar sem Bogu še posebno hvaležen, ostale pa je po različnih potih trpljenja ohranila, pri življenju. Jasno, ne vseh, ker je Bog zahteval tudi te žrtve.
Pii mojem obisku v Argentini in Ameriki sem srečal mnogo svojih starih znancev in prijateljev, še več pa sem spoznal novih. Pri odhodu v stari kraj bi jim želel reči še enkrat: Zbogom 'n na svidenje! Predvsem na svidenje v starem kraju, saj imamo do
premoženje.
Gabrovsko duhovnijo, bodočo župnijo, vodi mladi in goreči duhovnik g. Ciril Oražem. On me je tudi prosil, naj potrkam na srca ameriških rojakov. To rad storim kar preko “Ameriške Domovine”, ker tako bo najlažje prišlo do vseh plemenitih src. (Svoj dar lahko pošljete na naslov: Duhovni j a Veliki Gaber, Slovenija, Jugoslavija.) Dobro vemo, da ta božja banka nikoli ne propade. Obrestuje se z večnimi darovi.
S potovanja po obeh Amerikah odhajam z najlepšimi vtisi. Dragim slovenskim rojakom, ki so našli novo domovino, želim, da stare ne pozabijo.
Naj čas zopet zaceli vse tiste globoke rane, da si bomo zopet bratje.
Ciril Zajec, SDB Proleterske brigade 23, Beograd, Jugoslavija
Domobranskim materam v spomin!
v.
GARY, Ind. — Kakor si mi večkrat v tem času govorila, je' bila zate najhuje to, da si neprestano dan na dan mislila, kdaj boš dobila žalostno novico, da so tvoji sinovi mrtvi in da bo ta novica resnična. Vem, ljuba moja mati, kako neizmerno si' nas ljubila. Ponosna si bila, da so tvoji sinovi slovenski domobranci. Vedel sem in se tudi danes tega zavedam, da si bila v resnici pripravljena, če je tako po božji volji žrtvovati tudi nje za Boga, narod in domovino.
Domobranska moja mati, najhujše trpljenje pa si prestala ob; koncu revolucije. Komunist, pijan od zmage, katero so mu naklonili tujci, je postal takrat še večja zverina. Eden tvojih sinov se je bil v tistih časih več mesecev skrival po domačih gozdovih; za druga dva pa nisi nič vedela, kaj je z njima. Kdo bi mogel opisati tvojo žalost, ko so-vrhu vsega tega na krute in nečloveške načine še zasramovali komunisti. Več kot štiri mesece si čakala, preden si dobila moje sporočilo, da sem živ v tujini, tvoj najstarejši sin pa da je mrtev. Ranjenega so komunistični zločinci našli in ubili; s puškinimi kopiti so mu razdrobili glavo, ne da bi vedeli, komu so to storili. Prav zaradi tega komunisti dolgo časa niso hoteli verjeti, da je to resnica. Ti, draga mati, pa si dobro vedela, da je to resnica; čutila si jo v svojem srcu. Razbral sem to iz tvo-jega pisma, ki si mi ga pisala v tujino: “Bog je dal mojemu sinu veliko nalogo. Njegova naloga je sedaj dokončana. Bog ga je gotovo nagradil, ko ga je vzel k Sebi.” — Pač pa si mi v prav tistem prvem pismu na tuje potožila svojo skrb za sina, ki se skriva po gozdovih doma. Takole si mi napisala: “Zaradi njega sem pa že toliko pretrpela, da bi rajši videla, da bi bil mrtev.” — Ali more kdo doumeti trpljenje, ki ga je v tistih strašnih časih pretrpela ta domobranska mati, ko je tako ali drugače nr>-
bolna hčerka umrla prej kot jaz. Potem bom tudi jaz lahko umrla.” — Tokrat, draga mati, pa to ni bila božja volja. Dve leti po smrti svojega moža si ti odšla k Bogu. Dve leti po tvoji smrti pa je Bog poklical k Sebi tudi to tvojo hčerko. Tako ste zdaj' združeni v Njem, le da ste zdaj pri Bogu v veselju, ker tam ni več žalosti in trpljenja.
Preden zaključim te svoje neurejene in neokretne spomine nate, ljuba moja domobranska mati, naj javno izpovem še to: Leto dni, preden si umrla, si mi pisala, da bi me rada še enkrat videla. Pisala si: “Seveda ti ne smeš priti domov, ampak jaz pojdem, kamor hočeš, tudi v sosedno deželo, samo da te še enkrat vidim!” — Mati, okleval sem tako dolgo, dokler ni bilo prepozno. Odpusti mi, ljuba mati, da nisem izpolnil tvoje in verjemi mi, tudi svoje naj večje zadnje želje! Vem, da ne bo več dolgo, ko pridem tudi jaz za teboj. Že sedaj čutim tvojo pomoč. Vedno se ti priporočam, ker vem, da si svetnica. Gotovo mi boš pri Bogu izprosila srečno zadnjo uro. Potem bova spet za vedno skupaj.
Upam, da sem se s tem pismom vsaj nekoliko oddolžil Tebi, moja draga mati, pa tudi nekoliko drugim slovenskim domobranskim materam. Prepričan sem, da se bo vas nekoč slovenski narod še vse drugače spominjal in vam dal častno mesti v zgodovini našega naroda. Zaslužile ste ga ve kakor tudi vaši sinovi!
Tvoj sin, slovenski domobranec	Stanko Mrak
postali Egipčan1 zelo nepriljubljeni med ,	-.......
narhisti in republikanci. Vse to je jemenske republikance j vovo^a Ra^ar’ se bodo izva-prisililo, da se pobotajo z unornimi monarhisti. Seveda v a- j‘.,a ° skladbe četrtega Tomca, to rabskem svetu ne traja nobena stvar večno, posebno poli-,Je skladatelja prof. Matije Tom
njega vsi enako pravico, ker Župnik smo sinovi iste domovine. Vsem le§ svobode in vsega imetja \z-se zahvaljujem za pozornost in §ubila naenkrat še tudi svoje tri naklonjenost, predvsem pa za sino'7e? Njeno trpljenje je bilo daEovb’	; tako veliko, da je kljub neiž-
Zahvaljujem se mojim dragim merni švčji ljubezni-skoro žele-rdjakom iz Velikega Gabra in la smrt svojemu — sinu, za ka-okolice ; za materialno pomoč terega m videla prav nobene re-čterkvi sv. Urha. Sveti Urh res f^ve ve^-
ni mogel obvarovati življenjskih1 Mimo vsega tega trpljenja, žrtev, je pa obvaroval gabrov- draga in ljuba moja mati, pa si'
lične sprave so kratkega veka, toda trenutno sedijo monar-|ea’ don-zalskega župnika. — Te-/sko duhovnijo pred pepelom in posebej še-trpela s svojo naj-
Siaki, najbolj popularni slovenski zabavni ansambel nastopi v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Mnogim je že znano, da so Slakovi fantje zablesteli v raznih tekmovanjih ansamblov v Sloveniji in ostali Jugoslaviji, prepotovali so tudf že velik del Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Francije. Povsod so zasloveli kot odlični glasbeniki. Letos pridejo pozabavat in razživet nas ameriške Slovence, med narod dobre volje.
V Ameriko dospejo v začetku meseca septembra 1970. leta. V Clevelandu bodo nastopali pod pokroviteljstvom odbora, ki je* sestavljen iz zastopnikov raznih kulturnih in podpornih društev, radia in drugih. Odboru predseduje Tony Petkovšek, tajnica je Cecilia Valencie, blagajnik Eddy Kenik. V razne odseke so sprejeli z veseljem vsi zelo delavni člani in članice iz Clevelanda in okolice, ki se udejstvujejo ali pa pomagajo na našem glasbenem polju.
Slakov ansambel ima za mesto Cleveland in okolico v načrtu sledeč spored:
V	soboto. 5. septembra:
Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina je $4. — Sedeži so rezervirani po načinu, da kdor kupi prvi, boljši sedež dobi. Po koncertu igra za ples Duke Marsičev orkester.
V	nedeljo, 6. septernbra:
Koncert v Slov. narodnem do-
. mu na St. Clgir Ave. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina je $4, po načinu kot zgoraj o-menjeno, sedeži rezervirani. Za ples igra orkester AlMar (Markič),
V	ponedeljek, 7. septembra: (Labor Day), Slaki nastopijo na AMLA Izletniških prostorih na Kniffin Rd., Leroy, O. Vbod se odpre ob 1. uri popoldne. Folklorno slavje se začne ob 3. uri popoldne. Vstopnina je $3 za odrasle in $1.50 za otroke od 10. do 16. leta. Za ples igra Johnny Pe-con in Lou Trebar orkester. Na splošno zabavo se vabi nas vse.
V	sredo, 9. septembra:
Slaki ansambel nastopi v zabavo stanovalcem v Slovenskem domu za ostarele na 18521 Neff Rd.
V	četrtek, 10. septembra:
Izredni koncert za slovenske u p o k o j e nce v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina je za člane' Klubov slovenskih upokojencev $2, za nečlane $4.
Vstopnice in rezervacije se dobe v:
Tino’s Tavern, 6030 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 441031 Tivoli Enterprises, 6419 St. Clair Ave;
Slapnik Florist, 6620 St. Clair Ave.;
Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road (Mary Dolšak);
Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid; Mihelich Hometown Restaurant, 830 Babbitt Rd.
Člani Klubov slovenskih upo-kojencev si lahko nabavite vstopnice po znižani ceni za koncert, ki se bo vršil 10. septembra v SDD na Recher Ave.. pri tajnikih Klubov upokojencev.
Vstopnice za koncerte v Slovenskem narodnem domu na SL Clair Ave. so rezervirane po se dežih.
Razprodaja bo po merilu: Kdor kupi prvi, bo imel sedež na izbiro. Zato rezervirajmo si vstopnice zgodaj, za nam prikladne dneve koncertov priljubljenega ansambla Slaki.
Za publicijski odbor: Louis Kaferle
Obleke ze Ekvador
CLEVELAND, O. — Zvedel sem, da bi nekateri radi darovali obleke, perilo in posteljnino za reveže v Ekvadorju, jim je pa nerodno, da bi to pripeljali, ker stanujejo daleč v Wil-lowicku in drugje. Gospa Leskovec Agnes, ki stanuje v Wil-lowicku (31016 Ronald Rd.) in ki je velikodušno prevzela urejevanje in pakiranje darovanih oblek, sporoča, naj taki darovalci kar njo pokličejo na telefon 943-2885 in bo ona sama prišla iskat obleke, ki jih želite darovati.
Bog plačaj vsem, ki se zanimate za našo akcijo! Slišimo pa. — na žalost! — da so tudi taki, ki napačno tolmačijo naše misijonske akcije. So to redki po-edinci, ampak so. Takim naj Bog. oprosti!
Rev. Jerko Gržinčič, misijonar iz Ekvadorja
IZ NAŠIH VRŠI
Chicago, IH. — Spoštovano uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo o poteku naročnine, za katerega prav lepa hvala.
Tu Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine. S časopisom sem zelo zadovoljna. Posebno rada berem romane.
Želim Vam veliko nadaljnega uspeha in Vas najlepše pozdravljam!	Marija Muich
•
Chicago, HI. — Spoštovano u-redništvo! Sedaj, ko obnavljam naročnino; še Vam pravTepo zahvaljujem za Vaše požrtvovalno delo. Obenem Vam želim mnogo^ uspeha v bodoče.
Sprejmite moje vdanostne pozdrave!	Janez Lustek '
ANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Kdo bo rešil in rešuje naš narod?
j Tretji del govora dr. F. Blatnika na spominski proslavi v Torontu 21. junija 1970.
Kakšen vtis bi naredilo spo-znanje, da so domobranci zares ^učenci, na njih krvnike ter idejne nasprotnike — komuniste?
P° vsem kulturnem svetu je Navada, da se po končani vojski °kojestranske žrtve spoštljivo Pokopljejo. Domobranci pa že Ceirt stoletja trohnijo v neposvečeni zemlji. Že 25 let nas Pr°sijo, kot je lepo zapisal pe-snik Vladimir Kos, ko je še v Lienzu živel, pa je danes misijonar na Japonskem:
l
2 ljubeznijo nas vse zberite. P°žeqnajte in pokropite; t&ko bi radi počivali med vami In pri cerkvi spali.”
•Zastonj njih prošnja, komuni-isd nočejo, da bi se vedelo, kam s° zmetali njihova mučena tru-piai saj niti dejstva, da so jih JP°bili, ne priznajo. Preveč jih je fram tega gorostasnega zločina. Otnobranci niso padli v vojsko-i j Variju. 2e po sklenjenem pre-il^rju so bili izdajalsko zaba-^ntani, zvijačno vrnjeni ter' | Proti vsakemu mednarodnemu j Pravu brez zaslišanja, brez sod-j obravnave, ne da bi se mogli Ogovarjati, kruto mučeni in po-j streljeni.
Komunistov ni bilo strah domobrancev kot vojakov. Kaj pa more vojak-ujetnik brez orožja, naj je še tako hraber. Komu-; msti so se bali ideje, ki so jo do-mobranci uteleševali. Pri muče-mju so hoteli ubiti duha, pa niso
Verjeli
in še danes ne verjame-
da jim je uspelo. Zato so v flrahu, da ne bi duh iz njih gro-
^išč
udaril na plan. Zaradi tega
mrahu držijo vse v najstrožji alUosti in hočejo za zločinom Zabrisati vsako sled.
K istega razloga so se tudi po-olji vršili:	ponoči, s strelja-
njem, z noži in sekirami, v rudnikih rovih, na različnih kra-]lh, da bi se zabrisale razne sle-Morišča so minirali, zasipali in na krajih zločinov zasajali f^mreke. Vse to le zato, da bi u-mk duha, ki je vodil domobran-^e' pa niso samo ubijali teles.
. ^ujbolj ostudnimi lažmi že 25 m blati-jo dobro ime njihovih žrtev; pripisujejo jim najgoro-atasnejga dejanja, da bi opravi-svoj zločin.
Ko pa bo veter resnice razbil umetno ustvarjeni oblak Jaži in bodo pobiti domobranci ^žareli v mučeniškem sijaju, edaj se bo njihovim krvnikom ^°dilo, kakor beremo v odlomku m knjige Modrosti pri sv. maši ruučence:
Ko jih bodo ti videli, jih bo fmedel grozen strah. Govorili °dc med seboj in se kesali ter ^ dušni stiski vzdihovali: ‘Ti so, * smo jih nekdaj zasmehovali.
je mar krščanske kulture, s komunizmom na nobenem področju ne bo sodeloval? Saj nam je Kristus sam povedal, da so v 'svetnih zadevah “otroci teme modrejši kot otroci luči”. Na političnem polju nas bodo komunisti pri sodelovanju grdo izigrali, če z njimi sodelujemo. To nam kaže usoda vseh t. zv. koristnih budal. Mi smo močni na duhovnem področju, držimo se
ga!	i ■ lj*f
. Slovenije ne bodo rešili tisti, ki bi hoteli od tod s političnimi akcijami posegati med nje; rešili jo bodo pobiti domobranci s palmovimi vejami v rokah in s svetniškim sijem okrog glave, za katerimi se bo naš narod začel zgrinjati in se jim za pomoč priporočati.	,	, J
Končam z besedami francoskega jezuita, patra Jaquinota, ki je pred dobrim pol stoletjem boksarski vstaji na Kitajskem zgubil levo roko, pa je vztrajal misijonih ter bil v zadnji japonski zasedbi celo župan v Šanghaju in s tem rešil več sto-tisoč Kitajcev smrti. Ta je rekel našemu slov enskemu človeku, m mu je ta potožil naše grozotne žrtve:
“Pravite, da ste Slovenci bili tobri. Verjamem, dasi ne penam niti trohice vaše zgodovi-le. Toda verjamem vam, ker si-er ne bi bili vredni tako velike vetniške žetve, kot jo danes ža-ijete. Bog daje milost mučeni-tva le kot najvišjo nagrado za lolgo zvestobo. Mučeniki niso tazen za narod, oni so nagrada. \li ste imeli kaj svetnikov v /asi zgodovini? No, sedaj jih* mate. Ne enega, ne dva, v sto-iinah polnijo nebo kot krasni sa-lovi dolge zvestobe in ljubezni. Veselite se svojih svetnikov. V ijih sto dobili narodne priproš-ijike pri Bogu. Oh, kako jih boste še potrebovali! Prišli bodo Inevi, ko morda vaš narod ne bo tako dober, ko ne bo tako ivest, ko ne bo v stanju roditi svetnikov in bo zaslužil bič, ki
lajmo na to, da tudi Cerkev potrdi njihovo svetništvo.
Na XI. slovenski dan vabimo
S pripravami Slovenskega dne je združeno veliko težav. Treba je premagati mnogo ovir. Ko pa je Slovenski dan mimo, ko moremo zabeležiti večji ali maniši uspeh, je pa ves glavobol, ki so ga prinesle priprave, pozabljen in prireditelji že mislijo, na naslednji Slovenski dan.
Ko vabimo na XI. SLOVENSKI DAN, ki bo prvo nedeljo v mesecu avgustu, bi radi ponudili tudi kaj novega, česar bodo deležni udeleženci. Verjetno bo letos najbolj privlačna točka nastop “Kresove skupine” iz Clevelanda, Ohio. Plesna skupina “Kres” uživa veliko slavo in kjer nastopi, res častno predstavlja Slovence. Tako bo Kresov nastop na letošnjem XI. SLOVENSKEM DNEVU V KANADI kot krasen slovenski pu-šeljc na tem narodnem prazniku. Tudi glavni govornik bo iz Clevelanda. Pisatelj Karel Mauser, ki je pred kratkim obiskal Slovence v Argentini, bo druga vez med Clevelandom in slovenskim Torontom. Praznovanje XI. SLOVENSKEGA DNE torej obeta biti lepo in prisrčno.
Splošno znano je že dejstvo, da se ob takih prilikah na Slovenskem letovišču dobi vsega, kar potrebuje duša in telo. Sv. maša bo ob pol 12. uri pri prijazni kapelici Matere božje. Dve kuhinji bosta tudi poskrbeli za potrebe telesa. Bog daj še lepega vremena!
Za obilico dobre volje in za veliko udeležbo se priporoča Odbor
Društva Slovencev Baraga
Hev, Lojze Ambrožič -doktor teologije
TORONTO, Ont. — Lojze Ambrožič, mlajši (Jr.), je promoviral na univerzi v Wuerzburgu. Dobil je doktorat iz teologije “summa cum laude”. Pisal je
doktorsko tezo o pojmu, ki ga .o dušah udarja. Takrat jih bo- ima evangelist Marko o božjem
gim sorodnikom. Po oibsku teh in kratkem odpočitku se bo vrnil v Toronto.
Ameriška Domovina rev. L. Ambrožiču k res lepemu uspehu in dosegu vrha znanosti čestita ter želi obilo uspehov tudi pri bodečem znanstvenem in duhovniškem delu. Prisrčne čestitke tudi staršem, bratom in sestram novega doktorja!
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
ste imeli te svoje svetnike kot vašo veliko narodno rezervo, da bodo za vaš narod prosili in mu z težav pomagali. Svetniki, ki jih imate pri Bogu, so danes močnejši kot pa bi bili župniki vaših fara ali tajniki Katoliške’ akcije.”
Tako je govoril mož z veliko življenjsko skušnjo. Hvalimo Boga za naše mučence, priporočajmo se jim, pa molimo in de-
kraljestvu. Tezo je krojil pod vodstvom znanega novozavezne-
Že smo brali poročila o izredno lepi slovennosti v New Torontu, Ontario, Kanada; o novi maši, ki jo je daroval gospod Jože Božnar 31. maja 1970. Posebnost tega slavja je bila v tem, ker je novomašnik Jože Božnar zamislil in do podrobnosti ves program odredil sam. Tudi cerkvenemu zboru je že mesec prej naročil, kaj, kdaj in kako naj pojo. Svojega sosemeniščnika, ki bo prihodnje leto zapel novo mašo, rojenega Kanadčana, če se ne motim, po rodu Švicarja, je naučil toliko slovfenščine, da je kar lepo po slovensko prebral drugo berilo pri novi maši. Novomašnik se je izkazal za izredno sposobnega ter dobrega organizatorja.
Izdal je tudi dve knjižici za to priliko. Prva je pokoncilska maša z molitvami, odgovori in pripombami ter z vsemi pesmimi, ki so jih peli pri maši; druga pa za popoldansko pobožnost s petimi litanijami, odpevi in drugimi pesmimi in blagoslovom. Vsi udeleženci, ki jih ni bilo malo, so prejeli knjižici v cerkveni veži. Razumljivo, da sta obe knjižici v lepi slovenščini.
Ker je ves okvir bil že v naprej postavljen, so tako 'župljani veliko laže poprijeli za delo. Zdi se, da so prav vsi župljani z župnikom na čelu storili vse, da je bila cerkev, dvorana, prostor pred cerkvijo, pred dvorano in sploh ves prostor spleten v en sam cvet. V ta cvet so postavili mlaje, zastave, napise, ga ovili z venci, zelenjem in cvetjem in postavili vanj številne narodne noše, deklice v belem, dečke ministrante, pevski zbor, skavte, duhovščino z novomašnikom. Iz
svatov — štiristo. Koliko pa
ka Milko Božnar je vse to poslušal in se je odločil, da ne pojde na angleške tovornjake, v negotovost. Preoblekel se je v civilno obleko in ostal v taborišču. 2e je grozilo, da bodo začeli odvažati, vračati tudi civiliste, a volja božja je bila dru-
se drugih. Ljudje na novo maso-	Zalegl. so ^ prognje
zelo radi gredo se vedno cerav- ^p^^.^ pa je zadnji no se nam zdi, da marsikaj po- dan pred začetkom Speljevanja
pušča.
Ko je cerkveni zbor pod vodstvom Blaža Potočnika odpel ‘Novi mašnik, bod’ pozdravljen!’ je pred oltarno stopnico pristo-
civilnih oseb poslal Bog angela varuha, ki se je pridružil onemu, ki smo ga že imeli v taborišču, spregoyorila sta nekaj besed, zmenjala nekaj stavkov, in
pila novomašnikova K-letna se- ] vračanje civilnega ljudstva je strica Marička v beli obleki in bilo ustavljeno. Zahvaljen bodi
mu ob lepi deklamaciji podala novomašni križ. Bil je to ljubek prizor, ki je marsikomu privabil solzo v oči.
Nato je pa novomašnik z duhovniki somaševalci pristopil k oltarju božjemu in začel svojo prvo slovesno sveto daritev. Po
dobri Bog! — Iz domovine so pa prihajali dan za dnem slabši glasovi. Kaj je občutil mož, oče take družine, kot je bila Milka Božnarja, ve samo tisti, ki je to poskusil. In takihje bilo dosti. Zene-matere so zapirali, otroci so bili pa v mnogih slučajih pre-
evangeliju je stopili na prižnico | puščeni samim sebi in živeli v
ga profesorja Schnackenburga, j nevidnih lin se je pa ves čas ki predava na univerzi v Wuerz-J slišalo potrkavanje zvonov — iz burgu. Doktorat mu je izdala novomašnikove rojstne fare Pol-
Wuerzbunška univerza.
Zdaj odhaja na Koroško in bo v Tinjah podajal predavanja — na štiridnevnem tečaju sloven-
hovega gradca. Ves ta cvet je pa obkrožalo mnogoštevilno —■ božje ljudstvo — in v tihi zbranosti čakalo na vhod v cerkev, ki jo skim duhovnikom. Potem bo od- je pozneje napolnilo, čeprav zelo šel v Slovenijo na obisk k svo-j prostorno, do zadnjega kotička, jim petim stricem, tetam in dru- Saj je bilo samih povabljencev
............j' .........................................' ..........■.....................-
živi
neumneži smo imeli njih j Jenje za nespamet in njih
°*ec za nečasten. Glejte, kako S° Prišteti med otroke božje in ■i’h sedež je med svetniki!’ ” pa se to čirrt prej zgodi, v°0ramc mi delati na to. Delali a 2daj in delati z vsemi sred-^tvi- Delati tukaj ter navduše-ati za to delo rojake doma. Kaši mučenci so naš narodni aklad, ki ga pa ne poznamo °v°ij. ga premalo cenimo in še anj izkoriščamo.
Kekateri bi radi pospešili pa-komunizma v Sloveniji s rn> da nas vabijo k sožitju in 6 0 k sodelovanju s to in ono ru.io slovenskega komunizma 'oti drugi. Hudo nevarna igra. j,.1 so pozabili, da je že papeži ^ Ki. zapisal, da nihče, komur
ZA MIR IN TIŠINO — Londonski mestni očetje so našli uspešno sredstvo za krotenje mladih, nestrpnih avtomobilistov. Križišča in zavoje’na širokih mestnih ulicah so v stanovanjskih predelih mesta tako zožili, da mora vsak vozač svoje vozilo močno zavreti če hoče varno skozi. Tako po teh delih mesta ni slišati nočnega drvenja in piskanja drvečih avtov. Gornja slika kaže ozki zavoj na koncu široke ceste.
novomašnikov sorodnik dr. Matej Setničar in podal resno lep, v srce segajoč govor, v čisti slovenščini — niti polhograjskega naglasa ni imel, kar bi bilo pričakovati, ker je rojen Amerika-nec in Polhograjci so bili njegovi starši. Ta gospod je bil pred 35 leti posvečen v Rimu, kjer je študiral teologijo in se tam pri-pravd za doktorat. Potem je imel novo mašo^ v Polhovem gradcu, v rojstni župniji svojih staršev, kjer je imel več stricev in tet pa tudi drugega sorodstva. Na novo mašo je povabil tudi naju z ženo. Bila je pa ta nova maša ravno med božičnimi prazniki. Nikoli nisem vprašal, zakaj je bil tak čas posvečen. Morda zato, ker v Rimu ne poznajo zime? Spominjam se pa še vsega prav dobro in reči moram, da je nova maša lepa tudi pozimi.
Zdaj vidim, da sem naredil precej dolg uvod, preden kaj bolj podrobnega povem o novo-mašniku.
Če je pri njem kdo omagal, odvrgel časopis in morda stopil k omarici na Šilce viskija ali celo dva, ga prosim, naj sede nazaj in vzame v roke časopis in naj bere, ker nameravam še marsikaj zanimivega povedati o našem novomašniku. Ker je fant od fare, list naših slavnih dolomitskih gora in ker sem trdno prepričan, da bo delal nam Slovencem čast, kamorkoli ga bo zanesla noga, bi bilo pač škoda, iče bi ga pobliže ne spoznali.
I Novomašnik Jože Božnar je Ibil rojen v Polhovem gradcu pri Ljubljani 19. marca 1945. Čudovito hude reči so se tiste čase godile pri nas v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu. A nam ni bilo dano, da bi zvedeli kaj točnih svetovnih novic. Tudi nismo za tem stremeli, ker smo imeli dovolj skrbi zase in za svoje in smo reševali, kar se je rešiti dalo. Tako je bil tudi oče malega Jožka pri domobrancih, da je pomagal varovati dom, domače, vas domačo in bližnjo okolico pred najhujšim sovražnikom v zgodovini našega naroda. Ker so pa bile svetovne sile na pohodu in volja božja je bila taka, je sovrag izšel zmagovit iz boja. Mi, sovragovi nasprotniki, med katerimi je bil tudi Jožkov oče, smo morali bežati od doma. Nastalo je hudo življenje in velike skrbi, zlasti za može-očete, ki so odšli sami od doma, družino pa pustili neznani usodi.
Vse vrste novic so prišle od doma v taborišča — hude, strašne, grozne — in se stopnjevale zlasti še takrat, ko so začeli Angleži odpeljavati domobrance — z lažjo, — da jih vozijo v Italijo. Razni opazovalci so pa prihajali v taborišče poročat, da jih vračajo v Jugoslavijo. Pa smo bili za čuda zatelebani v Angleže, da nismo verjeli poročilom, ki so prihajala po poznanih in dobrih fantih in možeh. Smešili smo jih, zavračali in jim celo grozili s kaznimi in s prijavo Angležem, kako prinašajo o njih lažna poročila. Oče novomašni-
do kraja p o k v a r j eni družbi. Vendar pa mati malega Jožka, pa še sestrice in brata, ni bila tako hudo preganjana. Vzgajala je otroke in zanje skrbela, v kolikor ji je bilo dano. Obenem pa v vedni skrbi, kaj je z možem, kje je in kako se mu godi? Počasi je potekal čas in zdelo se je, kakor da bi ga nekdo zaviral, da je vse šlo čimbolj počasi. Dnevi, tedni, meseci in leta so se podaljševala v dvoje in več. Vendar je pa le prilezlo končno do tega, da je oče Milko dobil dovoljenje, da se lahko preseli v Kanado. Odšel je in tam prijel krepko za delo, kot je pač bil vedno vajen. Kot garač je povsod uspel. Takoj je začel misliti na to, da bo začel prikla-dati cent k centu, hraniti in pripravljati stanovanje, dom za družino, da jo bo poklical k sebi kakor hitro mu bo tc zakon, država dovolila. Da je to tega prišlo, je trajalo sedem let. Deseto leto po odhodu od doma se mu je šele posrečilo, da je mogel vložiti prošnjo za prihod družine. Prošnja je bila še primerno kmalu rešena in po težkem pričakovanju so se objeli v prijetnem domu, ki ga jim je pripravil — bolje — prigaral oče Milko. Kako je bilo vse čudovito, vse novo, vse nenavadno. Otroci po desetih letih očeta niso več pomnili, niso ga poznali. Pa so se kar hitro privadili in bili zadovoljni, v prijetnem družinskem življenju. Jože je prej štiri leta pohajal v šolo doma, v Polhovem gradcu. Tukaj jo je potem nadaljeval. Kar kmalu se je privadil angleščine in hitro je bil med prvimi, najpridnejši-mi učenci. Pomagal je tudi pri cerkvi. Je ministriral ali poma-gal, kjerkoli je bila potreba. Ko je dorastel v močnega fanta, je pa med vsakimi počitnicami dobil zaposlitev v rudniku. V Tim-minsu je opravil vso srednjo šolo. Po srednji šoli se je pa vpisal v torontsko semenišče. V tem semenišču je potem ostal tri leta. V četrti letnik je pa — po posredovanju msgr. Baznika prestopil v clevelandsko semenišče, kjer je ostal do posvetitve v mašnika 30. maja 1970.
(Dalje sledi)
Agnew se je sesla! s predsednikom Gvatemale
W A S H I NGTON, D.C. __ V
Gvatemali so imeli v marcu oredsedniške volitve. Izvoljen je bil kandidat desničarske koalicije Osorio. 1. julija je bil zaprisežen kot novi predsednik republike. Se pred prisego se je čisto na tihem sestal v Washing-tonu s podpredsednikom Agne-vom,
v Scstane,k je bil tako tajen, da se v državnem tajništvu niso ve-c tli zanj. Sestanek se je vršil na gvatemalsko željo. Prejšnji gvatemalski predsednik Montene-
gro je bil
namreč dobro zapi-
san \ Mashingtonu. Osorio je hotel vedeti, ali bo tudi on užival podobne simpatije. Tam je zvedel da državno tajništvo nima načelnih pomislekov, želi pa,
da bi Osorio, ki je strokovnjak v preganjanju gverilcev, preganjal z enako vnemo desne in leve gverilce, leve na deželi, desne pa v mestih.
Kako močni so v Gvatemali gverilci, priča dejstvo, da so tam ugrabili v enem letu dva poslanika, ameriškega in nemškega, ki sta bila oba'ubita. Naša administracija želi torej, da Osorio nadaljuje boj proti gverilcem z desne in leve strani.
Agnew je dalje svetoval Oso-riu, naj se poprime socialne politiko, kajti revščina je glavni razlog, da Gvatemala ne more priti do političnega miru. Seveda je obenem tudi treba pomagati revežem po mestih in ne samo na deželi.
V narodnem interesu?
NEW DELHI, Ind. — Pretekli petek sta dva znana bivša pripadnika Viet Konga, ki sta prišla sem na obisk iz Saigona, na tiskovni konferenci ostro napadala Severni Vietnam in provizorično revolucionarno vlado Južnega Vietnama, katere zunanji minister Mrs. Binh je bila na poti v Indijo na uradni obisk.
Indijska vlada se je zaradi te tiskovne konference močno razburila. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da sta oba bivša rdečkarja obljubila, da ne bosta v Indiji dajala nobenih izjav. Časnikarji so tega zastopnika nato vprašali, če stavi In-lija slične zahteve tudi drugim obiskovalcem, kot na primer pripadnikom Viet Konga alj pa pripadnikom Palestinskih osvobodilnih organizacij.
Mož je to zanikal in izjavil, ia ima Indija “suvereno pravico zahtevati take obveznosti, ‘kadar je to v našem narodnem interesu”.
-o--------
Bojne ladje po državah
Ameriška vojna mornarica poimenuje svoje bojne ladje po državah. Trenutno ni v aktivni dužbi nobene. Zadnja je bila Mew Jersey, ki je sodelovala v vietnamski vojni, pa so jo že lari umaknili domov in jo izločili v rezervo.
CLEVELAND, O.
-•'Ae dobijo delo
Help female — Cook
Cooking and dishes, lunch, in cafe, from 10 a.m. to 2 p.m. Experienced and fast.
Call 361-8997
I	(x)
Delo za žensko
Zaposleni par išče žensko srednje starosti, ki razume angleško, za lahko hišno delo v 3-sobnem stanovanju. Kličite 761-6646 po 6:30 zv.
—(139)
Hišno delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo za ponedeljek in četrtek, pošteno, zanesljivo, priporočila. Kličite 932-3022.
—(138)
MALI OGLASI
Eastlake
New 3 bedroom ranches with IVz baths built in oven, ranee & disposal on large lots.
Without basements 20,900.00 With basement	23,900.00
Basement home short distance from St. Justine's church-VINE REALTY
Corner 91 & Vine /
WH 2-4440
________ ri	(21,23 jul)
Pohištvo naprodaj
Orehova pokončna piano, orehova okrogla miza, buffet in 8 stolov za jedilno sobo in drugo. Kličite po6:30 391-5341 ali 881-9423.
^	—(140)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj na 981 1 Addison Rd. Kličite HE 1-0160.
■ 11       I ■ I« !■ ■ •***•     ■-    —
^	s
^ LUIS COLOMA:	^
| MALENKOSTI $
Nosila je klobuk temne barve, ( brez nakita, bogat površnik, obšit s kožuhovino, in rokavice-
To je bila senora markiza de Sabadell, na obisku pri markizi de Villasis, svoji iskreni prijateljici.
Jutranji vlak jima je prinesel važnih novic.
Markiza de Villasis je dobila pismo od Diogena, in dolgo, podrobno poročilo od patra Ci-fuenta.
Tudi markiza de Sabadell je našla po maši doma pismo; stre-petalo ji je srce, ko ga je zagledala, in malo je manjkalo, da se ni onesvestila.
Deset let je minilo, da ni dobila pisma od Jakoba. In komaj je danes uprla oči na neznano pismo, že ji je tajna slutnja zašepetala, da je od njega,
Z omahujočimi koraki je šla v spalnico, vsa se je tresla, prijela je za kozarec vode, ga izpila in padla brez moči v naslonjač. Pismo je držala v roki in ni imela poguma, da bi je odprla.
Vsa preteklost ji je stopila pred oči. ! j- j
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
40 flavors ice cream and carmel corn shop. $15,000. Busy location in front of 3 high schools. Owner. 278-2820	1424 W. Division
(139)
MOTEL for lease or for sale — 8 unit and Ivg. qtrs. All furn. Adjoining restaurant comp. fum. and Gift shop. This motel and resturant is on a cor lot. Busy hwy. overlooking Lee’s Ford Dock on the beau, waters of Lake Cumberland. One of the fastest growing communities in the heart of central Kentucky. Priced to' Sell. Owner.
PH. 606-678-5581, Sotnmerset, Kentucky *	(139)
Spomnila se je na dneve kratke sreče, ko je slepo ljubila svojega moža in mu verjela, da jo ljubi tudi on, na tiste dneve, ko je mislila, da je srečna, pri tem pa pozabila na pravo srečo — na Boga.
To je bil njen edini greh, greh, v katerega pade večina človeških otrok, da pozabijo v sreči na Boga in se ga spomnijo samo v nesreči, ker njihovemu samoljubju bolj ugaja, prejemati dobrote kakor pa se zanje zahvaljevati. Bridko pokoro je delala za ta svoj greh .. -
Prišla je na dan najprej ta in ona malenkost moževe nezvestobe in prvo, drugo malo razočaranje. Pa to še ni moglo izbrisati iz njenega srca ljubezni do moža.
Pa kmalu je razkrila velike pregrehe, prišla je na sled sil-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
SCHAFFER LAKE Cabin with boat and trailer on 100 by 100 ft. ft. lot. $10,600.
Call PR 9-4898
(138)
WILMETTE KENILWORTH GARDENS
2108 Chestnut. Open House Sun. 1-5. Beautiful 7 room, col. 3 bdrms., 2% baths. Walk to C & NW & New trier East.
RA 6-8262 or GR 5-2843
3 Sty. Brk. — 12 units, new gas ht. -f storms & screens. % blk. to L. Exc. cond. Off street parking. $58,500.	631-6178 or 825-2642
(139)
BY OWNER — Lge. stucco,' Lore!-Ave. (5300 W.) and Thomas Ave. (1100 N.) In nice family neighborhood. Lge. mod. kit., bath, gas h.w. heat. $19,900. Eves. 261-1864.
RESORT PROPERTY
OUTING, MINNESOTA
• ■	* ■'* -t ••	•'	. '
House and cabin. Large lake frontage and acreage. Priced for quick sale.
Mrs. E. Lilge, Outing, Minnesota
BEAL ESTATE FOR SALE Mit' FARMS
ILLINOIS
40 ACRES Wooded Land for bldg, sites. Nr. Morris, 111. Various other size farms in Livingston and surrounding counties. Call 815-584-3008 or ffter 5 p.m. 815-584-3169. Frank L. Smith, AgCy. Dwight, til.
.	(139)
HELP WANTED
ST. ELIZABETH’S HOSPITAL \	\	In CHICAGO, ILLINOIS
J[ | offers excellent immediate openings for 'fii r i 1	REGISTERED NURSES
T) / LICENSED PRACTICAL NURSES
*	, A Z’
376-Bed J.C.A.H Hospital
i All shifts, good starting salaries plus differentials.
Excellent employee benefits. Write, apply or call
Personnel Department
1431 N. Claremont Phone: (312) 278-2000 before 5 PM
(near Western and North Ave.)	(140)
WONDERFUL OPPORTUNITY it:	in CHICAGO, ILLINOIS
PHYSICAL THERAPIST
(registered)
Staff position available in. modem physical therapy department under the direction of chief and consulting physiatrist. Day hours and occasional Saturdays.
Excellent starting salary and employee benefit program.
Write, apply or call (312) 278-2000 before 5 P.M.
1 PERSONNEL DEPT.
I-ST- ELIZABETHS HOSPITAL
'	'	1413 N. Claremont
Nr. Western and North-Ave., Chicago, 111._(140)
BY OWNER — 5 flat brick, 2355 S. Hamlin. Gas steam heat, full bsmt. Good mo. income. $35,000. Lo interest rate. By appt. 521-4244
I .. ,	;
ALSIP — Lovely 4 bdrm. brk. Cape
Cod. 1% car gar. Cement dr. Crptg., new drapefies. Beaut, gas range. Other features. $27,500. 388-7292.
PALATINE — 3 apartment building & utility rm,, 4 car garage. Live in 5 rooms, let rent pay mortgage. Owner. $30,800.	358-9465
(139)
nim strastem, neukročenim* 1 razvadam, neštetim slabostim, ki so živele v njegovi duši kakor grda golazen v gnilem mesu.
Njegova zorno lepa slika je bila spačena in hotela si jo je iztrgati iz duše. Pa duša se ji je vračala nazaj k njemu, polna bridkosti; misel na njega jo je zasledovala in ji vladala v srcu, oboževala ga je, četudi je bil poln pregreh.
Končno je prišel popoln polom. Zapustil jo je- Ostala je sama dolge samotne dneve. Zastonj je čakala pisma od njega, na katero si je bila odgovor že sto in stokrat vnaprej sestavila, zastonj je čakala, da jo bo prosil odpuščanja, katero mu je bila že vnaprej dala. Zvečer se je ulegala spat v strahu, da se bo jutri zopet prebudila v samoten dan, in zjutraj se je budila v tužni zavesti, da je še vedno sama.
Koliko težke boli je prestala, koliko skelečega preziranja, strašnih žalitev, koliko nehvaležnosti, samotnih solz in zametp-vanih žrtev!
Pa ko je sedalje držala v rokah njegovo pismo, po tolikih letih prvo pismo, se ji je viharno vzbudila v srcu ljubezen do soproga, ljubezen, še vedno živa, močna, ljubezen, ki je zagovarjala, ki se je upirala pozabivosti, žalitvam, času, oddaljenosti, — čeprav je tlela tako dolga leta brez upanja, ki bi jo hranilo, ki bi ji dajalo sok življenja ...
Ubogo ženo je bilo strah same sebe. Bridek jok se ji je utrgal iz srca: spomnila se je svojega sinčka, čigar angel varih je bila-Pripravljena je bila braniti njegove pravice in njegovo vzgojo pred otrokovim očetom. Pa bala se je, da ji bo postala njena strastna, silna ljubezen do Jakoba usodna, da se bo pogodila s soprogom in bo pogubila otroka ...
V svoji sobici je imela majhen, lep oltar. Pred njim se je vrgla na kolena na preprost klečalnik in med silnimi potoki solz je ob nogah presvete Device brala nepričakovano pismo.
Pisal ji je Jakob kratko in brez uvoda, da jo kmalu obišče, da se z njo pomeni o važnih zadevah, pater Cifuentes da mu je nasvetoval, naj jih uredi, odličen mož, ki ga je spoznal v Parizu in ki je napolnil njegovo pobito srce z upanjem in tolažbo, t
Markiza je mislila, da je zadnje besede ; napačno pitala, in čitala jih je že v drugo in v tretje. '
Hinavstva ni nikoli opazila na Jakobu. To pismo je bilo ali polno hlimbe ali pa je dobri Bog storil z Jakobom velik čudež. Z
zaupanjem in tolažbo naj bi bil napolnil pater Cifuentes to srce, polno sebičnosti, hladno in neob-čutno kakor truplo, ki leži na mrzlem ledu? •..
Pa Bog je tako mogočen, tako dober kakor oče...
Nekaj trdega in neupogljivega se ji je dvignilo ter ji pravilo, da je to hinavstvo, nov njegov zločin ...
Udušila je ta glas, ni ga poslušala. Odprla je dušo zlatemu žarku solnčnega upanja, ki je razgnalo steno zapuščenosti in bridkosti, in up in hrepenenje sta ji gradila zlate gradove ...
Ni se spomnila, da je še tešč, naglo si je umila objokane oči in je odhitela k markizi Villa-sisovi- Govorila si je, da bo poiskala pametnega sveta pri svoji razumni in izkušeni prijateljici, v resnici pa je hotela, da bi ji prijateljica potrdila njeno željo, njene upe...
Markiza de Villasis je prav dobro vedela, kaj ima storiti. Pater Cifuentes ji je podal v svojem pismu podrobno poročilo o Jakobovem obisku.
Jakob je prišel k njemu poln samozavestne domišljavosti, pod njo pa se je skrivalo preziranje in neka pomilovalna bojazen, kakor jo imajo do jezuitov ljudje, ki jih poznajo le iz laži in neresnic, katere svet o njih govori in piše.
Ko pa je videl pred seboj majhnega človeka, brezpomembnega do vsakdanjosti, preprostega, skoro bi rekel 1— prav do nesnažnosti, človeka, ki je vedno tiščal roke v široke rokave svoje redovniške obleke in jih izvlekel le takrat, kadar je segel po svoji tobačnici, izrezljani iz rogovine, ali pa, da je prinesel na dan — in to se je žal! zgodilo le prepogosto — zelenkast robec, ckrašen z modrimi in rumenimi štirikotniki, naravnost grd, takrat se je njegovo pomilovanje izpremenilo v zaničevanje in s prezirljivo hladnim glasom, kakor govori ponosen grande s prostakom, mu je naznanil svojo željo, da se hoče spraviti s svojo ženo in pozabiti vse, kar je bilo, in mu je povedal, da hoče, naj bi on — pater Cifuentes — svetoval soprogi, da se vda.
In tistikrat se je zgodilo, da je dobil Jakob prepričanje, da je pater Cifuentes nesrečnež, ki nima niti pojma o svetu, prav kakor mu je dan poprej pripovedoval stric Frasquito ...
Bolj in bolj je zagrebal jezuit svoje roke v široke rokave; razveseljen in zadovoljen je omenil, da se nič bolj ne strinja s krščanskimi načeli, kakor odpuščati krivice in ohraniti mir v družini.
J Imenik raznih društev
ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Koka], Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan
Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Cuikar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave.,
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najav. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd.. blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...
NASLOV MESTO .. DRŽAVA

»•••••••»••••v**« •••••••»•• ••••••
>••••••••••••••••
• •••••••••••••••••••■•••M



■••••••••••••••••••••••••••••••••
CODE
■ ••••••••■••••••M

DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI !
MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Vik- ! tor Tomc; predsednik John Bu- j chanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpred- i sednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. j 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; ’
I
njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank | Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec, I
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja ' mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.	|
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196-blagajničarka Urška Štepec, zapis' nikarica Marinka Hočevar, odet Slavko Štepec, France Jenko i1 France Dolinar; za program Iva11 Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Iva" Hauptman, Stane Gerdin, Marini Hočevar, Srečko Gaser in Mir0 Odar; arhivar Srečko Gaser; barJ France Kastigar in Anton Medved reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Mir° Celestina; nadzorniki Milan Zajec-Jože Ferra in Franček Urankar Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica i11 blagajničarka Mary Ulyan, Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 251-6409-zapisnikarica Frances Modic. Nadzorni odbor: Louis Stavanja. Ed Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave-Euclid, Ohio.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE — ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MAMI
HERMINU ŠVAJGER
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 21. julija 1969.
Svojemu možu si bila nadvse ljubljena žena — svoji hčerki in svojima sinoma najskrbnejša mati! Mi vsi vedno mislimo na Te.
Sedaj Te pa že leto dni krije zemljo, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči.
Dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni!
Žalujoči:
ROMAN — soprog ROMAN ml., JURIJ — sina MARJETKA por. SELAN—hčerka VIDA, MARJETA — snahi CIRIL — zet
VNUKI IN VNUKINJE — OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 21. julija 1970
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA IN PRASTARA MAMA TER SESTRA
JOHANA HROVAT
hi je zatisnila svoje mile oči 21. julija 1966.
Štiri leta so minila, odkar si, draga, šla od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Počivaj mirno, snivaj sladko, dokler ne bomo združeni s Teboj v srečni večnosti
žalujoči ostali:
sinovi STANLEY, LUDWIG, JOSEPH
hčerke JENNIE INTIHAR. OLGA PONIKVAR, ROSE KISLEY, MARY ANN WHITE, vnuki in pravnuki sestra ANGELCA PERKO Maple Heights, O. 21. julija 1970.