Poštnina plačan IZHAJA VSAK PETEK OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Številka 36 — Leto IV. Murska Sobota, 5. septembra 1952 10.— DOGODKI ZADNJIH DNI LONDONSKI SKLEPI GLEDE BODOČE UREDITVE CONE »A« so doživeli svoj finale. Italijanska vlada je slednjič imenovala 19 funkcionarjev, ki bodo po sklepih londonskega mešetarjenja prevzeli posamezne resorje v anglo-ameriški vojaški upravi za ta del tržaškega ozemlja Bilo bi odveč imenovati njih imena in pa »zasluge«, s katerimi se lahko »ponašajo« pred domačo in tujo javnostjo! Za vse one, ki se zavzemajo za samostojnost Trsta, pomeni menda že dovolj, da so od imenovanih samo trije Tržačani in še to razvneti iredentisti. Med njimi je n. pr. prof. Schiffrer, ki je na konferenci v Londonu služil italijanskim predstavnikom kot »izvedenec« za tržaška vprašanja in za pojasnjevanje »želja« tržaškega prebivalstva. S 1. septembrom prično v coni »A« v celoti veljati krivični sklepi britansko-ameriško-italijanskega barantanja za Trst. In spet ni zgolj slučaj, da italijanski tisk prav mnogo piše o tržaškem vprašanju in celo o »želji« za rešitev tržaškega vprašanja! Jugoslovanska javnost je svoj čas zelo odločno protestirala proti sklepom londonske konference ter jih pravilno ocenila kot popuščanje Zahoda italijanskim nacionalističnim in iredentističnim stremljenjem po tujem. Toda v Londonu in Washingtonu so ostali nemi. Slo jim je brez dvoma bolj za »pomiritev« njih kolege v Atlantskem paktu, ne pa za pravično rešitev za našo državo tako važnega vprašanja. Italijanski časniki dosledno pišejo o tem, da naj vlada pusti tržaško vprašanje čim bolj odprto, ker sodijo, da bodo na ta način lažje dosegli svoje zahteve po celotnem tržaškem ozemlju, morda pa tudi še po Istri, Dalmaciji itd. Pri tem pa skušajo z raznimi vznemirjajočimi vestmi še bolj razvneti svojo južnjaško publiko, čeprav na drugi starani toliko govore o želji po medsebojnem sporazumu. Ob vesti, da bo obiskal našo državo britanski zunanji minister Eden, so nekateri časniki razvili tezo. c tem, kako bo zunanji minister prinesel s seboj dva načrta za bodočo ureditev tržaškega vprašanja. Tako naj bi tržaško ozemlje ali razdelili med Italijo in Jugoslavijo, ali pa upostavili za dobo pet let formalno Samostojno tržaško ozemlje, nakar bi, sledil plebiscit. Jasno pa je, da so to samo bajke. Le-te naj bi zoper »zahodne šikane« spet dvignilej italijanske prenapeteže, ki si žele celega tržaškega zalogaja. Kaj pa naj porečejo naši narodi, ki jim je že londonska konferenca prizadejala toliko krivic! O AVSTRIJSKO JUGOSLOVANSKI KONFERENCI V BAD GLEICHENBERGU krožijo samo najrazličnejši komentarji. Seje se namreč vrše še vedno za zaprtimi vrati, novinarjem pa vstop ni dovoljen. Glede majhnega obmejnega prometa sta si delegaciji po splošni sodbi že na čistem. Težavneje je z dvolastninskim vprašanjem. Eno pa je zanesljivo: pomirijo se lahko vsi oni, ki se boje, da se bodo vsa kmečka imetja vrnila nekdanjim avstrijskim lastnikom. V duhu brionskega sporazuma med maršalom Titom in avstrijskim zunanjim ministrom dr. Gruberjem bodo sprejeli nekdanje svoje imetje samo oni avstrijski državljani, ki se v resnici tudi bavijo s kmetijstvom, »z. vinogradništvom, ne pa bivši nacistični funkcionarji, veleposestniki, pravne osebe in cerkev. Vsaka druga razlaga, ki bi jo kdorkoli razširil ob našem obmejnem pasu, je neresnična in ima samo namen vnesti zmedo in razdor med prebivalstvom. Vsekakor ne bi bilo napak, če bi se delegaciji odrekli svojih tajnih sej ter odkrito spregovorili zainteresiranim. JUGOSLOVANSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA se še vedno mudi v Grčiji. V zadnjih dneh je njen voditelj Moša Pijade odgovoril na nekatera vprašanja vodilnih grških dnevnikov, v katerih je pojasnil jugoslovansko stališče do vprašanja varnosti in miru na Balkanu, do bodočega razvoja jugoslovansko-grških odnosov in podobno. Posebno pa je poudaril, da si Jugoslavija zaradi izkušenj iz preteklosti ne želi papirnih blokov, pač pa se zavzema za skupno obrambo proti morebitni agresiji v okviru OZN. Na Norveškem se mudi delegacija naših novi- narjevi medtem ko si uspehe naše izgradnje in prirodne lepote naše države ogleduje posebna norveška novinarska delegacija. »Od zunaj« sicer ni posebnih poročil. Dr. Mosadik je odklonil skupne angloameriške predloge za rešitev petrolejskega spora. Perzijski vladni predsenik je namreč po daljšem razgovoru s perzijskim šahom izjavil, da naj o tej zadevi odloča parlament, čeprav je znano, da je od njega dobil posebna pooblastila za dobo šestih mesecev. Med britansko-ameriškimi priporočili je med drugim zahteva, da naj se obe sporni stranki ravnata po priporočilih Mednarodnega sodišča v Haagu. Francoski tisk se prav temeljito bavi z Mosadi-kovo odločitvijo. Držalo bo mnenje časnika »Aurore«, češ da se Mosadik boji prevelikega vpliva skrajnega nacionalista Kašanija, ki zavzema v parlamentu predsedniško mesto, obenem pa je tudi razočaran, ker so mu ZDA ponudile samo 10 milijonov dolarjev pomoči namesto 125 milijonov zahtevanih. Morda pa tudi čaka, da bo prišlo med ZDA in Vel. Britanijo do trenj, ki bi jih pozneje lahko izkoristil V ZDA so pričeli volilno kampanjo. Tako je kandidat demokratov Stevenson pričel kampanjo z velikim govorom v Detroitu, v katerem se je zavzel za spremembo Taft-Hartleyevega orotidelavskega zakona, proti kateremu se bore ameriški delavski sindikati. Predložil je nove metode za ureditev delavskih sporov v industriji. Truman je govoril v Milwaukeeju ter toplo priporočil demokratskega kandidata. Po vesteh iz Londona bo na sovjetsko noto glede bodočnosti Nemčije odgovorilo britansko zunanje ministrstvo. Sodijo, da se zahodne sile nič kaj ne zavzemajo za četverno konferenco, kakor je priporočila Moskva. Pred Dnevom slovenskih brigad Člani Zveze borcev v ljutomerskem okraju se že pripravljajo na izlet, ki ga bodo priredili v Dolenjske toplice in ostale partizanske kraje, koder so hodile in se bojevale prve slovenske brigade. Za obisk partizanskih krajev je med ljudstvom precej zanimanja. Bivši borci in aktivisti so se odločili, da bodo za izlet pridobili tudi člane ostalih množičnih organizacij. Pri občinskih odborih Zveze borcev so izvolili skupine, ki zbirajo prijave. Partizanske kraje na Dolenjskem pa bodo obiskali tudi delavci iz Radenc, uslužbenci trgovskega podjetja v Ljutomeru in še nekateri delovni kolektivi, ki bodo potovali s kamioni. Z izletniki bodo odšli tudi vaški harmonikarji, ljutomerska godba na pihala in pevci. Računajo, da se bo izleta udeležilo nad 800 ljudi. Odpotovali bodo 12. septembra s posebnim vlakom. Odlikovani borci in aktivisti Zaradi izrednih zaslug in pokazanega junaštva v narodno-osvobodilnem boju je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na predlog ministra za notranjo obrambo odlikoval naslednje borce in aktiviste: Ančko Koglerjevo, gospodinjo iz Ljutomera, z Ordenom »zasluge za narod« III. stopnje, Viktorijo B e c o v o iz Ilovec z Ordenom »zasluge za narod« III. stopnje in Cirila Straklna z Medaljo »zasluge za narod«. Odlikovanja je imenovanim izročil zastopnik okrajnega vodstva Zveze borcev. Velik oblsk II. gospodarske razstave v Ljutomeru Do ponedeljka je razstavo obiskalo nad 9 tisoč ljudi Obiskovalci II. okrajne gospodarske razstave: v Ljutomera so v spominsko knjigo napisali nekaj laskavih pohval o kakovosti razstavljenih izdelkov Večini gledalčev ki so okisali svoje vtise z razstave, najbolj ugaja pohištvo — izdelek mizarske delavnice v Apačah. Tudi spalnico mizarske OZZ so posamezniki dobro ocenili. Marica Rozmanova iz Maribora pa je zapisala, da se ji dopadejo ročni izdelki šivilje Slekovčeve iz Iljaševec. Tu in tam naletimo tudi na neobjektivne ocene, kakor na primer »razstava je popolnoma zanič« itd. Trditve neznanih avtorjev, ki se v spominsko knjigo niso podpisali, so ovrgli številni obiskovalci. Zato njihovega mnenja ne moremo upoštevati Kakor pa smo že v zadnji številki našega tednika zapisali, je razstavni prostor pomanjkljivo dekoriran, To so v svojih izjavah potrdili tudi obiskovalci. Vsem pa je pri srcu: vinska poskušnja! Do ponedeljka je razstavo obiskalo nad 9.000 ljudi. Med obiskovalci so vidni politični in oblastni voditelji. Razstavo je obiskal tudi predsednik republiške obrtne zbornice tov. Kristan Med drugimi je vredno omeniti tudi ljutomerske usnjarje, Lendavčane, člane delovnega kolektiva invalidskih delavnic Ptuja, Rogaševčane, Varaždince in zastopnike soboške obrtne zbornice, ki so v skupinah obiskali razstavo. Od blizu in daleč vabi vsakogar na »Prekmurski teden« ozaljšana in živahna Sobota Foto Kološa Zbirajmo gradivo za muzej NOB v Ljutomeru Med talci, ki Jih je okupator zverinsko mučil in pobil, je bil tudi Alojz Razlag, kmečki sin iz Sitarovec pri Bučkovcih. Bil je prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer ni hotel dolgo ostati. Prisluhnil je utripom porajajočega se narodno-osvobodilnega boja v Prlekiji in se s svojimi prijatelji odločil, da pobegne v domovino. To mu je preprečil izdajalec. Tik pred pobegom so ga Nemci aretirali in poslali v celico smrti. Še prej ko je Razlag padel, zadet od krogelj okupatorskih nasilnikov, Je poslal svojim staršem pisemce, v katerem se poslavlja od njih. Pismo talca Razlaga in še nebroj pisanih dokumentov, ki govore o zverstvih okupatorja in o junaških podvigih upornih Prlekov, je zbrala organizacija Zveze borcev, ki bo v čast Dneva naše ljudske Armade odprla v Ljutomeru muzej narodno-osvobodilnega boja. Mnogi borci so prispevali za muzej dragocene dokumente, fotografije, orožje in prve partizanske časopise, s čemer bodo pred našo javnostjo osvetlili vse važnejše dogodke v dneh upora proti okupatorju. V muzeju bodo dobili mesto rdeči lepaki, s katerimi je okupator razglašal streljanje talcev. Borci iz radgonskega okraja so napisali kroniko o narodno-osvobodilnem boju na svojem področju. V muzeju si bomo lahko ogledali tudi partizansko tiskarno z Runča, kjer so partizani tiskali prve časopise in proglase ter z njimi pozivali ljudstvo k upora. Muzej, ki ga bodo verjetno odprli 22. decembra — na Dan naše ljudske Armade — bo imel 2 oddelka; v prvem bodo prikazali narodno-osvobodilni boj na domačih tleh, v drugem pa važnejše dogodke in junaška dejanja iz ostalih predelov naše domovine. Pri občinskih odborih Zveze borcev so izvolili posebne komisije, ki zbirajo zgodovinske dokumente. Vse bivše borce in aktiviste ter ostale, ki so kakorkoli sodelovali v narodno-osvobodilnem boju na področju Prlekije, vabimo, da sodelujejo pri zbiranju zgodovinskih dokumentov za muzej. Fotografije, orožje, zapiske, spomine in vse ostale dokumente iz slavnih dni upora proti okupatorju pošljite občinskim odborom ali pa okrajnemu vodstvu Zveze borcev v Ljutomeru. Pomagajte, da bo muzej verno zrcalo osvobodilnega boja naših ljudi. 4000 ljudi na „Kmečkem večeru“ V sredo, 27. avgusta zvečer je prireditelje »Prekmurskega tedna« doletelo presenečenje, kakršnega niso pričakovali. Na razstavnem prostora se je zbralo čez 3000 gledalcev, ki so z zanimanjem In odobravanjem sledili sporedu Kmečkega večera. Prireditev je pokazala prisrčno vez Sobočanov s prebivalci naših vasi, saj so izvajalci bili domala vsi deležni burnega odobravanja Na večera so nastopili plesalci iz Šalamenec, kmečka plesna skupina iz Zenkovec in Beznovec in plesna skupina SKUD »Miško Kranjec« iz Lendave z madžarskimi plesi. Predstavil se je moški pevski zbor iz Turnišča in za njim priljubljeni kvartet iz Trnja. Nadvse prijetno vzdušje so ustvarili pevci iz Šalamenec, ki so zapeli tri stare prekmurske napeve. Odobravanje sta žela tudi pevca iz Bogojine in pristna kmečka harmonikarja Pinter iz Sebeborec in Cifer iz Martjanec. Tako prisrčnega vzdušja ni bilo skorajda na nobeni prireditvi, kot ravno na Kmečkem večeru. Na njem so nastopili preprosti kmečki ljudje, ki sicer niso prikazali nobene visokokvalificirane umetnosti; so pa zato prikazali svoje veliko hotenje in težnjo po izobraževanju in udejstvovanju v kulturnoprosvetnem življenju. Spored je izvajalo 118 izvajalcev. In prav zato še enkrat na tem mestu: Izvajalcem sporeda na Kmečkem večera vse priznanje ih pohvala. VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 4. DO 11. SEPTEMBRA: Okrog 6 in 12. septembra dež, vmes deloma sončno, sicer nestalno, s pogostimi kratkotrajnimi padavinami. „PREKMURSKI TEDEN“ podaljšan do 10. septembra Razne prireditve in razstavo »Prekmurskega tedna« si je doslej ogledalo nad 50.000 obiskovalcev iz Prekmurja in ostalih krajev Slovenije. Tako velik obisk zgovorno dokazuje izredno zanimanje naših delovnih ljudi za to prireditev. Da pa bo prireditve »Prekmurskega tedna« lahko obiskalo še več ljudi, Je odbor sklenil podaljšati čas trajanja »Prekmurskega tedna« še za tri dni, t. j, vključno do 10. septembra. Zaključni dan »Prekmurskega tedna« bo v sredo, 10. septembra. Vabimo vse razstavljalce, da se udeleže zaključne svečanosti, povezane s podelitvijo priznanj najboljšim razstavljalcem, ki bo v sredo, 10. septembra 1952 ob 14. uri popoldne. Obiskovalci »Prekmurskega tedna«! Po zaključni svečanosti boste lahko kupili razstavljene predmete, izdelke podjetij, tovarn in obrti, razstavljene na razstavi »Prekmurskega tedna«. ODBOR »PREKMURSKEGA TEDNA« Že prvi dan je obiskalo razstavo in prireditve »Prekmurskega tedna« okrog 12.000 ljudi. Na sliki — zbrane goste in večtisočglavo množico je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora PT, sekretar OK KPS tovariš Bela Berglez Foto Kološa „Prekmurski teden vabi! Pridite! Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 5. septembra 1952 Beseda naših bralcev Ali se bodo bivši bogataši res vrnili v našo deželo? Po obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja v Jugoslaviji so dvignili glave nekateri domači nasprotniki in začeli prišepetovati, da se bodo kmalu vrnili v našo deželo izgnani nacisti in bivši lastniki prostranih vinogradov v Prlekiji. Posamezniki, ki so po osvoboditvi zaradi sodelovanja z okupatorjem izgubili svojo zemljo in premoženje, so postali tako predrzni, da se sprehajajo po vinogradih in strašijo bivše viničarje, češ, kmalu vas bomo pregnali z zemlje, katero nam je oblast po krivem odvzela. Da je njihovo govoričenje iz trte izvita laž, ni treba posebej dokazovati. Zakaj vse to počenjajo? Odgovor na to vprašanje nam odkrije jedro sovražne propagande, ki naj bi zastrašila bivše viničarje in vsaj zmanjšala njihovo zaupanje do ljudske oblasti in vseh povojnih pridobitev. Da bi njihova sovražna gonja bolj učinkovala, so se poslužili sporazuma med našo državo in Avstrijo. Toda na slabo rešilno vrvico so se obesilil Proti njihovim trditvam ne govore zgolj gospodarski razlogt, saj je znano, da so bivši gospodje zelo zanemarjali obnovo že shiranih goric; temveč tudi tisoči bivših viničarjev, ki ne morejo pozabiti mačehovskega izkoriščanja in bednega življenja pod tutorstvom tujih gospodarjev. Kolo zgodovine je nemogoče pognati nazaj! Svobodni gospodarji naših vinogradov in zadružniki, ki so po vojni dosegli zavidljive uspehe v zadružnem gospodarstvu, jim tega ne bi nikdar dovolili. Kakor se niso uresničile sanje Göringa in drugih nacističnih klavcev, ki so si v deželi klopotcev hoteli postaviti udobna bivališča, tako jo za vedno odklenkalo raznim Herndlnom, Pečarjem in drugim nacistom, ki so povzročili našemu ljudstvu toliko gorja in trpljenja, da so morali zbežati pred ljudsko sodbo. Za njih pač ni povratka v našo deželo! Zato je odveč vsaka bojazen, da se bodo vrnili bivši gospodarji naših vinogradov. Vsem tistim, ki nasedajo lažnim govoricam, je treba povedati, da je naše državno vodstvo za sporazum, ki bo koristil vsem delovnim ljudem in prijateljskemu sožitju med obema državama. Prav v teh dneh se naši in avstrijski zastopniki pogajajo o ureditvi drobnega prometa v obmejnem pasu. Že skopa poročila o poteku pogajanj kažejo, da bo ugodno rešeno tudi vprašanje dvolastništva na meji. Sporazum se bo nanašal predvsem na ožji obmejni pas, kjer bodo vrnjena posestva manjšim in srednjim kmetom iz Avstrije. Zemljo bodo dobili večinoma zamejski Slovenci in pošteni avstrijski kmetje, ki niso ničesar zakrivili proti našemu ljudstvu, ne pa nacisti in drugi mogotci. Prvim bo naša država dovolila, da bodo lahko na njenem področju spet obdelovali svoja posestva. Našo mejo pa bodo lahko prekoračil le s posebnim dovoljenjem. To je resnica, ki bo slej ko prej ovrgla vse zlobne trditve naših nasprotnikov. Zalo nikar ne nasedajte njihovi sovražni propagandi! I. M. Veržejčani so pozabili na čiščenje kanala Že večkrat se je no higienski postaji v Ljutomeru oglasil neki O. I. iz Veržeja in se potožil, da ga sosedje z gnojnico zalivajo. »Tega pač ne morem več trpeti,« je dejal in začel pripovedovati, da imajo v Veržeju splakovalni kanal, ki vodi po vrtovih in odvaja odvišno vodo. Nejevoljen se je obregnil ob svoje sosede, ki nočejo čistiti tega kanala, temveč rajši dopuščajo, da se v njem nabira blato in ostala smrdeča gmota. Tu in tam se je kdo spomnil, da je treba pokukati vanj, toda šele takrat, ko mu je že voda tekla v grlo. To malomarnost posameznikov, ki so ostali gluhi za vse opomine ljudskega odbora, najbolj občulijo tisti vaščani, ki kanal redno čistijo, Pa morajo kljub temu vohati smrad. Zakaj lahko eni primejo za motike, drugi pa lenuharijo? Če bi Veržejčani vedeli, da se lahko smrdeče blato v kanalu sprevrže v gnezdo povzročiteljev nalezljivih bolezni, bi se prav gotovo premislili. Zato bi bilo prav, če bi občinski ljudski odbor poiskal v arhivu shranjeno odločbo organov 'zdravstvene inšpekcije in opomnil posameznike na njihovo dolžnost. Zdravje je vendarle največje bogastvo vsakega človeka. I. O. Tam naj stoji, kjer je stala 50 let Tako je bilo v Ljutomeru. Mnogo truda in prizadevanja je bilo treba, prej ko mo začeli graditi novo klavnico. Posamezniki so celo govorili: »Tam naj stoji, kjer je stala že 50 let!« Toda, organom zdravstvene zaščite, ki niso mogli soglašati s takimi predlogi, ni bilo prav, da stoji klavnica v središču mesta in s svojimi pomanjkljivostmi ogroža zdravje v okolici bivajočih ljudi. Zato so odredili, da jo je treba zapreti. Zdaj je bilo negodovanja! Posamezniki so celo trdili, da je to krivica za ljutomerske prebivalce, razsodnejši ljudje pa so menili drugače. Odgovoriti je bilo treba tudi tistim, ki so se v podjetju za odkup živine potegovali zgolj za dobiček, ne da bi upoštevali koristi prebivalcev, ki so morali v mesnicah večkrat kupovati nekakovostno meso. Sreča, da so tisti časi za nami! Ko je prišel v podjetje tovariš Holc, so začeli misliti na novo klavnico. In glej! Prvi uspehi so že na dlani: zbetonirali so temelje, kupili opeko in pripra- vili stavbeni les. še nekaj časa, pa bo Ljutomer dobil moderno klavnico, ki bo na periferiji mest„ pričala o skrbnih ljudeh, pa tudi o prizadevanju oblasti za higiensko ureditev mesta. Zato bi bilo prav, če bi tudi gospodarski Svet pri Okrajnem ljudskem odboru prispeval nekaj sredstev za to prepotrebno ustanovo. I. O. Kaj pa pristavska elektrifikacija? Ko beremo razne časopise, najdemo mnogo napisanega o elektrifikaciji raznih vasi in trgov na našem podeželju. Tako se je tudi pri nas v ljutomerskem okraju leta 1950 sprožila misel postaviti pripravljalni odbor za elektrifikacijo Presike in okoliških vasi. Naloga tega odbora bi bila postaviti transformator v Presiki, daljnovod od Ljutomera do transformatorja ter nizke vode in električno omrežje. Od transformatorja bi dobivale električni tok sledeče vasi: Pristava, del Stročje vasi, del Pesike, Globoka, Kog in deloma Nunska graba. Odbor je bil sestavljen in delo je napredovalo še kar zadovoljivo. Postavili smo transformator, orhrežje za visoko napetost in drugo. Po drogove smo morali v oddaljeni Veržej, ker v bližini ni bilo odgovarjajočih drogov. Prevoz lesa, sekanje in postavitev teh drogov se je izvšilo s prostovoljnim delom ljudi iz navedenih krajev, z namenom, da bi čim prej prišli do električne razsvetljave. Ko je bil daljnovod gotov in potegnjena žica, smo stali pred poblemom, kako bi prišli do potrebnega lesa za nizko napetost. Ker so bile druge prizadete vasi razen Globoko in Pristave že deloma elektrificirane, je tam šlo delo hitro naprej, ker so omenjenim krajem pomagale tudi zadruge, posebno zadruga »Kerenčič« na Kogu. Mi v Pristavi pa smo ostali samo pri postavitvi drogov, katere smo si sami s težavo nabavili. Sedaj stojimo pred dejstvom, kako si nabaviti bakreno žico po takih visokih cenah, da bi imeli za prvo silo vsaj električno luč. Vprašamo se ali se ne bi dalo dobiti kako posojilo potom občine ali zadruge, katero bi bili pripravljeni tekom par let vrniti z obrestmi. Pri nas je postavljen moderen zadružni hlev, v katerem bi bila nujna električna razsvetljava in v bodoče tudi energija za pogon strojev. Naša vas je precej v denarju prispevala za postavitev transformatorja in daljnovoda; eni več drugi manj, za kar pa še danes nimamo nobenega obračuna. Lahko tudi trdimo, da so ljudje iz Pristave največ pripomogli pri podiranju drogov s prevozi, kakor tudi pri postavitvi omrežja. In kljub temu smo še danes brez električne luči, v zrak pa štrlijo prazni drogovi. Če se ozremo malo po naših hribih, vidimo, da imajo skoraj povsod elektriko, ali samo naša vas v ravnini ne more priti do nje? Pripominjamo, da je bivši KLO Stročja vas bil pripravljen odstopiti iz dobička krajevne gostilne 60.000 din za potrebo naše elektrifikacije, do česar pa vsled priključitve. v občino mesta Ljutomer ni prišlo in je tako ta stvar padla v vodo. Prizadeti Pristavčani. Koliko ljudi je opeharil? Letošnja suša je močno prizadela prebivalce naših obmurskih krajev. Primanjkovalo bo živinske krme, saj je pridelek otave zelo pičel, pa tudi koruzinja ne bo toliko kot druga leta. Pričakovati je, da se bo zmanjšal odkup mleka, kar bodo občutili zlasti potrošniki v naših mestih. Zategadelj je treba obsoditi početje Franca Laha, zbiralca mleka na Moli pri Ljutomeru. Čeprav je zadružnik in dobiva za svoje postransko delo pošteno nagrado, ga to ne moti, da ne bi ukanil kako stranko pri merjenju odkupljenega mleka. Vaščani Mote vedo povedati, da daje nagoljufano mleko svojim svinjam, ki se v zadnjem času vidno redijo. Posebno iznajdljiv je zlasti takrat, ko prinese mleko kak otrok, če ne on sam, pa je pri roki njegova hčerka Marica, ki zna izkoristiti nevednost otroka. Tako se zgodi, da ga spretno opehari za pol litrčka tekočine, ne da bi se otrok tega zavedal. Ali se potemtakem treba čuditi, da se Lahove svinje naglo debelijo? -ag- Značilna hiša v prekmurski vasi Foto Kološa Motiv iz Prekmurja Foto Kološa Še o poslovanju občinskih ljudskih odborov v soboškem okraju Nedavno smo brali v našem tedniku daljši članek pod naslovom »Občinski ljudski odbori v Prekmurju so že pokazali napredek,« ki je bežno prikazal nekaj dobrih in slabih strani v delu občinskih ljudskih odborov. Take in podobne pojave bomo skušali v današnjem članku obrazložiti in nanje opozoriti občinske ljudske odbore, v izogib podobnih pojavov v bodoče. Pogosto se opaža, da se ljudski odborniki vse premalo seznanjajo s pravnimi predpisi, temveč se v svojem delu naslanjajo samo na izkušnje preteklih. Tako se potem zgodi, da sprejeti sklepi — čeprav niso v nasprotju z zakonskimi predpisi, kvarno vplivajo na resnično sodelovanje množic pri poglabljanju in razvoju demokracije, škodujejo ugledu ljudske oblasti. Tako je občinski ljudski odbor v Beltincih sprejel sklep o imenovanju raznih poverjenikov, ki naj bi vodili delo posameznih panog in nadzorovali administracijo. Iz tega lahko povzamemo, da je občinski ljudski odbor v Beltincih sicer skušal reševati delo ljudskega odbora v raznih dejavnostih, ni pa iskal rešitve v svetih ljudskega odbora, ki imajo z zakonom uveljavljene pravice in dolžnosti, v katerih se odraža demokratično in življenjsko reševanje. O sestavi in imenovanju svetov pri občinskih ljudskih odborih je treba povsod razmisliti, ugotoviti, če so potrebni ali ne. Po združitvi prejšnjih KLO smo v Prekmurju ustanovili gospodarsko zelo močne občine, saj štejejo nekatere tudi preko 8000 prebivalcev in imajo na svojem področju poleg zasebnih tudi več socialističnih podjetij. Prenekateri občinski ljudski odbori se z ozirom na gospodarsko moč občine na svojih sejah spuščajo vse preveč v podrobnosti, v manj važne zadeve; v resnici važne stvari pa potem obravnajo kot postranske zadeve. V takih primerih bi se z ustanovitvijo svetov marsikatera pomanjkljivost odpravila, če sveti pravilno pristopijo k delu, si pravilno opredelijo svoj delokrog. Tako ne bo potrebe po poverjenikih. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo pri večini občinskih ljudskih odborov v soboškem okraju primerno ustanoviti predvsem gospodarske svete, ki bodo opravljali tudi posle komunalnega značaja in svete za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, a v slednje vključiti tudi kulturno-prosvetno dejavnost. Ker bo v takem svetu združenih več različnih dejavnosti, je razumljivo, da bo moral biti sestav svetov temu primeren. Pri sprejemanju sklepov morajo občinski ljudski odbori težiti za tem, da bodo vsi sprejeti sklepi tudi pravno veljavni in da bodo imeli prayilno gospodarsko vsebino. Če se bo vse to upoštevali), se ne bodo dogajali podobni primeri onemu iz Bogojine, kjer je občinski ljudski odbor sprejel sklep, da bo odbornik pomagal blagajniku pri pobiranju davka namesto v svoji sosednji vasi, kjer prav gotovo ne pozna tako dobro stanje posameznih gospodarstev« kakor pa v svoji volilni enoti. Tak sklep lahko škoduje ne le posameznim gospodarstvom, temveč vsej občini. Odborniki morajo pred vsem skrbeti, da bodo seznanjeni z vsemi dogodki svoje volilne enote; tako bodo lahko največ koristili skupnosti. Pri nekaterih občinah se opaža tudi težnja v centralnem vodenju vseh gospodarskih podjetij, kjer odbor na svoji seji podrobno razpravlja in odloča o notranji organizaciji dela v podjetju, ki je pa po zakonih dana delovnemu kolektivu. Tak primer je značilen posebno za občino Polana v zadevi gostilne in ostalih obrtnih obratov. Skratka: povzemajo prakso krajevnih odborov in pri tem pozabljajo, da danes, ko o svojem podjetju odloča sam delovni kolektiv, to ni Več potrebno, a v nekaterih primerih celo škodljivo. Kaj pa sama administracija? Tudi tu se pojavljajo pomanjkljivosti, ki so vzrok bodisi zaradi premajhnega poznavanja predpisov ali pa zanemarjanja sklepov raznih konferenc in seminarjev. Toda drobne napake v administraciji, katerih tu ne bomo omenjali, so kaj lahko odpravljive, le če bodo odgovorni uslužbenci resneje pri- jeli za delo in upoštevali nasvete. V nekaterih občinah se opaža tudi to, da predsednik ne mara prepustiti poslovanja v kakem upravnem postopku; sam neposredno rešuje postopek posameznih zadev, namesto da bi dajal le navodila in nasvete. Pri opozorilu na eno ali drugo napako ni redek izgovor, da take in podobne napake zagrešijo tudi uslužbenci na Okrajnem ljudskem odboru in da s tem še toliko poslabšajo samo poslovanje občinskega odbora. Pogosto se omenja tudi zavlačevanje reševanja poedinih zadev v neskončnost in podobno, če se pa rešijo, je ta rešitev pogosto zgolj formalna. Občinski uslužbenci navajajo več takih primerov z raznih področij dela OLO. Smatramo, da bo nujno treba tudi pri uslužbencih okrajnega odbora prenehati s takim poslovanjem in vsakikrat reševati zadeve stvarno, življenjsko in hitro. Take in podobne napake pri -občinskih pa tudi pri okrajnem odboru, so na prvi videz morda povsem malenkostne, vendar pa le škodujejo ravni dela naših ljudskih odborov. Zato bo treba težiti za odpravo takih pomanjkljivosti. Odpravili pa jih bomo le z doslednim spoznavanjem raznih predpisov in če se bomo pri reševanju raznih zadev vestno držali življenjske vsebine. K. R. V ponedeljek je bil 1. september. Če ste v svojih računih morda nehote prezrli »Obmurski tednik«, vas na to vljudno opozarjamo. Ne pozabite, tudi do vašega lista je treba redno izpolnjevati obveznosti, da bo list lahko izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti do naročnikov in bralcev. V zadnjih dneh smo že razposlali opomine zamudnikom in jih še razpošiljamo; zato storite svoje in nakažite zaostalo naročnino za »Obmurski tednik«. Pa še za naprej ne pozabite. Primaknite še toliko, da bo mir do konca leta, v izogib neprijetnim in za upravo lista neljubim opominem, ki gotovo niso najbolj prijetni tudi našim cenjenim naročnikom. — Uprava. Kmetje, iščite zasilno krmo, da lahko ohranite živino preko zime! Zapravljanje ljudske imovine bi bilo, če bi morali spomladi prisilno klati shujšano živino! Še je čas, da si spravite čimveč krme, posejete ozimne krnske rastline in nakupite krmil. Živinorejci, vaša zadruga vam bo pri tem vsestransko pomagala! Delavci roboti - ali delavci gospodarji? Že drugo leto bijemo boj za kar najbolj uspešno soodločanje delavcev pri upravljanju podjetij. Na stotine delovnih kolektivov je že prebrodilo začetne težave in se uvrstilo med resnične gospodarje v proizvodnji Sproščena iniciativa uresničevalcev prvega petletnega načrta se kaže povsod; novi in novi izdelki, večja izbira industrijskega blaga, kakovostno blago za potrošnjo, stabilizacija našega gospodarstva in še niz drugih obetajočih izboljšav — vse to je posledica neslutenega delovnega poleta naših kolektivov, ki se iz dneva v dan uveljavljajo kot varčni in skrbni gospodarji v svojih podjetjih. Žilav in neizprosen je ta boj, saj ga bijemo na ruševinah kapitalistične družbe, ki je več desetletij neusmiljeno izkoriščala delavski razred. Silam napredka, ki rušijo pregrade na poti do pravičnejše družbene ureditve, se postavljajo po robu ostanki odmikajočega se časa, birokrati in podobni izprijenci. Krčevito se oprijemljejo svojih stolčkov in ne štedijo sredstev v boju proti delavskemu razredu. Le tam, kjer še delavci niso spoznali, da jim je porajajoča se nova družba dala pravico do gospodarjenja v podjetju, se čutijo vame pred prepihom, ki je že marsikje ločil zrnje od plevela. Med absolutne gospodarje v podjetju se šteje tudi Anton Vaupotič, poslovodja krojaške delavnice v Ljutomeru. Da je temu res tako, se najlažje prepričaš, ko vstopiš v delovne prostore in pokramljaš z ljudmi, ki sedijo za šivalnimi stroji. Tesnobna tišina! Slišati je le brnenje strojev. Kakor da bi razumel ta molk sem vprašal priletnega krojača: »Čemu tako molčite?« »Poslovodja je v bližini!« Prav ta odgovor mi je dal povod, da sem vrtal dalje in marsikaj izvedel o samovoljnem poslovodju Vaupotiču, ki zna le ošabno ukazovati svojim delavcem. Zato se ne smemo čuditi, če se delavci tresejo, ko se pojavi v delavnici. Kdo ve, če danes ne bo spet nekoga nahrulil in mu v obraz zalučal povelju podobne besede: »Sutra nemoj da mi dolaziš!« Vsakdo, ki se je le s skromno besedo kritike pregrešil proti svojemu »naredbodajalcu«, je zapisan cesti. Vaupo- tič ne pozna zakonov, kaj še človečanskega dostojanstva. Če se delavec usodi ugovarjati njegovi samovolji, ga pošlje na cesto, ne da bi mu pismeno odpovedal službo. Tudi sindikalno organizacijo še ni nikdar vprašal za nasvet, če sme delavca odpustiti. Njegova odpoved je robata beseda, ki mora veljati, če tudi jo delavci ne odobravajo. Sicer pa, kdo bi se upal ugovarjati Vaupotiču, ki je že nekajkrat zavrnil pametne predloge najmarljivejših krojačev z besedami: »Dok vam delo ja platim, sem ja gospodar v podjetju!« Da ni ostalo pri besedah, je naš znanec poskrbel. Znebil se je zlasti onih ljudi, za katere je vedel, da mu bodo stopili na prste. Njegova žrtev je bil tudi Stanko Kosi, član Zveze borcev in invalid, kateremu je čez noč odpovedal službo zaradi tega, ker si je v prodajalnici blaga sposodil kredo za risanje. Kar brez pismene odpovedi ga je poslal na cesto! Ko se je Kosi, ki je malo bolj poznal delavsko zakonodajo, pritožil na inšpekcijo dela, ga je moral Vaupotič znova zaposliti v svojem podjetju, toda vse zaman! Zmerjanje se je nadaljevalo in se končalo šele takrat, ko se je Kosija za vselej odkrižal. Žrtev ni mogla prenesti njegovega terorja in je rajši zapustila podjetje. Lahka zmaga, kajne? Na podoben način se je Vaupotič znebil tudi Karola Preslerja. Pomočnika Marijana Filipiča je odpravil takole: Nekega dne ob dveh popoldne mu je zapovedal, da mora popraviti neke hlače. Pomočnik ga je opozoril, da je minul delovni čas in da bi želel na svoj dom, kjer bi pomagal domačim pri žetvi. Ker je mojster vztrajal pri svoji zahtevi, je Filipič delo opravil in nato vprašal Vaupotiča, če ima morda še kake želje. Le-ta pa je začel kričati: »Ne pustim se zajebavati, jutri mi ne pridi več v delavnico!« Naslednji dan je Filipič moral zapustiti delo, ker mu poslovodja ni hotel dati blaga v izdelavo. Tudi ta odpoved je prišla iznenada, ne da bi jo Vaupotič pismeno utemeljil. Tako je opravil tudi s Francem Dobranjščakom, čeprav trdovratno zanika, da ga je sprejel v službo. Smešen izgovor! Kako je potem mogoče, da ga je več dni zaposloval in mu naposled službo brez vsakega vzroka odpovedal? Zares nespretno priznanje, ki nas prepriča o njegovem absolutizmu! Ko je še pred mesecem opravljal posel pri-krojevalca je zelo pomanjkljivo rezal blago in tako spravil v zadrego svoje pomočnike, ki so le s težavo brez napak izdelovali obleke. Če pa obleka ni pristojala naročnku so bili vsega krivi pomočniki in vajenci. Zaradi tega jih je večkrat zmerjal in jim grozil z odpustom. Zlasti vajencev se rad loti Pri vsem tem pa jadikuje, da ne ubo- gajo in da so zguba za podjetje. Kako naj bodo bolj pridni in ubogljivi, če pa »ličijo iz ust svojega mojstra le kletvice in ostre besede na račun njihovega dela? Morda bi bilo drugače, če bi jim kdaj nasvetoval, kako je treba to ali ono napraviti, če bi jih vzgajal, Sicer pa je v razgovoru povedal, da bi najbolje izhajal brez vajencev. Bes, vzorna skrb za obrtniški naraščaji Zdaj si pač lahko tolmačimo, zakaj ni hotel sprejeti v uk vojno siroto iz Bosne, Jelko Dukičevo, čeprav so ga njeni vzgojitelji neštetokrat prosili, da bi se usmilil žrtve fašističnega terorja. Niti na predlog množičnih organizacij ni hotel tega storiti. Ali je to sočutje do bližnjega, ki je v narodnoosvobodilnem boju izgubil najdražje — svoje starše in sorodnike? Menim, da je vsak komentar odveč. In človek, ki je zdrknil tako daleč, da samovoljno znižuje plače svojim delavcem (kdor mu je bolj simpatičen, dobi večjo umo plačo!), se je usodil kupiti osebni avtomobil, ki podjetju ni prav nič potreben. Tako vsaj menijo delavci, ki so za to zvedeli šele takrat, ko je Vaupotič že sklenil pogodbo, ne da bi se z njimi posvetoval. Res je sicer, da bi z njim znižali stroške pri prevozu blaga, prav tako pa je tudi res. da se je poslovodiu zahotelo vozariti se na cenen način po osebnih opravkih. Prav v zadnjih dneh je svoje hotenje nekajkrat uresničil, tako da so se delavci že lahko prepričali, komu je potrebno kupljeno vozilo. Kakor pri določanju plač delavcem, je Vaupotič tudi zelo elastičen pri prodajanju konfekcijskega blaga. Kakor se mu zljubi, tako pa je! Ce ima opravka s simpatično stranko, stane obleka 9900 din (nič zato, če ima podjetje zgubo, saj je vendarle on gospodar), manj prikupna oseba pa je morala za isto obleko plačati 11.000 din. Da pa bi podjetju le nekaj prištedil, je hotel oškodovati delavce za enodnevno plačo na dan državnega praznika. Tudi neki tovarišici, ki je bila na bolniškem dopustu, je hotel izplačati le 50 odst. njenih prejemkov. Sele na odločno besedo knjigovodje, ki je moral svojemu šefu postreči s časopisnim poročilom, je umaknil svojo prvotno namero. In tako dalje... bi lahko rekli. Vaupotič hoče iz svojih delavcev napraviti stroje, ki se bodo vrteli, kakor bo on hotel. Zato je tudi ostrmel, ko mu je sindikalni voditelj povedal, da delavci odločajo tudi o delitvi čistega dobička. Ni mu šlo v glavo, da bi ljudje, ki jih vsak dan zapostavlja, smeli spregovoriti o tistih 313 jurčkih, ki jih je kolektiv od februarja zaslužil. »Saj dobivajo plačo, kaj več si pa ne zaslužijo!« je zavpil, kakor da bi nas hotel prepričati, da je res tako. Razumeli smo, zakaj ni niti s prstom mignil, da bi sestavili tarifni pravilnik ln ga poslali v potrditev. Že pred dvema mesecema jih je prav isti sindikalni voditelj poučil, kako je treba začeti delati. Vse zaman! Iz prvotnega pravilnika, ki je bil sprejet na tem sestanku, je črtal vse one točke, ki kakor koli omejujejo njegove diktatorske pravice. Nad dva meseca pa že zavlačuje tudi sestavo tarifnega cenika, čeprav ga je knjigovodja na to dolžnost že večkrat opomnil. Izgleda, da mu je več za pijančevanje in kvartopirjenje (ni čuda, da so ga ljudje v šali imenovali za »živi in mrtvi inventar« bližnje menze), kakor pa da bi svoje delo uravnal tako, kakor to zahtevajo koristi 33-članskega kolektiva. Morda pa je s tarifnim pravilnikom nalašč odlašal, da bi si tako podaljšal »eksistenco« v podjetju? Neurejene razmere v tem podjetju naravnost kričijo po novem gospodarju — delavskem svetu in upravnem odboru, ki naj bi prekrižala račune Vaupotiču in njegovim navadam. Če danes vprašaš, kako je z delavskim svetom ali pa s sindikalno organizacijo, skomig nejo z rameni. Nihče ne ve, kdo pije in kdo plača. Poslovodja se sicer prefinjeno izgovarja, da noče nihče izmed delavcev prevzeti funkcije. To pa ga prav nič ne moti, da ne bi moledoval, kako so delavci danes nedisciplinirani in nekorektni do svojega mojstra. Zato je prav, če ga na tem mestu vprašamo: »Koliko pa ste vi storili, da bi delavski svet prišel do svoje veljave, da bi v podjetju zaživela sindikalna organizacija, ki bi vzgajala delavce?« Če bi se to zgodilo, bi prav gotovo odklenkalo njegovi samovolji. Tega si pa naš poslovodja ne želi, saj je to sam potrdil, ko je rekel: »Če pa bo v našem podjetju vsakdo komandiral, rajši odidem!« Nepravično je danes ocenjevati neko podjetje samo po zunanji barvi, t j. po tem, koliko je rentabilno in kolikšna je njegova konkurenčna zmogljivost. Tudi podjetje, ki ga na tem mestu obravnavamo, je doseglo precejšnje uspehe v konkurenčnem boju za znižanje cen konfekcijskemu blagu. To je nesporno dejstvo. Toda, kaj pa so dogaja v kolektivu? Nad tem naj bi se zamisliti tisti organi, ki so mu dolžni pomagati do zakonitih pravic, pa tudi oni uslužbenci, ki morda zaradi osebnih koristi zagovarjajo Vaupotiča. Zastonj je govoriti o vzornem podjetju, če pa v njem komandira en sam človek, ki sl lasti pravice- delovnega kolektiva. Mar tako govoričenje ne podpihuje strasti diktatorja? Tu pa je mogoč samo en odgovor: v kolektivu je moč! Kako dolgo bomo še dopustili, da bo v ljutomerski krojaški delavnici nekdo teroriziral delavce in ubijal njihovo zavest, da so gospodarji svojega podjetja in edini lastniki dobrin, ki jih ustvarjajo v potu svojega obraza? S.J. M. Sobota, 5. septembra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Zanimivo odkritje Naš dopisnik J. M. iz Grlave nam je pred kratkim poslal daljši prispevek pod naslovom »Bilo je pred tisoč leti«. Ker zaradi pomanjkanja prostora njegovega prispevka ne moremo v celoti objaviti v našem tedniku, naj zadostujejo le nekateri podatki. Pred dnevi so v Šalincih pri Ljutomeru kopali pesek in ga vozili na cesto. Ob tej priliki so kopači naleteli na nek trd predmet. Vrtali so dalje v prodnato tlo in po napornem delu odkopali 26 m dolgo hrastovo drevo, ki je že docela počrnelo. Vest o nenavadni najdbi se je naglo razširila v sosednjih vaseh. Neštetim radovednežem, ki ser se zbrali pred odprtim grobom velikana, je priklicala v spomin pravljico o Atilovi zlati krsti, nekdo pa Je celo rekel,, da se Je hrast podrl ob potresu. Domnevajo, da je počival v zemeljskih nedrijah več kot tisoč let in da so mu grob skopali valovi nemirne Mure, ki si je nekoč napravila strugo na mestu odkritja. Zares, pred tisoč leti je bilo... Danes pa ni več slišati šumenja njenih neugnanih valov. Venomer je kopala mehko obrežje, menjavala strugo in se naposled preselila onkraj Veržeja. Le orjaško hrastovo deblo nam obuja spomine na dni, ko je polzela po svetu okrog Šalinec. Do tja pa skoraj ne sega ljudsko izročilo. Presenečeni vaščani Šalinec so z okritjem orjaka pridobili nad 10 kub. metrov prvovrstnega lesa. Ugibali so, kam t njim. Naposled so se odločili, da bodo les prodali, izkupiček pa uporabili za elektrifikacijo svoje vasi. Iznajdljivost, kajne? ¥ AGILNA GOSTILNIČARJA Gostiničatja Štefan Krampač Iz Turnišča in Jožel Koren iz Renkovec, sta postala tako podjetna, da sta za svojo gostilno nakupila hibridno vino, kljub temu, da ata bila večkrat opozorjena s strani trgovinske inšpekecije, da se hibridno vino no sme točiti v gostinskih obratih in je kaznivo po Uredbi o prepovedi točenja samorodnih križank (hibridov) vinske trte, objavljeno v Uradnem listu LRS štev. 3/48. Tako je Štefan Krampač nabavil kar 662 litra hibridnega vina, a Jožef Koren 155 litrov, bar sta razprodajala v gostilni kot pristno vino. Toda pregovor pravi: vaakaga dala jo enkrat konec. Tako bo tudi v tem primera, ko se bosta špekulantska gostilničarja zagovarjala pred sodiščem. * Vesti iz Kuzme TUDI V KUZMI se je poživelo kulturno-prosvetno delo, posebno v zadnjih mesecih, v pripravah za Prekmurski teden Imeli smo številne prireditve; največja med vsemi pa je bil občinski praznik dne 17. avgusta. Lahko trdimo, da smo z organizacijo občinskega praznika lepo uspeli. SOLSKA MLADINA je imela taborjenje v zadružnem domu na Kuzmi. Taborjenje, na katerem je bilo 80 otrok iz vse občine, je pripravila in vodila sekcija žena pri Občinskem odboru OF. Pri tem so se posebno odlikovale tovarišice Tomova, Gaberškova, Fartekova, Uršičeva in ostale, ki so res mnogo prispevale za uspešen potek taborjenja. Ob zaključku so bili otroci nagrajeni z raznimi darili ob prisotnosti staršev. Se vedno pa ugotavljamo, da so med starši poedinci, ki neradi pustijo svoje otroke v taka taborjenja, bodisi hote ali pa tudi ker niso dovolj poučni o koristi takih taborjenj za otroke. ZADNJO NEDELJO — 31. avgusta — smo na Kuzmi praznovali za naš kraj pomemben dogodek. Uresničila se je dolgoletna želja prebivalstva — dobili smo pošto. Svečani predaji pošte svojemu namenu je prisostvovalo veliko število prebivalstva, med gosti pa so bili tudi načelnik direkcije pošte LRS iz Ljubljane, predsednik OLO M. Sobota tov. Sabjan in upravnik pošte Murska Sobota. PRIPRAVE ZA GRADNJO MOSTU na Slavečih so že v teku. Stari vaški most je že v izredno slabem stanju; novi most pa bo obenem nudil možnost, da tudi ta kraj dobi avtobusno zvezo. Z. B. V ZGORNJI ŠČAVNICI SO SE RESNO LOTILI GRADNJE GASILSKEGA DOMA Zadnji čas je oživelo gradbišče ga. silskega doma v Zg. Ščavnici, ki bo eden najmodernejših ob naši severni meji in v mariborskem okoliškem okraju sploh. Potreba po takšni zgradbi v tem kraju je velika in vaščani vedno z večjim razumevanjem prispevajo, da bo poslopje v tekočem letu primemo dvignjeno v mejah materialne zmogljivosti. Se v teku letošnje jeseni bo društvo priredilo večjo kulturno prireditev in na ta način zasiguralo potrebna sredstva za dograditev doma. V doglednem času bo na celotnem občinskem območju izvedena prostovoljna nabiralna akcija, za katero je obljubila vso svojo pomoč predvsem frontna organizacija, ki poleg široke gospodarske dejavnosti kot je elektrifikacija, gradnja državne ceste Žice—Zg. Ročica uvideva potrebo, da dobi tudi gasilno društvo svoje potrebne prostore za katere se bori že dolgo vrsto let. J. R. TUDI V DRVANJI NOČEJO ZAOSTAJATI V KOMUNALNI DEJAVNOSTI Nedavno so izvedli na področju občinskega ljudskega odbora Drvanja več množičnih frontnih sestankov na katerih so razpravljali o poživitvi komunalne dejavnosti. Prav nič nočejo zaostajati za frontno organizacijo Zg. Ščavnica, zato bodo še tekom letošnje jeseni zgradili lastno transformatorsko postajo ter pristopili h gradnji državne ceste Benedikt—Lenart, katere dela so v zastoju že iz časa pred zadnjo vojno. Pri gradnji transformatorske postaje je obljubilo vso pomoč občinsko Remontno podjetje, ki je tudi v kratkem času obnovilo po požaru opustošeno občinsko parno žago, ki je pogorela letos v juniju. J. R. Kako te z nakupovalci v Prekmurju? Pred enim letom je izšla Odredba o prepovedi neupravičenega dela nabavljalcev in nakupovalcev (Ur. list FLRJ itev. 31/51). V odredbi je točno določeno, da se za nakupovalce smejo jemati samo osebe, ki živijo (stalno prebivajo) v sedežu podjetja oziroma poslovne enote. Istotako morajo biti nakupovalci v delovnem razmerju a podjetjem, ali pa v pogodbenem razmerju. Poleg tega pa Se morajo biti registrirani pri OLO, oddelku za gospodarstvo. V odredbi je tudi točno določeno, s čim se ne smejo ukvarjati nakupovalci in direktorji a.li odgovorni uslužbenci podjetij. Če pogledamo po naših podjetjih in kmetijskih zadrugah, pa ugotovimo, da poedini odgovorni ljudje ne upoštevajo predpisane odredbe. S tem dajejo možnost raznim prekupčevalcem, da pridejo do lahkega zaslužka. Skupno je do sedaj v Prekmurja 232 registriranih nakupovalcev, od teh največ v podjetju »Perutnina« v Murski Soboti in to 101, dalje ‘Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki na veliko v Murski Soboti 23 nakupovalcev in Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti 13 nakupovalcev. Ostale nakupovalce pa imajo manjša podjetja in kmetijske zadruge. Zgoraj navedeno Iteviio nam pove, koliko je legalnih nakupovalcev, ki nastopajo na terenu z legitimacijami. Poleg tega pa se pojavljajo na terenu razni ilegalni nakupovalci, ki se skrivajo pod okriljem poedinih podjetij in kmetijskih zadrug. Mnogi registrirani nakupovalci skrbijo da odkupijo čim več pridelkov od našega kmeta, da bi podjetia nudila čim več in po ugodnih cenah našim delovnim ljudem. Toda med njimi so tudi taki in to posebno razni bivši stari trgovci jn prekupčevalci ki jim ni zato, da bi delovnemu ljudstvu preskrbeli predmete, ki jih rabi za svoje življenjske potrebe. Nekatera podjetja pa gredo celo tako daleč, da poleg tega, da poleg svojih registriranih nakupovalcev vzamejo v delo razne prekupčevalce brez tega, da bi bili kje registrirani in jim dajajo visoke vsote denarja, a katerimi preplačujejo kmetijske pridelke. Poleg tega pa ie dobivajo visoke provizije. Posebno sedaj, ko je nastal problem prehrane živin« zaradi suše, skušajo kupovati živino po prenizkih cenah. Organi trgovinske Inšpekcije so v tem časa, ko je Izšla Odredba o dela nakupovalcev in nabavljalcev, predlagali v kaznovanje zaradi nepravilnega dela in kršitve odredbe 82 oseb. Poglejmo samo nekaj takih primerov! Trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki na veliko v Morski Soboti je vzelo za nakup kmetijskih pridelkov Štefana Tratnjeka iz Gornje Bistrice, ne da bi ga registriralo, temveč je delil kot ilegalen nakupovalec. Podjetje mu je dalo v prosto razpolaganje 725.000 din. Za ta denar je Stefan Tratnjek kupoval krompir, ter je samo po njihovih podatkih dobil 36.162 din provizije. Tega mn ni -bilo zadosti, temveč si je najel v podjetja še tovorni avto in delavce, zraven tega ie prazne sode !n tako opremljen Sel nakupovat jabolčnik. Skupno je naknpil 3977 litrov jabolčnika po 18 din na račun podjetja. Ravno tako je razprodajal s vednostjo podjetja nakupljen jabolčnik raznim kmetijskim zadrngam in ostalim potrošnikom. Seveda, prometnega davka ni plačal, podjetje pa tudi ne. Najbolj značilno pa je. da v podjetju ne izkazujejo nikjer nobenega prejema jabolčnika, niti prodaje istega, kljub temu. da je jabolčnik bil prodan po 30 do 34 din liter Viktor Kuhar iz Puconee je nakupovalec za KDZ Puconci, toda ni kupoval živine za KDZ Puconci, temveč se je povezal a trgovskim pod- jetjem Zadružnega sklada v Murski Soboti ter začel za njih kupovati živino. Za nakup živine je dobil v 43 dneh nakupovanja 75.408 din provizije, Vprašamo se, ali odgovorni ljudje v tem podjetju ne poznajo predpisov? Alj pa smatrajo to za nagrajevanje? Trgovsko podjetje KZ Lendava je kljub temu. da so bili odgovorni že kaznovani zaradi kršitve odredbe, vzelo na delo ilegalnega nakupovalca in to Stefana Menča iz Lendave in mu v presledkih izdalo 534.000 din, za nakup lesa in sena. Skupno jim je nakupil 29.904 m3 lesa in od tega dobil 11.961 din provizije, nato je nakupil še 9117 kg sena in dobil 3347 din provizije. Toda s tem ni bil zadovoljen, da bi sam delal, vzel je še za nakup sena posredovalca Jožefa Feherja iz Lendave, Toda ne vemo, kako sta se sporazumela, ker Feher trdi, da je nepismen, čudno se nam pa zdi, kako je le napisal potrdila o prevzemu sena? Poslovodja Krajevne mesnice Črensovci je tudi postal podjeten. Brez tega, da bi registriral nakupovalce, je imel kar dva nakupovalca in to Jožefa Žerdina iz Lipe in Janeza Juretiča iz Kapce. To mu ni bilo dovolj, prevzemal je še živino od nakupovalca Matije Gostana iz Odranec, ki je registriraj za Trgovsko podjetje s kmet. pridelki na veliko v. Murski Soboti. Morda za njega ne velja odredba? V poslovalnici Perutnine v Murski Soboti so tudi taki nakupovalci, ki jim ne gre v glavo, da- morajo nakupovati samo za .svoje podjetje, to so posebno Jožef Kuronja iz Križevec, Katarina DenŠa iz Lipe in nekateri nakupovalci iz Renkovec. Iz vsega tega sledi, da poedini odgovorni ljudje v podjetjih in zadrugah nimajo čuta odgovornosti za pravilno poslovanje in spoštovanje izdanih odredb. Zato bo v bodoče potrebno, da se odgovorni ljudje v podjetjih in KZ temeljito seznanijo z uredbami, ki jih izdajo naši oblastni forumi, da bi se popravile nepravilnosti pri nakupovanju. Ljutomer je zapustil ugleden prosvetni delavec Ljutomerske množične organizacije so se v ponedeljek zvečer poslovile od uglednega prosvetnega delavca tov. Slavka Stoparja, upravitelja na osnovni šoli v Ljutomeru, ki je po prošnji premeščen v Ljubljano. Z njim izgubi ljutomerska igralska družina svojega režiserja in igralca, občinski ljudski odbor svojega podpredsednika, šola pa svojega vzornega upravitelja. Dolžni smo, da ob njegovem odhodu vsaj kratko označimo njegovo delo v Ljutomeru. Sem je prišel kot mlad učitelj leta 1919. Kmalu se je uveljavil kot dober igralec in se hitro razvijal v sposobnega režiserja. Vsem so nam še v spominu odlično režirane drame: Celjski grofje, Hasanaginica, Lepa Vida, Deseti brat, Rokovnjači itd. (Kdo bi znal imena stoterih iger, ki jih je režiral?), kjer so tudi glavne vloge pripadale njemu. Ni pa samo režiral in igral, tudi šminkal je sam in vodil organizacijo Igranja od premikanja kulis pa do vstopnic. Poleg tega je bil znan telovadec in voditelj sokolskega naraščaja. Sodeloval je dolga leta tudi v ljutomerskem pevskem zboru. Malokdo je opravil toliko dela v korist naše mladine. — Ko je vdrl okupator, so ljutomerski Nemci ln nemškutarji poskrbeli, da je bil kot zaveden Slovenec izgnan. Po osvoboditvi se je vrnil na staro službeno mesto. Začel je znova delati, postal je sekretar mestnega OF, odbornik KLO, najintenzivneje pa se je lotil obnove ljudsko-prosvetnega življenja. Tu je žel zavidanja vredne uspehe. V priznanje za njegovo delo ga je Partija sprejela v svoje vrste, lani pa je bil odlikovan z medaljo dela. Želimo mu mnogo uspehov na novem službenem mestu. -ko VESELI VEČER PRI GRADU Pri Gradu često nastopamo s kulturnimi prireditvami, saj imamo zato lepo opremljeno dvorano z velikim odrom, kakor tudi požrtvovalne ljudi. Dne 31. avgusta smo imeli »Veseli večer« Celoten program, ki obsega 17 točk, je potekal v dveh urah. Gledalci pravijo, da takega že dolgo ni bilo na našem odru. To je skoraj res, saj je v programu bilo zajeto solo petje, duet, baletne točke, enodejanka »Analfabet«, skeč »Prekmurca gučita« in podobne vedre zadeve. Tekst nekaterih točk smo sestavili sami, pri čemer so se izkazali dijaki. Vsi igralci so svoje vloge dobro odigrali. Takih prireditev si ie želimo! G. Dobro bo, da delavski sveti in upravni, odbori v podjetjih posvetijo več pažnje svojim nakupovalcem in se zanimajo, kaj delajo na terena in kakšne so njihove provizije. Obenem bo potrebno, da nadzorni odbori pri kmetijskih zadrugah večkrat pregledajo posiovanje nakupovalcev in njihovo provizijo,. da ne bo prišlo do tega, da bi KZ dobila le 20 % čistega dobička, ostalo pa nakupovalec. Zaželeno bi pa tudi bilo, da Svet za gospodarstvo pri OLO v Murski Soboti pretrese na svoji seji, ali je še potrebnih toliko nakupovalcev v Prekmurju. B. N. Predelovanje lesa je važen vir dohodkov. V Prlekiji je več žagarskih obratov in lesno-industrijskih podjetij. Na sliki: Žaga in mlin pri Ribiču v Cezanjevcih, kjer je okupator postrelil več zavednih slovenskih sinov naše Prlekije. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 5. septembra — Lovrenc Sobota, 6. septembra — Ljubka, Zaharija Nedelja, 7. septembra — Mirna, Marko Ponedeljek, 8. septembra — Marija, .Sergej Torek, 9. septembra — Peter Sreda, 10. septembra — Nikita Četrtek, 11. septembra — Milan, Emilijan Petek, 12. septembra — Gvidon Sobota, 13. septembra — Filip Nedelja, 14. septembra — Jelenko, Ciprijan Sonce vzide v soboto, 6. septembra ob 5,28, zaide ob 18,31; dolžina dneva 13,03. Gibanje lune — Zadnji krajec dne 11. septembra ob 3,36. KINO KINO SOBOTA predvaja od 5. do 7. septembra angl. film v naravnih barvah ..bagdadski TATIC — Od 9. do 11. septembra amer. film ,,CESTA TATOV". SLUŽBENA OBVESTILA: Okrajna gasilska zveza v Ljutomeru obvešča vse Članstvo in ljubitelje gasilstva, da so v prodaji srečke za gasilsko loterijo. Žrebanje bo 26. oktobra 1952 v Ljubljani. 130 tisoč dobitkov v vrednosti 10 milijonov din! Prvi dobitek 75.000 din. Cena srečki 30 din. Srečke lahko kupite pri vsakem gasilskem društvu ali pa v pisarni tuk. zveze, Ljutomer, Cirila Jureša ulica 1. Cisti dobiček bo uporabljen za nakup gasilskega orodja in opreme. Pomagajte čuvarjem ljudske imovine! Pozivamo gasilska društva Ključarevci pri Ormožu, Bučkovci — Mala Nedelja in Drakovci, da se udeležijo ponovne sektorske vaje za zamudnike, ki bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 12. uri v Koračicah. OGZ Ljutomer. Živinski in kramarski sejem V APAČAH bo v torek, dne 9. septembra 1952 Pridite! Obvestila »Prekmurskega tedna« Polovično vožnjo z železnico in 25% popust pri vožnji z avtobusom lahko izkoristijo obiskovalci »Prekmurskega tedna« vključno do ponedeljka, dne 8. septembra 1952 do 24. ure. V soboto, dne 6. septembra ob 20.00 na veseličnem prostoru KONCERT ZDRUŽENIH PIHALNIH GODB !n nastop folklorne skupine iz Beltinec. Po končanem sporedu zabava s plesom! Pridite v čimvečjem številu! V nedeljo, dne 6. septembra VELIKE MOTORNE DIRKE Začetek ob 9. uri. Start in cilj pred razstavnim prostorom »Prekmurskega tedna«. Vstopnina na razstavni del »Prekmurskega tedna« 20 din. Razstavni prostor za obiskovalce odprt od 8. do 18. ure; veselični prostor od 8. ure zjutraj do nočnih ur. Na veseličnem prostoru vsak večer ples od 19. ure dalje. Vstopnina na veselični prostor po 18. uri 10. dinarjev za osebo. LJUTOMERSKA KRONIKA V MESECU AVGUSTU SO SE V LJUTOMERSKEM MATIČNEM OKOLIŠU POROČILI: Anton Logar, predmetni učitelj od Miklavža, in Angela Bratuša, učiteljica od Miklavža; Friderik Copot, delavec iz Ljutomera, in Jožefa Rožman, drž. uslužbenka iz Ljutomera; Franc Ščavničar, kmet iz Šafarskega, in Angela Kovač, gosp. pomočnica iz Murske Sobote ; Franc Ločniškar, agronom iz Loč in Marta Kranjc, drž. uslužbenka iz Noršinec; Svetozar Kovač, diplomski tehnik iz Maribora, in Slava Košenina, učiteljica iz Maribora; Alojz Golenko, kmet z Razkrižja in Ivanka Knehti, šiviljska pomočnica z Razkrižja. Porodile so: Marta Strniša, Gornje Krapje — Danico in Marijo; Kristina Dijak Iz Nunske grabe — Marijana; Marija Zadravec iz Ljutomera — Martino; Amalija Dolinšek iz Presike — Ivana; Martja Dobranjščak iz Babinec —- Ivanko; Donijela Stanjko iz Babinec — Ivanko; Ljudmila Kosi s Cvena — Mirko; Antonija Mihorič iz Rinčetove grabe — Ljudmilo; Ana Zver iz Ljutomera — Marijana; Marija Kramar z Mote — Olgo; Marija Anderlič z Gibtne — Mirota; Ljudmila Makovec z Razkrižja — Anko. Umrli to: Smodišev otrok z Mote; Janez Potočnik, cestar iz železni dveri; Jože Perša, posestnik z Mote; Franc Zadravec, delavec z Gibine; Jože Novak, kmet iz Globoke. MALI OGLASI ' Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov Je priložiti din 20. 4.CEVNI RADIO «Philips«, holandski, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. OBRTNO HlSO (2 ara) v Ljutomeru prodam. Slivar Martin, Ljutomer, Ptujska cesta. 4-CEVNI BATERIJSKI RADIO, v dobrem stanju, uporaben kot, električni ali baterijski, z novim akumulatorjem, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. SOBNO PEC, belo (Zephirko) prodam. Murska Sobota, Slomškova ulica 8. PRODAM malo posestvo: 2,80 ha zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem v dobrem stanju. Donosen sadovnjak, obnovljeni vinograd, njive, travnik in gozd. Ignac Sladnjak, Stara cesta štev. 37, p. Ljutomer. Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 5. septembra 1952 PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Dere sen etan enok pogledne doj na 2ihIavo, ge se autobus fstavla, sen zagledna na opčinski vagi jako pisani plakat, na keren je bilo naflockanega fsega šmenta — ot zelenih jegjedof no žutkastih goric do vekega plavega amposa. Najbole se mi je najen dopala močna ženska ne zavolo grubega lica — ven sen f svojem živleji Vida že bole grabe prleške püce — pač pa zavolo butelke, kero drži v rokah. Takse bi mogli' zmirom delati, ne samo za lotmerško rastavo, ven ti- segne puci ot popka pa do čela, Sigurno drži več kak tri navadne butelke. Či zaj v Lotmerki s takših točijo, Potlan je resen vredno, ka si rastavo malo oglednem. Fseja sen si te ali v autobus pa zdrdra po naših plantava samajamah prta Lotmerki. Voza sen se fájn no nobl kak kakši grof, ven smo sideli vjen samo trije: jas, šnofler no konduhter. Fso vožjo sen putentaken jas san plača, — Lotmerk so za razstavo malo zrihtali; poštrihati so par starih kuč, otzaja na dvoriščih pa je najbrže ostalo fse tak, kak je bilo prle. Či bi bar fsakšo leto dvakrat nekaj slavili ali rastavlali, bi f kakših desetih letih celi Lotmerk popravili, te pa bi lehko znavi ot kraja začeli. V dijašken dumi sen si najprle küpa fstopnico. Polek mene si je nekši človik f siven, zažvekanem gvanti mrgota, ka jo pre f Soboti malo fale, pa to jemi neje nič hasnolo. Te pa naj je pregledne tovariš, keri je meja na belen pantli veki P napisani. Pita sen tistega oblikovega človeka, kaj to pomeni, pa se je zreža: Partajgnüs! — Zaj sen Vida, ka je malo na špajse vdarjeni, pa sen se drža jega kak klošč. Najprle me je gna ta, ge so šolari no vučiteli razobesili teko podob no rastavili fse fele reči, ka mi je pret očmi samo migetalo. Najduže sma glejala veko zeleno tablo, ge je stalo fse puno malih kuč — šol, dumof no tak dale. Zato pa so zdravje zephali f čista malo hiško, eglih tan lehko vidiš grozovitne veke zobe no celega človeka pres kože. Više gori je jako veka hiša puna fsega za želodec — ot krampira, debelega kak dečija glava, žmahnih klobas, debelih kak žrt, no fajn prevezanih šunk pres čunt do vina v navadnih malih butelkah no visokih slatkih tort. Tü bi jas hteja viditi bar pol dneva, te pa bi f sosidni hiži zahrgüla na eni tistih lepih postel, kero bi si tüdi küpa, či bi v eni tistih nobl omar najša zadosta penes. Dere bi se zbüda, bi posprava še ostajnke v veki hiži, si obleka f sosidni hiži novi gvant — vzela bi ga enem! tistih gospodof, keri tan pres glav s trstja glejajo. Potlan bi si lagviček pres obročof da naleti z najbolšin vinon, pr sosidih pa bi küpa tisti najvekši radio, keri f koti celi den popevle. Z debelin vožon, küplenin pr sosidi-žaiari, bi lagvič no radio prveza na rep novi bagrl keri vüni na gajnki že čaka svojega virta, te pa bi se zapela kak ajngelec prte domači Vujdrimlaki. Potlan me moja stara najbrže nebi več špotala, ka se samo po sveti poteplen no peneze vünmečen. Met ten, dere sen si jas fse to ogledava no štendira, sen tistega človeka f siven gvanti fčista zgüba. Najša sen ga znavi f hiži, ge so raštavleni sami lerpajbi. Kak so te ali požamiki prišli met lerpajbe, toga ne ven — ali se morti še tüdi vičijo? — Moj človik je že sta tam pret nekšimi pisanimi podobami — neke so ble tak veke kako štacünsko okno! Vzdihava je, kak či bi jega mora cecala — pa joka se kak malo dete, še po kulhavi keblači si je skoze brisa. Ne ven, kaj je te ali jega tak genolo, ven je bija drgači bol na špajse vdarjeni. V lofski hiži pa je priša znavi k sebi no začeja pomalen kleti: Veko pisana Divja Mačka — veko pisano Orožje s Turških časof — veko pisani Lofci — ge za vraga je vse to resen tako veko?! — Hüt kak Sršen je vdrapna mimo naphanega čebelarskega štiblca no küžnarof dojta po štengah. Dojša sen jega kumaj na dvorišči, ge si je s pricaron poleg praf okroglih puc čemere hladijo. Malo sen jemi pomaga, te pa sma v zelenen koti glejala srne, vevrce no lisjaka. Starega me je, ka sen pre f svojen zadjem pismi po krivici okrtáča cezajofske jagre — samo eden. je pre poja nesrečnega fazana, za dvanajst bi ga bio itak premalo. Zato pa so si pre lotmerški strelaki etan tan pr Rakakofci privoščili srno, dere je nebi sneli strelati. Mimo male božne kapelice, posvečene tren srcon radinske slatine sma prišla do lesamo drf. Tu mi je pokaza nekši zeleni grm z debelimi listi. Viš, je Teka, temi grmi se pravi po slovenskom figa — les in kurivo jo odavle za drage peneze: Potlan sma se spravila doj f pivnico. Tan sen se najprle čüda širi, vekimi kak potač, pa tüdi mešin siron fse fele farbe, te pa sen hteja küpiti za naj dva takšo butelko vina, kak sen jo vida pofsodik na plakatih, pa je nigi neje bilo. Ho, sen si misla na tihem, tak so te ali nabrisali mene no drüge hempeše! — Pila sma te ali boginemilo z navadnih malih butelk, kere so nama nosile bole duge no sühe puce s kečkami kak kodela, no jela hrenofke, tenke kak cimermanski plajbis. Za najno mizo so se nadelavali še nekši derektori, upravniki no finainčniki fčista pomalem prat po Slüžbeni dužnosti. Mija sma ga vlekla celo otvečera, ven mi je moj pifski pajdaš poveda, ka je mlajši brat mojega starega prijatla Hongapaja — te pa sma mela zadosta guča. Popodnešni autobus je otrbna pres mene, tüdi drügin se je to pripetilo. Ven še samo teko, ka sva se prte večeri preselila vün na hladno dvorišče, jela nekše jako kratke klobase z veke sklede, pila pravi türski kože s frankovimi grüdami notri no glejala, kak so čehaki no puce šrajfali celo noč nekše cundrkaste plese pot milin lotmerškin nebon. Zaran sen se znajša spajdašon vret na ringlšpili — nekši šmenti so naj tan lepo shranili. Kak je bio potlan duma, toga van najnč nen prava — lehko si mislite! Še zaj mi cvili po glavi tisti neskuhčni cigomigo, vmes pa zabrni tü pa tan nekši debeli, mastni glas, kak či bi skos šüroke sare guča... V mojem žepi je süša kak po naših bregačah — pa mi itak venda dene neje nič žo, ven sen pomaga pri povzdigaji našega zaspanega Lotmerka. Naprave tüdi vi tak! To bi rat vida vüjec Balaš. Če verjamete ali ne... Debeli angleški zakoni o javnih dajatvah Da bi državna blagajna Velike Britanije krila izdatke, je morala obdavčiti vsak dohodek, malone vsak predmet V tej deželi, kjer nekoč v tem oziru ni bilo pisanih zakonov, marveč se je vse ravnalo po običajnem pravu, so zdaj zakoni o davkih, carinah in dragih javnih dajatvah široko in podrobno izdelan sistem pravnih predpisov. Nedavno predloženi osnutek zakona o davkih obsega 508 strani. Porabili so pol tone papirja, da je dobil vsak poslanec svoj izvod tega zakonskega osnutka. Riba z nogami Leta 1938. so na splošno presenečenje •naravoslovcev potegnili iz morja ribo s štirimi nogami. Znanstveniki domnevajo, da so take ribe izginile že pred 50 milijoni let V razvoju živalskega sveta jo imenujejo praočete na kopnem živečih četveronožcev. V mnogih krajih so naleteli geologi v prastarih kamnitih plasteh na več tipov rib, ki so imele štiri v parih porazdeljene in s kostmi podprte plavuti, ki bi jih lahko primerjali s kostmi v udih vretenčarjev. Nihče pa ni mislil da bi taka riba še živela v morju. Iz morja jo je potegnila neka južnoafriška ribiška ladja na obali Kaplanda (Južna Afrika). Bila je dva metra dolga temnomodra žival s čudnimi plavutmi. Sedaj išče šest znanstvenih skupin, morda najdejo če kako ribo s Štirimi nogami. Velika ladja za lov na kite V ladjedelnici v Belfastu so nedavno zgradili največjo ladjo za lov na kite na svetu. Naročilo jo je neko argentinsko društvo lovcev na kite. Pravzaprav gre za ladijsko tovarno za predelavo kitove masti. Na tej veliki 23.000-tonski ladji bodo lahko predelali vsako sezono 27.000 ton kitovega olja in mesa. Na vožnji po arktičnem področju bo na ladji 94 članov posadke in 257 delavcev. V NEKAJ VRSTAH UJELI SO SE V MREŽO, TODA NE V RIBIŠKO Pred dnevi so pazniki obmurske ribarske zadruge iz Ljutomera zasačili Štefana Horvata, upravnika mlina iz Bakovec, ko je brez oblastnega dovoljenja lovil ribe v strugi Mure. Imenovani je povrhu tega izpustil vodo iz zajezene globetke v bližini mlina, tako da so poginile vse mlade ribice. Prav tako so bili ob Ščavnici odkriti divji ribiči Janko Košnik iz Pristave, ki je lovil ribe z ostjo, in Magdič, Blagovig in Karba z Desnjaka ter Časar, Jaušovec in Kura s Stavešinec, ki so ribili s saki, t. j. s prepovedanim lovnim sredstvom. Ribarska zadruga v Ljutomeru si bo kot oškodovanec poiskala zadoščenje pred ljudskim sodiščem. TUDI PRAVI RIBICI GREŠIJO Disciplinsko sodišče pri ribarski zadrugi v Ljutomeru je pred kratkim obravnavalo več prestopkov proti zadružnim pravilom. Prestopke so zagrešili člani zadruge. Tako je bilo obsojenih osem ribičev iz Sata-hovec v Prekmurju zaradi ribolova z veliko mrežo (vlakom). Kršiteljem so zaplenili lovni pribor in jih kaznovali s strogim ukorom, še težji prestopek sta zagrešila Josip Koša s Trimlinov in Franc šimonka z Gornjega Lafkoša, saj 6ta v škodo zadruge organizirala ribolov s saki v Ledavi in pritokih. Zaplenili so Jima članske deleže in odvzeli ribolovnice. Zaradi podobnih prekrškov pa je bilo kaznovanih več članov zadruge! ŠEST MESECEV ZAPORA ZA DIVJEGA RIBICA Pred senatom ljudskega sodišča v Murski Soboti sta se morala zagovarjati divja ribiča Anton Kumar in Anton Režonjg iz Rakičana. Obtožnica ju Je krivila, da sta Mez dovoljenja lovila ribe z eksplozivnimi sredstvi., Sodišče je obsodilo: Kumarja na kazen 6 mesecev zapora in plačilo 17 tisoč dinarjev, Režonjo pa na kazen 6 mesecev zapora in plačilo 5 tisoč dinarjev. Kot oškodovanec je pred sodiščem nastopila ribarska zadruga iz Ljutomera. Taka kazen pa lahko doleti vsakogar, ki bi se usodil skrivaj loviti ribe. Ribarska zadruga bo tudi odslej neusmiljeno preganjala divje ribiče in jih izročala roki pravice. — To naj bo resen opomin! Obiskovalci gospodarske razstave v Ljutomeru! Preberite! V soboto, 6. septembra, ob 20. uri: SPORED VESELEGA GLEDALIŠČA KUD »IVAN KAUČIČ« — nastop folklorne skupine iz Rožičkega vrha, prleški šaljivci itd. V nedeljo, 7. septembra, ob 8,—12. uri: VELIKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE PRI POSTAJALIŠČU; ob 14. uri: TRADICIONALNE JESENSKE KONJSKE DIRKE na dirkališču Cven pri Ljutomera; nastopijo priznani kasači in jahalni konji. Oglašujte v našem tedniku! »Obmurski tednik« bere na desettisoče ljudi po vsem Obmurju, pa tudi v ostalih krajih Slovenije ga poznajo. Zato ne pozabite na oglas v »Obmurskem tedniku« tudi vi, za vaše podjetje, ustanovo, organizacijo in društvo. Velike in male oglase, osmrtnice, zahvale in podobno oddate v uredništvu v Soboti ali uredniškem odbora v Ljutomeru; sprejema jih tudi časopisna prodajalna »Panonija« v Ljutomera, Glavni trg. Ne pozabite torej: oglas v »Obmurskem tedniku« je siguren uspeh! Živinorejci! Zagotovite živini mineralne snovi, predvsem klejnega apna in soli. S pokladanjem teh bo manjvredna krma slastnejša in prebavljivžjša! V kolektivu na kmetijskem posestvu v Jeruzalemu, kjer so po osvobodilni proglasili 60 udarnikov, imajo vedno dovolj dela. Na tem posestvu pridelujejo najboljša vina svetovnega slovesa. Jeruzalemčan — pa naj si bo to beli burgundec, šipon ali muškatni silvanec — si je utrl pot v široki svet. Samo letos so prodali v inozemstvo 4 vagone žlahtne kapljice in dobili zanjo dragocene devize, s katerimi bodo kupili aparaturo za polnjenje steklenic od neke dunajske tvrdke. Na sliki: Gorice, kt dajejo obilen pridelek, v ozadju Jeruzalem z upravnim poslopjem. KMETIJSKI SVETOVALEC S kmetijskimi stroji je treba skrbneje ravnati Pri glavni zadružni zvezi naše republike ustanovljeno podjetje »Avtoservis«, ki skrbi za vzdrževanje kmetijskih strojev in strokovno izobrazbo traktoristov, je pred dnevi organiziralo dvodnevni seminar za slovenske traktoriste in terenske mehanike. Seminarja v Ljubljani so se udeležili traktoristi z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske in Primorske, v Mariboru pa so se sešli traktoristi s Štajerske in Prekmurja. Navzoči so se podrobneje seznanili z ustrojem in delovanjem traktorja »Steyr«. Obravnavali so strokovna vprašanja in se pogovorili o zopetni ustanovitvi servisne službe (tehnična kontrola), ki je v zadnjem času pomanjkljivo delovala, v nekaterih krajih pa je bila celo opuščena. Navzoči traktoristi so se strinjali s predlogom, da je treba oživeti kontrolo nad ravnanjem s kmetijskimi stroji, kajti le tako bo mogoče učuvati kmetijski strojni park pred nepotrebnimi okvarami. Servisna služba naj bi poskrbela, da bodo kmetijski stroji skrbno vzdrževani in sposobni razvijati svojo delovno zmogljivost. To bo dosegla s stalnim opozarjanjem na. napake, ki se dogajajo pri uporabljanju strojev v našem kmetijstvu. Obsojanja vredna je malomarnost traktoristov, ki slabo ravnajo s kmetijskimi stroji. Večkrat nastanejo večje okvare na stroju prav zaradi malomarnega ravnanja in vzdrževanja. Nekateri predsedniki kmetijskih zadrug in uslužbenci okrajnih zadružnih zvez si lastijo pravice pri upravljanju z novimi traktorji, čeprav ne poznajo njihovega ustroja. Posledica te samovolje so težje okvare na novih strojih. V kmečki delovni zadrugi Podgorje so traktoristi v zadregi zaradi pomanjkanja motornega olja. Zadovoljiti se morajo z oljem slabe kakovosti, zaradi česar so se že večkrat pokvarili zadružni traktorji. Zelo malomaren odnos do kmetijskih strojev Imajo tudi v kmečki delovni zadrugi Krapje, kjer po lanski mlačvi niso očistili mlatilnice, kaj še da bi jo pregledali in pripravili za novo delovno sezono. V kmečki delovni zadrugi Stogovci niso hoteli upoštevati nasveta traktorista in so zaradi tega onesposobili zadružni traktor. Zelo slabo ravnajo s stroji tudi v kmečki delovni zadrugi Logarevci. Najbolj zanimivo pa je to, da niso nikjer poklicali na odgovornost povzročitelja nepotrebih okvar, niti niso strojev pregledali in se prepričali, kako je prišlo do okvar in kdo jih je zakrivil. Traktoristi so se odločili, da bodo v najkrajšem času ustanoviti »Združenje traktoristov Slovenije«, ki naj bi z vzgojnim delom med člani odstranjevalo vse nepravilnosti, ki so dosedaj uničevalno delovale na dragoceni kmetijski strojni park. Združenje bo varovalo dobro ime traktoristov in jih tudi strokovno' vzgajalo. Na seminarju je bilo povedano, da morajo traktoristi več znati kot pa vozači ostalih motor, nih vozil. Traktorist mora poznati ustroj in delovanje traktorja ter priključnih strojev, poznati mora zemljo ter sodobne metode obdelovanja zemlje in zaščite rastlin. Da bo Združenje kos svojim nalogam, mu je potrebna pomoč kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi s poljudnimi predavanji in nasveti pomagali traktoristom pri njihovem odgovornem delu. Na tem področju še bo lahko zlasti uveljavilo »Društvo kmetijskih tehnikov in inženirjev«, ki zasleduje iste cilje kot naši traktoristi. Kotiček za gospodinje Papir ne propušča vode, če ga namočimo v raztopini boraksa in šelaka v špiritu ali če ga namažemo z ricinusovim oljem. Duh po plesnobi spravimo iz volnene obleke, če jo za dalj časa obesimo na zrak, nato pa zdrgnemo s salmiakovim cvetom. Ta duh pa preprečimo, če damo med volneno obleko svežega oglja. Volnene srajce, jopice itd. peremo vedno aamo v mlačni vodi, sicer postanejo trde in se uskočijo. Kvačkane volnene reči peremo kakor drago blago, samo da jih potem ie na pol vlažne razprostremo na mizi ali deski in jih pritrdimo s bucikami. Staro volneno blago je kakor novo, če obleko razparamo, osnažimo madeže in držimo nad vodno soparo. V ta namen damo posamezna dele blaga v rešeto, ki ga postavimo na lonec, v katerem vre voda. Voda mora vreti precej časa. Z anilinom barvanih volnenih oblek ne smemo nositi na golem telesa; anilin je strupen. Blato in prah spravimo s obleke, če jo, ko je posuši, izkrtačimo, kar napravimo hitreje in laže kakor z vodo. Beseda prosvetnega delavca Živimo v vinorodnih krajih, kjer je pijančevanje vsakodnevni pojav, kjer bo gotovo minulo precej časa, preden nam bo z vztrajnim vzgojnim delom uspelo, da ga bomo omejili, če že ne povsem iztrebili. Precejšen napredek bi dosegli, če bi ljudje namesto strupene šmarnice začeli saditi žlahtno trto, ki bi jih sicer bolj zaposlila, zato pa bi jim dala večje dohodke. Ne bomo govorili o kvarnem vplivu alkohola, zlasti še šmarnice, na človeški organizem, marveč hočemo povedati, da je v alkoholizmu treba iskati vzroke zanemarjene vzgoje otrok in doraščajoče mladine. So starši, ki mislijo, da se začne in konča njihova dolžnost pri rojstvu otroka, potem pa »kakor bog da!« Vsak pameten človek bo dejal, da je to zgrešena misel, saj se pri rojstvu otroka začenja šele najtežje breme vzgojnih dolžnosti, ki padajo na ramena staršev in ostalih vzgojiteljev. Se prej ko pride otrok na svet, je mati dolžna, da se pri vsakem delu, pri jedi, zlasti pa pri pijači, ozira nanj. Mnoge matere grešijo, ko v nosečnosti uživajo alkoholne pijače, ne da bi pomislile, da z njimi zastrupljajo še nerojeno dete. Po porodu pijejo, da bi imele več mleka. Upravičeno lahko trdimo, da taka mati še zanemarja otroka, kajti alkohol ji jemlje življenjsko moč, jo napravlja topo in nesposobno, da bi mislila in delala kot ostali trezni ljudje. Komaj pa otrok shodi, začne piti, in se tako že v otroških letih navadi pijančevati. Poznejši pijanec je torej najbolj kričeča obsodba staršev, ki so vzgojo svojih otrok zanemarjati, namesto da bi jih vzgojili v poštene in trezne državljane. Nekateri starši, zlasti pijanci, prezgodaj vpregajo, svoje otroke v delu, jim ne dajejo zadostne hrane, saj niti redno ne kuhajo. To pa ne počenjajo zaradi prezaposlenosti, temveč iz površnosti, ki večkrat meji na lenobo. Posledica: otroci so telesno in duševno slabi ter morajo v cvetu svojega življenja hoditi okrog zdravnikov. To pa ni noben čudež, saj še stroj odpove, če ga redno ne mažejo! Mnogi starši komaj čakajo, da bo otrok star osem let in da bo lahko šel služit. Zgodi se, da mati hlapčiči pridejo k poštenim gospodarjem, ki jih lepo oblačijo, jim dado čisto posteljo in zadostno hrano, pa tudi pouk v šoli morajo redno obiskovati. Skratka: godi se jim bolje kot doma! Seveda jih gospodar ne hrani in oblači zastonj. Morajo mu pač garati, zato kljub ugodnim materialnim pogojem v šoli ne morejo napredovati. Le redki gospodarji jim dajo dovolj časa za učenje, a otroci, ki so preveč otopeli zaradi razmer v zgodnjih otroških letih, se nočejo učiti. Večina gospodarjev pa z njimi ne ravna tako. Otroka hranijo in oblačijo zgolj zaradi tega, da izvlečejo iz njega čim več koristi. V šolo ga le redkokdaj pošljejo, še manj na proslave in izlete. Kadar pride učenec v šolo, je brez domačih nalog, ne posluša učitelja in često zaradi utrujenosti zaspi pri pouku. Ali pa se hoče v šoli odškodovati za to, za kar ga je življenje ogoljufalo — za igre! Odmori so mu prekratki in zato rad nagaja med poukom. Doma mu prikazujete šolo kot zlo, ki jim odvaja otroka od dela, učenje pa kot nepotrebno »šaro«, saj »nekoč vsega tega ni bilo, pa so kljub temu bolje živeli«. Taki nasveti se na- vadno končajo s pristavkom: »Gnoj boš že lahko kidal brez šole!« Kako naj se tak otrok zanima za šolo in kaj bo postal v poznejšem življenju? Ce bo kdo od prizadetih staršev bral te vrstice, bo morda vzrojil. Vse drago bodo naštevati: revščino, malo zemlje, preveč otrok, slabše čase, prevelike davke in še morda kaj — samo da bi opral krivdo raz svojih ramen. Ati je temu res tako? Mnogo otrok vzgojiti in preskrbeti, ni lahka naloga, zlasti če imajo starši malo zemlje. Toda: zakaj se ljudje tiščijo na krpici zemlje in se kopajo v revščini, če pa je dela povsod na pretek? Nekateri starši hočejo živeti bolj komodno, zato pošljejo otroka služit, sami pa ostanejo doma in po malem pijejo ter zabavljajo čez ljudsko oblast. Se težje je razumeti početje kovaškega mojstra, ki ima samo dva otroka, pa pošlje enega služit, medtem ko živijo družine z 11 otroki na krpici zemlje in naravnost vzorno skrbe za svoje otroke. Na podeželju je mnogo takih staršev, ki svojo številno deco lepo oblačijo, ji redno kuhajo hrano, jo vzorno vzgajajo, se zanimajo za delo v šoli in prihajajo na roditeljske sestanke, kjer izražajo svoje želje in predloge ter so veseli, če se njihovi otroci pridno udejstvujejo v pionirski organizaciji. To so roditelji, ki se svojih dolžnosti popolnoma zavedajo in jih tudi izvršujejo. Zakaj pa jih še ostali ne bi mogli? Učitelji in množične organizacije so dolžni vzgajati starše in jih neprestano vzpodbujati k temu, da se bodo odločno bojevali proti zanemarjanju vzgojnih dolžnosti in izkoriščanju šoloobveznih otrok pri težaškem delu. Staršem je treba pojasnjevati posledice slabe vzgoje otrok. Šola te naloge dejansko izpolnjuje, dočim se množične organizacije za vzgojna vprašanja še premalo zanimajo. Prosvetnim delavcem naj bi pomagala tudi ljudska oblast z ukrepi, s katerimi bi vplivala na starše, da ne bi imeti samo mnogo otrok — kar je sicer hvalevredno — temveč da bodo za nje tudi skrbeli in se odpovedati izkoriščanju mladega rodu. Družinam, v katerih je bolezen ali nesreča povzročila bedo, je treba pomagati. Za to naj bi skrbeti organi socialnega skrbstva in Rdečega križa. Ostalim staršem, ki so sposobni preživljati svojo družino, je treba pomagati najti primerno zaposlitev, če jih skopa domača zemlja ne more prehraniti. Pri nas je vendar dela dovolj za vse ljudi, ki hočejo delati! Tako bi pomagati našim otrokom, da se bodo lažje posvetiti učenju, da bodo postali zdravi, pošteni in sposobni državljani. Naravnost neodpustljiv pa je greh tistih staršev, ki dobivajo družinske doklade za vzdrževanje svojih otrok, pa si z denarjem, namenjenim njihovi deci, privoščijo sijajno življenje, hodijo na tombole in veselice, kjer oba — oče in mati — popivata, medtem ko si morajo njihovi otroci služiti kruh pri tujih gospodarjih. Taki starši si ne zaslužijo lepe besede, še manj pa podpore skupnosti, temveč le strogo kazen za svojo brezvestnost in obsojanja vredno početje napram mlademu pokolenju. A-š ,,OBMURSKI TEDNIK" — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Morska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. — čekovni radon: Narodna banka Murska Sobota 641-90532-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna. M. Sobota, 5. septembra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 5 NAŠA PRLEKIJA Prireditve II. okrajne gospodarske razstave v Ljutomeru NASTOPILO JE NAD 200 PEVCEV Kulturni teden, ki ga je organizirala Ljudska prosveta za ljutomerski okraj v času II. gospodarske razstave v Ljutomeru, so predzadnjo nedeljo odprli pevski zbori s podeželja in prleške metropole. V Domu kulture je tokrat nastopilo nad 200 pevcev. Prvič sta nam zapela pevska zbora od Kostanja in s Stare gore. Od starih znancev pa sta nastopila mešana zbora s Stare ceste in Veržeja ter ženski pevski zbor in oktet mestnega kulturno-umetniškega društva »Ivan Kaučič« iz Ljutomera. Številne poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano, so zlasti ganile domače prleške pesmi, ki jih jo zapel povsod priljubljeni razkriški kvintet. Ob zaključku koncerta so vsi nastopajoči zapeli dve borbeni pesmi pod vodstvom tov. Bezjaka iz Radgone. Nedeljski nastop pevskih zborcv je precej zaostajal za Adamičevim večerom, vendar pa so pevci pokazali svojo dobro voljo in tako podprli prireditelja. Poznalo se je, da so se vežbali v počitnicah, ko je povsod največ dela, društva pa več ali manj počivajo. Kljub temu je koncert dosegel svoj namen. GODBE NA PIHALA Preteklo soboto sta na veseličnem prostoru nastopili godba na pihala mestnega KUD »Ivan Kaučič« in medzadružna godba. Godbeniki, zlasti pa še Ljutomerčani, so v zadovoljstvo treznih poslušalcev odigrali več zahtevnih skladb domačih in tujih avtorjev. Pripomniti pa je treba, da so jih motili nekateri. okajeni gostje z nepotrebnim kričanjem in prepevanjem. Prireditelj pač tokrat ni imel sreče pri izbiri prostora za koncert. Brez dvoma bi se nastop godbenikov uspešneje končal v Domu kulture. Pohvaliti je zlasti zadružnike, ki so kljub nemirni okolici pokazali dobro voljo. Žal jim razgreta publika ni dala priznanja, ki so si ga zaslužili. VELIKA PRIREDITEV NA CVENU Preteklo nedeljo je bila v Cvenu pri Ljutomeru zanimiva športna prireditev: letalski miting in motodirke. Pri dirkališču se je zbralo nad 5000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali nastopajoče športnike in s ploskanjem nagradili vsak njihov podvig. Prireditelju, ki je poskrbel za brezhibno organizacijo prireditve, gre vse priznanje. Letalski miting je odprlo motorno letalo, ki je priletelo iz Celja. Pilot, ki je letalo vodil, je v zraku izvedel več drznih akrobacij in s tem dokazal svojo športno sposobnost. Gledalcem je zastal dih, ko se je letalo v zraku nekajkrat preobrnilo in tako letelo nad dirkališčnim prostorom. Ko je odletelo proti Celju, se je z dirkališča dvignilo letalo PO 2 z jadralnim letalom Mi 13 in se povzpelo v višino 600 m, kjer je Zadruge! Organizirajte strokovna predavanja in tečaje po vaseh, da seznanite živinorejce z navodili za pravilno prehrano živine, setvijo ozimnih krmnih rastlin, siliranje itd. Jadrilico odklopilo in po nekaj minutah pristalo na izhodiščnem prostoru. Jadralno letalo je medtem svobodno plavalo nad glavami radovednih gledalcev. Ko je po nekajminutnem kroženju v zraku pristalo, se je znova dvignilo motorno letalo, tokrat z mladim padalcem Leskovškom iz Maribora, ki je skočil z višine 300 m. To je bila za gledalce prava senzacija, saj so mnogi prvič videli zračnega junaka, ki je kakor kamen padel iz letala, odprl padalo in po nekaj sekundah pristal na bližnji njivi. Med množico je završalo, ko je napovedovalec objavil po mikrofonu veselo vest: »Nad nami kroži letalo. Na desnem krilu se je pojavil domačin Gamza, ki bo skočil z višine 800 m. Odskočil je, pada, pada ..., odprl je padalo in plava proti zemlji.« Kot tretji je skočil iz višine 500 m padalski učitelj v aeroklubu »Žarko Majcen« iz Maribora. Pri skoku je odprl tudi rezervno padalo. Dirkalo je 20 motoristov. Čeprav steza ni bila posebno prikladna za vožnje z dirkalnimi motorji, so tekmovalci dosegli zadovoljive rezultate. Junak dneva je bil znani dirkač Vinko Mrak iz Ljubljane, ki je odnesel kar tri vence in v hitrostni vožnji dosegel najboljši čas: 95 km in 300 m na uro. Publika je njegove podvige navdušeno pozdravljala. Rezultati: Dirka z motorji, 125 kub. cm, proga 3000 m, Mladen Čerič. Konjice, 2.51; 200 kub. cm, proga 4000 m. Mladen Čerič. Konjice. 3.46; 250 kub. cm, proga 4000 m, Franc Mlakar. Maribor, 3.30.2; 350 kub. cm, proga 5000 m, amaterji, Franc Toplak. Lenart v Slov. goricah, 3,25; 350 kub. cm, proga 5000 m, vrhunski vozači, Vinko Mrak, Ljubljana, 3,31; 500 kub. cm, proga 5000 m, amaterji, Janez Dolenc, Ljubljana (prvič dirkal z Mrakovim motorjem), 423,2; 500 kub. cm, proga 5000 m, vrhunski vozači, Vinko Mrak, Ljubljana, 3,20; handicap, proga 5000 m, Vinko Mrak Ljubljana, -3,54,5. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade. V BESEDI IN SLIKI Rodovitno Mursko polje daje obilo poljskih pridelkov. Ha njem uspevajo skorajda vse kulture — od žitaric do sladkorne pese. Na sliki: Konjički težko vlečejo plug. V goricah so spet zaropotali klopotci, ki preganjajo sladkosnedne goste — škorce in, druge ptice. Na sliki: Svet okoli Železnih dveri, v ozadju upravno poslopje vinogradniške delovne zadruge. Tudi živinoreja prinaša Prlekom precej dohodkov. Na Murskem polju je zlasti razširjena pasma simentalk. Na sliki: Na pašniku kmetijskega posestva Podgradje pri Ljutomeru. Tudi za otroke bivših viničarjev in kajžarjev je poskrbljeno. V ljutomerskem okraju je več Domov igre in dela ter otroških vrtcev, v katerih se vzgajajo mladi zadružniki. Najbolj skrbi za svoj naraščaj kmetijska delovna zadruga »Berce« iz Ivanjkovec, ki je v zadnjih letih izdala težke tisočake za opremo dveh otroških vrtcev. Na sliki: Malčki iz Jeruzalema na pohodu v naravo, v ozadju domek. Iz lepljive ilovice izdelujejo opeko. V Prlekiji imamo več opekarniških obratov: Delavci— opekarji so po vojni dosegli zavidljive uspehe pri proizvodnji zidakov, strešnikov in drugega gradbenega materiala. Priborili so sl več prehodnih zastavic in drugih odlikovanj. Na sliki: Opekarniški obrat v Ljutomeru. Trudopolna je pot do dobrega pridelka v goricah. Nasadi trt zahtevajo nego: okopavanje, škropljenje. — Na sliki: delo v vinogradih Ljutomerska dramska skupina je po osvoboditvi uprizorila več dram in komedij domačih ter tujih avtorjev. Na sliki: Prizor iz drame »Miklova Zala«, ki so jo Ljutomerčani uprizorili na prostem. Že čriček prepeva, ne morem več spat, trgatev veleva, le pojdimo ga brati Na sliki: Za pridne zadružnike je napočil težko pričakovani čas trgatve. Vriskajo, popevajo in trgajo grozdje, ki so ga pod pekočim soncem v potu svojega obraza pridelali v goricah. Obiščite našo razstavo v Ljutomeru. Stran 6 »OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 5. septembra 1952 Živahno vrvenje pri vhodu v razstavniprostor »Prekmurskega tedna« daje najzgovornejšo sliko uspele prireditve Foto Kološa. Pismo iz Rogaševec Kakor po vseh ostalih občinah, tako so tudi pri nas v Rošovcih 10. avgusta priredile vse množične oraganizacije s predvojaške vzgojo prvi Občilski dan v Rogaševcih. Vreme je bilo malo neugodno, toda kljub temu se je zbirni« množica ljudi, ki je z velikim pričakovanjem čakala otvoritev. Ko je dež malo ponehal, to «e ljudje zbrali na prireditvenem prostor«, kjer so se razvrstile gasilske čete in obvezniki predvojaške vzgoje. Gasilska godba je zaigrala drž. himno in tako Je bila dvignjena drž. zastava. Nato je tajnik OLO tov. Lanjšček Stefan imel kratek govor o pomenu tega dne in s tem otvoril slovesnost. Zatem so bili pohvaljeni mladinci predvojaške vzgoje, ki so se za časa logosevanja izkazali kot najboljši. Spored se je dalje razvijal z nagradnim stre1janjem, kjer so stari in mladi ves dan preizkušali svoje znanje v streljanju. Obenem so se za- čela še ostala športna tekmovanja. Prvo je bilo metanje bombe v daljino, kjer so sodelovali mlateči predvojaške vzgoje in gasilci. Prvo mesto v metanju bombe je dosegel Koler Jože iz Sotline, drugo pa Nemec Jože iz Rogašovec. Naslednja točka je bila skakanje v višino, kjer je dosegel prvo mesto Sinko Štefan iz Rogaševec (1,30 m), drugo mesto je zasedel Nemec Jože, Rogašovci, tretje mesto pa Celec Ferdinand. V skoku v daljino Je zmagal Nemce Jože, za njim Sloko Stefan, oba It Rogašovec, tretji pa je bil Celec Ferdinand iz Pertoče. Tudi gasilci so dali svoj spored in pokazali strokovno znanje a svojim orodjem. Gasilci iz Pertoče so pokazali spulčanje po vrvi iz stolpa. Zanimiv Je bil Nemec Jože, ki je po vrvi splezal navzgor čez 20 metrov višine, kar so gledalci navdušeno pozdravili. Ostala gasilska društva so pokazala trodelne napade, najprej na subo, potem pa z vodo z motornimi brizgalnami. Tu so se izkazale gasilke iz Sotine. Po zaključku gasilskih vaj je bil tek na 1500 metrov, kjer je sodelovalo 12 mladincev. Prvo mesto je dosegel Devetak Dušan, drugo Nemec Jože in tretje Slokar Rado, vsi iz Rogaševec. Po teku so bile kolesarske dirke, ki so vzbudile med gledalci največjo pozornost. Na 10 km progi si je priboril Lang Karel iz Naskove, drugo Lang Janez iz Serdice, tretje pa Celec Ferdinand. Po teh tekmovanjih je bil dopoldanski spored končan, popolne pa se je odvijal kulturni program. Za začetek tekmovanja popoldne bi moral biti šahovski dvoboj Rogašovci : Grad toda Grački šahisti se kljub povabilu in obljubi, da bodo niso odzvali in so tako domači tekmovalci tekmovali medsebojno. Prvo mesto je dosegel Kiselak Gesa iz Rogašovec. Na odru je pevski zbor zapel nekaj pesmi, zatem pa so sledile recitacije. IZUD je naštudiralo enodejanko „Mati“. Tudi cicibančki iz Kramaro- vec so dali svoj spored. Ljudje po male igralce navdušeno pozdravili. S tem je bil kulturni spored končan. Ves dan je bila odprta tudi razstava, ki pa ni pokazala zadovoljivega uspeha. Naj omenimo, da so se nekateri obrtniki častno izkazali in razstavili svoja kvalitetna dela. Če pa koliko je obrtnikov, ugotovimo, da bi razstava lahko bila boljša. Predvsem pa je treba pohvaliti Bu- cek Karola iz Serdice, ki je razstavljal stroje izdelane po svoji lastni zamisli, in sicer sejalnik za umetna gnojila in mlatilnico za deteljno seme. n. k. Iz Črensovec poročajo DELO OBČINSKEGA ŠTABA ZA POMOČ PRIZADETIM PO SCSI Pred dnevi je bil ustanovljen v Črensovcih štab za pomoč prizadetim po suit in ki je tudi že imel svoj preddelovni sestanek. V štab so bili predlagani najumnejši gospodarji in živinorejci iz okoliških vasi. Na prvem delovnem sestanku so sprejeli nekaj praktičnih sklepov o zaščiti živinske krme, ki je še izpostavljena uničenju, a je namenjena za zimsko dobo. Občinskemu odboru so predlagali tudi ukrep proti špekulativni prodaji tena in drugih krmnih pridelkov, kar ne bi bilo v skladu z vseljudskim ublaževanjem škode po suši. Tudi priprave za spravljanje zelene krme so v teku. Pomanjkanje slame za steljo bodo pa nadoknadili z grabljenjem listja po bližnjih gozdovih. Člani štaba zatrjujejo, da bodo storili in rešili vse, kar se bo dalo rešiti, da bodo tako posledice suše čim manj občutne. DOGRADIMO ZADRUŽNI DOM! V Črensovcih je v zadružnem domu kar živahno. Vse nekdanje trgovine, ki so sl bolj v sovraštvu, kot v ceni in kvaliteti blaga konkurirale, je zamenjala solidna in dobro založena zadružna trgovina s špecerijskim, galanterijskim, tekstilnim, gradbenim in drugim potrošnim blagom. Prostori so primerni saj je malokateri zadružni dom tako lepo zgrajen, kot dom v Črensovcu. Prostor okrog doma je zavožen in primerno dvignjen. V zadnjem času so zavozili tudi sosednje šolsko dvorišče, ki je bilo zelo valovito in je oviralo dovoz do doma. V domu so lepo urejeni prostori za pisarne kmetijske zadruge in občinskega ljudskega odbora, matični urad in zdravniška soba. S tako razmestitvijo so vaščani zadovoljni, ko pridejo k zadružnemu domu so obenem pred vrati trgovine in še vseh drugih ustanov. Skratka, zadružni dom je središče javnega življenja v Črensovcih. Kaj pa kultura, ali ta ni našla prostora v zadružnem domu? Da, tudi za kulturo in prosveto je poskrbljeno, toda le delno. Del doma nad dvorano za prireditve še ni dokončno pokrit in nateka dragoceni les, kaj šele, da bi uredili prostor znotraj. — Vaščani pa le menijo, naj bi ta del doma dogradili, da bi zadružni dom postal središče — tudi kulturnega življenja. S. S. v Črensovcih bodo USTANOVILI PODJETJE »REMONT« V nedeljo je občinski odbor v Črensovcih pretresal nekatere predloge svojih odbornikov. Za izboljšanje gospodarstva in turizma so predlagali ustanovitev gradbenega podjetja »Remont« in ukinitev nekaterih gostinskih obratov. Zadnja leta so se pojavili primeri šušmarstva in pretiravanja cen v gradbeni stroki. Kot protiukrep je občinski odbor sprejel sklep, da bo ustanovil zidarsko tesarsko podjetje »Remont«. To podjetje bo imelo svoj sedež v Črenševcih in bo opravljalo vse vrste popravil, kakor tudi nove visokogradnje. Sprejelo bo vse zidarje in tesarje na svojem področju in izvrševalo potrebna dela. Vsak sprejeti delavec bo razporejen v skupino po strokovni kvalifikaciji in bo po isti plačan. S tem bo odpadlo previsoko zaračunavanje dnevnic raznih polstrokovnih delavcev, zaposleni pa bodo za čas svojega dela socialno zavarovani, čeprav do sedaj tega ni bilo. Borba proti šušmarjem v zidarski in tesarski stroki bo tako uspešnejša, ker bo to v interesu vseh vaščanov ih se bo čutil vsak poklican zato in ne le zidarski mojster. Vzporedno s šušmarstvom pa so se pojavile tudi neke vrste monopolistične težnje in so posamezni mojstri samo za podpis načrta zahtevali po nekaj tisoč dinarjev, čeprav je delo dejansko opravljal delavec drugega mojstra. Po vsem tem je pričakovati, da se bo v Črensovcih izboljšalo stanje tudi v gradbeništvu. Zbrani odborniki so bili enotni tudi v sklepu za odpoved pogodbe zakupniku gostilne, Sabo Viktorju. Zaradi nehigienskih razmer, neupoštevanja navodil občinskega ljudskega odbora, nekulturne postrežbe gostov in več drugih nerednosti je odbor sklenil pogodbo prekiniti s 1. oktobrom. Zaradi potreb in na željo prebivalstva pa bodo poiskali v Gornji Bistrici drugi lokal in sklenili pogodbo s stranko, ki bo upoštevala in uresničevala smoter sodobnega gostinstva. Š. S. KONCERT ZADRUŽNIH PIHALNIH GODB Okrog 4000 ljudi je poslušalo koncert združenih pihalnih godb v Soboti, na prvi dan »Prekmurskega tedna«. V petinštiridesetminutnem sporedu so godbe pod vodstvom dirigenta Gerleca izvajale venček slovenskih narodnih in venček partizanskih pesmi ter nekaj koračnic. Za ta nastop je bilo potrebno res precej truda in dela. Nekateri godbeniki so hodili na skupne vaje v Soboto kar s kolesi in prevozili vsakikrat po več deset kilometrov poti. Tudi s te strani jim gre priznanje. Občinstvo pa je izvajanje godbenikov toplo pozdravljalo. Za godbami so nastopili člani folklorne skupine iz Beltinec, z znanimi prekmurskimi plesi, ki so prav tako želi burno odobravanje. Nastop združenih pihalnih godb je vsekakor uspel in takih prireditev ne bi kazalo opustiti tudi v bodoče. Preglejte gozdove, če še kje lahko kosite za krmo! OD OBČINSKIH PRAZNIKOV DO „PREKMURSKEGA TEDNA“ V zadnji številki našega tednika smo na kratko poročali o prireditvah pred Prekmurskim tednom in v uvodu omenili, da bomo v današnji številki objavili o vsem kaj več. Da bodo računi čisti — prinašamo zapiske našega »letečega reporterja« tovariša Toneta. Naj pripoveduje kar sam. ir V zadnjih dveh dnevih sem toliko vsega videl in slišal, da se kar bojim pojaviti se s svojo beležko pred urednikom »Obmurskega tednika«. Nima rad dolgih besed, češ da mora v listu biti za vse prostora. Končno ima prav, le da o vsaki stvari ni mogoče vsega povedati v nekaj vrstah. Za prireditve pred Prekmurskim tednom pa to še posebej drži. Vseeno pa bom poskušal ugoditi njegovi želji in obenem izvajalcem prireditev; na kratko — pa o vsem. Skoraj prepričan sem, da ml bodo Turniščani zamerili,, toda ne morem drugače. Sam nisem bil na prireditvi v Turnišču, povedali so mi drugi. Baje imajo Turniščani zelo dober zbor, po mnenju glasbenega strokovnjaka, ki jih je obiskal; najboljši zbor v okraju za soboškim. Verjetno bodo nastopili na večeru pevskih zborov v Soboti, kjer jih bo lahko vsakdo slišal in po svoje ocenil. Tudi zadnjič so zapeli lepo. Le nekaj mi ne ugaja; na prireditvah ni bilo nekaj sto ljudi, kot so to prireditelji napovedovali, temveč vsega le okrog 150. Kaj pravite k temu, Turniščani? Ali je organizacija odpovedala ali kaj? Za Turnišče je ta številka nekam prenizka. Vse drugače je bilo V MARTJANCIH na občinskem prazniku. Toliko vsega so pripravili, da so prireditve izvajali kar dva dni; v soboto in nedeljo. Izredno svečan in prijeten vtis sem dobil, ko sem ob prihodu v Martjance zagledal, tri visoke mlaje z zastavami na vrhu. Pod mlaji se je odvijal kulturni spored, naslednji dan pa šahovska tekmovanja. Tudi plesa in ljudskega veselja ni manjkalo zvečer. Oder je bil ves v zastavah in zelenju. Menim, da je domača gostilna ostala brez svojih zelenih oleandrov; vse je bilo na odru. Ljudi še ni bilo, ko sem prišel. Prireditelji so bili v malih skrbeh. Toda kjer se res nekaj dela, tam pridejo tudi ljudje. Tako se mi je potem zgodilo, da bi kmalu ostal brez prostora. Moj skok v gostilno me je kaznoval. Moral sem se vsesti v zadnjo vrsto, na klop. Videl sem pa le in to vse. Prišlo je nad 300 ljudi, kar je za Martjance zavidanja vredna številka. Spored Je bil bogat, pester. Predsednik občine tovariš Kuhar je pozdravil gledalce, nato se je začelo. Nastopilo je več deklamatorjev, harmonikarji, pevci in mladinke s prostimi vajami. Ugajale so mi. Proste vaje so izvajale zelo lepo. Videli jih boste lahko tudi sami na telovadni akademiji v soboto in mi pritrdili. Upam, da nas bo na kmečkem večeru pozdravil tudi sebeborski harmonikaš, ki je na tej prireditvi zaigral tako poskočno ljudsko melodijo, da so mu vsi navdušeno ploskali. Dramatska skupina je izvedla tudi »Jurija Tepčka«, ki je vsem ugajal. Skoraj bi pozabil! Prešernovo »Železno cesto« sem slišal že večkrat. Tudi v Martjancih je bila na sporedu in to prav lepo izvedena. PIONIRJI SO SE POMERILI v Šahu in kar 70 jih je bilo. Zbrali so se iz vseh občinskih vetrov; iz Tešanovec, Martjanec, Vučje gomile, Sebeborec in Andrejec. Igrali so v skupinah na šestih deskah. Zamenjavali so vloge in igrali nekaj časa eni pa spet drugi. Nekateri, ki še ne poznajo lepe igre, so izrazili željo, da bi se naučili v najkrajšem času. Zato so pazljivo sledili potezam svojih tovarišev. Tudi učitelji so bili zraven. Pokazali so dobro voljo, nekateri pa tudi igro. Za pionirji so sedli k šahovskim deskam odrasli mladinci. S tem se je začel nedeljski občinski dan. Sledila so tekmovanja v tekih, skokih in podobnih disciplinah, na koncu pa še odbojka in nogomet. Pomerili so se z Beograjčani. Veliko število nastopajočih je privabilo tudi mnogo gledalcev. V športni prireditvi je sodelovalo okrog 250 mladincev, pionirjev in odraslih. Število gledalcev pa je doseglo skoraj 1000. Priznati je treba Martjančanom, da so dobri organizatorji. Sc več bi lahko povedal, toda na urednika sem se spomnil. Res, za vse mora biti prostora, zato — dovolj o Martjancih. Ta nedelja je marsikje prestrašila prireditelje. Zjutraj so se nad pokrajino grmadili oblaki in Sobočani so si prijetno meli roke v veri, da zvečer ne bo treba zalivati vrtov. Na splošnem smo se vsi veselili, da nas bo vendar obiskal dež, ki je izsušeni zemlji tako zelo potreben. Prireditelji občinskih praznikov — bilo jih je kar devet, bi pa najraje premaknili svoje prireditve na ponedeljek, zato so se jim obrazi prijetno razvedrili, ko je radijski napovedovalec napovedal zjasnitev popoldne. No, potihem so si morda tudi oni želeli dežja, le prireditev jih je skrbela. Razmišljal sem o tem in o onih, ki so se podali v Turnišče — ne na občinski dan, temveč po dež. Zastonj je bila njihova pot. Kdaj le sl bomo sami pomagali, naredili kanale in odpirali zapornice ter si sami zalili suho zemljo z vodo? Menda bo treba resno misliti na to, pa bo več zaleglo kot deževno romanje v Turnišče. Dovolj o tem. Da povem, kako Je bilo PRESENEČENJE V MAČKOVCIH, kjer so se vsi vračunali v svojih napovedih. Ko sem šel s tovariši iz Martjanec proti Mačkovcem, so bili oblaki najtemnejši, medtem pa je bilo v Mačkovcih nadvse živahno. Ko smo prišli, so že imeli prvaka v skokih in zmagovalca teka pionirjev na 80 metrov. Čudil sem se, odkod so ljudje dobili toliko »štoparic« za merjenje časa. Izgleda, da s pridom izkoriščajo ljudski rek: znajdi se. Ustavil sem se pri kolesarjih, ki so se pripravljali na vožnjo za naslov občinskega prvaka v kolesarjenju. Medtem, ko sem si privezal žejno dušo s hladnim brizgancem, so bili kolesarji pripravljeni in že so zaprašili cesto. Skoraj hujši je bil boj med samimi gledalci. Že vnaprej so odločali o prvaku. Eni so trdili, da bo prvi prispel na cilj Trček, drugi so prisojali zmagu Horvatu, Kustanovčani so se potegovali za svojega mladinca, kateremu je nagajala guma in tako dalje. Proga je bila razmeroma dolga in tudi naporna. Vodila je skozi Moščance, Pečarovce in okrog gradu v Mačkovcih in bila razmočena od dežja, kar pa ni motilo kolesarjev, še manj pa gledalce. Tako je v najhujšem ugibanju vse doletelo največje presenečenje. Zmagal je kolesar, kateremu ni nihče prisojal zmage. Mladinec s številko 3 je dokazal, da se v današnjih časih prerokovanja ne obnesejo več; s precejšnjim naskokom je privozil na cilj pred Trčkom. V tem se je pa res pošteno vlilo iz oblakov. Umaknil sem se najprej pod streho, potem pa kar dalje proti Šalovcem. ŠALOVSKO KOPALIŠČE zasluži nekaj besed. Skoda, da Prekmurski teden ne deli zmagovalcem srebrnih in zlatih kolajn, kot to delajo na olimpiadah. Jaz bi srebrno za plavanje dal kar Salovčanom. Malo jeze tu pa tam, a v glavnem veliko truda in še vse ostalo povrh — in šalovčani so si zgradili kopališče. Ni sicer tako, kot v Soboti, kljub temu pa je za Šalovske plavalce pomemben objekt. V nedeljo so izvedli v njem prve plavalne tekme. Junak dneva je bil Hodošanec Bažika. V dopoldanskih urah je tudi Salovčanom ponagajal dež. Toda popoldne, čim je nehalo, so nadaljevali z nogometom. Zraven kopališča imajo lepo urejeno nogometno igrišče, prostor za odbojko in za tekmovanje v skokih. Uredili bodo še stezo za teke. Pripovedovali so ml, da je med veliko večino delavoljnih tudi nekaj —dva, trije — takih, ki mislijo drugače. Le ti so se ujezili in hoteli ponoči izpustiti vodo v Krki in tako onemogočiti plavalne tekme. Pa ni bilo nič iz tega, nagnali so jih pametnejši. V nogometni tekmi sem postal sodnik. Se kar dobro tem vozil. Sodim po tem, ker nisem bil tepen. Le dva igralca gostujočega moštva sta mi ves čas nagajala. Kasneje sem ugotovil, da sta semeniščnika iz Ljubljane. Nikakor ti nisem mogel razložiti, odkod njuna nedisciplina. Zvečer so Šalovčani prijetno in vedro razpoloženi zarajali, veseleč se uspehov, doseženih v prireditvah občinskega dne. SODELOVANJE Z BORCI — ČUVARJI NAŠIH MEJA je prišlo zelo lepo do Izraza na občinskem dnevu v Kuzmi in v Gornjih Petrovcih. V Kuzmi so se pomerili šahisti kar na osmih deskah. Borba je bila hude, zmagovalca pa ni bilo. Nekdo je v šali dejal, da so se zmenili tako in dosegu zato neodločen rezultat. No, pa naj bo tako ali tako; pokazali so pa le oboji precejšnjo žilavost in voljo do igre. Pri odbojki je bilo malo drugače. Vrli knojevci so morali kloniti pred razigranimi mladinci iz Kuzme. Pa niso bili nič jezni, so bili pač vaški mladinci boljši. Ob koncu se mi je zdelo, da so vsi, vaščani in vojaki, kakor velika družina, ki se nadvse dobro razume in da so eni kakor drugi dobri čuvaji naših meja. Že ko sem prišel v vas, sem videl prerešetano meto pred vasjo. Res, v Kuzmi imajo kar dobre strelce. Tudi kolesarjev in gasilcev ni manjkalo na občinskem dnevu v Kuzmi. Manjkali so pa povabljeni gostje iz Sobote (zdi se mi, da bi to morali biti člani sindikata OLO v Soboti). Se besedo o gasilcih. Zelo lepo so izvedli svoje vaje, posebno mlade gasilke so nadvse resno vzele svoje delo. Po končanem nastopu so se zvrstiti v pohodu in pozdravili predstavnike občinskega ljudskega odbora in zastopnike JLA. Nato so vsi skupaj odšli v dvorano zadružnega doma, kjer se je odvijal kulturni spored. Krivico bi storili, če ne bi omenili kuzmanske godbe na pihala, ki je ves čas prireditve krepko rezala koračnice. Prireditve si je ogledalo okrog 300 ljudi. Kulturni spored so izvajali pionirji. Zaslužijo sl priznanje za lepo izvajanje. Grajati pa moram starejše člane IZUD, ki jih je bilo bolj malo videti na odru. Nikakor mi ne zamerite, Kuzmanci, toda v bodoče bo treba več odraslih postaviti na oder. Res je, pripravljali so se za nastop v Soboti, toda doma bi kljub temu lahko prevzeli kako točko namesto pionirjev. Petrovčani so na občinski dan izvedli v glavnem športni spored. Izvedli so medobčinsko tekmovanje s Šalovčani, Tokrat so želi več zmag domačini. Smolo so imeli gasilci, katerim je dež pokvaril nastop. Menim pa, da so bili gasilci-tekmovalci dežja kljub temu veseli. Tudi v Petrovcih so sodelovali naši vrti graničarji in sicer v občinskem moštvu Petrovec. PRIJETNO PRESENEČENJE je doletelo mene in vse ostale v Puconcih. Tu je nekaj časa vse kazalo tako, da ne bo kaj prida praznika. Toda prve prireditve pred Prekmurskim tednom so podžgale tudi Pucončarne, ki so zadnjo nedeljo izvedli v okviru občinskega praznika tako obširen spored, da je v njem sodelovalo blizu 300 izvajalcev. Dopoldanskim prireditvam je prisostvovalo 400 gledalcev, popoldne pa blizu 800. Rep, lep uspeh, ki Jamči, da bodo v prihodnje v Puconcih vedeli svoj občinski praznik še bolje organizirati. Prireditve je svečano odprl predsednik Občinskega odbora Or, nakar so se pognoji v dir kolesarji. Prvi trije so dobili lepe nagrade. V vseh tekmovanjih so bile borbe za prvo mesto ostre. V kegljanju so Markiševčani posekati domačine, v šahu pa so zmagati Pucončani. Zmagovalec, tov. Harman je vnet šahist, ki bo gotovo vzgojil mnogo mladih igralcev te lepe igre v Puconcih. Salamenčani pa so odšli iz Puconec kot najboljši strelci. V nogometu se je pomerilo kar pet moštev. Prednjačijo Goričani, ki so odnesti zmago tudi v teku na 100 m. Kulturni del sporeda sta izvajala dva harmonikaša, Kumin in Lukač; pevci iz Šalamenec pa so zapeli nekaj starih prekmurskih pesmi. Nastopili so tudi gasilci, med njimi tudi gasilci-pionirji. Se eno stvar v zvezi z občinskim praznikom v Puconcih moram omeniti. Pravzaprav je to bila druga prireditev vzporedno z občinskim praznikom. Puconski župnik je namreč sklical vaško gmajno, da bi se dogovorili glede gradnje hiše kantorju. Menim, da so st gospod župnik za to izbrali malo neprimeren dan. Neki duhovi tež je o tem zelo posrečeno izrazil: »Gospod farar so najbrž dobro preračunali svoj načrt. Pri prireditvi bo toliko manj ljudi, kolikor jih bo pri meni.« Toda ljudje imajo čut za resnico in pravilnost dejanj, zato so izrazili svoje mnenje, da je stanovanjska kriza res pereča marsikje, da pa to ne velja za Puconskega kantorja, saj ima župnik kar šest sob na razpolago in zato res ni potreba zidati posebej hiše za stanovanje kantorju. Seveda so se gospod ujezili nad takim ugovarjanjem, ki po njihovem ni krščansko in so začeli govoriti o prvih kristjanih, ki so doprinašali velik« žrtve za krščanstvo. Toda Je že tako: če se na kakem sestanku ujezi eden, prime ta jeza kaj lahko še drugega. In tako se je zgodilo tudi na tej »prireditvi«. Ujezil se je neki verhik in dal lep odgovor gospodu župniku, sicer ne povsem glasno, vendar tako, da so ga razumeli okrog stoječi: »Res je, prvi kristjani so mnogo žrtvovati za vero, toda tudi prvi župniki niso imeli vile s šestimi sobami, gospodarskimi poslopji in vsem ostalim...« Nekdo pa je še dodal: »Kdo pa ima v rokah oblast, ljudstvo ali kdo?« Verjetno bi gospod župnik iz Puconec moral malo pomisliti na to in upoštevati, da so prišli časi, ko ima oblast V rokah delovno ljudstvo, ki ne mara več nobenih gospodarjev nad seboj. Zdaj pa moram nehati. Povedal bi sicer še kaj, toda ne maram skaliti dobrih odnosov z urednikom. Sicer pa — o Prekmurskem tednu bomo še pisali. Če ne jaz, pa kdo drugi. Pa tudi sami pišite kaj. Ante Novak. Po nekaterih občinah so priredili živinorejske razstave M. Sobota, 5. septembra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 7 Po razstavnih prostorih „Prekmurskega tedna“ Že drugi teden sc zgrinjajo množice delovnih ljudi v Mursko Soboto. »Prekmurski teden je s stoterimi zanimivostmi dvignil na noge staro in mlado. Prihajajo peš, s kolesi, iz oddaljenejših krajev pa tudi z vozovi in avtobusi. Največje zanimanje je seveda za okusno in lepo urejeno gospodarsko razstavo, ki privablja dan za dnem največ obiskovalcev. Računajo, da je doslej obiskalo »Prekmurski teden« nad 90 tisoč ljudi, kar je vsekakor rekorden obisk v zgodovini Prekmurja. Ljudje se z zanimanjem ustavljajo ob okusno urejenih izložbah domače industrije in obrti, privlačujejo pa tudi kmetijstvo, zdravstvo, paviljon likovnih umetnikov Vrečiča, Jakoba in Pandurja, umetniške fotografije mojstra Kološe itd. Vse misli obiskovalcev zlivajo v enotno ugotovitev: »Prek- murski teden« dostojno manifestira delovne uspehe Prekmurja. Spominska knjiga, ki jo ob izhodu ponudijo obiskovalcem, se bežno polni z navdušenimi vtisi. Razstava se razprostira v tri zaporedne prostore nove gimnazije. Izredno zanimiv in poučen je pritlični paviljon, kjer razstavljajo Kmetijske zadruge, ekonomije, državna posestva Rakičan, Beltinci itd. Ob vhodu prikazuje Vodna skupnost obsežne načrte MELIORACIJSKIH DEL V PREKMURJU. Z načrtnim delom bo Prekmurje v nekaj letih dokončno rešeno suše in večno nastopajočih poplav. Že letošnja dela, ki pa so manjšega obsega, kažejo lepe uspehe. Seveda bo treba še mnogo trdne volje in skupnih naporov, da bodo načrti prešli v stvarnost Značilnost kmetijske razstave je v poučnem delu, ki seznanja obiskovalce z raznimi rastlinskimi škodljivci in boleznijo. Prikazan je razvoj in borba proti kaparju, koloradarju in Murvinemu prelcu. Letošnjo načrtna borba proti tem škodljivcem kaže mnogo uspehov. Bogato so razstavljena žita. Razstavljajo številni zasebni kmetje, kmetijske zadruge in državna posestva. Vidno izstopa državno posestvo Rakičan, ki je letos doseglo rekorden pridelek ječmena. Pri pšenici »Beltinska 831« so dosegli povprečno 21.47 mc na ha, na večji parceli v Mačkovcih pa je obrodil ječmen sorte »Peragis« 37 mc na ha, kar je rekordni pridelek v Sloveniji. Uspeh rakičanskega posestva Je v dobrem semenu, pravilnem gnojenju in pravilni obdelavi zemlje. V tem pogledu mnogo ne zaostajajo poedini zasebni kmetje kot dni Titan iz Kupšinec in drugi, ki so kljub letošnji suši dosegli pomembne ha donose. Postaja za selekcijo rastlin Beltinci, razstavlja doma vzgojen ozimni oves, ki ima to prednost pred jarim, da Je bolj odporen proti suši, obenem pa dobro obrodi. Zanimivi so tudi poizkusi poletnega sajenja krompirja. Tako ima v juliju sajen krompir sorte »Bintje« po 'enem mesecu že lepo oblikovane gomolje. Poletno sajenje se priporoča zaradi pregostega izrojevanja sort. Krompir je letos na splošno okrnila suša. kljub temu pa številni razstavljalvi kot državno posestvo Rakičan, KDZ Črensovci, Tibaut Martin iz 21-škov. Šiftar Pavel, Pužavd itd., razstavljajo izredno lep pridelek. Seveda se vsi razstavljalci poslužujejo sodobnega kmetijstva. Od Kmetijskih zadrug imajo najboljše urejeno izložbo zadružniki iz Čepinec, ki v ličnem graftkonu prikazujejo nagel razvoj gospodarskih odsekov, razmah sadjarstva. borbo proti škodljivcem itd. Pohvaliti je treba tudi KZ Lendava, ki razstavlja sortna vina v buteljkah, grozdje in sadje. Izredno bogato so zastopane trave in travna semena. Kmetijsko razstavo lepo zaključuje mestne ekonomija in pa Čebelarsko društvo s svojimi kakovostnimi proizvodi. Žal pa te obiskovalec, ki pozna razmere v Prekmurju, zaman ozira po razstavnih prostorih kramarovskih zadružnikov. Tudi predeli okrog Križevec, Šalovec, Dobrovnik skoraj popolnoma izpadajo. In vendar so to gospodarsko močni predeli, ki bi se lahko najbolje izkazali. Končno pa obiskovalca pritegne paviljon z izbranimi vini in likerji. Razstavljajo »Slovenija vino« Ptuj, Državno posestvo Zavrč, Vinogradniška zadruga Ormož itd. DELOVNIM LJUDEM KVALITETNE IN CENENE PROIZVODE Prvo nadstropje razstave otvarja razstava prekmurske književnosti. Zal pa je zbirka nepopolna, kar je verjetno posledica naglih priprav. Tako se obiskovalec zaman ozira po prvih letnikih »Ljudske pravice«, ki je izšla pod vodstvom Miška Kranjca v Dolnji Lendavi. Razstavne prostore lepo zaključujejo dela sodobnih prekmurskih pisateljev Miška Kranjca in Ferda Godine. Svoj prostor imajo tudi znane mladinske brigade, ki so večkrat ponesle duh svobodnega Prekmurja na razne delovne akcije. Trije prekmurski likovni umetniki Pandur, Jakob in Vrečič razstavljajo serijo umetniških slik, skoraj izključno motiv iz Prekmurja in življenja Prekmurcev. Razstavni paviljon mojstra Kološe znova potrjuje, da je Kološa pravi mojster umetniške fotografije. Kološa je izbral vrsto motivov, ki človeka znova in znova pritegnejo nase. Vse priznanje je treba izreči tudi njegovim dekorativnim fotografijam, s katerimi so napolnjeni hodniki. Za tem si deli prostore domača obrt Tu so filovski lončarji s svojimi kakovostnimi izdelki, Kmetijska zadruga Prosenjakovci s tkalstvom, številni drobni priznani in nepriznani umetniki pletilstva itd. Mestna metlarna razstavlja vrsto kvalitetnih predmetov, dobro pa so zastopani še mizarji, krojači, šivilje, ključavničarji in drugi drobni obrtniki. Svoj poseben paviljon ima lendavska »Nafta«, ki prikazuje nagel razvoj naftne 'industrije, globinske črpalke, podzemna bogastva naših tal, naftne derivate in druge zanimivosti. Živilsko industrijo predstavljajo: Tovarna mesnih izdelkov s svojimi specialitetami (Izvozno blago), podjetje »Perutnina« in »Mlekopromet« s kakovostnim sirom. Podjetje »Panonija« razstavlja številne kovinske proizvode, od katerih so poedini predmeti prava novost. V nadaljnjih prostorih razstavljajo še Tovarna usnja Ljutomer, Triglav čevlji, Tovarna pohištva »Edvard Kardelj«, podjeteje »Les«, Pečarstvo, Cementnine in drugi številni razstavljalci. Vsi razstavljeni predmeti so kvalitetni in razmeroma dostopni širokim slojem potrošnikov. Kmetovalci se največ zadržujejo pri poljedelskih strojih Foto Kološa. ŠPORTNE PRIREDITVE Tudi prekmurski telovadci in športniki niso hoteli zaostati zn ostalimi in so se zato vneto pripravljali za tvoj dan. Že v soboto 30. avgusta je bilo tekmovanje v odbojki, kjer je sodelovalo osem ekip, in tekmovanje v streljanja, kjer je nastopilo rekordno število 34 ekip s skupno 170 tekmovalci. Zvečer je bila na prostem uspela telovadna akademija, kjer so sodelovali poleg domačih kot gostje Ljutomerčani in ljubljanski telovadci. V nedeljo je bila uspela povorka športnikov po mestu. V povorki so bili lepo zastopani gasilci, okrog 400 (od tega okrog 100 gasilk). Izkazali so se lovci, ki jih je bilo nad 60. Pozornost so vzhajali tudi nogometaši NK Mare. Poleg teh so korakali v povorki še kegljači, šahisti, odbojkaši, plavalci, smučarji, člani Planinskega društva, padalci, člani namizno-teniške sekcije itd. Odrezali so se tudi obrtniki tn pa pripadniki PAZ. Povorko so zaključili člani Avto-moto društva iz Sobote. Vsekakor je povorka dosegla svoj namen, le telovadci so bili slabo zastopani. Takoj po povorki so se gasilci zbrali pred novim gasilskim domom v Soboti, kjer so pokazali marsikaj zanimivega. Odrezala se je posebno ženska vrsta iz Sobote. Ob istem času je bil v domu ITD Partizan na- Žal pa manjkajo ponekod cene, ki pa jih obiskovalci lahko dobe v informativni pisarni. KREPAK UDAREC TRAHOMU IN DRUGIM BOLEZNIM Zdravstvo v lično izdelanih grafikonih prikazuje borbi proti raznim nalezljivim boleznim. Posebno posrečeno je izdelan grafikon s prikazom borbe proti trahonu. Kakšen ogromen uspeh je bil dosežen v tem pogledu po vojni v Prekmurju, kažejo sledeče številke: Med okupacijo je trahom zajemal okrog 26 odstotkov prebivalstva. Z načrtnim delom in širokim ustanavljanjem protitrahomskih postaj, je bilo v letu 1947 le še 17.2% trahomašev, 1948 13%, naslednje leto 10.3%, leta 1950 8.2%, 1951 pa komaj 5.4%. To so uspehi, ki so le plod vztrajnega in požrtvovalnega dela zdravstvenih delavcev ln pa podpore ljudske oblasti. Tretji in zaključni del razstave sodelijo: lovci s prikazom divjačine, Čebelarsko društvo, državna posestva Rakičan, Beltinci s priznano živinorejo, Zadružno podjetje za preskrbo kmetijstva, Tovarna strojev Maribor itd. Na splošno se lahko trdi, da so se Prekmurci letos potrudili ter ustvarili več kot pa samo povprečen prikaz razstave. »Prekmurski teden« zajema globoko v življenje Prekmurcev in Prekmurja. Posebej pa je še treba pohvaliti okusno dekoracijo in domačnost, ki so jo ustvarile spretne roke razstavljalcev. Nikjer tiste prenatrpanosti, ki smo jo videli pri poedinih razstavah prejšnja leta. Končno je treba izreči vse priznanje pripravljalnemu odboru in pa poedinim delovnim kolektivom kot »Potrošnik«, »Mura«, OZZ itd., ki so razstavljalce tudi finančno podprli. -k mirnoo-teniški turnir. Plavalci so v mestnem kopališču pomerili svoje moči, popoldne pa je bila na igrišča NK Mara nogometna tekma med Muro in Metalcem iz Zagreba. Vse to dokazuje, da je bil program tega dne zelo pester in so se športniki dobro odrezali s svojim deležem v prireditvah ,,Prekmurskega tedna". ODBOJKA Kakor smo že omenili je sodelovalo v soboto popoldne na odbojkarskem turnirju osem ekip, in to: TVD ..Partizan" Sobota, Beltinci, Rakičan in Tišina UDV, KNOJ ter sind. podr. Narodne banke in MLO. V prvi tekmi sta se srečali moštvi ,,Partizan" Sobota m Tišina. Čeprav so odbojkarji Tišine pokazali solidno znanje, se niso mogli uspešno zoperstavljati razpoloženim Sobočanom, ki so srečanje odločili y svojo korist z rezultatom 2:0 (15:5, 15:8). Pri Tlšinčtrih se js odlikoval Zrinski. Naslednja tekma je bila odigrana med Raktčanom in' KNOJ-em. 2e ta tekma je pokazala, da so se Rakičani dobro pripravili na tekmovanje ter da so dobri odbojkarji. Srečanje so odločili v svojo korist 2:0 (15:8, 15:7). Za njimi eta nastopili moštvi Beltinec in UDV. Moitvi sta bili v glavarin enakovredni, vendar so bili Beltinčari požrtvovalnejši, kar jim je prineslo zmago. Rezultat 2:0 (15:12, 15:13) v korist Beltince. Srečanje med sindikalno podružnico MLO in Narodno banko se Je končalo z zmago prvih. Zmaga MLO pa je bila prepričljiva le v prvem niza, v drugem so se igralci Narodne banice dobro držali. Rezultat: 2:0 (15:3, 15:11). so se v polfinale plasirale ekipe: ..Partitan" Sobota, Beltinci, Rakičan ter s