Dopisi. Maribor 7. sept. (,,Gut Heil!" Gasilci so tu!) Je to direadaj v Maiiboru bil! V aedeljo jutro ob 6. ari se je začelo po mestu bobaati ia muzicirati, da so kar šipe žveakljale. Ob 9. uri so se aa velikem trgu pričakovali zastopaiki gasilcev iz štajerskega ia sosedajih dežel, dospeli so pa od kolodvora še le po 10 uri. ,,Gut Heil!" ,,Hoch!" zdaj so tu. Spremljevaai od 3 baad: raanborske železaiške, mestae ia ptujske, korakali 80 v dolgi rajdi pred mestao hišo. Pred vsakim oddelkom šel je faat z drogom, aa kterem je bilo Bapisaao ime sledečega oddelka. Steli smo jih kakih 70 iz Štajerskega, Ogerskega, Hrvatskega, KraBJskega, Koroškega, celo iz Duaaja. — Iz vseh okea sipali so se aopki aad pogumae juaake gasilce. — Pred mestao hiao sprejel jih je zbor pevcev ia pevkiaj, potem pa župaa z aagovorom, v kterem je pa po aesreči obtičal, da ga je moral iz rokopisa aadaljevati. Govoril je tudi aačelaik vseh štajerskih gasilcev iažeaer Hueber z Gradca, sledBJič glavar mariborskib, g. Jaažič. Popoldač je bila piodukcija mariborskih gasilcev zuaaj pri kadetskem zavodu (zdaj kasaiaa), ter so Mariboržaai svojo spretaost v rabi gasilaib priprav v občao zadovoljaost pokazali. Vstopaice v obzidje stale so 20 kr., ljudstva vseb staaov seje vse trlo. Po no5i — ae ve da — bilo je lušao po gostilaicab, vrisk ia šuader do belega da6 je kazal, da so bili gasilci prav židaae volje. Pri GOtzovi pivarai, poglavitui nkaeipi", so bile razstavljeae gasilae priprave: brizgalaice, lestvice, vrvjč, čelade, obleka itd. Razstavljalci bili  so z Duaaja, Gradca, Mariboia, Ljubljaae, cel6  z Lipsije aa Nemškem. Med vserni odlikoval se je po ličaosti, porabaosti, aizki ceai ia številu razstavljeaih stvaii aajbolj Sloveaec, g. Alb. Samasa z Ljubljaae. Razstavil je med drugirn sesalke (pumpe) aa vozičkib, ki so — eae -za pretakaaje vioa (160 gld.), — druge pa za zajemaaje gaojaice ia ob eBeai za gašeaje ia tudi škropljeaje vrtov (100 gld.) V poaedeljek predpoldae je bil razgovor o gasilaeai poslu v kaziai, popolda6 so se razstavljeai stroji poskašali. Drugo leto se saidejo v LjubBem. To vse bi bilo prav ia v redu; tudi temu ai kaj oporekati, da je po ulicab — zravea šta-  jerskih ia cesarskib zastav —- maogo aemških trobojaic razobešeaih bilo; aedolžao igračo lahko Nemcem prepušcamo. Bolj žalostno je, da maogo rojeaib Sloveacev še toliko poguma aima, da bi ob tacih prilikab razprostirali slovaaski prapor, ki ima aajvišje dovoljeaje cesavja Ferdiaaada od 1. 1848, ter se rajši med aemSurje štulijo z — aeaiškimi trobojaicami! Sram vaa  bodi, strabopetai figamožje! — Najbolj žalostaa ia ostre graje vredaa paje bila aespodobaost, dane rečemo grdo izdajalstvo, da je edea spredajih zastavaičarjev aa koaju aosil ve-  liko zastavo z aapisom: ,,Es lebe das geeiaigte  Deutscblaad!" Avstrijanci imamo premaogo druzih želja, da jih odkrivamo, če že bočemo po-  litikovati. Kaj je pa imel IV. ,,Gautag" štajerskih gasilcev z rgeeiaigteai Deatscblaad" opraviti, ae vemo; domoljubaemu Avstrijaacu se tako ostudao bismarkovstvo aaravaoč gabi. Večer poprej je ta. aeumaa prusačka cuaja visela že z mestae hiše doli, pa so jo veadar bili skrili. Ob koacu se je oaieaiti dveb Besreč, ki ste se ob tej piiliki pripetile: Na kolodvoru se je krojaški mojster Gebauer ob šiaah spodtakail ia si aogo nlomil; v gvaškem predmestju je pa ,,fiaker" aekega človeka povozil ia poškodoval. Iz mariborske okolice, 5. sept. (Gosp. dohtarju Jugu v preudarek). Po besedah ,,Gosp." at. 36 od 3. sept. je rekel gosp. dobtar Jug vpričo ptujskib ,,fort3ritlarjev", da duhovaiki v cerkvi  za svoj žep milošiao pobirajo. Če se je gosp.  dohtar kdaj vrezal, se je gotovo pri teh svojih besedah, kajti pisatelj dobro ve, da dubovaiki ae pobirajo v cerkvi za ae milošine, arapak za cerkev, za reveže ia večkvat tudi za tiste ljudi, za ktere bi imel gosp. Jug skrbeti, .česar pa ae stori. Pred Bekaj daevi aamreč je prišel sem v mariborsko okolico k duhovaikom tisti uiadaik alj kaj je že, beračit, ki je bil s svojo žeao ia z goap. dobtarjera v zaaai, za gosp. Juga jako sramotni proces zapletea, vkterem so gosp. dobtarja celjski porotaiki za krivega spozaali, da je moral vež stotajakov plačati. Tisti aradaik je svoje beračeaje s tem opravičeval, da ae more živeti, ker aima dovolj podpore. Meaimo toiej, da bi gosp. dobtar pametaeje ravaal, ako bi, namesto da po aemškutarsko — liberalaih ,,fort:šritlarskih" sbodib proti duhovnikom hujska, oaega moža v svoje varstvo vzel, ker je imel že ajegovo žeao pri sebi, ter bi rau naj v svoji dva aadstropja visoki biši, kakor si ajo izmed 100 duhovaikov težko edea postavi, staaovaaje ia živeža preskrbel, da bi revežu ae bilo treba aa dubovske duri trkat boditi ter milošiae za 86 in morebiti še za svojo žeao aabirati, ki je bila ia je meada še zdaj Jugova ,,Wirtscbafteriaa" ia ,,Waschenaa." Iz Slovengradca 7. sept. -u- Sad aove ere se čem dalje bolj v prijazai obliki prikazuje. Včeraj popoldaa pride okoli štirih g. Eduard Floderer, — po svojem potaem listu, daaem od policijskega ravaateljstva v Berau (Briia) dae 3. sept. 1872 pod številoai 251, glediščiai igralec ia glasovirov nbiratelj, — po cesti iz spodajega Drauburga proti Sloveagradcu do Frizaikove gostilaice tik g. vitez Naredi-jeve tovarae. Da se okrepča, stopi v gostilaico, se vsede čisto miiao pri vratih k iaizi, pri kteri je že nekaj kmetov sedelo, ia si pusti pol iaaselca viaa priaesti. Pri drugi mizi je sedel aeki Polak, kurivec (Heizer) v Naredijevi tovarai, s Pubmaaom ia z aekterimi drugimi tovaiaskimi delalci. Ko Polak g. Floderer-ja, ki je po aavadi glediščiaib igralcev čisto obrit ter aosi črai zavratnik ia dolgo sukajo bolj temae barve, zagleda, se zadere: ,,Was \vill deaa der Saupfaff? dea Luaipea soll maa aiederscblagea!" (,,kaj pa boče ta sviaski far, lumpa bi morali pobiti!") — Na to so začeli duhovski staa zasramujočo pesem peti, čije besede slišati bi vsakega, ki še iaia le količkaj čuta sramožljivjosti v sebi, sram bilo. Med petjera se je Polak večkrat proti Floderer-ju obrnil, ga je botel s očmi prebosti ia je pred ajega pluval, misle, da je dubovaik. Ko aesramao pesem spoj6, so se delali, kakor da bi hoteli Floderer-ja popasti; Floderer torej spije svoje viao ia reče zasramovalcem duhovskega staBa: ,,Zdaj ste se pa zaiotili, kajti jaz aisem dubovaik, ampak glediščia igralec". To izgovori in boče mirao oditi; pa Polak ga prime za vrat, Pahman mu pa pot zaleže, ia oba začaeta vpiti: ,,Ti si far! dol ŽBJim! pobijmo ga!" — Zdaj prileti bišai gospodar ia g. Vahač iz Sloveagradca, ki je tudi v gostilaici pil, ia za5aeta"tujca braaiti; pa Pabmaa se Vabača veadar izdere, ia mahae z a o ž e ai po glavi Floderer-jevi, ta pa aož z roko pristriže ia si prste raai, aož pa odleti, da je Floderer-ja samo v kotu desaega očesa raail. Kri se mu po licu vlije, gospodar prinese vode, začaejo ga umivati, dokler mu krvi ne ustavijo. Ko boče Floderer oditi, ga posvari aeki faatek, rekoč: ,,aikar ae hodite, kajti Pahmaa je rekel, da vaa bode po potu zaklal". — Črez aekoliko časa se veadar Floderer odpravi, pride v mesto ia toži aajpoprej pri žaadarmariji, daaes pa pri sodaiji. — Rekel je, da je velik del Avatrije ia aemškib držav v eaaki obleki prehodil, da se mu pa kaj tacega še veadar ai aikdar prigodilo.  To je aasledek vedaega bujskaaja aesramaib liberalaih čaaaikov zoper dahovski staa!  Floderer sicer ai dubovaik, pa ta drbal ga je iaiela  za duhovaika, ia ga je kot dubovaika zasra-  movala ia raaila. Iz tega pa sledi moder aauk: ,,Ne mešaj se kot dubovaik med sprideao drbal!" Ker se pa glediščiaemu igialcu brez brade pri-  peti, da ga za dabovaika imajo ia začao aože  brusiti, utegae tudi pri aas skoro biti potrebao,  da se dubovaik tako aosi, da ga aibčer pozaal ae bo. Do tega aas dovede ,,aemška kultnra", čije jedro je — aurovi materializem, ki ga poklada aemško aoviaaistvo daa aa daa aašim ,,oraikaaiai" aemčarjem, ki imajo privilegijo, da jih vse aa rokab aosi. Da se vraem k Flodererju z dolgo sukajo, prišedšemu iz Koroškega, kakor pravi, bi bilo res želeti, da kteri naših prijateljev aa Koroškem pove, 5e kaj o tem človeku z dolgo sukajo ia golo brado ve.