LETO 1932 — ŠTEULKA 2
Odkritosrčnost — bistveni pogoj verske omike
Verska omika vsakega posameznika mora biti zgrajena na verskih resnicah, ki jih je po zgledu svojega bogaljubnega življenja dajala otroku mati — tako smo zadnjič izvajali na tem mestu. Na tej podlagi dopolnjuje potem versko-kulturo mladega človeka in jo ^ vseh'.podrobnostih izdela Cerkev po svojih služabnikih. Cerkev pa ne skrbi samo za to/ da se mladenič v verskih resnicah še 'točneje J;odučuje, ampak ga tudi - bolj in bolj posvečuje po zakramentih,"tifko da — čedalje tesneje združen z Eog&im — živi s Cerkvijo, to je z občestvom vseh vernikov, eno in isto življenje. Tako mlada duša vsrkava vase verskega duha, se z njim neopazno ptešinja in po soudeležbi pri bogoslužju požlahtnjuje 'tet raste v čednostih. Mladi- človek tiho, od stopnje do stopnje, nekako naravno bolj in bolj dozoreva v versko omikanima člana svojega naroda, ki svojo srčno kulturo,- žlahtne AraVi^n pt«jftenito mišljenje črpa iz vere v Boga. To duhovno rast pa poleg Cerkve ves čas krepko pospešujejo in podpirajo dom, soseska, vas. žgled vsega ljudstva. Borooljubje in krepka zvezanost vsakega slovenskega človeka z lastnim, nabožnega"<feha globoko prešinjeniin ljudstvom je najtrdnejše jamstvo za krščansko veriko kulturo našega naroda.	i, v- -.'•• ;
Vera pa mora biti o d kri i 0r č n a , nabožna čustva morajo, pfihajati človeka in narodu res iz srca, ppbožriost mora biti iskrena brez vsake hlitobe, pobožnim besedam in obnašanju : morajo odgovarjati tudi pobožna, čustva in bogo-ljubna dejanja. To je temeljna zahteva resnične verske omike, zakaj neodkrito-
srčna, zgolj hlinjena vera, ki jo kdo iz raznih posvetnih nagibov samo na zunaj kaže, ne da bi jo nosil v duši, sploh ni nobena vera. Taka laživera in lažipobož-nost je nerodovitna, se ne očituje v dobrih delih in pravičnem življenju, je goli videz , in prevara. Vera, ki ne izvira iz lastnega trdnega prepričanja, ki je prisiljena, ki je samo priučena, ne pa v srce vsajena in iz srca pritekajoča, ki jo kdo kaže samo zato, ker to drugi zahtevajo ali ke* to koristi, se po krivici imenuje vera. Dejansko je taka nabožnost samo prazna navada ali pa golo licemer-stvo, da bi se človek ne zameril ali pa da bi se zdel pravičen, ne da bi to v resnici bil.
Pa tudi taka pobožnost ni prava, ki sicer ni. licemerska v zgoraj opisanem smislu, katera izvira pač iz nekega kotička srca in kateri odgovarjajo neka pobožna čustva in pobožna razpoloženja, ki pa se ne kaže v bogoijubnifc dejanjih. Taka vera sicer ni popolnoma hlinjena, je pa vsekakor čisto mrtva. Naj se tak človek še tako topi v pobožnih -čustvih, naj se še tako goreče trka na prsi, naj še tako skrušeno moli, roma po najrazličnejših božjih potih in sprejema zakramente f-. ako ne ljubi svojega bližnjega, ako je trd do revežev, skop m neusmiljen, ako svojim hlapcem in delavcem pritrguje od mezde in z njimi ne ravna kakor z ljudmi, ampak jih ima za sužnje,- ako uživa od svojega bogastva cam, da streže svojemu pohlepu m ugodju, ne da bi pomagal potrebnim kakor svojim bratom — potem je njegova pobožnost- brez cene, mrzla luč, ki nikogar ne ogreva, jalovo čustvo bres sa-
!
du in brez korenine. Sam škof Ketteler, ki je na glasu kot svetnik, je dejal, da ne prejema vredno svetega Rešnjega Telesa, kdor nima bratovske ljubezni do svojega bližnjega in mu je v dejanju s pravičnostjo in dobroto ne izkazuje.
In res! Vera, pobožnost, bogoljubnost obstoja v otroškem, odkritosrčnem, pravilnem odnosu do Boga, ki zahteva, da živimo po pravilih, katera nam je on zapisal v srce, po glasu svoje vesti, po razodetju Božjega sina, po moralnih zahtevah, ki sledijo iz tega, ker je naša duša po Njegovi podobi ustvarjena in ker mora biti odsvit Njegove lepote. Ali pa je to pravilen odnos do Boga, če ljubezen do Njega samo hlinim? Če z ustnicami zatrjujem, da v večno Resnico in Pravico verujem, napram svojim soljudem pa sem krivičen in kršim postavo ljubezni? Če z ustnicami klepečem molitve, svojemu sobratu pa v potrebi ne pomagam in sem slep in gluh napram bedi siromakpv? Če »pobožno« v cerkvi zdihujem k večni Ljubezni, v resnici pa mi ni mar za prošnje in upravičene zahteve zatiranih, ki moje ljubezni najbolj potrebujejo? Ali je prava in srčna pc-božnost, če molim, se postim in dajem miloščino samo le zato, da me drugi vidijo in hvalijo? Če se udeležujem bogoslužja in sprejemam svetotajstva samo le zato, ker 'se bojim staršev, dušnega pastirja, sofaranov, ker se nočem zameriti, ker bi rad veljal za tako pobožnega, lepega in dobrega kakor so drugi, ko pa v resnici nisem? Če sploh svoje verske dolžnosti v prvi vrsti opravljani zato, ker se bojim, bodisi Boga, da bi me ne kaznoval, bodisi svojega dušnega pastirja, da bi me ne grajal, bodisi soljudi, da bi me nc imeli za nevrednega člana svojega občestva? Sicer je prav, če se Božjega veličanstva zaradi njegove pravičnosti spoštljivo bojimo, toda obenem in še bolj ga moramo ljubiti in se prizadevati, da delamo dobro bolj iz ljubezni do Njega, nego iz strahu pred kaznijo, bolj zaradi same lepote in dobrote čednost-nega dejanja in življenja, ki nas Bogu približuje in po Njem upodobljuje, nego zato, ker nam je to ukazano in predpisano. Pobožnost iz golega strahu ali
predvsem zaradi strahu in ozira na druge, ki pobožnosti od mene pričakujejo in mi jo velevajo, ni vredna svobodnega človeka, je znak hlapčevske narave, po-tuhnjenosti in nizkega koristoljubja. To je licemerstvo, ki Boga kruto žali, ker hlinimo ljubezen do Njega, do njegovih zapovedi in do njegove neskončne svetosti zato, da ne bi imeli od preziranja do Njega in njegove večne postave škode na svojem ugledu pri soljudeh; zato, da bi imeli od zunanjega češienja Boga kot »vse časti vredni možje« korist v svojih posvetnih poslih. Taka in podobna »pobožnost« je Bogu največja gnjuso-ba in kjer taka »vernost« vlada, tam ni govora o verski kulturi, tam nimamo vernega naroda, ampak čredo licemer-skih hlapcev, ki ne služijo Bogu, ampak le pasejo svoj lastni egoizem.
Nihče ni tako odločno o-bsodil »nabožnega« licemsrstva kakor na" gospod Jezus Kristus. Jude, ki so najvesineje izpolnjevali nešievilne predpise svojega verskega obreda in Begu zažgali na tisoče in tisoče žgalnih darov, medtem ko je njihovo srce bilo polno sovraštva, jaze in zavisti, je spomnil na preroka ki je svejernu narodu zag'~mel. da so njegove molitve, obredi in žg.-lni darovi Begu gnjusoba, ker jih prinašajo neiiste roke, omadeževane od krivice, goljufije n zatiranja revežev. »To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene.« In psalmist pravi: »Nad žga'nimi darovi nimaš dopadenja, pravi ,'ar Bogu je skrušeno in ponižno srce.« Ostro in pikro je grajal Gospod farizeje, ker so pač po predpisih Mojzesovega obreda skrbno čistili in umivali čase in sklede, da se ne bi »onečistili«, njihovo srce pa je bilo p&lno goljufije in hudobije »Gorje vam,« jim je zaklical, »odzunaj se ka-žete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice.« In ob drugi priliki svari ljudstvo pred temi laži-po-božnjaki, ki vdovam hiše požirajo, medtem ko hinavsko opravljajo dolge molitve. »Gorje vam, ki potresate glavo s pepelom, kadar se postite, in moleč kremžite čmerne obraze, da bi ljudem pokazali, kako ste skrušeni, pravico in
ljubezen božjo pa zanemarjate!« In celo očitni grešniki, hudodelci in vlačuge, ki se resnično spokorijo, bodo imeli v nebeškem kraljestvu prednost pred temi pobeljenimi grobovi«, ki v molivnicah zavzemajo prva mesta in se v svoji nadutosti zaradi- svoje navidezne pobož-nosti povišujejo nad druge.
Verska kultura zahteva odkrite po-božnosti in vere, ki se očituje v deja-
Niko Kuret:
2. Jasni pojmi!
Zadnjič sem hotel pokazati na podlagi zgodovinskega razvoja in na vzroku nastanka gledališča, kako resen in važen pojav je to bil vseskc-zi in v kako nespoštljivo razmerje se postavljamo do njega, če se mu bližamo brez zavesti njegovega bistva ali celo kot samo lahki in dobrodošli zabavi.
Če je zadnji članek uoiel posvetiti v bistvo gledališča, naj bo današnji namenjen še posebej ljudskemu gledališču, našim podeželskim odrom.
V teku stoletij je gledališče iz predstav bratovščin ali potujočih sejmskih glumačev postal urejena ustanova po mestih, kjer se zidajo posebna poslopja za gledališke predstave in kjer nastane s tem nov poklic — igralcev. Znameniti pisatelji iger dvignejo gledališče po svoje do umetniške višine. Gledališče postane tako umetnost.
Kaj pa je umetnost? Niste mi mogli zastaviti težjega vprašanja. 0 tem govore debele knjige in preveč si lastim, če vam hočem povedati to v par besedah. Pa naj mi bo vendar dovoljeno, da poskusim. Umetnost je oblikovanje doživetega č u v s t v a. Oblikujem pa čuvstvo lahko v plesu (v njegovi prvotni obliki!), v pesmi, v glasbi, v sliki ali kipu, v igri. In tisti, ki gleda ples, bere pesem, posluša glasbo, opazuje sliko ali kip, prisostvuje igri, spet doživlja tisto čuvstvo, ki je gnalo umetnika k ustvarjanju.
njih. Resnična m globoka je verska omika naroda, če vernost izvira iz srca, iz pravega prepričanja in iz ljubezni, ne pa iz strahu, navade in egoističnih nagibov. Taka srčna in dejanska, vsega človeka prešinjajoča, odkritosrčna varnost in pobožnost bo oplojevala vse panoge narodovega kulturnega delovanja, bo narodovo kulturo požlahtnjevala in dvigala.	F. T.
Gledališče, ki je postalo umetnost, more računati na umetniško podajanje skoraj izključno le tedaj, če igrajo v njem ljudje, ki jim je igranje poklic, ki se z ničemer drugim ne bavijo.
Kaj pa sedaj ljudski odri?
V tem oziru vlada pri nas zmeda ali pa neiskrenost. Stvar si bomo najlaže predcčili s preprosto primero vzeto iz naših razmer. V Ljubljani imamo univerzo, vseučilišče — in imamo Narodno gledališče. Eno je naše znanstveno središče, naša najvišja prosvetna ustanova. Drugo je naše osrednje umetniško gledališke. Razmerje tega narodnega gledališča do ljudskih odrov je isto kakor razmerje univerze do naših prosvetnih društev, ki so tudi po svoje (ali bi vsaj morala biti) naša ljudska vseučilišča, ognjišča narodne prosvete. Kakor se obrača univerza le do omejenega kroga članov naroda, ki goji čisto znanost, tako tudi umeti '"ki zavod, kakršno ie Narodno gledališče, ne more delovati za vse plasti naroda. Pač pa služi ueto univerze za podlago poljudnega prosvetnega dela, in ustvarjanje Narodnega gledališča je vsaj v omejenem obsegu za vzor in merilo ljudskim odrom, ki jim pot do umetniških učinkov nikakor ni zaprta.
A kakor ni namen prosvetnega dela med narodom, gojiti samo čisto znanost zaradi nje same, tako tudi ljudski odri ne morejo težiti za golo umetnostjo, ki jim je le tako redko]-daj dosegljiva. Biti jim mora pač vzor, a ne edini namen.
O našem igranju
Dospeli smo s tem do jedra vsega vprašanja. Če smo doslej lahko zgolj teoretično mirno razglabljali razmerje med poklicnim in ljudskim gledališčem, ti poslej utegnili priti v prepir in nesoglasje. Ljudsko gledališče ima namreč ne samo svojim močeni in zmožnostim odgovarjajoče umetniško poslanstvo, ampak tudi svoje prav posebno in izredno važno prosvetno- 11 r a v 11 o poslanstvo. Dva ugovora slišim. Eden pravi, da tega poslanstva ne sme odklanjali niti poklicno gledališče. Drugi trdi. da je vsako drugačno, še prav posebno pa kako prosvetno-nravno poslanstvo, ž umetniškim nezdružljivo.
Si na mestu, da bi tu razpravljal o «iprav®efeap«ti prvega ugovora. Deloma bo. dal rešitev odgovor na drugi ugovor. Vsaka umetnina mora ms da nastati iz u 111 e t n i š k e g a doživljanja euvstva. Nikjer pa ni povedane* da tako čuvstvo ne bi smelo biti tako, da bi vplivalo p r o s v e t n o ~ v z g o j 11 o, 11 r a v n o -dobro. Lali k o torej izbiram za oder le take igre, ki v umetniški obliki morejo vzbujati taka čuvstva. S tem sem izbiral med obstoječim, ker mi ne gre le za umetniško, ampak t u d i za p r o s v e t n o -11 r a v 11 o vrednost, pri čemer pa sem v pol n i 111 e r i upošteval umetniško c e 11 o
igre.
Poklicnemu gledališču gre samo za umetnost. Qn ne bo izbiral (ali ravna prav ali ne, je drugo vprašanje). Ljudskemu gledališču pa gre tudi za pro-svetnc-nravno plat. Njegova dolžnost je torej, da ne zanemari umetniške vrednosti igre, da pa tudi temu primerno svoje igre izbira. In.še: ljudsko gledališče ne zmaga umetniško previsokih in pregloboko zajetih, zato so zanj, pa najsi je njih presvetno-nravna vrednost še tako visoka, brez pomena.
S tem sem, mislim, razmerje med poklicnim in ljudskim gledališčem razčistil vsaj v osnovnih potezah. Iz tega pa ne bo težko razbrati nalog in bistva ljudskega odra kot takega.
Ljudski oder je vedno izraz kake skupine ljudi, ki je po svojem prepričanju določno usmerjena. Bilo je
takšno grško gledališče kot izraz grškega vefstva, razvilo se je v tem smislu srednjeveško gledališče kot izpoved krščanske vernosti, pojavilo se je z istim hotenjem rusko sovjetsko gledališče kot izpričevalo komunističnih teženj. Zgoraj sem že pokazal, da ni nujno, da je tako ustvarjenje z določnimi nameni n e u ai e t n i š k o. Dogaja se pa tudi, da pri tem umetnost res postaja postranske važnosti. Srednji vek svojih iger gotovo ni ustvarjal z umetniškimi nagibi, boljševiki so spočetka umetnost sploh bete in namenoma zanemarjali. Taki pojavi ljudskega gledališča so pretirani, ako se. pojavljajo dandanes (srednjega veka pae zato ne bomo obsojali).
Z drugimi besedami se to pravi, da šo n a š i ljudski odri dejansko zastopniki' ne k e ideologije. Zvestoba in .iskrenost zahtevata, da vsaka skupina, ki izpoveduje kakršnokoli ideologijo, po tej ideologiji tudi živi in se po njej ravna v slehernem svojem dejanju.
Ljudski odri 111 o r a j o zato med umetniškim repertoarjem iger izbrati samo take. ki odgovarjajo njihovi ideologiji ali ji vsaj n i § o u a s p r o t -11 i. Merilo je torej samo njih ideologija; kadar gre za izbiro iger (naj še enkrat /poudarim, da upoštevam le u m e 111 i š k o n $ op or ečn e igre, ne pa ostalo šaro, ki ui vredna omembe), drugo (1 >0 rilo pa je sposobnost igraJcev.	.
Dcslej se marsikje ne dela lako. .Merilo je — želja občinstva, ki je razvajeno in — brež svoje krivde — sk varjeno. Če se pri tem sega po neumetniški plaži, je to žalostno dovolj. Kjer pa silo store. prepričanju, ideji, da izberejo igro, ki prepričanju vse prej nego odgovarja, je težko najti besede za obsodbo.
Dokaj časa že razglabljam vse te reči. Učim -se pri tujih vzgledih, poskušam sam tla odru.
Pa bodo med znanci tudi taki, ki bodo vrgli; krilatico: samih duhovnih iger in misterijev bi rad! Napak, popolnoma napak. Zdavnaj je že ovržena smešna trditev, da- kristjan ne sme biti vesel! Ali naj torej kot kristjan igram le po-
boSSue Igre, misterije? Pojdi brat stare rokopise srednjeveških misierijfiV, pa boš naletel na prav kosmate šale med najbolj svetimi'prizori! Kako je že rekel slavni sodobni ruski režiser Tajrov?
Resnično gledališče se giblje stalno med dvema tečajema: misterije m in harlekinado.« Prav od srca se bomo ra-
di, smejali z d r a v ik l e n i š a 1 i. Le pclizanega žgačkanja se homo branili 1 Glavna stvar so jasni pojmi. Poskusil sem jih. razjasniti. Marsikaterem« našemu odru sem morda ustregel. Že bolj bi mu, če bi mil dal iger ... Kar dati jih ni mego&e, nasvetovati se pa da. Tudi lo bo še prišlo na vrsto.
Kaj moramo vedeti o sedaj obstoječem društvenem zakonu?
Temelj sedanjemu društvenemu za-	društvene imovine, če društvo prestane,
konu je postavljen s členom 13. Ustave	Pri tem društveno ime ne sme na-
kraljevine Jugoslavije, ki se glasi: >Dr-	sprotovati društveni nalogi in se mora
žavljani imajo pravico &druževanja, zbo-	razlikovati cd naziva drugih javnih ura-
ro\ anja in dogovarjanja v mejah zakona,	dov in javnih teles, kakor tudi cd naeii
Ne sme pa biti združevanje na'verski	drugih društev v istem kraju,
ali plemenski ali pokrajinski osnovi za	Ako društvo po svojem imenu, svoji
strankarsko politične namene niti za	nalogi ali ureditvi ni nasprotno držav-
namene telesne vzgoje.«	a'li družabnemu redu, ali javni
. .	morali ali prej navedenim določilom
Po ustavi torej niso izključena sploh	Ugt upr£mia cbIast ne bo pre-
združevanja na verski ali- plemenski ah	dala in ako predlagatelji v roku 6
pokrajinski osnovi, kakor pomotoma	^^ ^ pr€jinejG prepovedi, lahko
marsikdo misli, ampak samo za stran-	gaiatTOje< da ;je dnigtVo odobreno in dru-
karsko politične namene ali za namene	^ y 'življenje_ Zoper prepoved
telesne vzgoje na tej osttovi so zabra-	^^ £ dopuetaa pri,tožtoa.
J1ieua-	Društvena uprava mora priobčiti ob-
Ako se hoče ustanoviti kako društvo,	^ upravnemu oblastvu prve stopnje
morajo najmanj trije ustanovitelji po-	s pismeno vlogo izvoljene člane uprave,
dati pristojnemu občemu upravnemu	naznačiti njih poklic in prebivališče, o
oblastvu druge stopnje — torej pri nas	društvenih članih mora voditi točne m-
banovini — po občem pravnem oblastvu	zna me, katere mora na vsakokratni po-
prve stopnje — torej sreskem načel-	7jjv izročiti omenjenemu oblastvu ožir
Stvu — ali v Ljubljani upravi policije —,	mu dovoliti vpogled,
prijavo in tej priložiti v 5 enakih iz-	društvene skupščine smejo priha-
vodih društvena pravila s svojimi pod-	jati samo yaili m imenoma povabljeni
pisi. Najboljše je, da zahtevajo prejem	gosti_ Vsaka skupščina se mora pismeno
prijave takoj pismeno.	prijaviti občemu upravnemu oblastvu
Po S 3 Društvenega zakona se mo-	prve stopnje 48 ur pred dnem skupščino
rajo v pravilih društva ugotoviti: 1. ime.	in naznačiti čas, kraj in dnevni red
sedež in področje društva; 2. nalo-ga	skupščine. Ako prijavljena skupščina
društva in sredstva, s katerimi jo do-	nasprotuje pravilom ah zakonu, jo lahko
*e?a- 3 ustroj uprave in način, kako se	oblastvo prepove ali stavi nasprotne
v društvu polno vel javno sklepa; 4. od-	predmete iz dnevnega reda. Tudi zoper
redbe o vstopu v društvo in o izstopu;	te prepovedi je dopustna pritožba. Za
5 pravice in dolžnosti članov; 6. zasto-	sestanke v prosvetne ali zabavne na-
panje društva; 7. društveni znaki, pe-	mene veljajo obči policijski predpisi, teh
jat, obleka in podobno: 8. uamemba	prijav se navadno ne zahteva.
Upravno oblastvo 1. stopnje ima pravico zahtevati pregled zapisnikov o sejah in skupščinah in ustaviti sklepe, ki se prctivijo pravilom ali zakonu. Seveda je tudi v teh slučajih dopustna pritožba, ki pa nima odložilne moči.
Kdor se pregreši zoper odredbe društvenega zakona ali se ne pokorava oblastvenemu pokcrenju o odstranitvi ali razpustu, se lahko kaznuje z zaporom do 30 dni ali v denarju do 5000 Din,
odnosno z obema kaznima, če ni v njih dejanju težjega kaznivega dejanja po drugem zakonu.
Zoper kazni, ki jih izrekajo upravna cblastva prve stopnje, je dopustna pritožba na obče upravno oblastvo druge stopnje v 15 dneh od dne vročitve.
Poleg tega se nahajajo v društvenem zakonu določbe o političnih društvih in strankah ter o shodih in posvetih, ki nas pa tukaj ne zanimajo.
Kaj nam je treha za ustanovitev kina in kahš naš bo ?
Že v lanskih številkah »Društvenikac smo razpravljali o nujni potrebi skioptikona ali kino-aparata za prosvetno društvo. Primerjava je takrat v vseh slučajih izpadla v dobro kino-aparatu, kar je povsem razumljivo glede na velike prednosti, ki jih nudi kino-aparat prosvetnemu društvu. Dočim smo tam ugotovili le vse prednosti, smo se le malenkostno dotaknili vprašanja, kako si društvo nabavi aparat in koliko utegne tak kino-projekcdjski aparat stati. Ker so pa prav ta vprašanja za vsako društvo najvažnejša, sii oglejmo stroške za nabavo kino-aparata in njih odplače-vnje.
Za društvo, ki se je v principu odločilo za kijio-aparat, bo ogromne važnosti ugodna rešitev vprašanja, če bo moglo odplačati po gotovem številu let aparat brez podpor, torej z dohodki, ki jih bodo prinesle kinopredstave. Naj poudarimo vnaprej, da bi bilo za manjša društva seveda najbolj ugodno, če bi jim bili na razpolago ceneni, stari in že rabljeni kino-aparati. Odplačevanje takih aparatov bi naložilo društvu mnogo manj bremen in jim nudilo večjo sigurnost o aktivnosti kano-predstav. Vendar na podlagi izkušenj, ki so jih imela nekatera naša društva s starimi, že rablje-, nimi aparati, odsvetujemo vsakomur nabavo rabljenih kino-aparatov iz sledečih razlogov: prvič se pri nakupu starega kino-aparata navadno ni nikdar mogoče
do dna prepričati o vseh njegovih slabostih, ker društvu kot kupcu pri nakupu navadno ni na razpolago strokovnjak, ki bo mogel tako točno pregledati aparat, da bi bili društveni funkcijonarji v resnici brez skrbi glede fumkcijoniranja aparata. Drugič ?o taki stari aparati navadno izdelki, k so stari že najmanj 6 do 10 ali celo v tč let in so radi teaa povsem zastarelih tipov, kakršnih danes več ne rabimo in kateri pokažejo v obratovanju nebroj več napak in uedostat-kov kakor mcdern novi aparati. Tretjič nudijo taki aparati stalno nevarnost, da kljub temu, čeprav mogoče funkcijoni-rajo še povsem v redu, radi dolgotrajne rabe kaj radi odpovedo, nakar so potrebna draga in zamudna popravila, ki kaj hitro stanejo toliko, kolikor bi znašala kupna cena za nov aparat, vštevši seveda tudi nabavno ceno starega aparata. Navadno pa se zgodi, da društvo, ki kupi star projekcijski aparat, v par letih kupi novega, to pa zato, ker povsem jasno uvidi, da s starim aparatom, ki prav rad trga film, trese projecirane slike itd., ne more shajati. Veliko vprašanje pa je, če je takrat društvu dana možnost, da preda stari aparat vsaj za polovično ceno, kakor si ga je samo nabavilo. Zato je na mestu previdnost in načelo: Bclje kupiti nov aparat, pa naj si bo dražji kakor pa star, cenen in ne-siguren aparat.
(Nadaljevanje.)
DROBIŽ
Iz prosvetni* organizacije
Jubileji v naših društvih. Letos bo slavilo glasbeno društvo »Ljubljana svojo 401etuico. Ta jubilej bo društvo proslavilo s slavnostnim koncertom ter bo ob tej priliki proizvajalo Sattnerjevo kantato Soči s spre mljevanjem orkestra. Društvo je tekom svojpga obstoja priredilo lepo število koncertov doma in po raznih krajih naše domovine, nastopilo pa je tudi na Cehoslovaškem.
Večje število prosvetnih društev tudi slavi letos svoje jubileje. Tako ima K. s. izobraževalno društvo v Mengšu 35 letnico svojega obstoja. Društvo se je zlasti pred vojno živahno gibalo ter si zgradilo krasen prosvetni dom z kpim odrom. Prepričani smo, da bo to priliko društvo porabilo za novo poživitev prosvetnega dela.
Jeseniško Krekovo prosvetno društvo ie bilo ustanovljeno 1. 1837., torej slavi letos 35 t e t n i c o obstanka. Brez dvoma je to najbolj delavno in žival'no slovensko društvo. Največji dokaz njegove delavnosti je krasna palača, ki no?i s ponosom naslov Krekov prosvetni dom. Prejšnji dom je postal premajhen, da bi sprejel številno članstvo z vsemi odseki pod svojo streho. Zato si je dmštvo omislilo nov dom, ki ga je pred par leti dovršilo in izročilo svojim namenom. Živahno delujejo v njem odseki, kakor: godbeni ki šteje 50 članov, pevski ženski, dekliški, fantovski in dramatični. Značilno je da je to društvo že n študiralo 4 operete, ki so neštete' rat napolnile mogočno gledališko dvorrno Krekovega doma. Svojo 35 letnico bo gotovo društvo proslavilo z izbranim programom. Upamo, da bo ob tej priliki tudi drugi socialni dan na Jesenicah v spomin 15 letnise Krekove smrti. Zato že sedaj opozarjamo na to proslavo vsa društva, zlasti pa vse fantovske odsrke ki naj prirede ob tej priiiki tudi fantovski tabor s primernimi tekmami na Jesenicah.
Petin tridesetletnico praznuje končno tudi S. k. izobr. društvo Sv. Križ pri Litiji. Želeli bi da bi se po večletnem spanju tudi to društvo zdramilo in zbudilo k novemu življenju.
Tridesetletnico svojega obstanka praznuj rjo letos sledeča društva: Prosvetno društvo v Preski, Prosvetno društvo na Viču, Prosvetno društvo v Kranju in v Šmartnem pri Kranju, dalje Zagorje oh Savi, Sv. Duh pri Krškem, Prosvetno društvo v Radovljici, v Robu pri Vel. Laščah in Prosvetno društvo na Mirni. Vsa ta društva so bila ustanovljena leta 1902, Mnogo izmed njih je še danes živahno delovnih in kljub temu, da letos prekoračijo mladeniško dobo in stopijo
v moško dobo, dažejo s svojo živahnostjo, da se pretaka po njihovih žilah še mladeniška kri.
Srebrni ju b i 1 e j i. Društvo, ki dočaka 20-letno dobo, je gotovo dokazalo zmožnost življenja. Saj je to cvetoča doba mladeniča, ki s polno energijo posvečuje vse moči ljudski izobrazbi in prosveti. Zato je primerno, da društvo ob taki priliki poleg slovesnosti pripravi tudi prireditev hvaležnosti. Primerno je, da se spomni onih zvestih članov, ki so sodelovali v društvu polnih 25 let. V ta namen jim pokloni diplome hvaležnosti ali diplome častnega članstva. Spomni naj se ob tej priliki tudi svojih dobrotnikov in jim napravi primerno podoknico. Služba božja naj bo posvečena v blagor mrtvih in živih članov društva. Za 25 letnico naj si društvo gotovo omisli zastavo, za katero dobi primerne načrte in proračune v Prosvetni zvezi. Celotni izdatiki za tako zastavo znašajo 5000 dinarjev. Za slavnostne govornike na zahtevo preskrbi Prosvetna zveza. Sledeča društva praznujejo letos 25 1 e t n i c o obstoja: Prosvetno društvo pri Sv. Petru v Ljubijani, v Mostah, Prosvetno društvo na Homcu pri Kamniku, Prosvetno društvo na Kor Beli, Prosvetno društvo v Št. Rupertu na Dol. in v Borovnici. Brez dvoma bo za Dolenjsko proslava v Št. Rupertu ena največjih prosvetnih prireditev v tekočem letu. Društva naj priredijo v teh dneh »prosvetne dn^ve« s prosvetnim taborom«, popoldne pa bi priporočali okrožne pevske tekme in okrožne dekliške sestanke. Društva, ki žele, da jim Prosvetna zveza izdela in pošlje podrjbni program, naj se obrnejo takoj na osrednjo pisarno, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Nobeno društvo naj ne prezre teh jubilejev, ker so ti najbolj primerni za poživitev društvenega življenja.
Materinski dan. Ker pade letos praznik Marijinega oznanjenja na veliki petek, zato ga slovesno praznujemo v ponedeljek po beli nedelji. Ta praznik posvetijo torej vsa naša društva sloVenskim materam. Tudi letos opozarjamo in vabimo društva, zlasti dekliške krožke in ženske odseke, da prirede na belo nedeljo popoldne temu primerno akademijo v dvorani. Na razpolago so igrice, glasbene točke in govori, posvečeni materam. Vso tva-rino lahko društva naroče pri Prosvetni zvezi ali S. K. ženstki zvezi, Miklošičeva cesta 5.
ftf *	t • • v •
iVasa kn tzmca
»Mladika« ter »Dom in svet«, ta dva lista pozna pri nas pač že tudi vsaj velika večina kmetskih ljudi. Prvi je družinski mesečnik ki ga izdaja »Družba sv. Mohorja« in ureja Fr. S. Finžgar in ki objavlja poleg lepih slik.
pesmi in povesti lud) razne piojlCne .članke in notice. Urejevali je tako lepo in pisati tako mikavno, da si je pridobil že v kratkih letih svojega izhajanja več tisoč hvaležnih naročnikov po mestih in na kmetih, med iz-obraženstvom in med preprostim ljudstvom, kajti vsak bo našel v njem dovolj gradiva, ki ga bo z zanimanjem bral. Zdi se. nam, da jo naša dolžnost ,da opozorimo na . Mladiko tudi vse- Člane naših prosvetnih društev, zlasti pa društva sama, saj bi ne smelo biti nobene društvene knjižnice, kjer bi ne blesteli tnrff vsi letniki »Mtacfike«. Naroča se pri Mohorjevi družbi v Celju in stane za vse leto te tOO />in. — Tak, kakršna je danes Mladika , je bil Pasih »Dom in svet . Ž.; tik pred vojno je pa začel izgubljati nekdanji značaj družinskega lista in je postal po vojni strogo slovstvena in umetnostna revija, namenjena predvsem izobražetistvu. Ne tajimo, da je za večino obiskovalcev podeželskih knjižnic pretežak, toda na drugi strani je pa ludi res, da je v obmofjn vsake knjižnico tudi več posameznikov, časih celo preprostih kmetskih fantov in deklet, . ki se ža slovstveni napredek še prav posebno zanimajo in po našem mnenju je zato dolžnost (udi podeželskih knjižnic, da ne kupujejo samo tistih povesti, po katerih povprašuje večina obiskovalcev, temveč da skuša podpirati ftfdi samoizobraževalna stremljenja manjšine. — (ilede na to- pač tudi brez Doma in sveta ne bo mogla izhajati prav nobena podeželska knjižnica, zlasti kel* ji bo Že ta list sam nadomestil nabavo marsikatere druge knjige. — Ko tedaj v knjižničnem odboru razmotri-vate, katere; in kakšne knjige naj si knjižnica nabavi, ne prezrite tudi teh dveh naj-odličnejših naših mesečnikov in postavka /anja bi morala biti vsako leto v proračuna. Seveda je pa treba paziti, da se posamezne številke med letom ne izgube in ju je treba dati ob zaključku Jetnika brezpogojno vezati.
Nore hftjige. Ta mesec pogled na naš knjižni trg ni tako bogat, kot je bil zadnje trii kar je tudi razumljivo, kajti vsa založništva gledajo na fo, <la vržejo ravno o praznikih med bravee čim največ, zaradi česar mora pofefti nujno nastopiti kratek odmor. Mohorjeva družba zadnji mesec zato sploh ni ničesar izdala, Ciritova .tiskarna.' v. Maribora pa ie drugi zvezek K. Mayevega romana .7P0 gorah Balkana , ki vzbuja splošno zanima nje zlasti med mladimi bravci. Pac si pa ne privošči skoro nobenega oddiha naša
Jugoslovanska knjiga r na.,: ki je izdala v zadnjih tednih zopet kar tri nova dela. V .Leposlovni knjižnici je izšel moderen roman nemškega pisatelja Fr. Wer»gJa z naslovom . Mladostna krivda . Tu nam pisatelj na pretresljiv način opisuje uničujoč vpliv pokvarjenega dijaka na svojega sošolca. ki zato popolnoma propade. — V »Ljudski knjižnici je pa izšel sedaj že drugi roman slovitega francoskega pisatelja P. L Er-mite-ja z naslovom r,Kako sem ubila svojega
otroka:.. Knjiga Do gioDOKO zagrabila vsakega bravca in prepričani smo, da bo našla tudi po kmetih nešteto hvaležnih bravcev. Prav posebno opozarjamo nanjo še odbornike in voditelje naših društev, ker bodo našli v njej vpogled v delo in življenje modernih francoskih katoliških društev, od katerih bi lahko prevzeli marsikaj dobrega tudi zase. — Končno je izšel Še nadaljnji zvezek zbirke Kosfnos , ki prinaša zbirko dr. Gosaf jevih člahkov in razprav z naslovom Razprave o družbi in družabnem življenju:, Knjiga Ivori nekak uvod v gospodarski in socialni študij, ki sta danes tako potrebna vsakemu zlasti pa še izobražencu.
Socialni vestnih
Delo z« treznost. Delo za treznost je izrazito narodno socialno delo, zato ima tudi vsako prosvetno društvo odbornika za treznost. V vsakem društvu naj se osnuje treznosti! i odsek, ki naj po svoji moči prepreču je pijančevanje v župniji. Velika rana na našem narodnem telesu j« prektinjevanje in pretepanje. Ko gre človek ob sobotah zvečer ali v nedeljo popoldne ali zvečer skozi naše lepe slovenske vasice, tedaj mu zagreni obisk na deželi grdo prekiinjevanje in prerekanje, katerim končno sledijo udarci ali pa zapoje noz svojo grdo pesem. Društva so dobila navodila v zadnji številki »Vestnika , kako naj požive treznostni ods *k in da naj sporoee naslov Prosvetni zvezi za odbornika treznosti.
Stre/ba bolnikom. Kljub temu, da imamo v naši banovini ie dobro razvito strežbo bolnikov, ki jo po večini opravljajo redovnice in poklicne sestre, se Uflže sp velika vrzel po naših ktfieiišfcih domovih. V hišo pride bolezen in položi .na posteljo očeta, mater. Pride Zdravnik, nasvetuje dekletu Kako naj bolniku streže, kaj naj mu kuha, kakšne ob-kladke naj mu polaga, a večkrat vidimo, da so taki domači strežniki silno okorni ali pa nasprotno ravnajo kakor zdravnik nasvetuje. Kako malo deklet je po naših hišah, katere bi znate pravilno bolnikom polagati oukiad-Ue. Vsled te žive potrebe je Slov. kršč. ženska zvez« vpeljala v Svojih krožkih obvezna predavanja o strežbi bolnikom. To tvarino obravnavajo v letošnji zimi vsak teden en večer dekleta, zbrana v dekliškem, ozir. ženskem odseku iti sicer na podlagi knjige, katero je spisat dr. Rus: Prva pomoč v siii. Knjiga je opremljena s stikami, tako da na podlagi slik dekleta lahko praktično poizkušajo. Vabimo starše, da pustijo svoja dekleta li tako koristnim predavan jam, na podlagi katerih bodo koncem sezije delala dekleta tudi skušnje. S tem bo naša organizacija izvršila eno važnih socialnih nalog. Kjer pa se nimate dekliških krožkov, opozorite na to društvenega predsednika, da je njegova dolžnost, da ga takoj osnuje.