Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe -^gSgSs-' za vojvodino kranjsko.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na ■■/, strani 60 K, na strani 30 K, na >/« strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °L popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi
v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št 7. V Ljubljani, 15. aprila 1917. Letnik XXXIY.
Obseg: Naznanilo kmetovalcem. - Velika važnost letošnjega pomladanskega obdelovanja. - Nove cene za govejo živino — Pomladansko gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojili. — Vpeljava novih rastlin. -- Zatiranje trsne plesnobe z natrijevim tiosultatom in salojidinom. — O rabi fenolftalejinovega reagenčnega popirja pri napravi trsnega škropiva. — Vojne na-redbe. - Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. - Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmet. družbe. — Inserati.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. - Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
50 vagonov semenskega krompirja
je kupila na Ogrskem in takoj plačala že meseca oktobra 1916 c. kr. kmetijska družba kranjska, in sicer visoko nad maksimalno ceno. Od takrat naprej se neprestano vrše pogajanja, da družba sme oddajati ta krompir čez maksimalno ceno, kar je sedaj končno dovoljeno, in da se dovoli izvoz krompirja z Ogrskega" na Kranjsko. Tega izvoznega dovoljenja se doslej še ni dalo izposlovati, tudi ni veliko upanja ga dobiti, toda zadeva bo te dni rešena v enem ali drugem zmislu, in če bo ugodno rešena, bo prišel semenski krompir šele okoli 1. maja t. 1. v Ljubljano. To ni prepozno, kajti krompir se lehko s pridom sadi še celo prvo polovico meseca maja in v tem času sajen dohiti poprej sajenega. Če kmetijska družba dobi ta semenski krompir, bo prišel natresen v vagone; ker pa ona nima delovnih sil in časa, ga v vreče polniti in nadrobno oddajati, izvzemši določeno množino v Ljubljani, zato ga bo hitro razpošiljala le V celih vag-Onih in je torej oddajo že sedaj za vsak slučaj organizirati. V slučaju, če družba dobi ta krompir, česar se pa nič posebno ne nadeja, naj se takoj in že sedaj zglase tiste podružnice, zadruge, županstva itd., ki so pripravljena prevzeti cele vagone semenskega krompirja, in sicer s pogojem, da imajo družbene podružnice in družbeni udje prednost, se vrhutega z naročilom vred pravoveljavno zavežejo doposlani krompir prevzeti po teži, ki se dožene na prejemni železniški postaji in da ne ugovarjajo proti prstenemu in deloma ranjenemu krompirju, kajti pri toliki množini je izključeno, da bi tisti veleposestnik, ki je krompir družbi prodal, ga pustil z roko prebirati, ampak ga mora nakladati le z lopatami naravnost iz s prstjo pokritih jam. Cena krompirju bo okoli 30 K za 100 kg iz postaje v Ljubljani.
C. kp. kmetijska družba kranjska -v Ljubljani.
Velika važnost letošnjega dobrega pomladanskega obdelovanja!
Doba grozne svetovne vojne sega že v konec tretjega leta; vsa znamenja kažejo, da je orjaški boj na višku in da se vojna v kratkem času odloči in konča. Silni napor, ki bo storil konec vojni, bo zastavljen bodoče mesece, in če naj nas privedejo sedanji krasni uspehi do končne slavne zmage, ne sme odnehati od svojih do skrajnosti napetih sil niti en čini-telj, v čegar rokah je usoda našega cesarstva.
V sedanji vojni ne odloči samo vojaška sila, lampak v isti meri, če morda ne še v večji, gospo-
darska žilavost države, ki jo je največ iskati v sedanjih razmerah v kmetijskem pridelovanju. Vojak in kmetovalec torej stojita takorekoč oba v fronti; zato sta ona dva tista, ki odločita zmago in konec vojne.
Naš kmet, in prav posebno starejši kmetovalci, ženske in mladina, so doslej spolnili v čudoviti meri svojo dolžnost in pri zadnjem naporu, ki se sedaj od njih zahteva, ne sme nihče odnehati ali celo omagati, temveč mora dati od svojih duševnih in telesnih sil notri do skrajnosti vsakdo kolikor le zmore, da se vzdrži zadostno kmetijsko pridelovanje v prid boreči se armadi, vsem drugim slojem in nič manj v prid kmetovalcem samim. Edino lakota bi nam mogla iztrgati iz rok
težko priborene zmage, a to je izključeno, če kmetovalci to pomlad vestno zvrše svojo dolžnost.
Od letošnjega pridelka naše zemlje zavisi zmaga ter naša bodoča usoda in to tudi ne glede na skorajšnji mir, kajti s pridelki letošnje letine nam bo šlo za prehrano še bolj tesno, kakor z lanskimi, ker zaloge so še bolj izčrpane in vsled slabejšega obdelovanja in gnojenja polja, čemur se v sedanjih razmerah ni ogniti, ne smemo računiti letos na obilo in bogato žetev.
Največja napaka bi pa bila, če bi se kmet, ozlo-voljen po sicer potrebnih naredbah, ki globoko posegajo v njegove državljanske svoboščine in ki so bile, žal, prevečkrat napačno zvršene, ali če bi bil užaljen vsled neupravičenih napadov in preganjanj, pričel ku-jati! Vse, kar ni bilo prav, so zagrešili krogi, ki kmetijskega dela dovolj ne razumevajo; bodimo pa pravični, tudi kmetovalci sami, ki si že pred vojno s svojo ne-brižnostjo niso pridobili tiste veljave in tistega vpliva, ki jim po vsej pravici gre, in so zato med vojno zavladali nad kmetovalci skoraj sami nestrokovnjaki. Pustimo v nemar vse krivice; tolažimo se, da pride svojčas do obračuna, a zaenkrat ne imejmo drugega pred očmi, kakor edinole dobrobit in bodočnost naše lepe domovine! Do zadnjega delozmožnega pripadnika kmetijskega stanu, naj vsakdo stori v polni meri svojo dolžnost do skrajnosti in le en klic naj vse kmetovalce brez izjeme vodi: „Vsi vun na polje, kar je sposobnih za delo, da s plugom in z orodjem pomagajo premagati zlobne nakane naših sovražnikov!"
Za pridelke letošnje letine so že sedaj zagotovljene znatno boljše cene; istotako se vse tako preuredi, da ne bo več prejšnjih krivic.
Poglavitno naše krušno žito je ozimno; to je že v zemlji, zato nam ni več zanj skrbeti. Sedaj pomladi prihajata v poštev jara pšenica in rž, ki pa pri nas nista posebne važnosti in se zato gre sedaj pomladi glede žita največ le še za ječmen in oves. Sej te tega jarega žita kolikor Vam razmere pripuščajo in če so bile v zadnjih dneh oblasti vsled nujnih potreb prisiljene odvzeti še nekaj semenskega jarega žita, se bo vsled-tega z jarim žitom obdelano polje seveda moralo nekoliko skrčiti, a zato bo pridobljen prostor za druge velevažne pridelke, kakor za krompir, turščico itd. Pokladajte največjo važnost na zadosten pridelek krompirja, ki po skušnji zadnjega časa največ zaleže za splošno prehrano; posadite med krompir in turščico toliko fižola, kolikor ga pri umnem ravnanju le gre ; nasadite veliko zelja, ki je istotako važno živilo za zimo; ne zamudite sejati veliko prosa v svrho izdelovanja dragocene in redilne kaše; prav posebno izkoristite ugodne naše podnebne razmere, ki nam dopuščajo dobivati na naših njivah dvakratni pridelek, namreč s setvijo strniščne ajde in strniščne repe, ki je letos toliko zalegla, da se tega malokdo zaveda. Brez živinoreje ni poljedelstva; zato tudi nanjo ni pozabiti in je z vso marljivostjo poskrbeti za zadostno krmo. Sadite krmsko peso, sejte med žito po možnosti veliko korenja in če travnikov že ne morete pogno-jiti, pa jih vsaj prebranajte, kajti pomladi prevlečeni travniki dajo veliko več in boljšega sena.
Nove cene za govejo živino.
Z ozirom na odlok c. kr. kmetijskega ministrstva z dne 12. marca 1917, je izdala c. kr. deželna vlada
v Ljubljani dne 19. marca 1917 naredbo glede najvišjih cen za klavno goved (glej 6. štev. „Kmetovalca"t. 1.). S to naredbo so bile dosedaj veljavne najvišje cene za klavno goved nekaj zvišane, in sicer tako, da je najvišja cena za I. kakovost pri volih K 3 50, za II. kakovost K 3—, za III. K 2'50 kg žive teže. Za krave I. kakovosti K 3-10, II. K 270, III. K 2'30 kg žive teže. Za telice in bike I. kakovosti K 330, II. K 3—, III. K 2-40 kg žive teže. Za medlo, mršavo živino pa so najvišje cene K T80 za kg žive teže.
C. kr. kmetijsko ministrstvo je izdalo tudi natančen predpis, kako se ima kakovost posameznih vrst živine oceniti ter je izreklo v svojem odloku z dne 12. marca t. 1., da mora dati živina I. kakovosti najmanj 50 °/o mesa od žive teže. Izrecno pravi c. kr. kmet. ministrstvo, da, kakor skušnja uči, sedaj živine I. kakovosti skoraj ni več najti ter jo je dobiti le v obratih poljedelskih industrij, t. j. pri cukrarnah, pivovarnah itd. Naravnost slučaj pa je, ako se dobi živina I. kakovosti pri navadnih kmečkih gospodarstvih. C. kr. kmet. min. pravi v svojem imenovanem odloku tudi, da se kot živina I. vrste, oz. kakovosti ne more smatrati razmeroma najboljša živina, ki se najde v deželi, nego da je treba I. kakovost absolutno dognati.
Kot živino II. kakovosti smatrati je živino, ki je dobro spitana in zelo mesnata.
Kot živino III. kakovosti smatrati je živino, ki je naravno rejena, čeprav ne posebno debela, vendar pa še mesnata.
Kot medlo, mršavo živino pa je smatrati vidno skumrano živino, ki se sploh ne more imenovati klavna.
To kvalifikacijo je izdalo c. kr. kmet. ministrstvo ter je torej od ministrstva predpisana. Zgoraj imenovane cene so v zmislu imenovanega ministrskega odloka smatrati kot najvišje cene; višje se živila' sploh ne sme plačevati ter bi bilo to kaznjivo.
„Kranjska deželna poslovalnica za dobavo klavne živine" pa je v prid živinorejcem na Kranjskem napravila pri II. kakovosti, torej pri res lepi živini še dve stopnji glede cen zato, da pride tem več živine lehko pod II. kakovost, namesto da bi ostala pod III. Vole II. vrste a) se torej plačuje po K 3"—, II. vrste b) K 2 75; krave II. vrste a) se plačuje po K 2*70, II. vrste b) K 2 50; telice in bike II. vrste a) K 2-85, II. vrste b) K 2'60 za kg žive teže. Kot II. vrsto a) je smatrati dobro spitano živino, ki d&46—48"/» mesa od žive teže. Kot tako živino je smatrati torej splošno najboljšo živino, ki se nahaja sedaj pri nas. Živina II. vrste b) je nekoliko lažja, vendar pa še vedno dobro rejena in res mesnata. Ostale kvalifikacije seveda ostanejo.
»Kranjska deželna poslovalnica za dobavo klavne živine v Ljubljani.«
Pomladansko gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojili!
Ker se je naročanje 40°/o kalijeve soli v zadnjem času tako nakupičilo, da kalijevi rudokopi niso mogli več naročitvam ustrezati, so ti rudokopi zvr-šitev naročil na to umetno gnojilo v pričetku marca popolnoma ustavili.
Da se pa vendarle omogoči kmetovalcem gnojenje s kalijem, dajo imenovani rudokopi na razpolaganje tiste množine žveplenokislega kalija in žveplenokisle kalijeve magnezije, ki so še na razpolaganje in se morejo naročitve na ta umetna
gnojila takoj zvršiti, seveda v kolikor se dobijo vagoni na razpolaganje.
Razlika med 40°/o kalijevo soljo in žvepleno-kislim kalijem, oziroma žveplenokislo kalijevo magne-zijo obstoji predvsem v množini kalija kot važne rastlinske hranilne snovi, ki se v njih nahaja. Kalijeva sol ima namreč v sebi 40 do 42 »/„ čistega kalija, dočim ga ima žveplenokisli kalij 48 do 51 °/0, oziroma tudi 52 do 54°/0 in žveplenokisla kalijeva magnezija pa 20 do 29 »/„.
Namesto 100 kg 40 °/0 kalijeve soli je torej vzeti le 78 do 83 kg, oziroma 74 do 77 kg žveplenokislega kalija, ali 138 do 154% žveplenokisle kalijeve magne-zije. Žveplenokisli kalij in istotako žveplenokisla kalijeva magnezija nimata v sebi prav nič škodljivih spojin, zato imata to veliko prednost, da se ž njima sme gnojiti tik ob setvi, kar je pri današnjih razmerah zelo važno, ker dobe kmetovalci ta umetna kalijeva . gnojila šele sedaj v roke. S temi kalijevimi gnojili se sme pognojiti tudi že ozelenele njive. Prav posebno so priporočena ta nova kalijeva gnojila za krompir, ker ne le močno pospeše rodovitnost, ampak tudi store, da se pridela krompir, ki ima v sebi veliko redilnega škroba, kar je v sedanjem vojnem času največjega pomena.
Kdor torej ne more več dobiti 4O°/0 kalijeve soli, ta naj se posluži teh novih kalijevih umetnih gnojil in prav posebno žveplenokislega kalija, ki se ga napram žveplenokisli kalijevi magneziji veliko manj porabi.
Končno opozorimo, da je tudi magnezija rastlinska hranilna snov, na katero doslej pri nas v Avstriji in v Nemčiji nismo nič mislili, češ da jo je v vsaki zemlji dovolj, a holandski in danski kmetovalci pa tudi gnojenju z magnezijo pripisujejo znaten učinek, zato tamkaj že dolgo rabijo za gnojenje žveplenokislo kalijevo magnezijo.
Naša družba ima sedaj v zalogi od kalijevih umetnih gnojil edinole žveplenokisli kalij in žveplenokislo kalijevo magnezijo.
Vpeljava novih rastlin.
Soja in rižna loboda.
V zadnjem času je bilo citati po domačih listih, da je soja (japonski fižol) za naše kraje izrednega pomena, da naj bi jo kmetje kar najbolj gojili, da jo ponekod na Dolenjskem pridelujejo in da je najtopleje priporočati, da se ta fižol razširi.
Vse to pa brez zadostne podlage in brez izkušenj!
O soji se je že veliko pisalo. Nazadnje — namreč lansko leto — je spisal o njej celo brošuro neki Maurice Furstenberg pod naslovom „Vpeljava soje — preobrat ljudske prehrane". Povedal ni nič novega in se skliceval najbolj na to, da je tako tečna, da ima nad 34°/0 beljakovin in nad 18°/'o tolščobe.
Kar se tiče te čudežne rastline, so se delali z njo poskusi že okoli 1. 1870., torej pred dobrimi 40 leti po znanem veščaku prof. Haberlandtu v Avstriji in v istem časa tudi po drugih državah Evrope. Ti poskusi se niso po naših in severnih krajih obnesli in zato se je opustila misel na vpeljavanje te rastline.
Soja je namreč občutljiva rastlina, ki potrebuje veliko toplote, da dozori. Doma je namreč na Japonskem, Kitajskem in Mandžuriji. Ona potrebuje za svoj popolni razvoj zanesljivo vinsko podnebje. Pri nas bi uspevala le v Vipavski dolini. Sam sem jo pa
videl pridelovati na istrskem otoku Krka, kjer je med turščico rasla kakor pri nas fižol, pa še tukaj ni enakomerno zorila.
Za našekraje je nadaljne pridelovanje našega fižola veliko večjega pomena kakor kaki malouspešni novi poskusi s sojo.
Druga čudežna rastlina, ki se nam v zadnjem času ponuja, je pa takoimenovana rižna loboda ali peruanski riž, peruanska loboda itd. Tudi ta rastlina se hvali kot najboljši nadomestek za riž, odkar nam je tega zmanjkalo.
Seveda nima tudi ta rastlina nobene prihodnjosti za nas in spada sedaj kakortudi zanaprej le bolj med posebnosti botaničnih (rastlinskih) vrtov. Močno se trudi za razširjenje te rastline uredništvo lista „Mein Sonn-tagsblatt" v Neutitscheimu na Moravskem, ki ponuja 1 kg semena za ceno 160 K!
Rižna loboda je res loboda, ki zrase pa tako visoko, kakor naša turščica in nastavi zgoraj seme, ki je drobnejše kakor proso, ki se pa nakuha kakor kaša. Ta kaša je sicer greukljastega okusa, diši pa Pe-ruancem v Ameriki prav dobro, ker jim manjka boljše hrane.
Z našim prosom se pa v njeni vrednosti ne da primerjati, kakor povzamem iz vsega popisa in zato bi bilo škoda za čas, da bi ga tratili s to novo čudežno rastlino. Sploh pa lehko Boga zahvalimo, da imamo po naših krajih tako bogato število kmetijskih rastlin, ki nas vsestransko zadovoljujejo s svojimi dobrimi pridelki. Kar nam je danes nujno želeti, niso nove rastline dvomljive vrednosti, ampak edinole to, da bi se nam posrečilo obdelati naše polje s temi dobrimi sadeži, ki smo jih dosedaj imeli.	__Rohrmann.
Zatiranje trsne plesnobe z natrijevim tiosulfatom ali salojidinom.
Zaradi vojnega položaja primanjkuje žvepla za zatiranje trtne plesnobe ali oidija. Ta bolezen v naših južnih deželah, zlasti v zadnjih letih, jako opasno nastopa in se je torej bati, da nam letos zopet uniči velik del pridelka. Zato je potrebno, da se poprimemo izkušenih nadomestnih sredstev proti trtni plesnobi.
Tako sredstvo je predvsem natrijev tiosulfat ali salojidin.
Podpisani sem si tekom zadnjih let prizadeval to sredstvo preizkusiti in zato o njegovi vrednosti lehko poročam.
Natrijev tijosulfat je umazano-bela sol, ki se v vodi hitro topi; fotografi jo poznajo pod imenom fik-sirna sol, barvarji pa kot antiklor.
To sredstvo je proti plesnobi priporočal prvi že pred kakimi 15 leti dr. H. Kaserer, bivši profesor višje vinarske šole v Klosterneuburgu, sedaj profesor na dunajski tehniki, in sicer zlasti zato, ker to sredstvo omogočuje skupno zatiranje peronospore in oidija.
Podpisani sem že takrat to sredstvo preskušal, prišel pa nisem do pravega zaključka, ker je v teh letih pri nas plesnoba le malo nastopala.
Pozneje se je na tiosulfat pozabilo, osohito ker se je v bakrenem ali galičnem žveplu dobilo izvrstno sredstvo proti plesnobi in peronospori.
Do tega, da sem natrijev tiosulfat vnovič preskusil, me je privedla izkušnja, da je v hladnem in vlažnem poletju 1915 žveplo proti oidiju slabo učinkovalo. Zato je bilo treba dobiti nadomestilo, ki bi lehko tudi v hladnem in oblačnem vremenu plesnobo uničilo.
Kot tako sredstvo se je natrijev tiosulfat izvrstno obnetel zlasti pri poskušnji v vinogradu grmske deželne kmetijske šole na Trški gori 1. 1916.
Tam se je za poskušnjo škropilo ž njim oddelek, zasajen s portugalko, katera sorta je proti plesnobi jako občutljiva.
Kjer se je škropilo trte z natrijevim tiosulfatom, tam je ostalo grozdje zdravo, kjer pa se je samo žveplalo, bilo je od plesnobe močno napadeno.
Na podlagi teh izkušenj sem nazor dr. Kasererja, da tiosulfat proti plesnobi dobro učinkuje, lehko potrdil in priporočal vinogradnikom, da se tega sredstva letos splošno poprimejo.
Kranjska kmetijska družba si je na to priporočilo nabavila dva vagona tega sredstva že v prošli jeseni. C. kr. kmetijsko ministrstvo je pa vsled mojega poročila pokupilo ves tiosulfat v Avstriji, zlasti s tem namenom, da se ga ne polaste špekulanti - dražitelji; oddaja ga potom kmetijskih organizacij.
Da se sredstvo obvaruje pred ponarejanjem, se mu je dalo ime „saloidin" (beri: salojidin).
Salojidin se rabi na ta način, da se ga pri vsakem škropljenju pridene '/a kilograma na sto litrov galične škropilne tekočine, ki jo rabimo zoper palež ali peronosporo.
Pri tem moramo ravnati natančno po sledečem navodilu:
Najprej si pripravimo škropilno zmes proti peronospori, bodisi samo iz galice in apna (bord6sko zmes), ali iz galice, galuna in apna (Martinijevo zmes), ali pa iz galice, žveplenokisle gline, oziroma bodolitata in apna (vojno zmes).
Pri tem moramo pa vzeti toliko apna, da v pripravljeno zmes pomočen bel fenolftalejinov popir močno pordeči.
Šele potem smemo pridejati tiosulfata ali salo-jidina, in sicer '/a k9 na sto litrov zmesi. Pridene se ga sicer tudi lehko več (3/4 do 1 kg), a potrebno to ni.
Salojidin se strese v kak košek, ki se drži nad posodo s škropilno zmesjo in se nanj zmes s pomočjo korca ali šeflje naliva. Tako se sol hitro raztopi. Potem se vso zmes dobro premeša in še enkrat s fenolftaleji-novim popirjem preskusi. Če popir vsaj nekoliko pordeči, se gre lehko škropiti.
Kdor bi naredil narobe in bi primešal škropilni zmesi salojidin pred apnom, ta bi vse pokvaril. Salojidin se namreč v kisli galični raztopini razkroji in potem ne učinkuje.
Treba je torej natančno delati, kajti za salojidinom se tekočini brez škode apna ne sme več pridejati, kisla tekočina pa, kakor znano, trte opali.
S tako pripravljeno tekočino je treba trte vsaj trikrat na leto dobro poškropiti.
Samoobsebi umevno je, da je treba zlasti grozdje temeljito poškropiti, sicer ne moremo pričakovati pravega uspeha.
Posebno je pri drugem in tretjem škropljenju na to dobro paziti, ker je takrat grozdje že med list skrito.
Najbolje naredimo, da poškropimo trte najprej kot navadno, potem pa gremo še enkrat skoz vinograd in škropimo samo po grozdju.
Pri tem nam posebno dobro služi priprava (hipna zatvornica), ki omogočuje, da z enim prstom (palcem) škropilno cev lehko odpiramo in zapiramo. Take škropilne nastavke se lehko dobi pri izdelovalcu škropilnice „Avstrija", F. Nechvile na Dunaju.
Ako imamo tak nastavek, škropilnico samo dobro napumpamo, nakar imamo eno roko prosto, s katero lehko listje razgrnemo, da pridemo do grozdja.
Takč grozdje ne poškropimo lehko samo temeljito, temveč tudi škropilni curek lehko vsak hip poljubno ustavimo in ne potratimo ponepotrebnem škropilne zmesi. Poraba natrijevega tiosulfata omogočuje skupno zatiranje peronospore (paleža) in oidija (plesnobe), ker se škropi proti obema hkrati. Tiosulfat ima pa pred žveplom tudi še to prednost, da učinkuje tudi v hladnem in oblačnem vremenu, česar pri žveplu ni.
Kdor ima še žveplo na razpolaganje, temu svetujem, naj ga porabi pri prvem žveplanju, ki naj se vrši takoj, ko se dobro pokaže trtni zarod. Pozneje pa naj vsaj trikrat trte poškropi in pri tem vselej škropilni zmesi primeša salojidina.
Za oral vinograda se potrebuje pri trikratnem škropljenju kakih 8 kg salojidina.
Vinarski nadzornik B. Skalicky.
0 rabi fenolftalejinovega reagenenega popirja pri napravi trsnega škropiva!
Če hočeš vedeti kako topla je voda, pomočiš prst vanjo in občutek ti pove ali je voda mrzla, hladna, mlačna ali vroča. Znanstveno se govori, da čutnice prsta »reagirajo" na toplino vode. V tem slučaju je prst nekako sicer ne posebno zanesljivo reagenčno sredstvo „za določitev vodne topline".
V	kemiji se moramo mnogokrat posluževati kakih reagenčnih sredstev, če naj naglo kako reč določimo, n. pr. s kako rastlinsko barvo modro (višnjevo) pobarvan popir, pomočen v kako tekočino, ki ima katerikoli kislino v sebi, izgubi višnjevo barvo in postane rdeč. S takim popirjem torej lehko naglo doženemo, če je v kaki tekočini kaj kisline. Modri popir reagira na kislino, zato se imenuje „reagenčni popir".
Škropivo za trte. izdelujemo iz vode, v kateri raztopimo modro galico, t. j. žveplenokisli baker in apno. Apno je v škropivu glede učinka pravzaprav nepotrebno, a če bi ga nič ne dali v škropivo, bi se v njem nahajalo nekaj proste žveplene kisline, ki je trs-nemu listju škodljiva, ker ga opali. Apno se spoji (zveže) s prosto žvepleno kislino, zato ga pridevamo škropivu in govorimo, da apno kislino zamori. Drugače nepotrebnega apna moramo toliko škropivu dodati, da se vsa prosta žveplena kislina zamori. Koliko apna je v to svrho potrebno? Približno enako toliko kakor modre galice. Ker se pa poslužujemo ugašenega apna, ki ni vedno enake sestave, zato ni tako lehko zadeti prave množine apna, ki se mora primešati. Če se pa poslužujemo reagenčnega popirja, pa ni težko dognati pravo množino apna. Dokler v škropivu pomočen reagenčni popir reagira na kislino, je znamenje, da smo primešali premalo apna. Dodevamo torej škropivu še naprej v majhnih množinah apno, in kadar reagenčni popir nič več z izpre-membo barve ne kaže kisline, pa ima škropivo zamorjeno žvepleno kislino.
Prav izvrsten pripomoček pri napravi pravega škropiva trt proti peronospori je fenolftalejinov reagenčnipopir.
Ne dovolj zamorjena žveplena kislina dela škropivo kislo, in torej škodljivo, ravno prav z apnom zamorjena kislina ga dela nevtralnega in prevelik dodatek apna dela škropivo lugasto, kar pa ni škodljivo.
V	škropivu, ki ni več kislo, ampak že lugasto, pomočen bel fenolftalej inov popir postane lepo rdeč. To je torej znamenje, da škro-
pivo ni več kislo in da ž njim lehko brez nevarnosti za trte škropimo. Če pa ostane pomočen popir bel, treba je dodati še apna.
Fenolftalejinov reagenčni popir se lehko prav poceni doma naredi, a v sedanjem vojnem času ni lehko dobiti potrebnih sirovin, zato zaenkrat ta popis opustimo.
Vsak razumen vinogradnik bo izdeloval neškodljivo škropivo od modre galice in apna in se zato mora posluževati reagenčne ga popirja; v tem slučaju je fenolftalejinov popir najbolj priporočljiv, ker zelo občutno reagira in se hranjen na suhem drži več let.
Fenolftalejinov reagenčni popir se v svrho rabe nareže v centimeter široke trakove in se potem s kratko odtrganimi kosci teh trakov poskuša, če je škropivo še kislo, torej škodljivo, ali če je z zadostnim dodatkom apna postalo že lugasto, t. j., da ta popir postane pomočen v škropivo lepo rdeče barve in da škropivo ni več škodljivo.
C. kr. kmetijska družba ima v zalogi fenolftalejinov reagenčni popir v posameznih listih, ki so 45 cm dolgi in 22 cm široki. Za navadnega vinogradnika na leto en tak list zadostuje. Posamezne liste pošilja kmetijska družba v zavitku kot vzorec brez vrednosti naročnikom za 1 K, ki jo je naprej poslati. Najbolje pa je, če podružnice, zadruge, županstva, razdeljevalnice modre galice itd. skupaj naroče za vinogradnike po več listov, ki jih jim potem družba znatno ceneje pošlje, vinogradniki nimajo z naroče-vanjem nikakih sitnosti, prihranijo denar za poštnino in dobijo vrhutega ta reagenčni popir še po nižji ceni v roke.	_
VOJNE NAREDBE.
4 .«.. - '	■ ____•	* '
Svobodna prodaja zelenjadi in sadja na debelo prekupcem je prepovedana.
Tozadevno je izšla naredba urada za ljudsko prehrano z dne 22. marca t. L, drž. zak. štev. 27.,
ki urejuje promet z zelenjado in s sadjem.
Naredba slove:
§ 1. Za ureditev prometa z zelenjado, s sadjem in zelenjadnim semenom se poslužuje urad za ljudsko prehrano »Od c. kr. urada za ljudsko prehrano avtorizirane poslovalnice za preskrbo z zelenjado in s sadjem, obče-koristne družbe z o. z.«, ki ima svoj sedež na Dunaju I., Kohlmarkt 1. Ta poslovalnica se kratko imenuje tudi »Poslovalnica za zelenjad in sadje«. (Nemški naslov je: »Vom k. k. Amte fxir Volksernahrung autorisierte Gemiise-und Obstversorgungsstelle, gemeinniitzige Gesellschaft m. b. H.«, in Wien I., Kohlmarkt 1), (Gemiise - Obst - Stelle).
§ 2. Poslovalnica za zelenjad in sadje sklepa sama pogodbe za dobavo zelenjadi in sadja ali posreduje tako sklepanje pogodeb med pridelovalci in velikimi porabniki (občinami, aprovizačnimi poslovalnicami, konzumnimi zavodi, vojnimi kuhinjami itd.).
Ona objavi, katere vrste in pod kakšnimi od urada za ljudsko prehrano odobrenimi pogoji (kakovost, cena, čas dobave itd.) kupi zelenjad in sadje.
Kdor hoče prodati svojo zelenjad ali sadje pod pogoji, ki se bodo vsak čas objavljali, more to naznaniti poslovalnici za zelenjad in sadje.
Poslovalnica za zelenjad in sadje ima pripravljene množine, če se je prijava zvršila v določeno objavljenem roku, prevzeti po takrat veljavnih določilih.
§ 3. Pogodeb na dobavo takih vrst zelenjadi in sadja, ki so objavljene v zmislu § 2., ne smejo sklepati veliki porabniki brez odobrenja urada za ljudsko prehrano in so te pogodbe sploh le tedaj veljavne, če so izpolnjeni v § 2. navedeni pogoji.
Vse pogodbe na dobavo objavljenih vrst zelenjadi in sadja, ki so bile sklenjene preden je ta naredba prišla v veljavo, dalje tiste pogodbe na dobavo, ki niso od velikih porabnikov, ali, ki so v protislovju z objavljenimi pogoji, mora odobriti urad za ljudsko prehrano, če naj postanejo pravoveljavne. Izjeme so v § 5. navedene.
Pogodbo je smatrati odobreno, če urad za ljudsko prehrano najdlje v osmih dneh po sprejemu naznanila v priporočenem pismu ni odobrenja odklonil.
§ 4. Dobavne pogodbe za objavljene vrste zelenjadi in sadja, ki ni treba, da so po prvem odstavku § 3. odobrene, se morajo najdlje v osmih dneh po zvršenem sklepu pogodbe naznaniti v priporočenem pismu poslovalnici za zelenjad in sadje ter je prepis pogodbe priložiti.
§ 5. Dobavne pogodbe na objavljene vrste zelenjadi in sadja, ki jih sklenejo mali trgovci, kateri oddajajo vso nakupljeno zelenjad in sadje porabnikom v svojem pro-dajališču, zaenkrat niso podvržene odobrenju urada za ljudsko prehrano, vendar more okrajno glavarstvo vsak čas izreči, da jih je tudi naznaniti in odobriti.
§ 6. Prestopke te naredbe kaznuje okrajno glavarstvo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev, če ni dejanje podvrženo kaki strogejši kazni.
§ 7. Ta naredba stopi v veljavo 25. marca t. 1.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
z dne 1. aprila 1917, št. 10.384.,
o določitvi odškodnine in cen za sirovo maslo in svinjsko mast.
Na podstavi § 7. ministrskega ukaza z dne 11. januarja 1917, drž. zak. št. 15., se z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudstva določa naslednje:
§ I-
Odškodnina za sirovo maslo in svinjsko mast, ki jo je po ministrskem ukazu z dne 11. januarja 1917, drž. zak. št. 15., oddajati v okviru dobavnih kontingentov, in cene, ki se ne smejo preseči, kadar pridelovalci prodajajo sirovo maslo in svinjsko mast izven dobavnega kontingenta, se določajo tako:
za navadno sirovo maslo za kuho za 1 kg . . 8 K 60 v
za čajno sirovo maslo z 1 kg......10 K 60 v
za svinjsko mast, sirovo, za 1 kg.....7 K — v
za svinjsko mast, scvrto, za 1 kg.....8 K — v
§ 2.
Prestopki tega ukaza se kaznujejo po določilih § 17. ministrskega ukaza z dne 11. januarja 1917, drž. zak. št. 15.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. C. kr. deželni predsednik:
Henrik grof Attems s. r.
Nove prevzemne cene za fižol letošnjega pridelka.
Glasom ministrske naredbe z dne 15. julija 1916, so bile določene naslednje prevzemne cene za 100 kg raznih stročnatih sadežev lanskega pridelka, in sicer
za grah ali lečo...........K 55'—
za vse vrste bobastih stročnic (razen odpadkov,
ki se porabijo za krmo)......... 40'—
C. kr. kmetijska družba je že lansko leto ostro ugovarjala proti tern cenam, ki so neprimerne in tudi niso v nikakem pravem razmerju med posameznimi stročnatimi sadeži. Krivično in strokovno ne-zmiselno je bilo ceniti grah za 15 K višje nego naš izvrstni fižol in še bolj krivično je bilo postaviti enoinisto ceno za fižol ter za drobni in debeli bob. Lanski družbeni ugovor se ni upošteval. V pričetku tega leta se je c. kr. kmetijska družba vnovič obrnila z obširno utemeljeno spomenico na c. kr. urad za ljudsko prehrano, s katero je prosila boljših in strokovno pravilnih prevzemnih cen za fižol za jed, kar je za Kranjsko silno važno. Družbeni zahtevi se je sedaj ustreglo in glasom dopisa c. kr. urada > za ljudsko prehrano z dne 7. aprila t. 1., štev. 2690., bodo cene za fižol letošnjega pridelka izdatno višje. Odlok c. kr. urada za ljudsko prehrano na kmetijsko družbo slove:
»Naredba urada za ljudsko prehrano, ki bo izdana prihodnje dni, določi začasno prevzemne cene za nekatere stročnate sadeže letošnjega pridelka takole:
Za 100 kg graha za jed......K 80'-^
„ 100 „ fižola za jed......„ 80 —
„ 100 „ leče .......... 120 —
„ 100 „ drobnega boba...... 60'—
Prevzemne cene za vse druge stročnate sadeže se pozneje določijo.« _
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska, se ne odgovarja v ,.Kmetovalcu", ampak le pismeno, 5e Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 50. Ali se še dobi zastonj pravico do lova na živali, ki so kmetijstvu škodljive, katere so te, in ali sta tudi lisica in jazbec? (A. P. v Z.)
Odgovor: Taka pravica se sploh ni nikdar dobila, ne zastonj in ne proti plačilu. Do vse divjačine, izvzemši do nevarnih zveri (volka in medveda), ima pravico le lastnik ali najemnik lovišča, ki seveda sme po dogovoru prepustiti kakemu drugemu lov na škodljive živali, torej tudi na jazbeca in lisico. Polh na Kranjskem ne spada med lovne živali in ga sme vsakdo na svojem loviti. Brez orožnega lista se puška ne sme nositi, istotako se ne sme na lov brez lovske karte in s puško se ne sme v tuje lovišče brez dovoljenja lastnika lovišča.
Vprašanje 51. 6 tednov stari telici se je na žili popka naredila trdina jajčne velikosti ter vprašam, če je to ozdravljivo in ali naj jo prodam mesarju, kajti telica je lepa in čvrsta in bi jo rad redil ? (V. C. v G.)
Odgovor: Če se ob rojstvu teleta s popkom prav ne ravna, ter sveži popek prve dni po rojstvu pride v dotiko z nesnago na tleh, se tele skozi popek okuži po škodljivih glivah. Okužen popek naredi trdo oteklino, ki se jo mora pustiti hitro zgnojiti, n. pr. z gorkimi obkladki od lanene moke in ko je oteklina enkrat mehka, pa se mora prerezati, da gnoj izteče. Odprto gnojno bulo je potem z izbrizgovanjem temeljito razkužiti. Ce se tega ne naredi, se bula čez dlje časa samaodsebe zgnoji, toda odpre se
znotraj, gnoj izteče v trebušno votlino in se cela žival zastrupi. Tako zastrupljeno tele dobi najprej otekle člene na nogah, postane mrtvoudno in končno pogine. Meso tako zastrupljenega teleta ni užitno, če se tudi takoj zakolje, ko se prišno kazati znaki zastrupljenja. Ker je pri Vaši telici bolezen že precej zastarana, zato Vam svetujemo poklicati živinozdravnika, ki Vam bo povedal, če je še ozdravljiva in kako, drugače pa teleta prodajte mesarju, dokler nima še zastrupljene krvi.
Vprašanje 52. Že obe zadnji leti imamo na našem turščičnem polju ogromno škodo, ki nam jo delajo vrane, lisice in jazbeci. Jas sem na njive postavljal strašila, ki pa niso nič izdala. Škodljivih živali se seveda ne sme streljati. Ali je kako sredstvo turščico obvarovati pred imenovanimi škodljivci? (J. P. v R.)
Odgovor: Lisica na turščici ne dela nikake škode, pač pa jazbec. Jazbeca res ne smete streljati, lehko ga pa lovite v pasti, toda ujetega morate oddati lastniku ali najemniku lovišča, če ga obdržite, je to lovska tatvina. Zorečo turščico pa boste obvarovali pred vranami, če storže poškropite z raztopino od antiavita.
Vprašanje 53. Imam prav lep mlad gozd blizu vasi, ki se pa iz varstvenih ozirov ne sme posekati, ker je obrambni gozd. Kaj mi je storiti, če bi hotelo vojaštvo samolastno posekati ta obrambni gozd, kajti potem je velik del vasi v nevarnosti? 0- v R)
Odgovor: Obrambni (gozd t^ploh ne sme nihče posekati, oziroma se sme zvršiti kaka izprememba le po navodilih politične oblasti tako, kakor določi gozdarsko tehnično osobje. Mi Vam priporočimo, se takoj obrniti na okrajno glavarstvo s prošnjo, da ono vojaštvo opozori na predpise glede obrambnih gozdov in na posledice, če se ti predpisi ne upoštevajo.
Vprašanje 54. Ali imajo odpadki od premog-a in koksa iz kovačnice kaj redilne vrednosti v sebi in, ali so v kako svrho porabni? (S. S. v V.)
Odgovor: Pepel od premoga in koksa nima v sebi nikakih rastlinskih hranilnih snovi in zato ni poraben za gnojenje. Pač se pa lehko ta pepel s pridom razsipa po težki ilovnati zemlji, ki jo naredi rahlejšo in gorkejšo. Drugače je pa ta pepel kvečjemu še poraben za posipanje potov, ker jih dela suha in zabranjuje rast plevela.
Vprašanje 55. V zadnji številki »Kmetovalca« so objavljene nove maksimalne cene za klavno živino, ki določajo za vole prve kakovosti ceno 3'50 K za kg žive teže. Pri zadnji oddaji je bil moj vol najlepši, a mi niso plačali niti 3 K za. kg žive teže. Kam naj se obrnem za doplačilo, ker se mi je odvzeti vol prepoceni plačal? (F. S. v H.)
Odgovor: Če je bil Vaš vol pri ondotni oddaji klavne živine najlepši, zato nikakor še ne spada med vole prve kakovosti, kakršnih danes na Kranjskem sploh nimamo. Kakovost ni določena za vsak kraj oddaje posebej, ampak velja za celo državo. Morda je bil Vaš vol res lep, pa zato vendar še ni bil tak, da bi se ga smelo oceniti kot vola druge ali celo prve kakovosti, t. j. takega, ki je dobro spitan in zelo mesnat. Razlaga maksimalnih cen za klavno živino na podlagi ministrskega predpisa najdete v današnji številki »Kmetovalca« v spisu »Nove cene za govejo živino«. Glede Vaših nadaljnih opazk zastran vpliva deželnega odbora na prevzemne cene za živino Vam in vsem drugim tole pojasnimo: Nakupovanje klavne živine za vojaštvo in civilno prebivalstvo ima izključno v rokah »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«. Ta naslov se napačno razumeva, tudi ni pravilen, ker ni pravilno iz nemščine prestavljen. Beseda »mesto« ne pomeni »mesta«, t. j. večje skupine hiš, ki se imenujejo
mesto, ampak le urad, kjer se posluje. Tak kraj se v slovenskerti jeziku imenuje »poslovalnica«. Torej bi bil pravilen naslov »Kranjska deželna poslovalnica za dobavo klavne živine v Ljubljani«, in tega naslova se tudi mi v našem listu sedaj dosledno poslužujemo. Izraz »Kranjska deželna itd.« pa le pomeni, da ta poslovalnica deluje v kranjski deželi in je zato z deželnim odborom ravnotako malo v zvezi, kakor c. kr. »deželna« vlada.
Vprašanje 56. Ali je upravičeno pri prevzemanju klavne živine za vojaštvo kaj odtegniti na živi teži,
ki jo tehtnica pokaže in če ne, kam se je pritožiti ? (F. S. v H.)
Odgovor: Klavno živino, ki jo nakupi deželna poslovalnica za dobavo klavne živine za vojaštvo in civilno prebivalstvo, pride vojaštvu in mesarjem šele nekaj dni po nakupu v roke, se takrat vnovič stehta in tako plača, kakor tehtnica pokaže. Vsak razsoden človek ve, da klavna živina med tem časom zelo veliko na živi teži izgubi, kar se mora upoštevati, če naj imenovana poslovalnica ne utrpi velike izgube. Maksimalne cene za klavno živino so postavljene na podlagi trgovskih navad, ki drugje veljajo. Prava trgovska navada pri trgovini s klavno živino je ta, da se živina tehta, ko je najmanj 12 ur stradala in ni bila nič napajana. Pri nas do tega ni mogoče priti, zato ima poslovalnica za nakup klavne živine pravico dO 5 °/o od žive teže odtegniti v pokritje tiste izgube, ki se pri klavni živali pripeti do dneva oddaje vojaštvu ali mesarju.
Vprašanje 57. Imam 3 sinove pri vojakih ter sam nisem več zmožen svoje kmetije tako obdelati, da bi imel kaj prodati ali vojaščini oddati in bom kvečjemu pridelal za silo za dom. Lansko leto sem prosil oproščenja od vojakov za svojega osemnajstletnega sina, ki je črnovojnik in spoznan nesposobnega za službo z orožjem, a ta prošnja se je od deželne vlade odbila; na pritožbo na ministrstvo pa nisem dobil niti odgovora. Letos sem zopet za tega svojega sina vložil prošnjo za oproščenje od vojaščine in prosim nasveta, kaj mi je storiti, da bo prošnja hitro rešena, če naj se mi omogoči pomladanska dela pravočasno zvršiti ? (I. K. v P.)
Odgovor: Vaša prošnja po veljavnih predpisih sploh ni mogla biti ugodno rešena, ker potrjenega vojaka se sploh ne more vojaške službe oprostiti, ampak se mu le za določen ali nedoločen čas da dopust. Dopuste pa nima pravico izposlovati deželna vlada, ampak le vojaška oblast ; prošnjo je na pravo mesto vložiti ; ministrstvo pa takih prošenj sploh ne reši. Če je vaš sin črnovojnik, ki ni sposoben za službo z orožjem, potem mu ne bo dobiti težko vsaj nekaj dopusta. Dopuste dobe glasom neke objave v uradnem dunajskem listu z dne 31. marca t. 1. samostojni kmetovalci in gozdarji, tudi najemniki, vinogradniki ter njih najbližji sorodniki, kakor sinovi, zetje in bratje, nadalje kolarji, sodarji in kmetski kovači, ki svojo obrt zvršujejo na deželi v prid kmetijstva in gozdarstva. Tisti, ki hoče imeti dopust, mora zanj prositi sam le pri raportu, ker ima pravico dati dopust le poveljnik nadomestnega krdela, vojaškega zavoda itd. Prošnje s prilogami za dopuste ni vlagati in jih vojaške oblasti sploh ne rešijo. Dopust se dobi le tja, kjeV ima dotičnik ali njegovi svojci posestvo, oziroma obrat. Če je mogoče dopust dati, se da najmanj za pet tednov, ki se za majhne kmetije lehko porazdeli na razne dobe kmetijskega dela. V slučaju možnosti se dopusti tudi večkrat dovolijo.	________
Kmetijske novice.
času je vojna uprava na zahtevo armadnega poveljstva zasegla in odvzela večje množine otrobov in drugih krmil, tako da jih sedaj manjka in jih pri najboljši volji ni mogoče oddajati naročnikom, ki se od vseh strani oglašajo. Vsem naročnikom za otrobe, naj si bo potrebne za plemenske svinje in mlada praseta ali pa za molzno goved in delovno živino bodi povedano, da je treba potrpeti ! Vse bi rado otrobe, pšenične, ržene in koruzne, pa jih ni mogoče dati, ker so zaloge pošle. Deželno mesto za krmila ima sedaj edino melasno krmo na razpolago, ki se lehko naroča in so bile občine na to krmilo opozorjene s posebno okrožnico, na kateri je vse potrebno povedano. Kakorhitro se pa dobe otrobi, se bodo zopet nakazali naročnikom po vrsti, kakor so dohajala naročila.
Družbene vesti.
*	Cesar Karol I. protektor in ud e. kr. avstrijske kmetijske družbe na Dunaju. C. kr. avstrijski kmetijski družbi na Dunaju, kateri je priklopljena tudi naša kmetijska družba, je cesarjeva dvorna pisarna naznanila, da je Nj. Veličanstvo presvitli cesar uslišal njeno prošnjo ter je prevzel pokroviteljstvo nad družbo in je istočasno dovolil, da sme biti zapisan med družbenimi udi.
*	Semena nemške detelje (lucerne) družba zaenkrat še nima v zalogi. Že nekaj mesecev sem skuša družba dobiti kaj tega semena z Ogrskega. Če pride družba do že plačanega blaga, objavi to udom v eni prihodnjih številk.
Domača detelja (trifolium pratense) jamčeno brez-predenično seme stane pri nadrobni prodaji . kg K 6"10
pri oddaji najmanj 20 kg.......„ „ 5*70
pri oddaji najmanj 100 „ .......„ „ 5'55
Seme hmelske lucerne (Medicago lupulina) dveletna rumena detelja stane pri družbi 4 krone kg. To brezpredenično seme uspeva tudi v slabih, apnenih ali lehkih zemljah in je posebno priporočljivo za primes k semenskim zmesem.
*	Gnojila za pomladno gnojenje. Tomasove žlindre, superfosfata in kalijevih gnojil dohaja družbi v tako pičlih množinah, da dosedanjim prijavam daleko ne more zadostiti. Novih naročb družba zato zaenkrat ne more več sprejemati.
*	Kalijeva gnojila. Kalijev sindikat v Berolinu je z izvrševanjem naročb močno zaostal, in je z dopisom 1. marca vsem avstrijskim odjemalcem sporočil, da zaenkrat popolnoma prekine s sprejemanjem nadaljnih naročb glede 40 odstotne kalijeve soli. Udje naj zato tega gnojila ne naročajo, dokler na tem mestu o tem zopet kaj ne objavimo.
Žveplenokisli kalij z 48/61 odstotki čistega kalija stane sto kg K 44"— z vrečo vred.
Žveplenokisla kalijeva magnezija z 2,i/i9 odstotki čistega kalija stane sto kg K 29'— z vrečo vred.
*	Za Živinorejce ima družba v zalogi po žira 1 ni-kove cevi za odraslo goved in za teleta, ovce in koze po 14 K komad. Trokarji so po 8 K komad. Požiral-nikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K. — Mlečne cevi so po 80 h. — Gumijevi seski po 2 K 40 vin.
Klajno apno, 38—42 °/c, precipitirano (ne žgano) dobi družba zopet šele tekom aprila ali maja.
*	Diamalt se dobi v pločevinastih ročkah po 4 >/2 kg, ki stanejo po 8 K, dobe se pa sedaj tudi manjše ročke po 1 kg, ki stanejo 2 K (brez poštnine). Opozarjamo na spis »Diamalt, dober pripomoček pri peki« > peti štev. »Kmetovalca« iz 1. 1914,
* Modra galica. Povračila stroškov glede letošnje oddaje modre galice se pravkar vršijo. Kakor je bilo ope-tovano in že v prvotnih razglasih objavljeno, se ima galica vsepovsodi na Kranjskem letos oddajati vinogradnikom po 3 krone 50 vinarjev kg in družba povrne kor-poracijam, ki so hvalevredno prevzele razdelitev, vso železniško voznino in druge stroške. Korporacije, ki navzlic tozadevnim določbam galico niso po predpisani ceni oddajale vinogradnikom, ne dobe povračila, če se ne zavežejo dati vinogradnikom naknadno nazaj, kolikor so nad določeno ceno zahtevale. Rok za zahtevanje povračil stroškov poteče nepreklicno z 10. majem t. 1. ; na poznejše tozadevne vloge se družba ne bo mogla več ozirati. To naznanjamo p. n. podružnicam, županstvom itd. in jih prosimo, da pravočasno zahtevajo povračil, ker tudi za družbo poteče rok za tozadevne vloge do železniških ravnateljstev.
Posameznim naročnikom modre galice družba letos ne utegne pošiljati, temveč se mora vsak vinogradnik obrniti do one korporacije, ki v svojem okolišu galico razdeljuje. (Nadaljevanje Družb, vesti v inseratnem delu.)
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Provizorična tarifa o konjaških pristojbinah,
katera stopi do preklica v veljavo namesto pristojbin, ki so v § 23. postave za konjače za vojvodino Kranjsko z dne 5. oktobra
1860, št. 15.022,, predpisane.
1. a) Za to, da se eno veliko žival (konja, goved) iz kože dene K 4*—
i) Za zagrebanje iste...........„ 4p—
c) Za raztelesenje, če isto zahteva stranka ali če se vrši
uradno............... 4'—
2.	Za predstoječa opravila, če se ta zvrše pri malih živalih (žre-
betih, goveji živini pod 1 letom, ovcah, kozah, prašičih, psih), plačati je polovico pristojbin, ki so pod točko 1. navedene.
3.	Razentega je plačati konjaču za prevoz mrhovine kot odškod-
nino (za tja in nazaj):
a)	za pot do 5 km...........K 4.—
b)	za pot od 6 do \0km.........„ 6'—
c)	za pot od 11 do 15 km..... . .	„ 8-—
d)	za pot od 16 do 20 km......... 10 —
e)	za pot od 21 do 30 km........„ 12-—
f)	za pot nad 30 km..........„ 14'—
4.	V onih slučajih pa, če se zakopanje mrhovine zvrši na občin-
skem mrhovišču, če torej prevoz mrhovine na mrhovišče v konjačiji ni potreben ali iz veterinarsko -policijskih ozirov nedopusten, plačati je konjaču le polovico teh pristojbin za pot.
5.	Koliko se zamore teh pristojbin s prepustitvijo mrhovine ko-
njaču celotno ali deloma nadomestiti, prepusti se medsebojnemu sporazumu med konjačem in stranko.
6.	Če se zaradi zatiranja pasje stekline vsled uradnega naročila vrši
lov prostih, nezavarovanih psov, veljajo tele pristojbine: o) za pokončanje vsakega psa, ki se ga vlovi ali ki se ga iz
drugih vzrokov odda v pokončanje.....K 1'-
V) dnevnina za konjača..........„ 4-—
„ za konjaškega pomočnika...... 2-—
c) kot odškodnina za pot one pristojbine, ki so pod točko 3. določene.
7.	Namesto, da se konjača po predstoječi tarifi odškoduje, je pre-
puščeno občinam, da se s konjačem za letno plačo dogovorijo. Ljubljana, dne 27. marca 1917. C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Seja glavnega odbora dne 12. marca 1917.
%
(Dalje.)
Za nove ude so se priglasili in jih je glavni odbor sprejel gg.: Dolmovič Ivan, posestnik v Malem Mraševem : Grošelj Marija, posestnica na Stojanskem vrhu ; Grame Katarina, posestnica v Gor. Pirošici; Grame Josip, posestnik na Stojanskem vrhu; Grame Frančišek, posestnik v Gor. Pirošici; Gende Josip, posestnik v Žabjeku; Hribar Jakob, posestnik na Stojanskem vrhu; Hribar Ivan, posestnik v Vrhovski vasi; Herakovič Miloš, posestnik v Budinjaku; Juratovac Ivan, posestnik v Novem Selu ; Juratovac Ivan, posestnik v Novem Selu; Juratovac Ana, posestnica v Novem Selu; Juratovac Ivan, posestnik v Novem Selu ; Juršič Josip, posestnik v Prušnji vasi; Kuhar Frančišek, posestnik v Gor. Pirošici ; Kodrič Ivan, posestnik v Gor. Pirošici ; Kožar Terezija, posestnica v Pošteni vasi; Kvartnik Marija, posestnica v Pošteni vasi; Kočevar Alojzij posestnik v Starem gradu; Kuhar Ivan, posestnik na Stojanskem vrhu; Kvartnik Marija, posestnica v Pošteni vasi ; Kuntarič Ivan, posestnik v Vel. Mraševem ; Kerin Ivan, posestnik v Vel. Pudlogu; Kaver Josip, posestnik v Bušeči vasi; Kodrič Josip, posestnik v Gradacu; Kodrič Ivan, posestnik v Brezjah ; Kregulj Josip, posestnik v Gradnjah; Kuhar Martin, posestnik v Brezjah; Kordič Elija posestnik v Danah, Kodrič Ivan, posestnik v Brezovcah ; Kuhar Ivan, posestnik na Stojanskem vrhu ; Kodrič Frančiška, posestnica na Vinem vrhu ; Lipoglavšek Frančišek, posestnik v Gor. Pirošici; Martič Ivan, posestnik v Prušnji vasi ; Marinkovič Nikolaj, posestnik v Osenjah; Martič Jelica, posestnica v Novem Selu; Mesnjak Neža, posestnica v Pošteni vasi ; Nagy Karol, posestnik v Bušeči yasi; Olovac Josip, posestnik v Brlogu ; Oštir Mihael, posestnik v Bušeči vasi ; Oštir Frančiška, posestnica v Gor. Pirošici ; Oštir Josip, posestnik v Bušeči vasi; Prah Ana, posestnica v Brezovcah; Penič Martin, posestnik v Gor. Pirošici ; Pišek Ivan, posestnik v Vel. Mraševem ; Pinculič Ivan, posestnik v Planini; Pavlovič Valentin, posestnik v Bušeči vasi ; Pavlovič Josip, posestnik v Bušeči vasi; Penič Antonija, posestnica v Dol. Pirošici; Pešec Terezija, posestnica na Vinem vrhu; Pavlovič Josip, posestnik v Bušeči vasi; Pavlovič Martin, posestnik v Vel. Mraševem ; Pavlovič Martin, posestnik v Bušeči vasi; Prah Ana, pos. v Vrhovski vasi; Radovanič Ana, pos. v Starem gradu ; Sintič Mihael, pos. v Planini; Stopar Ivan, pos. v Gradnjah; Stipič Peter, posestnik v Planini ; Smukovič Marija posestnica v Pošteni vasi; Smukovič Josip, posestnik v Bušeči vasi ; Sintič Ivan, posestnik v Vel. Mraševem; Strašček Frančišek, posestnik pri Sv. Križu ; Štefanič Mihael, posestnik v Dobravi; Štefanič Terezija, posestnica v Gor. Pirošici; Štefanič Josip, posestnik na Stojanskem vrhu ; Šimrak Pavel, posestnik v Tisovacu ; Unetič Frančiška, posestnica v Bušeči vasi; Unetič Martin, posestnik v Brezovcah; Ukovič Josip, posestnik v Gradnjah; Vi-dovič Nikolaj, posestnik v Osemjah ; Zupane Andrej, župnik pri Sv. Križu ; Žarn Josip, posestnik pri Sv. Križu ; Kobal Josip, posestnik v Erzelju ; Gec Andrej posestnik v Erzelju ; Kobal Frančišek, posestnik v Erzelju ; Vidrih Viktor, posestnik v Erzelju; Furlan Ivan, posestnik v Mančah; Furlan Ivan, posestnik v Mančah ; Janežič Josip, posestnik v Mančah; Jamšek Josip, posestnik v Ložah; Jamšek Marija, posestnica v Ložah ; Majcen Jožefa, posestnica v Ložah ; Natlačen Marija, posestnica v Mančah ; Nussdorfer Ignacij, posestnik v Ložah; Sorta Andrej, posestnik v Mančah; Šček Alojzij, posestnik v Ložah ; Stokelj Anton, posestnik v Mančah; Fabčič Alojzij, posestnik v Ložah; Benčina Ivana, posestnica v Ložah ; Zdravje Mihael, posestnik v Zalogu ; Potokar Jožefa, posestnica v Strelacu ; Poljanec Ivan, posestnik v Šmarjeti; Bregant Anton, posestnik v Zalovčah; Grašič Frančišek, posestnik v Gotni vasi; Testen Frančišek, posestnik v Gotni vasi; Pelko Frančišek, posestnik v Dol. Toplicah; Zurc Ivan, posestnik v Gotni vasi; Koželj Ludvik, nadučitelj v Št. Petru.	(Dalje sledi.)
iETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
/
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na ■'/« strani 60 K, na »/, strani 30 K, na >/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Iti	iSmrnSv.
Mala naznanila.
£a vsako vrsto je naprej plačati 30 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štirlvrstno objavo, tičočo se gospodarskega prometa. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Raznih
nniir kuP> vsako množino veletrgovina VI Bu Anton Kolenc, Celje.
256
Sadna drevesca češplje,'češnje, orehi, divji
kostanji in vseh vrst pritlikovci, še vsi po stari ceni. Naroči se pismeno ali ustmeno pri Jakob Pintar, sadjerejcu pri Sv, Tomažu pošta Škofja-loka, Gorenjsko.	257
Carinil rinemo večje število, tri in štiri letno, prav UUUIIU UrCVjC lepo, večina dvakrat cepljeno dobrih vrst : Jabolka, tafelni. izvr. Baumanova reneta, zlata reneta, štajer. mašančgar, — in veo druzih vrst. Hrutke, večina moštnice, tudi žlahtne, hlapsovka, napoleonovka in druge; 2000 divjakov, jabolčnih in hrušovih želi prodati za ceno po dogovoru Andrej Hafner, Dorfarje št. 14, p. Skofja-loka.	26
Rpnrinmntnnip kot najizvrstnejše delavce pri Du IIulIIIIIU IIII JtS kmetiji, stoječe ali ležeče (model od 21 k konj. sil naprej), dalje mJatllnloe, 06-
Iieljne, trie rje, posnemalnlke, razne ehtnlce, domače mline, sesalke za vodo ali gnojnico, obračalne pluge transmUlJe in lesena Jermenska kolesca (Riemscheibe),
Parilne kotle itd. priporoča po zmerni ceni Božič, pošta Grafenstein, Koroško.	62
l
Barteljnovo klajno apno
ceni L. FUrsager v Radovljici.
ima vedno v zalogi po najnižji
39
Smrekovih sadik
nekaj tisoč i. s. tri, štiri In petletnih in nekaj sto mecesnov — prve po 8, druge po 10 in tretje po 12 K 1000 komadov v drevesnici. Za zavijanje in vožno na kolodvor ali pošto v Postojno se računa 1 K za tisoč. Naročila sprejema Ivan Jurca st., Gorenje 5, p. Postojna. — Blago je jako lepo. 74.
Nalboljše domače seme
late kakor tudi seme natičnega fižola in graha razpošilja po zmernih cenah po povzetju Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek, Dolenjsko. 81.
Več tisoč smrekovih sadik {Ma^!
posestnik v Dobji, p. Poljane nad Škofjoloko. 83
Tlirli lfftnc kupuje R. Luckmann,
IIIUI IBtUa prej J. Lenza nasl. T LJubljani	E
na Martinovi (Ahncljcri) cesti 10 po najvišjih	E
cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe	E
rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena.	E
Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zago-	E
toviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila	E
pri imenovani tvrdki.	80	E
n n In C ' Marelice, okolirane breskve i. s. Ale-Uyilia . ksander zgodnji, Belegarde, Triumph in rudeča Magdalena, jabolčnih pritlikovcev grmov, več vrst lepotičnega grmovja, več vrst šilovcev za vrt, jagodičasto sadje, ribesel in kosmičje prodaja Ivan Strasser, vrtnar, Dečno selo, pošta Artiče pri Brežicah pa Savi, Štajersko.	85
Za izdelovanje cementne opeke
za do-. mača poslopia sprejme takoj dva dobra delavca Jožef Arneitz, posestnik, Ledenice, Koroško.	86
Hupim klana, meter dolga drva, ššft
loj, suho sadje, vino, postavljeno na želez, posajo: tudi doraščen bukov ali jelov gozd. Ponudbe na Al. Kobal, Postojna.	87
r.ahpb 11117 z lestvicami ali tudi brez lestvic, ki UIIIIBIl VUL še ni preveč obrabljen, kupi Ignacij Muri, Jezersko, Koroško.	(89)
Nov lepo izdelan čebeljnak p£stPTnjevza
kranjske normalne mere, proda po nizki ceni Lovro Hafner, Preska p. Medvode.	88
Kmetovalci!
Denarni zavodi!
Gozdarske in gospodarske zadruge1 Berite! Lesotržcl! Berite!
A. Šivic :	(9)
..Poljudno navodilo za merjenje lesa".
V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna tele9nina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje obiik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Cena vezani knjigi proti predplačilu K 2-30, za ude c. kr. kmet. druibe K 2.—,
Največja slovenska hranilnica:
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
:: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ::
je imela koneem 1.1916 vlog . K 55,000.000'- , hipotečnih in občinskih posojil „ 33,000.000-—,
rezervneg-a zaklada......„ 1,500.000'- .
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje
PO 4: %
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupllarno tarna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja ria zemljijča in poslopja na Kranjskem proti 5 %, izven Kranjsko pa proti 5 V4°/o obrestim in proti najmanj 1 "/„ oziroma V 0 odplačevanju na dolg.
MRlMa^S^no Kreditno društvo.
! Samo !
za
MlMlL?
pošilja
c. kr. kmet. družba :: kranjska ::
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
G. kr. kmetijska družba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca'in jih oddaja po 10 h vsak komad.
9a
Denar aH znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. Zakaj vino rjavi in kako se odpomore. Razprodan.
Pravilna poraba umetnih gnojil
v vinogradu.
Razprodan.
Rak na sadnem drevju. Gnojenje vinogradov. Razprodan. Razprodan.
Izbira ameriških trtnih podlog. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. Razprodano.
Vzroki neplodnosti pri govedi. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo. Razprodan.
fastlina in njeno življenje, veplo v kletarstvu. Krmljenje z oljnimi tropinami. Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira. Čiščenje in
precejanje pri domačih
vina.
Najnovejše izkušnje glede zatiranja peronospore. Kisli črviček.
Zeleno ali suho cepljenje trt. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. Razprodan.
O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina. Razprodan.
Vnetje vimena ali volčič na vimenu.	.
Razprodan.
Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. Zavrelka.
Kako uničujemo miši in podgane.
Trtna plesnoba.
Kako se napravlja stanoviten
sadjevec.
Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. Razprodan.
Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale. Mazanje trt z zeleno galico. Zatiranje trtnih, sadnih in vrtnih škodljivcev.
Močno krmilo .ribja moka" kot sredstvo za rast
36.
41.
in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
47.	Diamalt, dober pripomoček pri peki.
48.	kožni izpuščaji pri prašičih.
49.	Bolezni na grozdju.
50.	Izdelovanje mila ".a dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s ceplienjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.

Kmetovalci!
V dosego bogatih žetev najboljše kakovosti je neobhodno potrebno gnojenje s kalijem, t. j.:
hajnitom ali V0°|, kalijevo soljo.
Balijega solna gnojila	nabil
(4)
jajo v vsaki zemlji, kar je ob sedanjem pomanjkanju dušič-natih in fosforovokislih gnojil jako važno.
HaiijBBa solna gnojila80 ed™.ume]na .enoJila>,ki 80
■^h^Un nam tudi med vojno v zadostni množini na razpolaganje.
Kar možno zg-odnje obdelovanje je nujno priporočati.
Na joh je vzeti primerno 300 kg kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100 kg 40°/0 kalijeve soli (za pomladno gnojenje).
Ta kalijeva gnojila dobavljajo vse kmetijske združbe in vsi trgovci z umetnimi gnojili po pogojlb kalijevega sindikata.
Pojasnila in brošure o vporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj zastopnik kalijevega sindikata
Franc Mulec v Gradcu
(Graz) Feiix Dahnplatz 6.

Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
raglatr. zadruga s neomaj, aavaaa
_ • ¥ LJUBLJANI •
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4 '/4 °/o	(2)
brei vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama la vložnik«
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v mveui t čekovnim prometom
Ur jih obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 28,000.000 kron ===== Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron.	=
Zaloga Korone-in H e r o-
škropilnic
pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
— Trtne škropilnice
Korona, Mars, Hero, Leda, Danubia.
Stroj za beljenje in škropilnica za sadno drevje
za beljenje z apnenim beležem, karbolinejem itd.
prodaja po najnižjih tvorniških cenah	(10)
IG. HECLER, II18, Schrotzbergstrasse 1.
Nadaljevanje »Družbenih vesti":
* Za vinogradnike in vinske trgovce ima družba v zalogi sledeči dve kletarski potrebščini: 1. Berna-dotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomeru je 8 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 6 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 70 vinarjev s poštnino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati.
Škropilnic si letos c. kr. kmetijska družba vsled raznih težkoč ni mogla nabaviti. Nekatere tvornice so za stroje, ki so prirejeni namesto z bakrom, z manjvrednimi nadomestnimi kovinami, zahtevale tako visoke cene, da si jih družba ni upala kupiti, posebno še, ker se*en poskus glede porabnosti teh škropilnic ni obnesel. Ker torej družba ne more več prevzeti tozadevnega jamstva, zato naj se vinogradniki, ki si žele kupiti novo škropilnico, obrnejo naravnost do izdelovateljev. Družba pa je tekom zadnjih let oddala v deželi redno toliko bakrenih škropilnic, da je večina vinogradnikov sedaj dobro preskrbljena. Ponekod bo pač treba stroj popraviti ali kak del nadomestiti, kar se lehko zvrši bolje in z manjšimi stroški, kakor če se sedaj kupi novo škropilnico.
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 10 h aS razpolaganje.
Zveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram. Galuna letos ni dobiti in kar
ga je, je silno drag. Galun je dvojnata sol, ki je sestavljena iz žveplenokislega kalija in žveplenokisle gline. Ker pa učinkuje samo žveplenokisla glina, zato se je te posluževati in ni treba izdajati denarja za dragi galun. Ponovimo pa, da žveplenokisla glina ne zatira peronospore, ampak le pomaga, da se škropivo od modre galice bolj trdno prime trsnega listja, vsled česar ga dež tako hitro ne izpere, zato dlje časa učinkuje, se izhaja z manjšimi množinami modre galice, ter se tako prihrani veliko denarja. Polovico modre galice se mora nadomestiti s petkrat cenejšo žvepleno glino. Dobi se v sodih po 250 do 300 kg.
Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim- glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
S a 1 o j i d i n (natrijev tiosulfat) proti grozdni plesnobi namesto žveplove moke, ki je letos ne bo dobiti, stane K 1'20 kg. Glede rabe natrijevega tiosulfata opozarjamo na spis »Sredstva proti plesnobi« v prvi štev. »Kmetovalca«.
Prekupčevalcem družba te potrebščine ne oddaja, temveč izključno naravnost svojim udom, v kolikor jih sami potrebujejo in ki s priskrbovanjem kmetijskih potrebščin drugim kmetovalcem ne delajo prav nikakega dobička.
* Vsak dan dohaja družbi toliko povpraševanj in naročb glede raznih stvari, ki jih ona nima v zalogi, da ob sedanjem pomanjkanju pisarniškega osobja nikakor ne utegne posamezno odgovoriti. Največkrat povpraševalci tudi niti niso udje c. kr. kmetijske družbe. Zato naznanjamo s tem enkrat za vselej, da sme družba po pravilih oddajati le udom in da naj udje naročijo in vprašajo le za tiste kmetijske potrebščine, ki jih v »Družbenih vesteh« objavimo, ker drugih nimamo.
Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje — Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur -Špansko zemljo — Tanin — Žvepla v prahu — Limonovo kislino — Vinske kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni	(6)
Drogerija ANTON KUHE
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Jajca za ualenje
od dveh priznano najboljših plemen sedanjosti In najvišje odlikovanih vzgojnih rodov.
Črne rdečerožnate Minorka
potomci petelina zmagovalca „Viktor", ki je bil za 9000 K importiran iz Amerike. (Kokoši so stale po 1200 K). Jako lepe živali, zelo pridne jajčarice. Jajca za valenje po K 1 -40 komad.
Jastrebški Phmouth-Rocks
lep v obliki in znakih, ameriški iraport, najboljša mesnata žival in najpridnejša zimska jajčarica. Jajca za valenje po K 1-40. Jajca belih pekinških rac po K 1-40. Jamstvo za svežost in 100% oplojenje.
Perutninarski zavod
Frančišek Vodička, Smržice na
Moravskem.	(16)
Tako izredno dobrodejna, bolečine tolažeča, poživljajoča vdrgnjenja s Fellerjevim rastlinskim esenčnim z fluidom zn.
nas delajo odporne proti vlagi, prepihu ter
= proti =
prelil ajeniu
in odstranijo bolečine. Predvojne cene: 12 steklenic fran-ko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 287
(Hrvaško).	(71 b)
Občni zbor
Zadružne centrale
v Ljubljani
registrovane zadruge z omej. zavezo
se vrši
dne 30. aprila 1917.
ob 10. dopoldne
v prostorih c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani,
Turjaški trg št. 3.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Izprememba pravil.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
VABILO
na 1
redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Trnovem,
registrov, zadruga z neomej. zavezo,
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 22. aprila 1917
ob 4. uri popoldne
I I
v prostorih mlekarne v Trnovem
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobren je zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1916.
5.	Poročilo o reviziji „Zveze".
6.	Volitev načelstva.	(23)
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Letni in končni račun, predloge, ki se bodo v njih stavili občnemu zboru in poročilo nadzorništva so od dne 14. aprila naprej razpoloženi in jih zadružniki lehko pregledajo vsak dan ob nradnih urah v zadružni pisarni.
Trnovo, dne 8. aprila 1917.
Načelstvo.
Kot
oskrbnik
(majar)
želi vstopiti pri kakem večjem posestvu trezen in zanesljiv mož, izurjen v kmetijstvu, zmožen računstva in vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Kot samec z nekoliko premoženjem bi se tudi priženil k priletni kmečki vdovi s primernim posestvom v kakem večjem kraju.
Prijave pod „Trezni 105" na uprav-ništvo »Kmetovalca" v Ljubljani. (24)
Navadne pluge
z patentirano plnžno glavo, fino izdelane.
OTox©iča.laa.@ pl-u.gr©
ki orjejo na levo ali desno, za hribovite kraje.
Univerzalne jeklene pluge
za globočine od 9—40 cm.
Mlene vinogradshe pluge
z enokolatimi plužnami.
Travniške brane
več vrst priporočata
Sdmeider fi Veroušek
-trgovina z železnino in zaloga strojev =
Xjjio"toloaaa-a,, (5)
Dunaj ska cesta štev. 16.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
(3)
Ho zaloga vsakovrstnih poljedeljskih strojev
iz najslovitejših avstrijskih tovarn.
parne kotle znanih tvopnic „BELSIfl".
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela,.Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
(7)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
il o
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
i krone 26 vinarjev na leto.