SOBOTA, 8. JULIJA 1967 Št. 26, leto XXIV liIllIEMlIli IIIIBIIIll!:illlllil!lilll ■umi Ellllllll** E' STR. 2: NE MOREMO SOGLAŠATI STR. 4: MARIBORSKO BOLNIŠNICO JE TREBA DOGRADITI STR. 6: LABODJI SPEV ADRIA AVIOPROMETA? STR. 7: OČITNO POMANJKANJE ODGOVORNOSTI iiinianminii!!! Illllllll..................... OB RAZŠIRJENEM PLENUMU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA LITIJA ____________ Ni časa za malodušje Naše izkušnje Preko porušenega mosta Allenby na meji med Izletom in Jordanom teče reka beguncev: moški z otroki aa ramah, ženske s culami, v katerih je vse, kar so lahko Ponesle od doma, ko so jih izgnali izraelski vojaki. Ta reka se vliva v novo begunsko morje, ki nastaja v Jor-^anu, v morje šotorov, pod katerimi živijo ubežniki od ^anes do jutri, nikoli resnično siti, brez upa, da bo jutri “pije, da bodo našli zaposlitev, da bodo našli nekaj, kar res lahko imenovali dom ... V južnovietnamsko vas prihajajo do zob oboroženi ameriški vojaki in njihovi južnovietnamski plačanci. Vas 1® zapuščena, nikjer živega človeka: od nikoder ne pade atrel in niti otroškega joka ni slišati. Kje so vaščani? P°tem jih najdejo; pred grožnjami, da jih bodo raztrgale bombe, prihajajo iz preprostih skrivališč pod ženijo: starci, ženske z majhnimi otroki in sem ter tja pol-'jdrasli fantje, skoraj še otroci. Ti so najbolj sumljivi, aa so »partizani«: južnovietnamski plačanci jih pretepajo s kopiti pušk, nastavljajo jim nože na grlo, brcajo Uh- Amerikanci stojijo ob strani, to »delo« prepuščajo av°jim podrepnikom. Potem pa gredo tudi sami v akci-. 1° in njihovi metalci ognja v nekaj minutah spremenijo vas v eno samo ogromno baklo. Čeprav so neznani, poznamo tiste, ki bežijo preko Pmsta Allenby. To so naši bratje in sestre po usodi, ki smo jo tudi mi doživljali: ni še tako daleč čas, ko so tudi slovenski ljudje morali zapuščati domove, noseč s seboj samo cule zato, ker so hitlerjevci bili lačni naše zemlje. Ljudstvo Vietnama nam ni tuje ljudstvo, njegovo trpljenje vzbuja v nas spomine na naše mrtve, ki smo jih tiali za svobodo, goreče vietnamske vasi nas spominjajo na ogenj, ki je Upepelil slovenske domove. Pa ne samo Ps-še domove, tudi domove naših bratov v vsej Jugoslaviji, tudi domove delovnih ljudi v vseh tistih deželah ~vrope, ki jih je teptal škorenj fašistične soldateske. so nam bratje vsi tisti, ki kjerkoli na svetu do-življajo enake strahote, ki smo jih morali sami pretrpeti. In zato je razumljivo, da smo se na vse to, kar je za Panii, spomnili še posebno živo te dni, ko smo praznovali jjan naših borcev; da smo se spomnili tistih strašnih let, so nacisti in fašisti požigali in morili po vseh okusnih deželah, da smo se spomnili izkušenj, ki so nam l“ dala tista leta. .Spomnili smo se, kako smo kljubovali takrat najmočnejšemu vojnemu stroju na svetu in kako smo vkljub ^časnim porazom končno zmagali — zato, ker se nikoli lsmo priznali za premagane, zato, ker smo se borili sku-^aj z bratskimi narodi vse Jugoslavije, in zato, ker so 1 * °b naši strani vsi napredni ljudje na svetu. i v Izkušnje so nas naučile, da je neenoten narod naj-azji plen grabežljivega tujca in da je njegova sla po _svajanju tem večja, čim manj odpora pričakuje. In erno, da je vsak narod sam zase lahko nedorasel °či osvajalcev, da pa je združen z vsemi miroljubnimi jfrpdi na svetu močnejši od tistih, ki so z ognjem in ®čem krenili v pohod. Te dni, ko je vojna vihrala tako blizu nas, smo se še Posebno živo zavedeli, da moramo biti močni, če hoče-živeti v miru in da moramo pomagati vsem tistim, ,! So bili napadeni. Ognjeni zubelj na sosedni hiši lahko gPo preskoči tudi na našo streho 'in zato s tem, da so-J". u pomagamo pri gašenju, pomagamo tudi nam sa-v lttl- Zato tudi vemo, da sta pomoč napadenim in naš , “J za ohranitev in okrepitev miru v interesu nas samih Vseh miroljubnih ljudi na svetu. MILAN POGAČNIK §s s 18 ES BI BI ! i E Eli 1 .B 86 . 15 : S: E F I g" m p i g E! BI n a si i m i i 6$ Sl m # ss a sa E a E 13 M H BI F. R g m m a si DRAŽGOŠKA BITKA DETALJ S FRESKE V SKUPŠČINI SRS ODLOČNA STALIŠČA LJUBLJANSKIH SINDIKATOV OB PRETRESIH V GOSPODARJENJU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH_ ODSTOPNICE NI - KJE JE IZHOD? LJUBLJANA, 30. junija: Danes se je sestal na plenarno sejo Mestni sindikalni svet Ljubljana. Potem ko so člani poslušali poročilo o delu predsedstva MSS v času po zadnjem plenarnem zasedanju, se je razvila živahna razprava o nalogah in stališčih ljubljanskih sindikatov v prizadevanjih za uresničevanje gospodarske reforme, ki jo je v uvodu intoniral predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana Rudi Bregar. Za minuli razširjeni ple-» num občinskega sindikalnega sveta Litija, ki so mu prisostvovali tudi predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki upravnih odborov ter delavskih svetov litijskih delovnih organizacij, so pripravili dokaj obširno gradivo o vplivih gospodarske reforme na poslovanje delovnih organizacij in gospodarstvo litijske občine. Toda v tem gradivu sindikati niso mogli zajeti vseh delovnih organizacij, ker posamezna podjetja sploh niso posredovala ustreznih podatkov o tem, v kakšnem položaju so se znašla v poreformnem obdobju. A ne glede na to pomanjkljivost, ki je nastala bržčas zaradi malomarnosti služb v nekaterih podjetjih, so udeleženci plenuma vseeno dobili precej verno predstavo o gospodarjenju v občini. Splošna ocena razmer je, da mnoga in zlasti večja litijska podjetja s številnimi ukrepi, kot so boljša organizacija dela, ustvarjanje lastnih obratnih sredstev, modernizacija proizvodnje, prilagajanje potrebam trga, močno težijo k intenzifi-kaciji gospodarjenja. KAJ BO Z USNJARSKIM KOMBINATOM ŠMARTNO? Kljub težnjam nekaterih podjetij za intenzivnejše gospodarjenje, je v litijski občini še zmeraj nekaj delovnih organizacij, kjer so razmere in perspektive nadaljnjega razvoja močno zamegljene. Mednje nedvomno sodi Usnjarski kombinat Šmartno. Čeprav so si v tej. drugi naj-večji tovarni v litijski občini že (Nadaljevanje na 3. strani) NAPOVEDI SE URESNIČUJEJO Po dokaj mirnem in skorajda polni dve leti trajajočem obdobju začetnega uveljavljanja gospodarske reforme se napovedi začenjajo uresničevati. V gospodarstvu so se marsikje začeli dogodki prehitevati. O tem priča TOPSOV stečaj, napovedi o odpustih v ljubljanskem Rogu, pretresi v Litostro- ju ... skratka, še marsikje, da ne bi tokrat naštevali prav vseh kolektivov, ki so se v zadnjem času znašli v zares precejšnjih težavah. S sistemskim izpopolnjevanjem gospodarskega in-strumentarija, gre za ukrepe zunanjetrgovinskega in deviznega režima, izpopolnjevanje bančnega mehanizma in restriktivne ukrepe kreditno monetarne politike. revalorizacijo osnovnih sredstev, smo pravzaprav šele začutili dejansko ostrino reforme. Razpoloženje v kolektivih je spričo zaostritve pogojev gospodarjenja kajpak različno. Kjer ni bistvenih težav, soglašajo z reformnimi ukrepi, se pa največkrat in za vsak primer zapirajo vase. Kjer pa so težave, res je, teh ni malo niti niso lahke niti jih povsod ne bodo mogli rešiti, pa bi nekateri kar takoj hoteli podpisati odstopnico, nekateri vpijejo po trdi roki, po posebnih pooblastilih ... Čuda reakcij! Pa si vendarle velja priznati, da smo v času inflacijskega gospodarstva in v razpravah o tem, kaj nas lahko spravi na zeleno vejo, zagovarjali prav take ukrepe, predvidevali in soglašali s tem. da vse delovne organizacije bržčas nimajo prihodnosti. Jadikovanje in spet jadikovanje zdaj ne bo nikomur pomagalo. Odstopnice pa ni. saj smo si vendarle edini, da se gospodarstvo mora stabilizirati, če hočemo vštric s svetom. Torej so potrebni ukrepi! In prav o nekaterih teh ukrepov, ki jih zagovarjajo ljubljanski sindikati, naj bo tokrat govora. NEZNANKA JE UGANKA Če v sindikatih terjamo od delovnih organizacij, točneje od njihovih samoupravnih in upravnih vodstev, od njihovega strokovnega aparata, da pokaže kolektivom kac najbolj jasno pot v prihodnost, »otem velja to tudi za gospodarstvo kot celoto Navsezadnje razvoj gospodarstva ne more biti rebus, ki ga rešujejo nekateri, po službeni (Nadaljevanje na 2. strani) 7 dni v sindikatih rezervirani stolpec Zvonka Šarman, tajnica sindikalne podružnice SGP Konstruktor, Maribor: 6 Kaj ste storili, tla bi čimveč vaših delavcev preživelo dopust izven kraja stalnega bivališča? / Kot nadomestilo za K-15 smo vsem članom kolektiva izplačali po 15.000 S-dinarjev, njihovim otrokom, in nezaposlenim svojcem pa po 9000 S-dinarjev. Razen tega vsem tistim članom kolektiva, ki letujejo v domu Severnik v Rovinju — imamo ga skupaj s podjetjem STAVBAR — priznavamo po 600 dinarjev regresa na dan, kar velja tudi za njihove otroke in zakonce. Tako je treba za odrasle iz lastnega^žepa doplačati le še po S00 dinarjev dnevno oziroma polovico manj za otroke. Dom bo prej nabito poln kot pa samo ,zaseden’. Pripomnila pa bi, da je naše ljudi — zlasti še fizične delavce ~ prepričati, da bi odšli na dopust izven kraja stalnega bivališča. Zato iz leta v leto hodijo na dopuste vedno isti... Tudi prejšnja leta, ko smo regrese priznavali vsakomur, ki se je izkazal s kakršnimkoli potrdilom, da je bil nekje na dopustu, 'število dopustnikov> ni bilo bistveno večje, kot pa jih lahko sprejme naš dom. Se celo tistih, ki jim je sindikat pripravljen omogočiti brezplačen preventivni oddih, ne moremo prepričati, najdbi izkoristili to priložnost. Letos smo tak dopust odobrili 18 elanom kolektiva, komaj štiri izmed njih pa smo preprosili, da so ga tudi izkoristili! Ne vem, kaj naj storimo, da bi ljudem dopovedali, da nimajo pvav, če ostcijajo doma, saj navsezadnje za nikogar izmed nas 10-dnevno letovanje v Rovinju ne pomeni takšnega bremena, da ga ne bi zmogel. Jože Leskovar, predsednik sindikalne podružnice Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik: ® Pod kakšnimi pogoji bodo člani vašega kolektiva letos preživeli letni oddih? V našem počitniškem domu na Rabu, kjer imamo 158 ležišč, in še v petih planinskih domovih smo za letos določili enotno penzionsko ceno 18 N-dinarjev dnevno. Od tega posameznik plača le po 8 N-dinarjev na dan oziroma polovico manj za otroke. Regresa torej priznavamo po ,jurja’ na dan, kar pa pripada tudi tistim. članom kolektiva, ki letujejo v počitniških domovih, ki so last podjetij, kjer so zaposleni njihovi zakonci. Komisija za oddih in rekreacijo pri upravnem odboru našega rudnika ob izmenah poskrbi tudi za prevoze, tako da naši delavci tudi s tem nimajo sitnosti. Za potne stroške oziroma za nadomestilo za K-15 gre vsakemu članu kolektiva po 10.000 S-dinarjev, nezaposlenim zakoncem in otrokom nad 14 let starosti po 4000 S-dinarjev, otrokom do 14 .let pa po 2000 S-dinarjev. Približno 100 socialno ali zdravstveno ogroženim rudarjem in upokojencem pa smo omogočili brezplačen desetdnevni dopust in vsakomur izmed njih odobrili še po 50 N-dinarjev nadomestila za »žejo«. Justin Birsa, predsednik sindikalne podružnice »VINO GORICA« Nova Gorica: • Sezona dopustov je pred nami. Kako ste za oddih poskrbeli v vaši delovni organizaciji? Smo delovna organizacija, ki ima ravno v poletnih mesecih največ dela. Iz tega sledi naš sklep, da k glavni sezoni vsak član kolektiva lahko izkoristi največ polovico dopusta, ostanek pa prej ali pozneje. Že ob koncu maja smo vsakemu zaposlenemu izplačali po 40.000 S-dinarjev na račun regresa in nadomestila za K-15. Se posebej je vsakomur pripadlo po 5000 S-dinarjev za nezaposlenega zakonca in za otroke. Tako smo vsaj z materialne strani poskrbeli, da. našim ljudem ne bo treba pregloboko poseči v žep, če bodo odšli na dopuste. Takoj pa moram pripomniti, da te potrebe doslej še nism.o znali privzgojiti našim ljudem. Za prihodnje torej ostaja naša dolžnost, da ljudi zainteresiramo za dopuste, da jim privzgojimo to navado, ki je koristna tako njim kot delovni organizaciji. Res je sicer, da mnogi naši delavci potrebujejo čas tudi za delo ■na poljih in v vinogradih. Odpočiti pa se vseeno morajo od dela in od skrbi, če naj bo čimdlje obvarovano njihovo zdravje in delovna sposobnost. Kako se bomo tega lotili, ne vem. Nekaj pa bo treba storiti, da ne bi iz leta v leto vedno isto ugotavljali... TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE NA POTOVANJU, IZLETU, DOPUSTU* POD ŠOTOROM, V AVTOMOBILU, POVSOD NAJ VAS SPREMLJA ZELO PRAKTIČNA POTOVALNA APOTEKA £ IZDELEK \ TOVARNE SANITETNEGA \ MATERIALA - DOMŽALE > BOLJE POTOVALNA APOTEKA s BREZ POŠKODBE, KAKOR POŠKODBA s BREZ POTOVALNE APOTEKE S S s s PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV Kaj pa če smo zastoja tudi sami krivi? $ STALIŠČA OBČINSKEGA \ SINDIKALNEGA SVETA ^ KRANJ DO PROBLEMOV | ZAPOSLOVANJA \ IN NEZAPOSLENOSTI 2 V OBČINI Ugotavljamo, da se P0®®? uresničujejo načrti delovni11 organizacij, predvideni v d®' kumentih občinske skupščin6 Kakšen je pravzaprav položaj gradbenih delavcev v času po reformi? Kakšne so njihove perspektive glede zaposlovanja, delovnih in življenjskih razmer? Kaj smo doslej storili, da bi zaustavili oziroma preprečili nazadovanje slovenskega gradbeništva, ki je še pred leti zavzemalo prevladujoč položaj v naši državi? Vse to je le nekaj tistih vprašanj, na katera so poskušali odgovoriti na zadnjem plenumu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ki je hkrati pomenil uvod v priprave na jesenski občni zbor republiškega odbora. Kot bistveno in najvažnejše velja poudariti, da se bo slovensko gradbeništvo že v dveh ali treh letih po svojih rezultatih izravnalo s povprečnimi dosežki jugoslovanskega gradbeništva, ki pa jih* je. še pred štirimi ali petimi leti prekašalo najmanj' za polovico. To je osnovna ugotovitev obširne analize o gospodarjenju delovnih organizacij gradbeništva in analize položaja gradbenih delavcev v času po reformi, ki ju je posebej za ta plenum pripravila gospodarska komisija RO sindikata gradbenih delavcev. Pripravila pa jo je zaradi tega, ker nobena izmed številnih inštitucij — Gospodarska zbornica, Biro gradbeništva Slovenije, Gradbeni center SRS — ki se poklicno ukvarjajo s problemi gradbeništva, doslej še ni uspela analizirati dejanskih razmer v našem gradbeništvu. Člani plenuma so ob tem poudarili, da tokrat ni prvič, ko kritizirajo delo teh in še drugih inštitucij, kakor tudi ni prvič, da razpravljajo o zadevah, ki so bile tokrat na dnevnem redu. Nič kolikokrat doslej je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev priporočil delovnim organizacijam, naj se notranje organizirajo. da bi bila sposobna za konkurenčni nastop na jugoslovanskem in inozemskem gospodarskem prostoru, strokov-niminstitucijam pa priporočal, naj jim pri tem pomagajo. Kot zdaj kaže, so bile te besede izrečene v veter. Toda, če smo že pri tem, daje treba v zadnjem trenutku reševati, kar se sploh £e rešiti da, potem se je vendar treba vprašati, kako je družbeno so- odgovornostjo vseh tistih, ki so se molče strinjali z zapiranjem slovenskega gradbeništva zgolj na področje naše republike. To namreč po ugotovitvah analize pomeni enega izmed dveh glavnih vzrokov sedanje stagnacije. Kot takojšen ukrep glede tega republiški odbor sindikata gradbenih delavcev predlaga, naj bi samoupravni organi zahtevali od navedenih institucij obračun koristnosti njihovega dela za sleherno delovno organizacijo posebej. Podatki namreč razkrivajo, da so delovne organizacije gradbeništva v SR Sloveniji samo lani plačale več kot pol milijarde S-dinarjev različnih članarin za zbornice in združenja, pri tem pa so ostale prepuščene same sebi. Tolikokrat grajana razdrobljenost slovenskega gradbeništva po podatkih analize pomeni drugi bistveni vzrok sedanjega zastoja. Zaradi te razdrobljenosti in želje vseh gradbenih podjetij, da bi bila .velika’, prihaja na trgu do neusmiljene konkurence med posameznimi delovnimi organizacijami. Zunanji izraz takšne konkurence je po eni strani licitiranje ,na pamet’, da bi podjetja pač dobila delo; po drugi strani pa dejstvo. 'da milijardna sredstva ostajajo neizkoriščena, ker je mnogim podjetjem ,pod častjo’, da bi prevzemala manjša dela, adaptacije in popravila. Posledice takšne politike seveda v celoti bremenijo gradbene delavce. Prav zaradi tega, da bi preprečili še nadaljnje poslabševa-nje razmer gradbenih delavcev, je plenum republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev ponovno priporočil delovnim or- ganizacijam, naj se notranje bolj temeljijo organizirajo, uredijo strokovne službe in sploh poskrbijo za sposobne kadre, ki bi z načrtnim delom v sedanjih težkih časih slovensko gradbeništvo le popeljali naprej. Kjerkoli so. tako že storili, tudi že imajo dovolj dela in se prav nič ne izgovarjajo na vplive gospodarske reforme. Končno velja opozoriti še na pobudo sindikatov, da bi zaščitili gradbene delavce. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev bo namreč v kratkem sklical posvet strokovnjakov, na katerem bi se pogovorili o vrednotenju živega dela v cenikih del oziroma v kalkulacijah. Izkušnje namreč izpričujejo, da so mnoga podjetja .konkurenčna’ predvsem na račun že sramotno nizkih osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev pa meni. da ne bi smeli odstopati od povprečno dogovorjenih cen živega dela; konkurenčnost podjetij pa se naj zato izkaže v organizaciji dela. izkoriščanju mehanizacije in še drugih ekonomskih ukrepih. —mG f glede zaposlovanja. Mnoge d6-j lovne organizaciji; zmanjšuj6' ^ jo število delovnih mest in 1,6 ^ nadomeščajo normalnega od' ^ toka zaposlenih. Hkrati odP1' ^ rajo premalo novih delovni® ^ mest. Tudi predvidevanja 6 povečanju zaposlenih na P0®' ročju storitvenih dejavnosti 86 ne bodo uresničila, če ne W prišlo do občutnejše potno« družbe. Take razmere so *®. močna ovira za zaposlovanj6 mladine, predvsem tiste, * prihaja iz šol in ima ustreMJ® izobrazbo. Ugotavljamo, ! ^ delovne organizacije ne sp®6 ^ jemajo novih delavcev. Vodji® ^ politiko ohranitve dosedanji® ^ delovnih mest. Tako bo še "®' ^ dalje ostala velika razlika m6® ^ zahtevano in dejansko izobr3** j, bo na strokovnih delovnih ,TlC' ^ stih, kar pa seveda ni v kori81 ^ nadaljnjemu razvoju delovni® Ž organizacij. Menimo, da bi poslovna P®' litika ob prizadevanjih ekonomičnost morala zajem®'1 Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predaj 313* VI. telefon uredništva 316-672. 316-695. 312-402 In 310-033. uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki tn hranilnici Ljubljana, št >01-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-pat - 50 S-din. — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-dln - 650 S-din - polletna 13 N-dln - 1300 S-din n letna 26 N-din - 2600 S-dln - Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini - Tisk In klišeji CZ P .Ljudska oaaviea. Lhibliana ! ^ tudi skrb za povečanje števil® ^ delovnih mest. Zmanjševani6 ^ števila zaposlenih za druž®6 ^ ni koristno, ker pelje h gosp®' ^ darskemu zastoju. ^ Delovne organizacije 1 ^ kranjski občini sprejemajo n® ^ delo delavce večinoma miri6 Ne moremo soglašati ^ strokovnih kvalitetah predi'®*. i socialno ogroženi kandida*. Tako politiko bi morale vodi'1 tudi komisije za sprejema")6 delavcev v delovne organi*®- zavoda za zaposlovanje in celo v 60 % primerov. Pri tel® so odločilnega pomena zna®' stva, priporočila in zveze. Z®' tegadelj menimo, da je P®" trebno zaposlovati nove d6' lavee le prek zavoda, ki m®r® izdelati ustrezne kriterije, i’r' števil6 Odstopnice ni - kje je izhod? (Nadaljevanje s 1. strani) dolžnosti bolj ali manj prizadeti predstavniki družbe. Zato tudi v sindikatih terjajo, da dobi gospodarstvo ljubljanskega območja ustrezno mesto v kratkoročnem in dolgoročnem konceptu razvoja naše republike. In zahtevajo, da pristojni dejavniki na osnovi temeljitih znanstvenih analiz čim-prej predlože skupščinam in samoupravnim organom predlog o tem, kaj ima v tem gospodarstvu svojo prihodnost, kaj je potrebno razvijati, hkrati pa jasno povedati tudi to, kaj nima prihodnosti in kaj bo treba začeti opuščati, sindikati pa pri tem poudarjajo, da bo treba predvideti vse potrebne ukrepe, da bodo tudi rešitve ob opuščanju posameznih proizvodnih kapacitet čim manj. boleče in da se bomo lahko nanje pravočasno pripravili. Skratka, sindikati odločno nasprotujejo slehernemu umetnemu podaljševanju neperspektivnih gospodarskih dejavnosti. Tako podaljševanje konca smo že doslej drago plačevali, zato naj tudi banke dosledneje uveljavljajo ekonomske kriterije pri dodeljevanju kreditov in svoje kdaj pa kdaj še vedno misio-narske akcije prepustijo misio-narjem. Torej selekcija v na- daljnjem gospodarskem razvoju, a seveda selekcija v okviru pretehtanega in jasno opredeljenega nacionalnega programa gospodarskega razvoja! KLICAJ ZA KONCENTRACIJO KAPITALA Uveljavljanje načela selektivnosti. v razvijanju proizvodnih kapacitet pa neizbežno terja tudi učinkovito podporo tistih, ki se lahko najhitreje razvijejo in najbolj učinkovito posežejo v mednarodno delitev dela. Pri tem pa seveda ostaja za zdaj še vedno nerazrešeno vprašanje, kdo naj podpre te gospodarske ’ dejavnosti. Očitno je le, da družba po prerazdelitvi narodnega dohodka s svojimi skladi ne more več kdove kako učinkovito poseči v nadaljnji razvoj. To nalogo mora zato opraviti bančni kapital. Da pa jo bo sploh lahko, bo potrebno po mnenju ljubljanskih sindikatov najprej korenito spremeniti funkcijo bank: iz še vedno pretežno tehnično-obračunskega centra in državne institucije naj banka postane integracijski instrument združevanja sredstev in ekonomske pobude. Po drugi strani pa bo tudi treba premagati razdaljo in raz- nolikost interesov, ki dele banko kot združenje proizvajalcev od njenega kolektiva zaposlenih. V zadnjem času se namreč pogosto primeri, da se kolektivi bank veliko raje odločajo za kratkoročne aranžmaje z visokimi obrestmi, marsikdaj za aranžmaje, za katere tako oni kot poslovni partnerji natančno vedo. da bodo zamujeni roki odplačil in da bo treba odšteti znatne zamudne obresti, ker je. pač tako brez večjega poslovnega prizadevanja in tudi brez posebnega tveganja možno bistveno povečati sklade osebnih dohodkov bančnih delavcev. In ko ljubljanski sindikati zagovarjajo politiko selektivnosti, pristavljajo tudi. to, da je treba natančno prešteti vsa sredstva, s katerimi lahko podpremo tak razvoj. In že zdaj je očitno, da s tako razdrobljenimi sredstvi tudi ne bo mogoče učinkoviteje podpreti gospodarskega razvoja. Zato so ljubljanski sindikati izrekli svoje soglasje k pobudi, da naj se splošna gospodarska banka in ljubljanska kreditna banka združita v enotno banko, v kateri naj bi se po nekaterih pred; videvanjih skoncentriralo RO odstotkov celotnega slovenskega bančnega kapitala. BOJAN SAMARIN razpravljati tudi drugi org®®! v komuni. Zato še pes« predlagamo, naj bi eiiei ^ preuidgamo. naj Dl o prv ^ mih zaposlovanja in o n tri?® vih perspektivah razprav)!* kranjska občinska skupšči®^ V nekaterih kranjskih d6 lovnih organizacijah še ved® želijo težave pri gospod®r|C_ nju rešiti z odpuščanjem poslenih. Menimo, da bo ri® dernizaci.ia. ki jo mora "*5 organizacija dela nu.ino ®8' -jiti. izzvala resne polil'® konflikte, če hkr-ti ne b®"^ odnirali novih delovnih . oziroma če ne bomo načrt® reševali problemov pri **®ft„ Slovan ju. Do m-elivania ** sl en ih iz. ene dejavnosti v d®1^ go bo še prihajalo, vend»r ' mora izvajati z učinko' pomočjo prizadete delovne 0 ganizaei.ie in komune. _ p Sindikalna organizacij® more soglašati z nobeni«! o puščanjem članov sindik*^ dokler za prizadete ni ure!® nadalinja zaposlile v. Občinski sindikalni sv,‘V7,,-ziva vse sindikalne org®*1' ’ g ciie in člane sindikata da zavzame k> za uresniče'1* teh stališč. OBČINSKI SINDIKALNI Skh* KRANJ ’^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx'<^ 15 Proizvaja: »JOSIP KRAŠ« TVORNI CA ČOKOLADE, BOMBONA I KEKSA — ZAGREB | OBRAT p l-as, J . ..g - ..... KOBARID ‘ 'V •:•••• ;i« w W %* I| .. »«, j|l j \ POSEBNO PRIPOROČAMO UPORABO KONDENZIRANEGA SLADKANEGA MLEKA ŠPORTNIKOM IN TURI' | STOM TER GOSPODINJAM, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO VSAKODNEVNO SVEŽEGA MLEkA xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx cije. Ugotavljamo, da je ^ nezaposlenih v počasnem, ve®' ^ dar stalnem naraščanju. B®.! $ kot število nezaposlenih L < zaskrbljujoče to, da je i"y nezaposlenimi veliko števil® mladih, ki si z rednim del®« šele začenjajo ustvarjati *'v' Ijenjske pogoje. Zavoljo tega menimo, JL bi morali o teh vprašanj*. ■7 dni n sindileatih■ Ni časa za malodušje < ZANIMIVA IZMENJAVA DELOVNIH IZKUŠENJ | V RIBNICI t ---------- (Nadaljevanje s 1. strani) Pred nekaj meseci izdelali na-U- kako bodo podjetje spravili hudih zadreg, zdaj vse kaže, a lega načrta v * Usnjarskem prnbinatu v Šmartnem ne ures-icujejo najbolj smotrno, sicer 6 hi zaposleni v tem kolektivu Prejemali kar za 33 odstotkov , aPiše povprečne osebne do-odke, kot pa jih prejemajo aPOiSileni v drugih podjetjih. Ali v drugimi besedami povedano, eana zaposlenih v Usnjarskem Mnbinatu. Šmartno prejema oJjrirPalne osebne dohodke med ■•000 in 40.000 starih dinarjev. ~?av zato so se udeleženci na Plenumu upravičeno vpraševali, kakšen je sploh standard delavcev usnjarskega kombinata ob tako nizkih osebnih dohodkih. Najbolj pa je člane plenuma presenetilo to, da se plenuma občinskega sindikalnega sveta sploh niso udeležili člani iz Usnjarskega kombinata Šmarl- TUDI v predilnici SO ZASKRBLJENI »Tudi v Predilnici smo vse bolj zaskrbljeni,« je povedal na plenumu eden od predstavnikov tega največjega litijskega podjetja. »Kajti tudi v Predilnici smo morali v zadnjem času vložiti vse napore, da ne bi ob po- ostrenih pogojih gospodarjenja zašli v še hujše težave.« Predstavnik Predilnice je nato dodal, da prav v zadnjem Času dobivajo vse manj naročil, kajti zaloge pri tkalcih se kopičijo v milijone metrov. Vzrok temu pa je po njegovem mnenju tako imenovani »intervencijski« uvoz tekstila, ki pa je daleč od tega, da bi bil intervencijski, temveč pomeni le veliko gospodarsko škodo za proizvajalce tekstila. Kako si sicer razlagati, da je lani. ko smo v tujini kupili za 42 milijonov dolarjev tekstila, samo v Srbiji uvozilo tega blaga kar 34 kmetijskih zadrug, ki s prodajo tekstila nimajo opravka. Letos pa PTUJSKI SINDIKATI O GOSPODARJENJU V LETOŠNJEM LETU KAKO IZ ZAGATE? Gospodarstvo ptujske komune v letošnjem letu v glavnem dosega predvidevanja, ki naj bi — razen vsega drugega — ustvarila za 12,6 °/o višji dohodek kot v lanskem letu. To bi vsekakor pomenilo zelo spodbudno Ugotovitev, če tudi podjetjem iz te komune ne bi močno primanjkovalo likvidnih sredstev. Prav zaradi tega, ker jim kupci račune plačujejo z veliko zamudo, tudi sama ne morejo izpolnjevati lastnih obveznosti, če že ne v zakonskem, pa vsaj v znosnem roku. Posledica tega je, da mora Ptujska podružnica SDK vsak han opraviti do 40 sodnih skle-pov v vrednosti 50 milijonov S-v&tarjev, kar podjetjem povzro-^ samo dodatne stroške, ki so artlo v petih mesecih letos n j e-Ea leta presegli 80 milijonov ““dinarjev ali dvakrat toliko kot celem lanskem letu. No, prav ai‘adi pomanjkanja likvidnih redstev si mora kakih 15 podati redno tudi izposojati sred-Za izplačila osebnih dohod- Kako iz zagate, kako naj bi j“.e zoperstavili stagnaciji gospostva, ki je nujna, če razmer r^feirkoli že ne bi obrnili na 2°Me? o tem so razpravljali na b.iem plenumu občinskega likalnega sveta v Ptuju. . Na plenumu so poudarili, da . edina rešitev v tem. da podrtja še bolj kot doslej vlagajo Trosta sredstva v obratna sred-stva. Ce bi hkrati poskrbeli še 23 to, da bi podjetja med letom ^ed seboj združevala vsa pro-s,l;a sredstva, ki so sicer razumljena tako, da trenutno nikomur ne koristijo, bi to pome-.do občuten korak dlje. Ven-var Da vse to ne bo nič zaleglo, banke ne bodo začele čimprej jj,Va-iati selektivne kreditne po-mke, namesto sedanjega linear-striženja bančnih kreditov, lav od tega in od večje po-°vnosti bank je po mnenju bliskih sindikatov odvisno, ali b 1T1.° sploh zmogli prekiniti se-i^b.ie medsebojno zadolževanje n kreditiranje v gospodarstvu sf;D rili strani in kako hitro bomo š bilizirali razmere v vsem na-01 gospodarstvu. Prav to, da se te zadeve tako počasi razrešujejo, je po mnenju ptujskih sindikatov tudi tisti vzrok, zakaj kolektivi v tej komuni še vedno tako vneto zagovarjajo obstoj lastne banke, ki — čeprav finančno šibka — vendar rešuje mnoge njihove probleme, katerim pa teritorialno bolj odmaknjena banka ob sedanjem načinu poslovanja najbrž ne bi prisluhnila. Zaradi vsega tega ptujski sindikati priporočajo in podpirajo vse možnosti in oblike združevanja sredstev v lokalnem merilu. Hkrati pa zahtevajo uveljavitev večje poslovnosti in samostojnosti' bank, ki naj bi pripomogla k temu, da se bodo podjetja lahko hitreje razvijala. —mG IEIIIIIIIIIIIIillllllllllll!lllllillilllllll!llllll||l||||||lilllilli|[|||l!ll||||||||l!||||lillil||||||||i!l E3 l JU B DANA nama NAJVECJA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI, DA JO OBIŠČETE Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane: blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju {VVolfova 1) in blagovnico konfekcije »Elita«, Čopova ulica 1 llilllli[|lll!lllll!llllllllllllllllllll!l!ll[llll!IIIIIIIIIIII!llllllll!llllllllllllll!!lllll!l!llilllllllllllllllillll!l!ltillllil!llllllll!llllllBli bodo razmere za naša tekstilna podjetja še hujše, saj bomo v tujini spet kupili z izgovorom »intervencijskega« uvoza kar za 72 milijonov dolarjev tekstila. V TEŽAVNEM POLOŽAJU TUDI DRUGI Tudi drugi predstavniki iz litijskih podjetij so na plenumu obrazložili svoje težave, s katerimi se srečujejo. V Kmetijski zadrugi in v obrtnem podjetju Kovinar Šmartno je položaj zelo resen, tako da se zaposlenih že loteva malodušje, saj enostavno ne vidijo poti iz zagate. Toda člani plenuma so poudarili. da zdaj ni čas za malodušje, marveč da je treba storiti vse, kar je možno za intenziviranje gospodarjenja, zlasti pa zahtevati od strokovnih služb, da na osnovi analitičnih izračunov in z raziskovanjem trga v najkrajšem času poiščejo pot iz težav, kot so to storili že v marsikaterem kolektivu. M. Ž. ^\\\\VX\\VSW\\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\V.V- Pravna ptisvetovaliiiea DE • VPRAŠANJE: g Delavec, ki je pred odhodom na odslužitev vojaškega roka dal v naši delovni organizaciji, se je sedaj vrnil, vendar pri jj.? zanj ni* ustreznega delovnega mesta. Ali smo tega delavca 3ab (emu dolžni sprejeti na delo? — A. A. — Koper - . členu 131 TZDR delavec, ki zaradi odhoda na odslužitev ;roma doslužitev vojaškega roka neha delati v delovni orga-n 2aciji, ostane še naprej član njene delovne skupnosti in ima .Posredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na B v is'to delovno organizacijo. Vse dolžnosti in pravice, ki se od! , ivajo Po delu ali iz dela v delovni organizaciji, med s o In ostjo delavca mirujejo. Z Veb-v'na organizacija je zato takega delavca dolžna po vrnitvi °dsiuženja vojaškega roka sprejeti ponovno na delo. ne Slede hioto’ da zanj pri njej ni ustreznega delovnega mesta. Ce je Jegov0 delovno mesto bilo ukinjeno in drugega delovnega m v delovni organizaciji ni, lahko pristojni organ uprav-p.. ijii sklene, da bo takemu delavcu prenehalo delo. pri čemer tp, ltria delavec pravico ostati na delu še toliko časa, kolikor bil tioloča splošni akt delovne organizacije. V primeru, da je v0< delovnem mestu tega delavca, ki je odšel na odsluženje •klo. e®a r0|ka, sprejet drug delavec, sodim, da bi bil tak bj P delovne organizacije o prenehanju dela nezakonit, ker le klovna organizacija lahko sprejela na delo novega delavca V SrMas’ ko je bil njen delavec na odsluženju vojaškega roka k °dst. 26. člena temeljnega zakona o delovnih raz-kh, ki tak primer izrecno predvideva. A. POLJANŠEK • VPRAŠANJE: (jvJ)tk,reti nameravam privatno gostišče in zaposliti enega ali thcti (*elavca- Zanima me, kako se sklene delovno razmerje delavcem in zasebnim delodajalcem in ali velja za te tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih. — S. M. — Delovna razmerja delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, ureja zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS, št. 41/66 z dne 22. avgusta 1966). Delovno razmerje nastane s sklenitvijo pismene delovne pogodbe, pravice iz delovnega razmerja pa nastanejo z dnem, ko delavec, nastopi delo. Z delovno pogodbo se mora določiti, kakšno delovno razmerje je sklenjeno (za določen, nedoločen čas ali na poskušnjo), dela, ki jih mora delavec opravljati, delovni čas, osebni dohodek, nadomestila, odmore, počitek in dopust delavca, odpovedni rok, varstvo pri delu ter način prenehanja dela. Kadar zasebni delodajalec sklene delovno pogodbo z delavko ali z osebo, ki še ni dopolnila 18. leta starosti, ali z invalidom, mora delovna pogodba obsegati tudi odločbe o posebnem varstvu žena, mladine in invalidov v delovnem razmerju. Sklenitev pismene delovne pogodbe je obvezna in se zasebni delodajalec kaznuje za prekršek, če pogodbe ne sklene, z denarno kaznijo do 500 N-dinarjev. Tako delavno pogodbo pa morajo skleniti in delovna razmerja svojih delavcev urediti skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, vsi delodajalci do 30. marca 1967 in ne le tisti, ki so sklenili delovno razmerje po uveljavitvi tega zakona, to je od 30. decembra 1966 dalje. A. POLJANŠEK MLADINO' JE MOŽNO ! ZAPOSLITI Predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Kočevja so skupaj z ribniškimi sindikalnimi delavci nedavno obravnavali troje aktualnih vprašanj: zaposlovanje mladine, delavsko samoupravljanje in materialno pomoč Z AR. I ! ! s s I UČNE DELAVNICE | ZAVODA ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO | PRIZADETIH 1 Ljubljana — Bežigrad 8 | čestitajo J 1 vsem svojim poslovnim prijateljem | za dan borca! milim.Hlinim........ I Po Dolenjskem in Beli krajini gospodarstvo enako" reagira na reformne težave kakor drugod: ne sprejema novih delavcev. Mladina, ki je končala osemletko ali strokovne šole, ostaja brez dela. Za zdaj je v Ribnici razmeroma' malo brezposelnih — evidentiranih je samo 60 — število pa se hitro povečuje, ker zahodnonemška industrija odpušča predvsem tujce. V Novem mestu ni dela za [. kakih 300 absolventov osemletke, brezposelnih pa je tudi precej absolventov srednje kmetijske šole in agronomov. Od 200 absolventov osemletke v Trebnjem so jih obrtna podjetja vzela samo 14 v uk, tri pa bodo štipendirale večje gospodarske organizacije. Najmanj pereče je zaposlovanje mladine v Kočevju. Registrirano je sicer 130 brezposelnih mladincev (z odraslimi vred 260) predvsem zato, ker nočejo prevzeti vsakršnega dela. Preveč kritične tudi niso razmere v Črnomeljski občini. Mladina očita- starejšim, da zase skrbijo, zanje pa nihče. Vendar ni. tako. Le uspehi so v različnih občinah različni. UPOKOJENCI NAJ OSTANEJO DOMA Tako ribniški kakor občinski sindikalni svet se zavzemata, naj bi delovne organizacije odpustile honorarne delavce in upokojence ter izpraznjena mesta odstopile mladini. Občinski sindikalni svet v Trebnjem pa predlaga še, naj bi z ustrezno davčno politiko preprečili dopolnilno obrt. Minimalni davčni pavšali, ki so jih občinske skupščine uvedle zato, da bi pospešile razvoj obrti, so svoje dosegli. Redno zaposleni strokovnjaki so odprli obrtne delavnice, kjer delajo med prostim časom. Tako opravljajo hkrati dva poklica in zasedajo po dve delovni mesti ter na dveh koncih služijo, medtem ko za mnoge ni kruha. V Kočevju sta občinska skupščina in sindikalni svet imenovala posebno komisijo, ki bo proučila možnosti za zaposlitev mladine. Po mnenju obeh pa bi bilo delo veliko učinkovitejše, če bi republiška družbenopolitična predstavništva s koordinirano skupno akcijo dosegla, da se delovnim kolektivom nakažejo jasne gospodarske perspektive. Gospodarska reforma sili podjetja, da aktivirajo vse notranje rezerve. Te pa se skrivajo tudi v organizaciji dela Brž" ko jo izboljšajo, zmanjka za nekatere dela. Uvajanje dodatne proizvodnje, kjer bi zaposlili svoje odvečne delavce in sprejeli nove, pa ni kratkotrajna zadeva, zlasti ob sedanjem slabem finančnem stanju in marsikje velikih neprodanih zalogah blaga. STROKOVNJAKI ZOPER SAMOUPRAVLJANJE Skoraj v vseh omenjenih občinah je delavsko samoupravljanje slabo razvito. Neučinkoviti so zlasti sveti delovnih enot, ker je tudi izobrazbena raven članov samoupravnih organov zelo nizka. V novomeški občini zaradi premajhne ravni upravljavcev nekateri strokovnjaki javno govorijo, da samoupravljanje zavira gospodarski razvoj in zahtevajo popolnoma proste roke pri gospodarjenju. Povsod torej čaka sindikalne delavce veliko dela, da z izobraževanjem upravljavcev in z večjo budnostjo nad samoupravnimi pravicami zaposlenih vrnejo samoupravljanju ugled. Laže pa je to skleniti, kakor izvesti. Sindikalni delavci so večidel volonterji, zaposleni v gospodarstvu. Če se sindikalno stališče ne ujema s stališčem upravnega in proizvodnega vodstva, nujno trpi praktično delo. Sindikalni funkcionar iz Iskre v Novem mestu je moral svoj letni odd dih izkoristiti zato, da se je udeležil kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Ma- v\\\\\W\W,\\\\\\V\\\\\\W /VWyWVvVW'. Po teh razpisih mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: # da ima visoko strokovno izobrazbo in 15 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih, • ne glede na te pogoje pa se lahko priglasi za direktorja tudi delavec ŽTP, ki ima priznano vsaj srednjo ‘ strokovno izobrazbo in se odlikuje po svojih organizacijskih in strokovnih sposobnostih. Razpisovalec je na ta način prišel do rešitve, ki jo iščejo mnoga naša podjetja, to je, kako uspešno zaščititi delavce na položajih pred navalom izobraženih strokovnjakov. Pri tem pa so napravili »majhno« napako, spregledali so namreč 36. člen ustave SFRJ, ki med drugim pravi: Vsakemu občanu je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Verjetno nihče ne oporeka omenjenima organizacijama, če hočeta imeti za direktorje sposobne delavce s priznano srednjo izobrazbo (delovna praksa ni določena), to je njihova samoupravna pravica. Vendar pa bo vsak kandidat z visoko izobrazbo temeljito premislil, preden se bo prijavil na tak razpis, posebno še če vemo, da fakultetno izobraženih ljudi s 15-letno delovno dobo ni ravno preveč. Cilj tega zapisa je samo v tem, naj v bodoče razpisne komisije le malo bolj pogledajo, kaj pride v objavo, ki jo bere tisoče ljudi. N. P. ji. Očitno je, da predvsem največja podjetja še niso izkoristila vseh notranjih rezerv. Podatek o tem, da so strojne naprave izkoriščene le do 80 odstotkov zmogljivosti, seveda ni edini pokazatelj notranjih rezerv, vendar dokaj nazorno kaže, da so možnosti povečavanje proizvodnje še kar precejšnje. Za- » nimivo je, da so na zadnji občinski konferenci ZK, med drugim, ugotovili, da bi se kazalo resneje ukvarjati s politiko razporeditve strokovnih kadrov v neposrednem delovnem procesu. V razpravi so' ugotovili, da strokovnjakov ne primanjkuje, vprašanje pa je, kje delajo in kako skrbijo za razvoj proizvodnje. Letos bi morale delovne organizacije na področju občine Hrastnik izvoziti na zahodnoevropska tržišča. ZDA ter Kanado za 2 milijona 85.000 USA dolarjev izdelkov. Najpomembnejši izvoznik je vsekakor Steklarna. Njihov letošnji izvozni načrt predvideva 1 milijon 850.000 dolarjev realizacije. Do konca maja letos so plan izvoza dosegli v višini nad 560.000 dolarjev. Nedavni obisk predstavnikov Steklarne v ZDA pa je pokazal, da ima Steklarna velike možnosti povečevanja izvoza v to deželo. Več ali manj uspešno se vključuje v mednarodno delitev dela tudi kolektiv podjetja »Sijaj«. Pomladi sp sklenili kooperacijsko pogodbo z neko avstrijsko sorodno tovarno za izdelavo oziroma opremo svetlobnih elementov. Letos naj bi izvozili za okoli 60.000 dolarjev v zahodne dežele, podjetje pa išče možnosti povečanja izvoza tudi na Vzhod. —m— # Maribor: Na zadnji seji upravnega odbora kmetijskih šol Slovenije v Mariboru so se pogovarjali tudi o šolah za kmetovalce. Ker se je pokazala ta oblika izobraževanja, s katero so pričeli pred dvema letoma pri kmetijskem šolskem centru v Celju in lani pri nižji kmetijski šoli v Turnišču, izredno primerna in koristna, so se na seji skupnosti zavzeli, da bi v prihodnjem šolskem letu ustanovili čimveč takih šol. To pomeni, da bi naj bile v šolskem letu 1967-68 šole za kmetovalce pri vseh obstoječih kmetijskih šolah,,in to pri kmetijski šoli Rakičan, Svečina, Grm, Poljče, Maribor in že pri obeh omenjenih šolah v Turnišču in Šentjurju. Morda se v zvezi s to obliko šolanja postavlja vprašanje, kdo naj krije stroške šolanja? Skupnost se zavzema, da bi bili pogoji šolanja za vse enaki; to pa pomeni, da bi stroške šolanja za kmečko mladino plačala širša družbena skupnost, medtem ko bi stroške bivanja v domu in prehrane poravnal vsak posameznik. -ju- ® Murska Sobota: V vseh obratih KIK Pomurka, razen v obratu Rakičan, imajo že uveden 42-umi delovni teden. Priprave na skrajšani delovni čas so morale biti zlasti v nekaterih obratih še posebej temeljite. Treba je bilo namreč izpad delovnih ur od 8 na 7 nadomestiti z izboljšanjem organizacije dela, z zmanjšanjem materialnih stroškov in večino sestankov prenesti izven delovnega časa. Razen teh ukrepov so obrati posvetili veliko skrbi higiensko tehnični zaščiti pri delu. S tem so dosegli zmanjšanje nesreč pri delu, s tem v zvezi pa tudi zmanjšanje bolniških izostankov. Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša PRODAJNI SERVIS K ože ri j a iio : Mariborsko bolnišnico je treba dograditi Gradnjo novega objekta mariborske bolnišnice (slika na levi), ki naj bi dopolnil kompleks bolnišničnih stavb (slika zgoraj), so morali zaradi pomanjkanja denarja ustaviti. S tem objektom bi pridobili prostore predvsem za interni in nevropsihiatrični oddelek, ki se sedaj borita z veliko prostorsko stisko in nefunkcionalno razporeditvijo, kar močno otežkoča delo. store, ki jih imata sedaj interna in nevropsihiatrija, pa bi potlej namestili kirurško operativni oddelek in mu tako zagotovili normalne delovne razmere. V novi objekt so doslej vložili okrog milijardo starih dinarjev. Blizu 160 milijonov starih dinarjev so prispevali občani in delovne organizacije. Za dokončanje gradnje in za opremo prostorov bi potrebovali še 3,5 milijarde starih dinarjev. Čeprav vsota ni majhna, pa je prav gotovo bolj ekonomično zbrati še ta sredstva in gradnjo dokončati, kot pa vse skupaj prepustiti zobu časa ob čakanju na boljše čase. Kajti ne samo, da tudi »konzerviranje« gradnje zahteva precej sredstev, temveč še posebno dejstvo, da severovzhodna Slovenija nujno potrebuje dobro urejeno centralno bolnišnico, kjer bodo lahko bolniki dobili pomoč in kjer se bo lahko razvijala medicinska stroka, kot jo narekujejo potrebe, govori v prid čimprejšnji dograditvi bolnišnice. Sama bolnišnica nima sredstev za dograditev, na sklade socialnega zavarovanja je v teh1 času nesmiselno računati, ostane še edina realna rešitev -" samoprispevek občanov. Na zborih volivcev mariborske občin® so že razpravljali o možnosti za razpis referenduma v ta name11. Občani so na zborih volivcev skoraj v celoti podprli ta predlog, saj vedo, da je dograditev bolnišnice njim v dobro in da je krajevni samoprispevek v teh časih edino zagotovilo 23 dokončanje gradnje. S ČRNOMELJ: V črnomaljski občini so izdelali program javnih komunalo1. del v občini za nadaljnja štid leta. Ta predvideva, da bodo tem obdobju zgradili več cest, raznih zgradb in ostalih objektov, ki so nujno potrebhi občanom te občine. Po predračun bi za te namene potrebovali ka 13,796.200 N-din. Čeravno bo Potekala gradnja posameznih °a' jektov etapno v skladu s P1'0' gramom in je večji del sredstev zagotovljen iz občinskih vl' rov in republiškega cestncB sklada, so ugotovili, da jim ® primanjkovalo sredstev in da n bodo mogli vseh predvideni^ nalog pravočasno uresničiti, prizadevanju, da bi naloge, so si jih zadali s program o * uresničili, je občinska skups® na Črnomelj v sodelovanju sveti krajevnih skupnosti, v0 stvi samoupravna! h organov sindikalnih podružnic minule dni zbore volivcev, katerih so razpravljali in sK ^ pali o uvedbi samoprispevka dobo 4 let. Prvi zbori voiivc ki so bili v delovnih organizmi jah in posameznih volilnih e -tah, so pokazali, da je želja v občanov te občine, da se zas . ljeni program javnih komu nih del čimprej uresniči, kle so, da bo možno plačevati ^ jevni samoprispevek in to: l stotek od neto osebnih do kov, 1 odstotek od katastrs dohodka in 3 odstotke od do ka v obrtništvu. D. Na napačen naslov Spoznala sva se na plaži v Rovinju. Sedla je na mivko zraven mene, si koketno popravila bikini in rekla: »Pripeka, kaj!« Bila je punca kot cukrček. Njene obline so bile razdeljene po telesu po vseh pravilih modne linije, vitka in črnolasa, in njene sinjemodre oči... fant moj, ko sem se zazrl vanje, se mi je zazdelo, da sem odkril najbolj skrite skrivnosti ženske. »Samevate?« je bolj ugotovila kot vprašala. »Nič več« sem dejal in v mojem glasu je bilo nekaj takega, čemur bi psihologi rekli pubertetna negotovost. Spogledala sva se, se zasmejala in v tistem hipu postala prijatelja. Vsaj zdelo se mi je tako. Pod večer sva imela z Majo prvi zmenek. Na klopi, pod palmami, tik ob morju. Zamudila je nekaj minut in ko je vsa zadihana prisedla, se je opravičila. »Pozna sem, toda vi ste krivi. Hotela sem biti čim lepša — za vas.« Laskalo mi je to priznanje in v svoji moški ničemrnosti sem se povzpel za stopnico višje.1 »Pogovarjajva se kaj,« je rekla. »Denimo — o vas... tako rada poslušam ljudi, ki so kaj doživeli.« Začudil sem se: »Kako pa veste, da sem jaz nekaj doživel?« Kazalo je, kot da bi se za hip zmedla, pa takoj nato spet ujela ravnotežje. »Neka prijateljica mi je pripovedovala o vas in od tedaj sem želela, da bi vas spoznala. Tako zanimivo je poznanstvo s človekom, ki v družbi nekaj pomeni in pa radi poslušajo, ker ve vedno kaj koristnega povedati.« Snet sem se sam v sebi povzpel za stopnico višje. Potem se ji je nenadoma zahotelo, naj ji pripovedujem o reformi. Veter se je poigraval v krošnjah palm, sonce je zahajalo in njegov žareči sij je pozlatil morje, ki je šepetalo z obalo. Jaz pa sem gledal v najlepše ženske oči tega sveta in govoril o družbeni in gospodarski reformi in lahko si mislite, kako sem se počutil. Dolgo sem ji govoril in Maja je pozorno poslušala in me prekinjala le s kratkimi medklici : »Kako razburljivo! Kako čudovito!« Ko sem jo pozno ponoči pospremil do. počitniške hišice, v kateri je stanovala, mi je dovolila, da jo poljubim, in povem vam, takrat sem pozabil na vse bivše, zdajšnje in prihodnje reforme tega sveta. Po-tlej je rekla: »Pojdiva k meni, naši še bedijo.« in je pokazala na razsvetljena okna, »rada bi te predstavila svojim staršem« Povlekla me je za seboj v hišico in ko sem stisnil roko njenemu očetu in njeni materi, so me posadili za mizo in mi natočili najboljšega domačega konjaka. Oče je dejal: »Ja, naša Maja! Edinka je, veste, vse je, kar imava, toda vam jo zaupava« Takrat sem se že tretjič v tistem dnevu sam v sebi povzpel še za stopnico višje. Oče je nadaljeval: »Imamo stanovanje v Ljubljani, trisobno, lepo urejeno, in tole počitniško hišico, zdaj pa bi še rad zidal vilo; polovico denarja sem že zbral, za drugo polovico bom najel kredit; začel bi. že predlanskim, pa mi nikakor ne dajo gradbenega dovoljenja.« »Da,« ■ sem mu pritrdil, »z gradbenimi dovoljenji je velik križ.« »Pomislite,« je razpredal svojo misel, »dobim gradbeno dovoljenje in sezidam vilo: v pritličju bi stanovala midva z mamo, zgoraj pa vidva z Majo. Živeli bi kot v pravljici. Kaj pravite?« Kaj naj bi rekel. Počutil sem se kot v devetih nebesih. Takrat je ata prišel z barvo na dan. »Vi ste predsednik občinske skupščine in če bi vi zastavili svojo besedo ...« Zazijal sem kot kapelj na suhem in sam v sebi sem padel neznansko globoko, kar šest stopnic hkrati, in sem atu pojasnil: »Težava je v tem, da nisem predsednik občine, pač pa čisto navaden novinar.« »Toda vi sc vendar pišete ...« so začeli vsi hkrati. »Seveda, pišem se tako kot predsednik, toda on je Nace, jaz pa Janez. In še nekaj: tudi Nace ni več predsednik« Potem smo se nekaj časa molče gledali — jaz Majo, oria očeta, oče mamo in mama mene — in molčali so tudi potem, ko sem dejal: »Pa pozdravljeni!« Nasledniesa dne se je Maja sončila daleč stran, čisto na robu plaže, in ko. sem jo. takole, s prikrajka opazoval, se mi je zahotelo, da bi ji še govoril o reformi. Interni oddelek Mariborske bolnišnice je eden najbolj zasedenih in tudi najstare.jši oddelek v bolnišnici. Kakršnakoli preureditev bi bila nesmotrna, ker bi v stari stavbi kljub velikim sredstvom ne dosegli potrebnih pogojev za delo. Na nevropsihiatričnem ’ oddelku, kamor sprejemajo paciente iz vs4& severovzhodne Slovenije, ležita tudi po dva bolnika na eni postelji. Razen na zgoraj omenjenih oddelkih je velika gneča tudi na kirurgiji. Rešitev za vse tri oddelke bi bila v čimprejšnji dograditvi nove 16-nadstropne stavbe, kjer bi dobili 430 postelj za interno in nevropsihiatrijo, uredili razne funkcionalne prostore, ki jih potrebuje bolnišnica in kamor bi skoncentrirali vso laboratorijsko službo. V pro- lll.illlillllillll!illlll|Illlllllllllllll!llllllliliailllllilllil!illllllllilllllllllllllllll|]!!ll!lli!!l [Hilli ,iil!llllll[|]lllilMill|li]]||]li!:!illM X Iz naše družbe ,yv'w- '/'/'/vwwvvw'v*A/vyvPogovori z upravljavci £) Pogovori z ^p^avljAVci'Vv^/^Avv\A/v\AAv^/Nl,vv\^vv^zv^y\Av,v\/v\/\A✓v^/\/^žvvrv^zv^/^zv^z ii: lih »KJE SE DOBRO JE, KJE SE DOBRO PIJE...?« Kobarid je iz dneva v dan vse bolj izrazito obmejno turistično mesto. Maloobmejni Promet s sosedno Italijo dobiva tudi tukaj vedno večjo veljavo. O tem pričajo nekatere nove trgovine, nova zasebna gostišča, sodobna bencinska črpalka .. . Zaposleni v trgovskih, gostinskih in turističnih objektih imajo polne roke dela, kajti turistov je zmeraj več. Zara"di tega imajo v Kobaridu ob spomeniku goriškega slavčka Simona Gregorčiča tudi zelo prikupno urejen turistični urad domačega, zelo Prizadevnega turističnega društva. Se bolj prikupna in ustrežljiva v tej poslovalnici pa je JOŽICA MOŽIR, vedno pripravljena slehernemu turistu Posredovati najobširnejše informacije o vsem, kar ga zanima. Turistov pa je zmeraj dovolj v turističnem uradu. Zato je bil tudi tale pogovor bolj ali manj opravljen na »obroke«, kajti sem so prihajali turisti, menjali denar, kupovali cigarete, spominke, razglednice in zemljevide. »Za milijon starih dinarjev menjam na dan tujega denarja, največ lir, ker so italijanski turisti tudi najštevilnejši,« je povedala Jožica. »Prej pa sem zamenjala še več denarja, ko še ni bilo menjalnic tako rekoč v vsaki trgovini, na bencinski črpalki, v hotelu, gostilni ...« Jožica Možirjeva že tri leta dela v kobariškem turističnem uradu in odlično govori italijansko pa tudi nemščina ji ne dela nobenih preglavic. Kot turistična delavka se je zaposlila po tretjem letniku ekonomske srednje šole. »Veste, zaradi gmotnih razmer nisem mogla nadaljevati šolanja,« se je opravičevala. »Zdaj mi je zelo žal. v sodelovanju vseh prizadetih! to je gospodarskih organiz®' cij, šol, ustanov, ki se ukv0r' iejo s poklicnim usmerjanje01 mladine. Res je, da intenziviranj^ gospodarjenja vpliv® na zmanjšanje potreb po lavcih in da zato lahko tud1 pričakujemo, da tudi v pb' hodnje ne bomo povsem odpravili nasprotij med potrebami gospodarstva in željami P° zaposlitvi. Posveti pa so opozorili zl®' sti na dva problema: • Ob izrednem pomanjkanju učnih in delovnih me®* maramo usmeriti vsa prizadej vanja v to, kako odpreti tak°j čimveč delovnih učnih me®1 za mladino, ki letos zapušč® osemletke. • V prihodnje pa se pri razreševanju te problematike 1,6 bomo mogli več zadovoljiti samo z občasnimi akcijami, teh1' več bo morala postati skrb z® zaposlovanje mladine načrtn®' proučena in med seboj uskl®' jena aktivnost vseh prizadetih dejavnikov. Spričo izredne aktualnost problema, kam z mladino. ^ letos zapušča šole. pa naj op0-zorimo na nekaj sklepov 1 omenjenih posvetovanj Me®*' nega sindikalnega sveta Lju«' ljana. • Vse gospodarske org®«1' zacije naj čimprej vnovič Pr°' analizirajo letošnje potrebe P® učnih in delovnih mestih, ®a' moupravni organi pa naj zjT htevajo od strokovnih sluz« dolgoročnejše programe k®°' rovskih potreb, upoštevaje Pr* tem razvojne možnosti podje' ti j. • Pri odpiranju novih d®' lovnih mest naj delovne oI' ganizacije prouče struktu1 zaposlenih upokojencev 1 vseh drugih pogodbeno zap° slenih. O Skrb za izobraževanje strokovno usposabljanje teh) tudi načrtno izoblikovano P litiko študiranja. Do danes P nismo štipendirali tistih. ,j so najbolj nadarjeni, nalb° prizadevni in ki obenem n®^ bolj potrebujejo denarno KT moč pri študiju. Tako je sKg ba zaposlovanja letos P1’1 poskušala zaslediti tisto ng. dar j eno mladino, ki zaradi « ugodnih materialnih pog°’ ne more nadaljevati študJ® Podatki razkrivajo, da k® 'n6 kakih 18.0 mladincev in mladink bi moglo nadaljevati šolanji šol®' 1 služba za zaposlovanje 1 38 omogočila nadaljnje - $e J nje, za preostale Pa naj 1,1 S prvenstveno zavzele del° 1 organizacije. ^ E • Poklice, za katere v 3 mladina iz nejrazlične.P H vzrokov ne odloča, bo tr ■ predstaviti mladini ter >,j S hkrati seznaniti z možno® 1 napredovanja in nadaljnja §§ usposabljanja; kar pa 23(3 ,0. odpiranje učnih mest v sto- ritvenih dejavnostih, je lo novih delovnih mest števrl' neP°- S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI SE PRIPOROČAMO ZA CENJENA NAROČILA OB DNEVU BORCA ČESTITAMO VSEM SODELAVCEM! IEBEBBKBEBBEEEEEEEI I 1 i g i 1 I I ,.ž | s redno odvisno od davčne P ■ litike. Tako bi lahko zasebne obrtnike v večji .g„ zainteresirali za sprejem g dlne v uk z ustrezno da politiko. .0» • Republiški zavod za ^ cialno zavarovanje m<,raki,i<0 učiti tudi vprašanje, * dp zdravstveno zavarovati no, ki nima možnosti na e vati študija ali pa se ne zaposliti. j Izobraževanje in kultura Druga generacija dijakov industrijske šole VEGA Ljubljana je te dni zapustila šolske klopi. Po kratkih počitnicah bo vseh 28 diplomantov prevzelo svoja prva delovna mesta v matičnem podjetju, ki letno daje 33 milijonov S-din oziroma 4,82 % od bruto osebnih dohodkov samo zato, da bi v lastni šoli prišlo do tistih kadrov, ki jih najbolj potrebuje za svojo proizvodnjo Diplomanti ob svečani podelitvi spričeval o zaključnem šolanju Najboljše tri dijake (Marijo Kapljenik, Angelo Mihec in Danila Raiča — od leve proti desni) so še posebej nagradili z diaprojektorji VELUX — proizvodom podjetja VEGA Š>>XXNNXXNN\X>XXXXXVXXNXVXXVXX Odbornik zbora delovnih ®kupnosti občinske skupščine Slovenske Konjice Franc Ban iz podjetja KOSTROJ j® na seji tega foruma sre-junija postavil zelo pomembno vprašanje: kam '"kij učiti v uk in v na-Daljnji študij ter zaposliti °koli 350 mladih ljudi, ki Sq v tem mesecu prišli iz ?srnih razredov. osnovnih “°J, nekateri pa tudi iz Nižjih razredov. Po sedalih podatkih naj bi študij 119 raznih srednjih šolah n8daljevalo kakih 60 do 70 Ucencev, za vključitev v uk P® je na razpolago v deloven organizacijah in pri ""'Vatnih obrtnikih blizu 50 vcnih mest, od teh velika 6c'na za fante in zelo ma*° za dekleta. Glede na 1 mVilo učencev, ki končuje redno osemletno šol-s)abi tretjini omogočeno, da čimprej pridobi določen s' čim prej pridobi'določen Poklic, za vse ostale pa pstane veliko vprašanje: ^AM Z MLADINO, KI BI RADA UČILA in se USPOSABLJALA ZA DE-L0 TER ŽIVLJENJE? Odbornik Ban pa je ob ei priložnosti dal tudi za-airniv predlog. Menil je Oamreč, naj bi vsa podjet-kjer je le mogoče, spre-U:a v uk čim večje število aadih fantov in deklet, ne v na to, če sedaj potre-uiejo toliko novih delav-žev- Pri tem je dejal, da je e danes, še bolj pa bo to . bližnji bodočnosti prišlo j P 'zraza, da bo mnogo laž-^ dobil delo delavec, ki je v®kaj izučen, kot pa oni ez poklica. V. L. LETOŠNJE DELOVANJE ZASAVSKIH OBČINSKIH KNJIŽNIC PO USTALJENI POTI S Več denarja kot lani bo dobila le knjižnica v Trbovljah © V Zagorju še zmeraj pridno skrbijo za nakup vseh novih izdaj © Hrastničani še zmeraj upajo na nove, ustreznejše prostore Te dni bo sicer v zasavskih knjižnicah nekoliko manj obiskovalcev kot sicer, to pa ne pomeni, da se bo na knjižne police usedel prph. Številni izposojevalci si bodo, kot vsako poletje, vzeli še več knjig, saj skoraj ni oddiha, počitnic brez dobrega čtiva. Pravijo, da si ljudje poleti raje sposojajo knjige lažjega žanra, Čtivo, ki ne zahteva toliko poglabljanja in naporov. Do podobnih zaključkov so se dokopali tudi v zasavskih knjižnicah, zato so pohiteli pripraviti temu primerne knjige. Letošnje delovanje vseh zasavskih knjižnic so odvija po ustaljeni poti. Obisk v prvem polletju je bil zadovoljiv. V Trbovljah sicer ugotavljajo rahlo nazadovanje števila bralcev, vendar so kljub temu izposodili že do konca maja okoli 12.000 izvodov. Trboveljski knjižnici se je letos posrečilo dobiti milijon S-din več kot lani. Glede na to bodo letos razpolagali s 5 milijoni 500.000 S-din.■ To pa kljub temu ne bo zadoščalo za nakupe vseh novitet. Razveseljivo pa je, da je še zmeraj največ bralcev med trboveljsko mladino. Glede na to bo moralo knjižnično vodstvo še v večji meri prisluhniti željam pa tudi potrebam mladih ljudi In jim priskrbeti dobro čtivo. V zagorski delavski knjižnici so v prvih petih mesecih letos kupili 270 novih edicij. Skrb za stalno izpopolnjevanje knjižnega fonda je več kot očitna, pa čeprav se je treba tu in tam zadolžiti. Vendar v zagorski knjižnici menijo, da letošnji izbor knjižnih izdaj ni tako kakovo- sten kot lani. Z 8.000 letos izposojenimi knjigami je knjižnica dosegla napredek glede na Isto obdobje lani. Med bralci je vedno več odraslih, razširil pa se je tudi krog mlajših ljubiteljev dobre knjige. Sicer pa v zagorski knjižnici trenutno skušajo realizirati dolgoletno zamisel. Gre za uresničitev ustanovitve pionirske knjižnice. Svet za kulturo občinske skupščine je namreč lani 80 % svojih proračunskih sredstev soglasno namenil za nakup opreme oziroma izdelavo načrtov za pionirski oddelek. Načrti so pripravljeni, zdaj bo treba najti še preostali denar za opremo. Računajo, da bo knjižnica proštoma, saj bodo lahko na njene police uvrstili okoli 4.000 knjig. Delovanje hrastniške knjižnice še zmeraj ni urejeno. Se vedno nimajo primernih prostorov in še zmeraj občinski proračun ne kaže kdo ve koliko razumevanja za to pomembno kulturno dejavnost. Zato imajo praktično dve knjižnici, nobena pa ni dobro in primerno urejena. Rešitev je v združitvi obeh institucij. Rešitve pa brez prostorov ne bo. Zvezo kulturno-prosvetnih društev čaka zatorej prav posebno odgovorna naloga. Odgovornost do osrednjega kulturnega problema pa bi se morala razširiti tudi na občinsko skupščino in njene strokovne službe. M. V. MEBLO ■eiiiiiei rnmmmm mmrnMmmmmm NAGRADNO /HIRANII KB UU8UANA PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog, tudj stanovanjskih In kmetijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih najmanj 2.000 N-dln na odpovedni rok nad eno leto. NAGRADE: 1 avtomobil Zastava 1300 2 avtomobila Zastava 750 2 motorni ž^gi Alpina 5 pralnih strojev Castor 10 peči na olje Gibo 5 prenosnih televizorjev pohištvo po Izbiri v vrednosti 2.500 N-ain ' 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase KRMITE BANKA IN HRANILNICA UHANA KAKO SPOŠTUJEMO DOGOVOR PO SLEDOVIH PRIPOROČILA IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE O FINANCIRANJU DRUGOSTOPENJSKEGA ŠOLSTVA V MEŠKI SOBOTI OČITNO POMANJKANJE ODGOVORNOSTI Ob gornjem naslovu sem imel seveda v mislih predvsem delovne organizacije, ki vse bolj pozabljajo na to, da je dejavnost šol druge stopnje še vedno v veliki meri odvisna od tega, kako spoštujejo posamezni delovni kolektivi priporočilo Izvršnega sveta Slovenije o financiranju drugostopenjskega šolstva. Obisk na skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva v Murski Soboti je namreč pokazal, da delovne organizacije pošteno skoparijo in se izogibajo svojim obveznostim do šol. Večina delovnih organizacij se izgovarja. Nekatere upravičeno, več pa je seveda takih, ki enostavno nočejo ničesar slišati o republiškem dogovoru, češ »že sami težko shajamo, pa bomo še za druge skrbeli...« Pri tem pozabljajo, da šole niso namenjene »drugim«, ampak v prvi vrsti njim samim. Njihovim delovnim organizacijam in njihovemu naraščaju. »Naš letošnji plan predvideva 70 milijonov starih dinarjev, dosedanja realizacija pa znaša komaj dobrih 13 milijonov, kar pomeni, da ni niti 20-odstotna..pravi JO-LANKA HEKLIC, referentka za šolski sklad v Murski Soboti. »Izpad v skladu je torej večji od vseh predvidevaj}j, nadaljnje financiranje srednjih šol pa povsem v zraku...« Zanimivo je. da so v Murski Soboti izpolnile svoje obveznosti do sklada predvsem manjše delovne organizacije in da so povsem odpovedale večje. Tako do prvega tega meseca niso še ničesar nakazale skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva med drugimi tudi naslednje delovne organizacije: Kroj Murska Sobota, PTT podjetje, Lesnina Murska Sobota, Prekmurski magazin. Zavarovalnica, Mlinopek Murska Sobota, Merkur Murska Sobota itd. Vseh, ki se izogibajo svojih obveznosti do šol, res nima smisla naštevati, saj šteje večina delovnih organizacij na območju sklada za financiranje drugostopenjskega študija v Murski Soboti med tiste, ki jim ni dosti mar, kaj bo za osnovno dejavnost šol, če bodo le-te že jutri ostale povsem brez sredstev. »Sklad je brez rezerv,« pravi Jolanka Heklič. »Šole so doslej prejele 50 odstotkov planiranih sredstev, perspektive za drugo polovico leta pa so danes vse prej kot spodbudne. Doslej je še nekako šlo, letos pa se je zataknilo. Prav na račun premajhnega dotoka sredstev od delovnih organizacij smo morali med drugim ustaviti gradnjo prizidka za ekonomsko šolo. Res ne vem, kaj bo jutri...« Naj ugotovitvam Jolanke Heklič dodamo tudi dejstvo, da so se letos poleg delovnih organizacij slabo izkazale tudi občine. Marsikatero pikro bi lahko napisali predvsem na račun Ljutomera in Radgone, ki sta doslej nakazala le od 30 do 35 odstotkov od planiranih sredstev. To pa je za nemoteno osnovno dejavnost drugostopenjskih šel kljub vsemu malce premalo. In če po eni plati grajamo, moramo po drugi strani omeniti, da izpolnjuje občina Murska Sobota svoje obveznosti do šol stoodstotno. Saj do danes ne dolguje skladu niti dinarja. Na črnem spisku delovnih organizacij, ki vse do konca prve polovice letošnjega leta še ničesar niso nakazale skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva, je med drugim tudi Tovarna mesnih izdelkov — KIK Pomurka. Štefan Merklin, sekretar tega podjetja, nam je o oddva-janju sredstev oziroma »neoddvajanju« sredstev v korist šolstva povedal tole: »Medtem ko smo lansko leto v redu nakazali svoj delež, letos naši samoupravni organi niso sklenili še ničesar konkretnega. Na delavskem svetu smo se sicer načelno zedinili, da damo del naših bruto osebnih dohodkov v korist sklada za šolstvo, dokončni sklep pa smo , zaenkrat preložili. Vsekakor pa sklada za šolstvo ne bomo pustili na cedilu...« Glede na številne delovne organizacije, ki so letos odpovedale svojo pomoč srednjim šolam, so takšne obljube vsekakor spodbudne. Res pa je, da šole danes krvavo potrebujejo sredstva in da ne morejo v nedogled živeti na račun obljub, saj je šolski sklad v Murski Soboti povsem brez vsakršnih rezerv. Časa za odlašanje torej ni več toliko, kot si to danes še marsikje predstavljajo! Omenili smo že, da so v letošnjem letu obrnile hrbet skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva v Murski Soboti predvsem večje delovne organizacije. Resnici na ljubo je treba zapisati; da šteje mednje tudi Tovarna oblačil, perila in pletenin Mura. Medtem ko so v minulem letu nakazali samoupravni organi v tej delovni organizaciji skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva dobrih 13 milijonov starih dinarjev, so ostali letos povsem gluhi za potrebe srednjih šol na svojem območju. Od kod kar naenkrat tak odnos do financiranja šol druge stopnje...? Na naše vprašanje odgovarja Viljem Hakl, direktor Mure, takole: »Vedno smo imeli v našem podjetju razumevanje za potrebe šol, saj vemo, da so minili časi, ko smo shajali tudi brez izobraženih ljudi. Naš delavski svet se sicer načelno povsem strinja, da moramo tudi mi malce zategniti pas in oddvojiti del svojih bruto osebnih dohodkov v korist sol druge stopnje. Vsi skupaj pa v Muri menimo, da so obči%e v prvi vrsti dolžne, da napravijo red v svojih proračunih, da skrčijo svojo široko mrežo administracije in prispevajo za šolstvo malce več v primerjavi s tem, kar dajejo danes. Mar ne...? Popolnoma napačno se mi zdi, da v slehernem primeru zvračamo breme družbene reforme izključno na pleča delovnih organizacij. Zakaj...? Menim, skratka, da je treba najprej poskrbeti za red na občini. Šele potem se bomo odločili, kakšen bo naš delež v korist drugostopenjskega šolstva.« Za odvečno administracijo na občini in proračun, ki ne ustreza potrebam, se vsekakor ne moremo potegovati. Posebno, če je temu res tako. Samoupravne organe Mure in druge, ki menijo enako, pa si skromno dovoljujemo spomniti na to, da velja v vsakem primeru do konca letošnjega leta priporočilo Izvršnega sveta SR Slovenije, ki pravi, naj bi delovne organizacije oddvajale 1 odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov v korist šol druge stopnje. Kolikor se bodo namreč delovne organizacije še vnaprej samo izgovarjale, namesto da bi dale sredstva za drugostopenjsko šolstvo, bo treba na jesen pač nekatere šole zapreti; ne glede na slabo ali dobro poslovanje občinskih skupščin. ANDREJ ULAGA KDO KOGA SLEPI? Neposredni povod »upora« naj bi bila spremenjena in prepozno pojasnjena delitev osebnih dohodkov. Sekretar podjetja in drugi informatorji so mj dejali, da gre za majčkeno nerodnost: IBM oddelek da je hitreje izračunal mesečne osebne dohodke, kakor so delavce seznanili z najnovejšimi sklepi upravnega odbora glede delitve. Nekaj »bruto listkov« da je bilo že razdeljenih, ko so na oglasni deski objavili pojasnila, zakaj ukinjajo progresivni faktor (posebno stimulacijo za preseganje norme oziroma za produktivnost) in ne izplačajo več kot 15 % preseg planirane mase osebnih dohodkov. Kdo je zakrivil to zamudo, pa da še podrobneje raziskujejo. Takšna razlaga prekinitve dela bi morda zadoščala, preden so v Litostroju uvedli delavsko samoupravljanje. Se takrat bi vsaj jaz želela zvedeti, zakaj ni vodstvo malo poprej razpravljalo in sklepalo o delitveni spremembi ter angažiralo političnih delavcev, da bi jo kolektivu obrazložili. Ker imajo v Litostroju že osem let delovne enote, pa se mi zdi sklicevanje na prepozno informiranje kolektiva ne le ner prepričljivo, ampak celo — naivno. Ali delovne enote nimajo nobene besede pri delitvi osebnih dohodkov ali pa njihova beseda nič ne velja? Ne vprašujem tjavdan. POGOVOR DOMA... Med mojimi intervjuvanci je bil namreč tudi član sveta v delovni enoti finalistov, ki mj je povedal naslednje: »V četrtek, to je en dan pred izdajo bruto izplačilnih listov, se je naš obratni delavski svet sestal. Zvedeli smo za delitvene spremembe in tudi, zakaj se je upravni odbor odločil zanje. Prav nas, finaliste, sta ukinitev progresije in limitira-nje osebnih dohodkov najbolj prizadela. Še nikdar nismo toliko garali, kot zadnje mesece, da bj izpolnili proizvodni plan. Popoldne smo hodili večkrat prostovoljno v tovarno, nazadnje naj bi bili kaznovani zaradi tega ... Izračunali smo namreč, da delavec, ki je za 26 % presegel normo, dobj po novem 4 stare tisočake manj kot tisti, ki jo je samo 96 % izpolnil. Sam sem v maju za 35 % presegel normo, prikrajšan sem bil za 29 starih tisočakov. Z ukinjeno progresijo sem izgubil 25 jurjev, zaradi velikega presega norme pa 4 jurje ... Očitajo nam, da norme visoko presegamo, obenem smo pa globoko pod proizvodnim planom. To je res, do konca polletja bomo plan samo 32 % izpolnili, pogledali pa naj bi še, kakšen je ta plan. Več, kot naredimo, ne moremo narediti. Vsi člani našega sveta smo teh mi- sli. Materiala večkrat ni, dokumentacijo predolgo sestavljajo, nam pa ostaja premalo časa za izdelavo. Kot sem že rekel, prihajamo še popoldne nazaj, da se rok izdelave ne bi preveč zavlekel, upravni odbor pa nam šteje pridnost v slabo.« Se vam ne zdi, da ima ta delavec prav in da bi osrednje samoupravno vodstvo moralo pred delitvenimi spremembami razpravljati o pripombah finalistov in njihovega samoupravnega vodstva? Zlasti, ker kronično neizpolnjevanje plana utemeljujejo tudi s slabo organizacijo dela, s konstrukcijskimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih morajo izdelke popravljati... KUHALO SE JE ŽE OSEM ALI DEVET MESECEV Litostroj je po uveljavitvi gospodarske reforme bredel v vedno večjo krizo. Livarnam je začelo zmanjkovati naročil, število dolžnikov in dolgovi za dostavljeno investicijsko opremo so naraščali, na prenekaterj licitaciji je Litostroj propadel, ker inozemske firme prodajajo opremo na večletni kredit, medtem ko Litostroj nima ustreznega kapitala.... Po najnovejših podatkih dolgujejo kupci Litostroju že 6 milijard starih dinarjev, Zenica bo uvozila za dve milijardi in pol investicijske opreme, ker jo dobi na dvajsetletni kredit, Litostroj se mora odpovedovati tudi gradnji cementarn, hidroelektrarn, črpalk za kanal med Donavo in Tiso zaradi svoje kreditne nesposobnosti. Vse te objektivne težave vzbujajo v litostrojskem delovnem kolektivu malodušje in negotovost, pa tudi nezadovoljstvo. 2e dolge mesece namreč celoten delovni kolektiv ne prejema planiranih osebnih dohodkov. Livarji, ki jim primanjkuje dela, bi silno malo zaslužili, če jim ne bi z izravnalnim faktorjem umetno zviševali osebnih dohodkov,/ drugim, produktivnejšim delovnim enotam pa odvzemali. Delavci, s katerimi sem govorila, so mi trdili, da so zaradi te izravnave prejemali mesečno tudi po 20 do 30.000 starih dinarjev manj. kot bi morali po svojih startnih osnovah. Iz meseca v mesec pa so jih predstojniki tolažili, da bo prihodnji mesec bolje... V juniju pa so bili še bolj udarjeni. Kje so bile ves ta čas politične sile Litostroja in kaj so počeli sveti delovnih enot? SINDIKAT NIMA ROClCE Zvedela sem, da niti sveti delovnih enot niti sindikalni pododbori v nekaterih obratih niso delavni. Ne sestajajo se, niti ne obveščajo samoupravnega in družbeno-političnega vrha Litostroja o problemih. Šefi de- [JAVORI ☆ LESNA INDUSTRIJA PIVKA Preden se odločite za nakup kosovnega pohištva, ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA! • proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane • in panel plošče e plemenite in slepe furnirje • lepljene sedeže in naslone e lesno embalažo • žaga mehki in trdi les lovnih enot pa da na sejah centralnih samoupravnih organov načenjajo obrobna vprašanja, vnemar pa puščajo osrednja ■ proizvodna vprašanja. Glavni direktor mi je rekel, da bi on ali kdorkoli rad prišel na seje obratnih delavskih svetov. če bi jih povabili . . . Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice se je pritožil nad sindikalnimi pododbori, češ da niti letnih programov dela niso sestavili in da so silno pasivni, vajeni dirigiranja. Finalisti pa pravijo: »Kdo pa sklepe in predloge delovnih enot resno jemlje in upošteva? Marsikaj smo že predlagali in zahtevali, pa nismo uspeli. Sčasoma izgubiš' veselje in voljo .. .« Njihove izjave je podprl tudi predsednik njihovega sindikalnega pododbora: »Kar se tiče organizacije proizvodnje, delitve osebnih dohodkov in drugih pomembnih vprašanj, nimajo ne delovne enote ne sindikat nobene besede. Vse je prepuščeno organizacijskemu oddelku, tehnični službi in upravi.« Leto dni se je proizvodnja selila, premeščali so stroje in drugo opremo, menjavali organizacijo dela in osebne zadolžitve. Svojemu »višjemu predstojniku« so izdelčni referenti (predsednik sindikalnega pododbora v delovni enoti finalistov je izdelčni referent) povedali, da se jim reorganizacija ne zdi v celoti potrebna in dobra, ta pa jih je zavrnil: »Tako je predvidel naš organizacijski oddelek in tako bo vsaj štiri leta.« Spremenjene delitve osebnih dohodkov v juniju pa predsednik sindikalnega pododbora članstvu ni mogel pojasniti, ko pa je za to zvedel šele od nekega delavca... Predsedniku sindikalne podružnice je ob tej izjavi predsednika pododbora postalo nerodno, kajti malo poprej mi je rekel, da je dal sindikat pobudo za realnejšo delitev osebnih dohodkov, češ da so startne osnove previsoke glede na naraščajoče materialne stroške. Videti je bilo tudi, da predsednik sindikalnega pododbora ve za »morje notranjih problemov«, ki so sodu izbili dno, ni jih pa sporočil osrednjemu sindikalnemu vodstvu, ker pač »sindikat nima ročice, za katero bi zagrabil.« NAVZKRIŽNE IZJAVE Ob takšnem pojmovanju sindikalnega dela res ni čudno, če sem po okrog deseturnem razgovoru o litostrojskih razmerah jaz več vedela, kakor predsednik sindikalne podružnice. Sam mi je to priznal. Upravni in družbeno-politični vrh o marsičem govori eno, neposredni proizvajalci pa drugo. Ročice, ki bi na obe strani pre- našala mnenja, jih soočevala, razčiščevala, pa ni... Naj navedem samo nekaj navzkrižnih izjav: Glavni direktor m; je rekel, da so imeli finalisti za maj ves material zagotovljen in bi proizvodni plan morali izpolniti, finalisti pa so trdili, da elektro-monterji — ob sedanji zasedbi — ne morejo opraviti 1600 norma ur, kot je zahteval plan. Rezultat nerealnega planiranja: 459 ton proizvodnje namesto 1400. Ker so osebni dohodki odvisni od izpolnjevanja plana, so slabi planerji naredili vsemu delovnemu kolektivu, še posebej pa finalistom, medvedjo uslugo. Predstavniki Litostroja pojasnjujejo, da je neskladje med proizvodnimi rezultati in osebnimi dohodki nastalo tudi zato, ker so normirci in tehnologi na pritisk delavcev zniževali norme za posamezna dela. Za preseg norme so dobivali še progresijo in, razumljivo, zato niso želeli »napetih« norm. Finalist) pa so mi povedali, da so včasih porabili 5000 delovnih ur za tlačno napravo, medtem ko jo zdaj izdelajo v 2300 urah, montaža turbin se je časovno za polovico skrajšala, povedali pa so še tole: Tehnolog je priznal 2000 norma ur za neko delo. Skupina, ki ga je prevzela, je hitela, se vračala popoldne v Litostroj, da bi čimprej opravila nalogo in čimveč zaslužila. Ko pa je tehnolog videl, da prehitro napredujejo, jim je »od- ČESTITA KOLEKTIV RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE MEŽICA ZA RUDARSKI PRAZNIK VSEM STANOVSKIM TOVARIŠEM IN KLICE SREČNO! štucal« 900 norma ur. In — odtlej se delavci ne ženejo več... Vrh podjetja trdi, da imajo v operativi precej' novincev. Najboljši delavci da so jim ušli v druga podjetja, kjer lahko bolje zaslužijo. Neposredni proizvajalci pa se pritožujejo, da so preveč prepuščeni sami sebi. Mojstri takoj zjutraj odidejo v plansko — terminski oddelek, in »jih ne vidiš ves dan«. Če komu zmanjka dela, včasih išče po celo uro mojstra ... Toda če delavec kaj narobe naredi, mora napako zastonj popraviti in za kazen dobi celotno delo samo 90 7c plačano, če pa nastaja zaradi slabih načrtov in konstrukcij večmilijonska škoda, niso kaznovani neposredni krivci, S temi popravili izgubi operativa ogromno časa. Ker trpita tudi proizvodni plan in rok dobave (Litostroj plačuje ogromno pe-nalov), so proizvajalci finančno prizadeti, četudi niso ničesar krivi. Še in še bi lahko naštevala različna tolmačenja istih problemov v Litostroju, ki sodijo pod skupni imenovalec: subjektivne težave ali nerazvito samoupravljanje. Med proizvodnimi delaVci se širijo najrazličnejše govorice o protekcionaštvu pri delitvi stanovanj in sredstev za gradnjo in adaptacijo stanovanj, o slabi zasedbi nekaterih stro* kovnih služb, o prevelikem šte' vilu režijskih delavcev itd. itd-» na katere pa nihče ne reagir3’ četudi so jih proizvajalci žolčn® povedali že na letni sindikal111 skupščini lani v decembru. ZA ZDAJ — OBLJUBE Samoupravno vodstvo Li^ stroja je po teh junijskih nem*' rin obljubilo, da bo osebna od' govornost za ves delovni kolek' tiv enako zaostrena in da delitev osebnih dohodkov tern6' ljito revidirana ter izboljšan stimulacija za delo. Seveda 9^ predhodni temeljiti analizi do»e' danie delitve. Mislim, da bi v Litostroj" vsaj zdaj morali upoštevati tud mnenja operativcev in njihov dobre pobude glede planiran)3, organizacije dela in strokovno sti posameznih služb. Vse 1 vendar vpliva na osebne dohod' ke in neposredne proizvajaj gmotno lahko zelo prikrajšal — tudi ob idealno sestavljene*1 pravilniku Kovinska predelovalna in, stri ja bo v prihodnje z družb no pomočjo kreditirala kuPc !. obljuba je že dana, in Litostr ^ ne bo brezperspektiven. Nu.1 ^ pa je. da v notranjih odnos marsikaj spremeni na bolje. MARIOLA KOBAL ž s ž Sladkogorska tovarna kartona in papirja Siadki vrh Proizvaja: e klobučne nebeljene in beljene papirje © ovojne papirje -® papirje za tekstilne cevke e strešni in izolacijski karton PREPRIČAJTE SE O KVALITETI! SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA — SLADKI VRH, pošta Šentilj v Slovenskih goricah VSEM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA DAN BORCA! XXXXXXX>XXXXXX\XXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XNXXXXXX' xxxxxxx' Predolgo sem že novinarka, da ne bi vedela, koliko je ura, kadar mi v kaki tovarni onemogočijo razgovor s proizvodnimi delavci. V Litostroju, kjer je 11. junija 609 finalistov za štiri ure prekinilo delo, niti njihovih samoupravnih predstavnikov niso hoteli poklicati, češ da bi jih motila pri delu. Sekretarju podjetja sem zaman dopovedovala, da se moram pogovoriti z »uporniki«, če naj javnost pravilno informiram o neprijetnem junijskem dogodku. Vprašanje pa je, če v Litostroju vsi želijo, da javnost zve resnico. Naj bo že moj dvom upravičen ali ne, drži, da mi je upravni in družbeno-politični vrh lito-strojskega kolektiva nekoliko drugače pojasnil vzroke nezadovoljstva med finalisti, kakor »uporniki«, ki sem jih popoldne obiskala doma. ____O Z A D Bi J I PR EK I N I T V I DELA V L I T O S TU OJE