Sestanek Prosvetnega saveza iz Bolgarije in Jugoslovanskega profesorskega in učiteljskega udruženja v Beogradu Beograd, 12. maja. Na potu v zapadne države so se ustavili v Beogradu 25. aprila t. 1. člani upravnega in nadzornega odbora Prosvetnega saveza iz Sofije, v katerem so včlanjeni učitelji vseh vrst, od profesorjev univerze do učiteljev osnovnih šol in tudi upokojenci. Predsednik Saveza je dr. Stevan Konsulov, univerzitetni profesor. Svoje bolgarske tovariše sa tega dne sprejeli na kolodvoru po trije zastopniki Profesorskega in trije Učiteljskega udruženja. Bolgarski zastopniki učiteljstva so bili gosti Jugoslovanskega profesoTskega in učiteljskega udruženja. Ogledali so ,si muzej kneza Pavla, vojni muzej in druge zanimivosti Beograda ter so posetili Avalo z znamenitim umetniškim spomenikom neznanemu junaku. Zvečer so odpotovali dalje. Oficielni sestanek upravnih odborov bolgarskih in jugoslovanskih prosvetnih delavcev je bil določen za povratek. 10. maja t. 1. so ise vrnili člani uprave Prosvetnega saveza v Beograd in ob tej priliki so jih pričakovali na kolodvoru vsi člani centralnega upravnega odbora Profesorskega udruženja na čelu s predsednikom Dragoljubom Petrovičem in predsednikom izvršnega odbora Jugoslovanskega udruženja na čelu s predsednikom Ivanom Dimnikom. Tudi tega dne so bili člani uprave Prosvetnega saveza iz Sofije gosti imenovanih udruženj. Gosti so se zadržali v Beogradu od ranega jutra do polnoči. Ogledali (so si še ostale znamenitosti Beograda, šumarski muzej, Pančevski železni most čez Dunav i. dr. Ob priliki skupnega obeda je bila v hotelu »Srpski kralj« konferenca upravnih odborov stanovskih organizacij, na kateri je izvršena izmena misli o medsebojnih odnosih in vzpostavitvi stalne zveze prosvetnih delavcev Bolgarske in Jugoslavije. Goste je pozdravil predsednik Profesorskega udruženja Dragoljub Petrovič, a odzdravil je predsednik Prosvetnega saveza Bolgarske univ. profesor dr. Stevan Konsulov. Predsednik Jugoslov. učiteljskega udruženja Ivan Dimnik je naglasil v svojem govoru važnost prvega takega sestanka prosvetnih delavcev dveh bratskih držav, odkar obstoji Jugoslavija. Ideja sodelovanja prosvetnih delavcev obeh držav živi že od nekdaj. Naš končni cilj mora biti sodelovanje pedagogov vseh slovanskih narodov in držav, tudi Čehoslovakov, Poljakov in Rusov. Do sedaj so obstojale zveze samo v izmenjavi stanovskih in pedagoških časopisov in listov in v medsebojnem spoznavanju tem potom. Bolgarsko učiteljstvo in učiteljstvo Jugoslavije se je spoznavalo potom učiteljskih pevskih zborov in narodne pesmi. Mnogo smo zamudili za medsebojno izkoriščanje izkušenj na stanovskem gospodarsko socialnem polju. Učiteljstvo želi, da se prirejajo mednarodni pedagoški kongresi in razstave, za medsebojno spoznavanje šolstva slovanskih narodov. To bi dvigalo našo vseslovansko zavest in idejo. Potrebno je obnoviti Vseslovanski učiteljski savez. Jugoslovansko učiteljsko udruženje je hotelo podpreti to stremljenje z izdajo »Pedagoške Ceholovaške«, »Pedagoške Jugoslavije«, »Pedagoške Rusije«, ki so že izšle, »Pedagoške Bolgarske«, ki naj jo pripravi za tisk Prosvetni savez iz Sofije, in »Pedagoške Poljske«, ki je bila gotova v rokopisu, a jo je uničila nesrečna sedanja vojna. To nam je potrebno, ker pomenja napredek prosvete za velike narode, tekmovanje s tujimi državami, a za male narode je to pogoj obstanka. Pozdravil je idejo medsebojnega sodelovanja prosvetnih delavcev Bolgarske in Jugoslavije in nazdravil ideji sodelovanja pedagogov vseh slovanskih narodov in držav. Na konferenci so govorili potem predsednik beograjske sekcije Profesorskega udruženja dr. RadmiloVučič, urednik »Učitelja« Milič Majstorovič, predsednik Prosvetnega saveza dr. Stevan Konsulov, predsednik Profesorskega udruženja Dragoljub Petrovie, podpredsednik Prosvetnega saveza Todor Bliznalpov, blagajnik Prosvetnega saveza Ivan P. Ormandžijev, podpredsednik JUU Todor Dimitrijevič in član uprave saveza Luka P. Epitropov. Govorniki so poudarjali potrebo pedagoških izdaj, medsebojnih referentov za zveze, medsebojnega sotrudništva za liste, medsebojnega proučavanja šolskih reform potom učiteljstva vzglednih šol, izmenjavo predavateljev in predavanj, posečanja in ekskurzij poskusnih šol, koristi izkušenj pri stanovskih socialno gospodarskih organizacijah, skupnih letovanj in drugo. O sestanku je izšel sledeči komunike: »V debati se je razpravljalo vprašanje organiziranja stalnega sodelovanja med bratskimi bolgarskimi in jugoslovanskimi stanovskimi organizacijami. Pri tem se je doseglo enodušno soglasje o potrebi tega sodelovanja. Sklenjeno je, da se na obeh straneh v najkrajšem času izvolijo posebni odbori, ki bodo izdelali priktično osnovo za sodelovanje. V razgovorih, vodenih ob priliki sestanka, so bili iznešeni glavni principi, ki naj jih vsebuje ta osnova.«