Poštnina plačana v gotovini
Cehkvejiti
GLASILO f LOVEN	^/t - fH ^ m_ /L
SKIH CERKVENIH LJ lf/f ArliJIl 1 I/
GLASBENIKOV
ŠT. 7, 8, 9	JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER 1941-XIX	LETO 64
Dr. Anton Dolinar:
Pregled slovenske cerkvene glasbe.
VIII.
Riliarjevi sodobniki.
Vse razdobje okrog Riharja stoji pod njegovim vplivom. Mantuani takole pripominja: »Rihar je obdržal svoj dalekosežni vpliv nad 60 let.« (Cerkv. Gl.«, 1. 57, str. 174.)
Vse skladatelje, ki jih navajamo po kronološkem redu, motrimo nujno s stališča, v kakšnem razmerju so do Riharja. Življenje naroda je bilo v tedanji dobi podobno vrelišču, tako v njegovem zunanje-političinem oblikovanju, kot v socialnih zamislih in seveda tudi v notranje duhovnem vzponu. »Razvijal se je rod, ki so ga v zorni mladosti osrečile uredbe Napoleonovih ilirskih dežel, ki je pod vodstvom Vodnika doživel uresničenje slovenske jezikovne in kulturne osnove. Nova, duhovna struja romantike ga je v teh prvih početkih podžigala in usmerjala k vrednejšemu delu.« (»Slovenija«, 3. IV. 1939.)
V začetku stoji M a še k Kašpar, rojen 1. 1794 v Pragi, umrl 1873 v Ljubljani. V lastnosti učitelja na javni glasbeni šoli v Ljubljani je nujno v zvezi tudi z našo cerkveno glasbo. Glasbo je študiral na konservatoriju v Pragi, kjer je bil v letu 1814 in 1815 organist v župni cerkvi sv. Nikolaja, Leta 1816 ustanovljena glasbena šola v Ljubljani je predvidevala v svojih ciljih tudi izobrazbo v cerkveni glasbi in vežbo na orglah. V vodstvu šole je bil tudi zastopnik škofijskega konzistorija. Posebno so poudarjali, da se omogoči glasbena izbrazba tudi učiteljiščnikom: »da se bodo mogli udeleževati pevskega pouka tudi učiteljski pripravniki za podeželske šole, ki obiskujejo šestmesečni tečaj, se mora glasbeni učitelj obvezati, da bo ob torkih, četrtkih in sobotah učil petje in orglanje za vodstvo, cerkvenega petja po deželi. (»Cerkv. Gl.«, 1. 52, št. 29.) Leta 1822 je Gašper Mašek nastopil službo glasbenega učitelja na tej šoli. V posebnem dopisu mu višji šolski nadzornik takole očrtuje njegov delokrog: »Kot učitelj glasbene šole ste dolžni navajati učence, da se zanimajo za petje in godbo na stolnem koru ob svojem štiriletnem uku in da se ogrejejo z,a to tudi za poznejše življenje.« Že prej pa je prevzel tudi vodstvo petja pri Filharmonični družbi ob času kongresa v Ljubljani (1. 1821), priredil več pomembnih koncertov velikega sloga v Ljubljani. »Njegovih del pobliže ne poznamo. Iz poročil posnemamo, da je zložil za cerkev: pet maš (Bs, d, G, A in eno brez označbe tonovega načina), tri mrtvaške maše (v d, g, in a), 3 Te
Deum, 3 Tantum ergo (v D, E in C), 2 graduala in 5 ofertorijev, Veni S. Spi-ritus, Ave Maria, Regina coeli, Ecce sacerdos magnus; s slovenskim besedilom Mašo-: Veliki Bog nas reve glej in Pesem pri blagoslovu. Mašek je pomemben zlasti kot glasbeni učitelj; bil je mentor tudi Miroslavu Vilharju, kateri mu je pošiljal v popravilo svoje skladbe.« (Bibl. leksikon.)
Leopold Cvek (1814—1896) iz Idrije je bil učitelj. Deloval je kot učitelj, organist in cerkovnik v Črnem vrhu nad Idrijo, malo časa kot pomožni učitelj v Senožečah, nastopil v Dolu pri Ljubljani 1. 1840, služboval potem na Vrhniki in potem v Cerkljah pri Kranju. Od leta 1855—1874 je bil zopet organist na Vrhniki, nato pa do 1879 v Ljubljani pri sv. Petru. Tega leta je bil na lastno prošnjo upokojen. Služil pa je še potem kot pomožni učitelj in organist v ljubljanski prisilni delavnici. V tisku so izšle sledeče skladbe: Napevi k pesmam za cerkev, šolo in kratek čas (Celovec 1835) ter Napevi za svete pesmi; 12 cerkvenih pesmi in 5 božičnih (Bibl. leksikon), ter latinska maša v C-duru. — Cvekov vzornik je bil Rihar; opaziti pa je, da je melodično usmerjenejši in v uporabi novih harmonskih stopenj kot tudi modelatoričnih obratov bogatejši. Večjo pozornost posveča tonovemu načinu spodnje dominante, kateri dodeljuje celotne glasbene periode — prim. Božična, št. III.
Anton Nedved (1828—1896). Rodil se je v Hofwicah na Češkem. Petje, gosli in klavirja se je učil že v rojstnem kraju, na kar je z desetim letom odšel v Prago, kjer je prišel v šoto k prvovrstnim mojstrom. Za časa službovanja pri češkem gledališču v Brnu je bilo razpisano mesto ravnatelja Fil-harmoničnega društva v Ljubljani. Nedved je prosil za to mesto, ga dobil in v oktobru 1826 prišel v Ljubljano. Tukaj je vsestransko' razvil svoje glasbene zmožnosti. Ustanovil je moški in mešani zbor in izvajal poleg slovenskih pesmi največja svetovna glasbena dela. Važno je bilo njegovo delovanje tudi za razvoj slovenske cerkvene glasbe. Po posredovanju svojega tasta državnega šolskega nadzornika Smoleta je postal glasbeni učitelj na državni glasbeni šoli pri glavni no-rmalki. Obenem je poučeval petje na gimnaziji, v Alojzi j evišču in semenišču. Leta 1862 so uvedli v osnovne šole petje kot posebni predmet. Ker učiteljstvo za ta pouk ni bilo strokovno pripravljeno- in tudi ni bilo- posebnih knjig, je Nedved napisal prvo pevsko šoto: »Kratek nauk o- glasbi«. L. 1870 je bila drž. glasbena šola ukinjena, ustanovili pa so posebno- mesto- glasbenega učitelja na učiteljišču. To mesto je- dobil Nedved in ga obdržal do upokojitve 1. 1890. Nedved otvarja v razvoju slo-ve-nske glasbe prav važno razdobje. Njegovo stališče označuje dr. Kozina v »Zborih«, 1. V., št. 1: »Nedved ne zasluži prvenstva kot skladatelj niti kot dirigent. Prvenstvo mu gre kot prvemu slovenskemu učitelju glasbe. Prav za prav je bil vse svoje življenje glasbeni učitelj, izvzemši 1. 1825, ko si je poželel slave kot pevec.« — K Nedvedu so hodili v šolo- pomembni slovenski glasbeniki — vsi učitelji, kot n. pr.: Fran Marolt, Juvanc Ferdo-, Gorjup Lojze, Saks Alojzij, Janko- Žirovnik, Josip Pavčič in mnogo drugih. Svojim učencem je stalno- naročal, naj zbirajo in zapisujejo narodne pesmi. Leta 1860 je bil Nedved med ustanovitelji ljubljanske čitalnice in je dve leti vodil čitalniški pevski zbor. Leta 1872 je sodeloval pri ustanovitvi »Glasbene matice« in bil njen odbornik do 1880.
Nedved je predvsem svetni skladatelj, ki je zlasti v pesmarici Mohorjeve družbe zastopan z najlepšimi zbori. Zlagal je pa tudi za Cerkev. Cerkvene skladbe so: 2 slovenski maši za moški zbor, Slava Stvarniku in K Tebi srca povzdignimo, dalje 8 cerkvenih spevov za mešan zbor, Ofertorij: Benedic anima mea Domino za en glas z oirglami, Sv. Devici Mariji v čast za sopran, 3 glasni ženski zbo-r in orgle ali harmonij, 3 Ave Maria za en glas in orgle ali harmonij. (Biograf, leksikon.) — Nedvedove skladbe so pomenile za našo- cerkveno glasbo pravo razodetje; dočim je vse, kar je bilo prej zloženega temeljilo večinoma na znanju samoukov, je Nedved nastopil kot tehnično izobražen
in estetsko vsestransko razgledan skladatelj. Njegov glasbeni stavek nudi prav klasično usmerjenost: široko dihajoče harmonije v lepi smiselni razpo-redbi, skladno odmevajoča stopnjevanja, ki jih stvarno- oblikujejo naravno potekajoče modulacije. Lepe primere k temu nudijo 3 Ave Maria za en glas z orgelsko spremljavo.
Belar Leopold (1828—1899) izhaja iz Idrije, kjer je imel priliko izobraziti se v glasbi pri daleč naokrog znanem učitelju Krašnarju. Po dovršeni glavni idriški šoli je vstopil v ljubljansko pripravnico-, da bi se posvetil učiteljskemu stanu. V Ljubljani je sodeloval na frančiškanskem koru, na c. kr. glasbeni šoli pa mu je bil učitelj Kašpar Mašek. Učiteljeval je nato v Cerknici, v Borovnici, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je opravljal tudi organisto-vsko-službo. Ponovno se je sestal s skladateljem Miroslavom Vilharjem, ki je bival na svojem domu »na Kalcu«. Na Brezovici pri Ljubljani je ostal v službi 8 let, na kar se je v letu 1862 preselil v Ljubljano- na prvo mestno- štirirazredno deško ljudsko šolo, od tam pa — kot vodja — na drugo- mestno- deško šolo. Belar je povsod, kjer je služboval kot učitelj, deloval tudi kot organist na, glasbenem polju, posebno še v Ljubljani. Tu je dobil mesto- organista pri mestni župni cerkvi sv. Jakoba, ki ga je opravljal 37 let. Dasi je bil še iz stare šole, se je vendar z vsem srcem oprijel nove cecilijanske ideje. L. 1880 je bil iz-voljen v odbor Cecilijinega društva, kjer je ostal do svoje smrti. Udej-stvo-val se je v glasbi ne le kot organist in pevovodja, temveč tudi kot skladatelj. Vseh njegovih skladb utegne biti nekaj nad 50, katerih pretežna večina pa je ostala v rokopisu. Prve skladbe je priobčil Kamilo Mašek v svoji »Ceciliji« (1.1859). Zložil je tri daljše slovenske maše z osmimi oz. devetimi odstavki; med temi je najbolj znana in priljubljena: »Oče večni v visokosti«, ki je izšla prvotno-za moški zbor, p. H. Sattner jo je pozneje priredil za mešani zbor, Kimovec za triglasni ženski zbo-r, Premrl jo je pa sprejel kot prvo- ljudsko- mašno- pesem v »Cerkveno ljudsko pesmaricoi«. Tri Belarjeve pesmi je sprejel Fo-erster v cerkveno pesmarico »Cecilijo«. V samozaložbi je izdal 4 Tantum ergo- in 1 Ave Maria. Za šentjakobski ko-r je zložil nad 30 latinskih gradualov in o-fertorijev, ki pa so ostali v rokopisu ter latinsko mašo- in 1 Te Deum. (»Cerkv. Gl.«, Fr. Ferjančič: Leopold Belar, 1. 57., št. 11-12.)
Adamič Franc Ser. (1829—1877) se je rodil v Ljubljani na Zabjaku, kjer je dovršil osnovno šolo in tri razrede gimnazije, potem pa je presto-pil na učiteljišče, katero je dovršil z odličnim uspehom 1. 1847. Glasbe, za katero je že v zgodnji mladosti kazal veliko- nadarjenost, se je učil že v Ljubljani. Kot učitelj je služboval najprej v Škof j i Loki, potem pa doi svoje smrti v Šmartnem pri Litiji. Skladati je začel že na učiteljišču, kjer mu je bil učitelj Gašper Mašek. Kot učitelj je bil obenem organist, zložil je tele skladbe: 17 maš, 4 božične pesmi, 6 velikonočnih, 12 Marijinih, 3 v čast Presv. Reš. Telesu, 10 Tantum ergo, 6 o-fertorijev ter 21 pesmi za razne prilike. V Šmartnem je ustanovil 1. 1872 čitalnico ter je vodil njen moški pevski zbo-r. Nekaj skladb je bilo objavljenih v U. T., ena Marijina v M. Kogojevi zbirki »Marijinih«, ena velikonočna v Siherl-Premrlovi zbirki »Velikonočnih«.
»Adamičeve skladbe so krepke, izrazite v melodiji ter tudi v harmoničnem in oblikovnem ozira zelo- solidne.« (Biograf, leksikon.)
Levičnik Jožef (1826—1900) izhaja iz poznane rodbine v Železnikih. Učno pot je začel v do-mači šoli, nato v Ljubljani ih Celovcu, prvi in drugi gimnazijski razred pa je obiskoval zopet v Ljubljani. Ker ga je oče določil za gospodarja na domu, je pol leta obiskoval Mahrovo šolo, nato- se učil pri Gregorju Riharju orglanja in prevzel 1843 organisto-vsko- službo v domači fari. Po- smrti prvega železniškega učitelja Jakoba Demšarja se je začel pripravljati za učiteljski izpit; do leta 1877 je poučeval ko-t pomožni učitelj, nakar je dobil stalnO nameščenje. Organisto-vsko službo je opravljal nad 65 let. »Bil je človek železne
delavnosti, širokega obzorja ter eden najvidnejših predstavnikov starosloven-skega pokolenja na deželi.« Prvič se je oglasil I. 1849 v »Sloveniji« v zadevi slovenskega petja v cerkvi. Navdušeno' se je zavzel v »Novicah« za učiteljski stanovski list U. T. in zahteval, da prinaša tudi glasbene priloge. Kot organist je z veliko vnemo učil svoj pevski zbor in tudi sam skladal zanj. Njego-vih napevov je nad 200, med njimi največ cerkvenih; zbrani so večinoma v rokopisni zbirki, ki jo je po njem prejela učenka ga. Terezja Demšar roj. Ran t, učteljica na Male-nskem vrhu župnije Poljane nad Škof jo Loko, od nje pa Franc Kramar, organist v Poljanah, ki je napeve v starejšem slogu oddal Etnografskemu zavodu v Ljubljani. V tej zbirki je: 7 latinskih maš, 10 Tan-tum ergo, 4 latinski motati, 1 adventna pesem, 16 božičnih (3 izšle v V. čade-ževi zbirki: »Rajske strune zadonite«), 2 na čast Sv. Družine, 3 velikonočne, 1 za križev teden, 2 za vnebohod, 5 za binkošti, 3 za Telovo-, 10 obhajilnih, 6 v čast Srcu Jezusovemu, 27 Marijinih, 44 svetniških in še mnogo drugih. V tisku je izšla okrog leta 1874: »Slava Bogu na višavah«, dva: božična napeva. Levičnik je bil predvsem Riharjev učenec in ga je proslavljal v mnogih prilikah: K. M. D 1865, ZD 1868, DS 1896: Oflb stoletnici Riharjevega rojstva. (Bibl. leksikon.) Levičnik je sodeloval tudi pri Slomškovi pesmarici: »Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino«.
Miklošič Janez (1823—1901), glasbenik in učitelj, doma iz okolice Ljutomera. Bil je brat slavista Fr. Miklošiča. V Ljutomeru je obiskoval »vzorno« šolo, dovršil 1842 na učiteljišču v Grazu tromesečni tečaj za trivialne, šole, pozneje pa poletni tečaj za glavne šole. Po službovanju na Gornjem štajerskem je bil premeščen v Maribor na c, kr. glavno- šolo, ki je imela naslov »normalke«, in sicer kot glavni učitelj. Z normalko je bila združena pripravnica. V Mariboru je bil »elementarni« učitelj ter poučeval osnovne predmete in petje. Tu se mu je nudila možnost, da poglobi in izpopolni tudi svoje glasbeno znanje. Stopil je v stik z mariborskimi glasbeniki. Kot učitelj je bil med najboljšimi in kot organist si je priboril toliko spretnosti, da je zaslovel po mestu kot izboren igralec. Zaradi tega je bil poklican za, gimnazijskega učitelja petja. Ker pa v glasbi ni bil sistematično izšolan, ga je Ministrstvo za bogo-častje in pouk oprostilo polaganja učnega zpita iz glasbe. Ko je prišel 1. 1859 A. M. Slomšek v Maribor, je prišel tja tudi Peregrin Manicli, izvežban glasbenik, ki je bil služil kot organist v Št. Andražu. Miklošič je bil z njim v stalnem stiku. Ko so- uvedli novi šolski zakon, je prišel Miklošič- kot osnovni učitelj na drž. vadnico, kjer je deloval do -svoje upokojitve 1900. Poleg tega je poučeval tudi petje na učiteljišču. Uvajal je na srednji šoli slovensko pesem, poleg nemške seveda. A v čitalniškem zboru, ki ga je prevzel po Manichu, je položil temelj slovenskemu petju v takrat — popolnoma nemško usmerjenem Mariboru, ki je posital središče za slovensko- glasbo v Spodnjem Štajerju. Kot skladatelj je lokalnega pomena: kompozicije so namenjene domačim potrebam; nekatere so tiskane v Majcenovi zbirki »Šolska pesmarica«. Slovenska maša za moški četverospev, violon in orgle je bila posebej tiskana 1863; za mešani zbor jo je priredil p. Hugolin Sattner 1. 1922. (Bio-gr. leksikon.)
Mašek Kamilo (1831—1859) je sin Gašparja Maš-ka, ki mu je posredoval prve glasbene nauke. V letu 1850 je- šel na Dunaj, da se izpopolni v glasbi, na kar se je leta 1854 vrnil v Ljubljano in dobil mesto učitelja na javni glasbeni šoli, ki je bilo izpraznjeno- po upokojitvi njegovega očeta. Tudi je prevzel pri Filharmonični družbi 1. 1854/55 vodstvo moškega zbora. Da postavi pevski pouk na boljšo metodično podlago, je spisal veliko in malo pevsko šolo in glasbeni katekizem. Od leta 1856 do 1859 je vršil organistovsko službo- v cerkvi sv. Jakoba. L. 1857 je začel izdajati glasbeni časopis »Cecilija« (»Musikalische Monatshefte fur Landorganisten, Schullehrer und Beforderer der To-nkunst auf dem Land«), Oziral se je posebno na kraje, kjer gospoduje slovenski jezik Za
časopis je prispeval največ spisov Mašek sam. Razpravljal je o- pevskem pouku v ljudskih šolah, o prostem preludiranju, o modulaciji, o izdelovanju orgel in kako se ohranjujejo, sestavil je več življenjepisov slavnih glasbenikov. Za organiste je priredil koledar in direktorij, red za cerkvena glasbena proizvajanja in kratek glasbeni slovar. Priloge nudijo skladbe za cerkev: 2 latinski maši, slovenski in nemški mašni spevi, maša zadušnica, Te Deum, Tantum ergo, 0 Deus ego arno te, Ave Maria, majniške pesmi, otroške pesmi, predigre, modulacije, primere za nauk o harmoniji. V delu je imel tudi oratorij Die Konige von Israel«, a ga ni dovršil. »Kamilo- je bil za svojo dobo mož razmaknjenega obzorja in močnega hotenja, zanimajoč se za vse panoge glasbene umetnosti. Imel je visoko zastavljen smoter in pravilno1 usmerjenost. Z delom je začel pri mladini, ho-teč si vzgojiti zanesljiv naraščaj.« (Bio-gr. leksikon.) Z imenom Kamila, Maska je — kot poroča Ivan Kife-rle — v zvezi nastanek na-grobnice: Vigred se povrne. K. Mašek je umrl v Stainz (Ščavnica) na Štajerskem, star nekaj manj nego 29 let. Njegov prijatelj Janez Puhar, znani izumitelj fotografske plošče, duhovnik, pesnik, slikar in glasbenik je zložil pesem »Otožnico po ranjkem Kamilu Mašeku, c. kr. učeniku glasbene šole v Ljubljani«. Isti trdi dalje, da je to nagrobnico uglasbil Janko Škrbinec, Vavken Andrej jo je pa obelodanil in rešil pozabljenja. Danes se ta nagrobnica poje v Devovi harmonizaciji.
Vavken Andrej (1830—1898) je doma iz Planine na Notranjskem. V Ljubljani je dovršil 4 razrede realke, nato pa prestopil na učiteljišče, po- čigar dovršitvi je kot 18 leten prišel 1857 za učitelja v Cerklje na Gorenjskem. Bil je najprej začasno, nato stalno- nastavljen, dokler ni zavzel nadučiteljskega mesta. Poleg učiteljske službe mu je ljudstvo- zaupalo mesto župana, z učite-ljevanjem pa ga je čakala tudi o-rganistovska služba, ki se je je Vavken z vsemi svojimi velikimi glasbenimi zmožnostmi oprijel. V glasbi mu je bil učitelj Kamilo Mašek. Že v šoli se je toliko- privadil o-rglam, da je ob nedeljah popoldne hodil k sv. Jakobu nadome-stovat organista. Hvalijo- ga zlasti kot izvrstnega improvizatorja. Poleg svetnih pesmi je zložil zlasti veliko cerkvenih pesmi. Prva skladbica je bila masna pesem, ki jo- je nekoliko preurejeno objavil v nape-vih »Cerkvenih pesmi«, in sicer v prvem zvezku, Izšlo je v gotovi oddaljenosti 7 zvezkov, ki jih je uredil Vavken; pesmi je največ njegovih, zastopani pa so tudi drugi skladatelji. V prvem zvezku so različne pesmi: Marijine, obhajilne, božične; ostalih 6 zvezkov pa obsega edino le njegove skladbe raznega značaja. Mnogo njegovih pesmi je- bilo na novo objavljenih bodisi v Spindlerjevi »Ljudski pesmarici«, mnogo sta jih v delno popravljeni obliki izdala Sihe-rl in Premrl v zbirkah: »Velikonočne in Božične pesmi«, ali pa tudi v Premrlo-vih izdajah »Cerkveno- ljudske pesmarice«. Božično »O slava« je objavil V. Čadež v zbirki »Rajske strune zadonite« pod št. 14; o-dpev lavretanskim litanijam je porabil p. A. Hribar v zbirkah: »Slava Brezmadežni«, Grum pa štiri v zbirki: »Odpevi pri lavretanskih litanijah«. Veliko skladb pa je ostalo še v rokopisu, med temi: Latinska maša. V označbo Vavknovega sloga navajam sledeče Kimoivčeve ugotovitve: Njegove skladbe označuje jasna, izrazita, skoraj vedno krepko- razgibana, navadno kar slovesna, nikdar slabotno nejasna melodio-znost. Harmonije so- preproste, polne, na kakem mestu pestre. Mo-dulacija je vedno- prav dobra, naravna; izvečine kakor ulita, tako da navzlic svoji preprosti jasnosti glasbeni tok čudovito- poganja; navadno se harmonija koncem prvega dela prelije v dominanto-, tudi v vzporedni mol. V drugem delu se prekoi dominantne septime harmonije vrne v ton i k o, pa pred koncem napravi skozi več taktov krepko- kadenco- preko močno poudarjene četrte in pete stopnje v to-niko-. Po smereh in namenu svojega c e r k v en o-gla s b eneg a delovanja je bil izrazit predhodnik cecilijanstva i p pozneje njegov so-trudnik. Res da ga je cecilijanstvo v svojem prvem navalu
nekako ob strani pustilo; ko se je pa ozračje izčistilo in je bilo po uspešno izvojevanem boju zopet mogoče vso našo, tudi starejšo cerkveno-glasbeno literaturo pregledati in v soglasju s Pijevim motuproprijem mirno presoditi, so Vavkna — ki so ga sodobniki poleg Riharja najvišje cenili in njegove skladbe najbolj peli — prav mlajši cecilijanci zopet našli, vzljubili in začeli izdajati pesem za pesmijo. (Dr. Fr. Kimo-vec: Od Ilirije do Jugoslavije.)
Hribar Anton (1839—1887) izhaja iz znane glasbeno nadarjene družine organistov v Zgornjem Tuhinju. V Kamniku je dovršil tri razrede ljudske šole, odkoder je šel v gimnazijo v Ljubljano-, kjer je — od drugega razreda dalje gojenec Alojzijevišča — kot o-dličnjak dovršil spodnjo gimnazijo. Veselje do glasbe ga je nagnilo, da je sklenil pustiti gimnazijo in prestopiti na učiteljišče, ki je bilo tedaj edino torišče, kjer se je bilo- mogoče izobraziti v glasbi. V dveh letih je dovršil učiteljski študij z odličnim uspehom. Na o-rglah je tedaj večkrat nadomestoval slkadatelja Gašparja Maska. Skladati je začel že ko-t dijak. Pravo delovanje se je pa pričelo šele tedaj, ko je nastopil učiteljsko službo, najprej pri sv. Jakobu v Ljubljani, potem v Kranju in 1. 1860 v Vipavi. Tam je zbral okrog sebe mnogoštevilen mešani pevski zbor, ki je gojil v prvi vrsti cerkveno glasbo-, a sodeloval tudi v čitalnici in pri drugih slovesnostih. Njegovo-uspešno delovanje so spoznali njegovi predstojniki in so- ga zato poklicali v Gorico, kjer se mu je odprl širši delokrog. Tam je dobil učiteljsko mesto na c. kr. deški vadnici; poučeval je petje na raznih šolskih zavodih, tako na vad-nici, učiteljišču in gimnaziji, kjer je bil učitelj tudi skladatelju Francu Ferjan-čiču. Število njegovih skladb je veliko, med njimi veliko cerkvenih pesmi in nekaj maš; o-stale so pa v rokopisu ter so- se širile večinoma s prepisovanjem. Mnogo njegovih pesmi se poje na Goriškem, se je že pozabilo, kdo jim je avtor. Po Hribarjevi smrti so njego-vi prijatelji raznesli njegove skladbe na vse strani; tedaj se jih je veliko poizgubilo. (»Cerkv. Gl.« L. XXX, št. 6.)
Fajgelj Danilo (1840—1908) je idrijski rojak. Kot 11 letni se je začel učiti igre na gosli; kasneje je vstopil na tamošnjo učiteljsko pripravnico, kjer mu je bil učitelj Anton Krašnar. Po dovršiitvi pripravnice je dobil prvo učiteljsko službo na Bučki na Dolenjskem, od tam je bil premeščen na Trato- v Poljanski do-lini, potem pa v Zalilog. Srce ga je pa le vleklo na Goriško, kjer je služboval najprej v Tolminu, prevzel tam tudi organistovsko- službo, dalje v Serpenici, dalje časa tudi kot nadučitelj na tamkajšnji šoli. Zasluženi pokoj je užival v Gorici. Takoj z nastopom prve službe se je pričel resno- baviti s teorijo glasbe. Z marljivostjo in vztrajnostjo je pridobil ono prožnost v kompoziciji, katera ga uvršča — četudi samouka — med boljše slovenske- skladatelje. Težišče njegovega glasbenega, ustvarjanja je bilo- vedno- pri o-rglah in pri cerkvenem pevskem zboru. Fajglja je že zajel cecilijanski pokre-t, ki ga je on s peresom uspešno podprl v »Cerkv. Gl.« Mlademu naraščaju, posebno na Goriškem, je bil svetovalec in vodnik. Skladbe je zaceli objavljati 1878, deloma v »Cerkv. Gl.« deloma samostojno: (1879) Slovenski orglavec, 100 mediger za orgle, (1880) Sv. maša: Oče večni (o-p. 3) in Bog pred Tvojim velioastvom (op, 4), (1885) predigre za orgle (op. 15a), (1886) Fajgelj-Kokošar: Prvi zvezek cerkvenih pesmi, nabranih med slovenskim narodom (izdalo Cec. dr. za goriško nadškof i jo), predigre za orgle, drugi zvezek cerkvenih pesmi, nabranih med slovenskim narodom. (1887) dvanajst prediger za orgle, (1888) 24 fugiranih pred- ali poiger (op. 29); tretji zvezek cerkvenih pesmi, nabranih med slovenskim narodo-m, (1889) orgelski odmevi (o-p. 40), (1891) Fajgelj-Kokošar-La-harnar: 19 oferto-rijev za največje praznike v cerkvenem letu, (1891) Fajgelj-Kokošar: 6 Tantum ergo in 5 lavretanskih litanij, (1893) 4. zvezek cerkvenih pesmi, nabranih med slovenskim narodom, (1894) Missa: Jesu Rex glo-rie, (1896) 4 fuge za polne orgle (op. 127), (1900) Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol (op. 163), (1902) 11 Tantum ergo za moške zbore
(op. 223), 0 sacrum convivium (pesmi od sv. obhajila in Srca Jezusovega za moške zbore (op. 237), (1903) Ave Regina celo-rum (16 šmarničnih pesmi za moške zbore (op. 253), 4 bolžičnice (op. 280), (1904) Štiri lavretanske litanije za moški zbor (op. 283), (1907) 52 prediger za cerkveno uporabo; 230 kadenc za orgle; 33 fug, fuget in verzetov za orgle; lavretanske litanije za ljudsko petje; 45 Tantum e-rgo- za moške zbore (med temi le 6 Fajgeljevih). Skladbe, objavljene posamič v »Cerkv. Gl.«: 8 latinskih maš, 1 requiem, 2 graduala, 18 oferto-rijev, 1 komunije, 1 Asperges, 1 Vidi aqua,m, 1 Tantum ergo, 1 Veni sancte, 1 Ecce sacerdos, 1 evharistična pesem, 6 Marijinih pesmi, 2 slovenski maši, 7 Marijinih pesmi, 2 velikonočni, 4 za razne prilike, 11 skladb za orgle. Mnogo njegovih skladb je izšlo po raznih zbirkah, izdanih od drugih slovenskih glasbenikov: n. pr. v Foersterjevi »Ceciliji« in zbirki »Cantica sacra«, v Spin-dlerjevi »Ljudski pesmarici«, dalje v Aljaževi »Slovenski pesmarici«, v Gerbi-čevi »Glasbeni Zori«. V »Novih akordih« je izšla Fuga za orgle. (»Cerkv. GL«, 1. 31, št. II.)1
Anton Martin Slomšek (1800—1862). Pri opisu slovenske cerkvene glasbe ne moremo preko velike osebnosti A. M. Slomška. Isto kar ugotavlja Zd. v »Slovencu« pod naslovom »Slomšek — pesnik«, velja za Slomška kot glasbenika. »Slomškov pravi pomen in vrednost njegove osebnosti, brez dvoma ena največjih slovenskih, pride do pravega izraza šele na ozadju celotnega njegovega delovanja. Kot .narodni delavec ter je njegovoi pesništvo samo- ena pot, da izrazi ne toliko pesniško nazorne objektivne podobe človeškega življenja sploh, niti svoje lastne življenjske borbe, temveč tistoi krščansko' modrost, ki uravnava naše življenje, da bo dobro, nra.vno, poštenoi, Bogu dopadljivo- in v Bogu veselo. Slomšek se je naslonil popolnoma na slovensko ljudsko- tradicijo, na preprosto ljudsko umetnost, ki je alpsko-slo venskega značaja, pa jo- je porabil za svoj osebnosten izraz premišljujočega, učečega pripovednika in v Bogu veselega kristjana.« V šoli in v cerkvi je hotel s podrobnim delom položiti temelj tudi pevski kulturi. Da bi dal ljudstvu vsestransko- neoporečnih pesmi, je poskrbel, da je izšla leta 1853 v zalogi Družbe sv. Mohorja »Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino«. V uvodu govori Slomšek o- pomenu petja k učiteljem in k mladini. Druga skrb je bila, da spravi v cerkvi cerkveno petje do prave veljave. V ta namen je bila potrebna cerkvena pesmarica, namenjena predvsem za ljudsko petje. Obrnil se je doi priznanih organi-stov, naj mu pošljejo primerno gradivo, to so take pesmi, ki so med ljudstvom že udomačene. Najboljše izmed teh je hotel zbrati in izdati v posebni knjigi. V dodatku k »Drobtinicam« za leto 1850 sol izšle- »Pobožne pesmi«. Bilo je tukaj 17 pesmi v dvoglasni priredbi o-d različnih skladateljev; štirje napevi so prirejeni po nemških pesmih in eden je »stara viža«. Sestavljanje pesmarice je počasi napredovalo. Dokončal je zbirko blago-slovnih pesmi, ki jo najdemo Objavljeno kot dodatek k »Drobtinicam« 1. 1861, imajo naslov: »Venec blago-slovnih pesmi za lavantinsko škofijo«. Nabranih je tukaj 15 pesmi, katerim je preskrbel orgelsko spremljavo stolni ogranist P e r e g r i n M a n i c h.2 Iz osnove te zbirke, ki naj bi bila sestavni del cerkvene pesmarice, je razvideti, kako si je zamislil Slomšek celokupno- zbirko. Kot vzor mu je bila A. Dukova cerkvena pesmarica za se-kovsko- škofijo. Slomšek je določil, da si morajo vsi župni uradi naročiti te blagoslovne pesmi ter skrbeti, da se tudi p-o-jo-. Tako naj bi bila obvezna za vso- škofijo- tudi ostala pesmarica, kot je bila Dukova
1	Nekaj Fajglovih skladb, napisanih od njega samega s krasno pisavo, hrani uredništvo »Cerkv. Gl.« — Op. uredništva.
2	Manich je bil rojen 1812 v Liplu na Češkem, kjer si je v Kralj. Gradcu pridobil
spričevalo učne usposobljenosti. Služboval je tudi v Admontu, kjer je bil učitelj petja
na samostanski nižji gimnaziji. L. 1844 je postal učitelj in stolni organist v Št. Andražu.
S Slomškom je prišel v Maribor kjer je kot organist in regenschori služboval do 1892.
za graško škofijo. Košar poroča (A. M. Slomšek, str. 54), da je sestava pesmarice že napredovala do natisa ob času Slomškove smrti, ne pove pa, komu se je poverilo sestavljanje, in tak« dO' danes ne vemo ničesar več O' tem delu. Za cerkveno glasbo v lavantinski škofiji tako pomemben načrt je bil sedaj pokopan.
0 Slomšku kot skladatelju velja povedati isto kakor o> njem kot pesniku. Njegovo glasbeno ustvarjanje spada pač v okvir njegovega versko vzgojnega in prosvetno vzgojnega dela. Prilike so bile take, da je bil prisiljen sam ustvarjati. Napeve je prirejal več ali manj samostojno po nemških vzorih. Oblikoval jih je pa po svoje ter v duhu slovenske narodne svojstvenosti. Zaradi tega se tudi nikoli ni sam podpisal kot avtor pri teh skladbah. Slomškovo delovanje na glasbenem polju je bilo- torej univerzalnega značaja in nam je ustvarilo oni temelj, na katerem stoji vsa glasbena prosveta na ozemlju njegove vla-dikovine. Nastopivša čitalniška doba je sedaj mogla uspešno začeti z zborovsko glasbo in oba Ipavca sta te zbore pridno zalagala s svojimi skladbami. (»Cerkv. Gl.«, 1. 59, št. 9-10.)
0 škofu Slomšku in cerkveni glasbi razpravlja tudi dr. Kimovec v »Cerkv. GL«, 1. 49, šit. 3-4. Tam zaključuje: Brez Slomškovih zapiskov bi komaj mogli z gotovostjo dognati, kdaj se je pri nas izvršil tisti veliki, splošni preobrat od enoglasnega ljudskega petja k zborovskemu večglasju. S pomočjo njegovih podatkov v zvezi z drugimi dejstvi pa je čisto lahko ugotoviti današnjemu rodu težko verjetno -dejstvo, da smo Slovenci do sredi preteklega stoletja svetne in cerkvene pesmi peli enoglasno, v obeh desetletjih sredi 19. stoletja se je pa namesto1 do tedaj običajnega enoglasja razvilo pri Slo-vencih večglasje, ki je najbujnejše na Koroškem — do- realnega peteroglasja — na Kranjskem in zahodnem Štajerskem četvero- in troglasje, med panonskimi
Slovenci (na vzhodnem Štajerskem in v Slovenski krajini) pa bistveno dvo-glasje.
+
Pogled v omenjeno razdobje slovenske cerkvene glasbe nam kaže budeče se ustvarjalne sile, ki so bile tedaj že na delu. Rihar nam predstavlja vrsto naravno-darovitih glasbenikov, ki jim je sicer manjkala metodična izšolanost. Stoječi sredi življenja so spoznali živo potrebo, dati narodu takih pesmi, kjer bo zavel duh domačnosti. Razumljivo je, da so ravno- učitelji, ki so živeli v tesnem stiku z ljudstvom in mogli zato prisluhniti domačim ljudskim strunam, vršili tukaj največje poslanstvo: iz tesnega stika z ljudstvom so- spoznali, česa so podeželski zbori res zmožni. Najvišje se je dvignil Fajgelj, ki preseneča po številu skladb in stremi tudi že po tehnični izpopolnitvi glasbenega stavka. Mogli bi ga šteti kot posrednika v novo do-boi, dobo cecilijanskega preporoda. Cvek, Belar, Adamič, Levičnik, Vavken in Hribar so tesno naslonjeni na Riharja.
Šolani skladatelji tvorijo drugo- smer; prihajajo od zunaj k nam, se uživijo v naše razmere in delujejo med nami. To sta oba Maška in A Nedved. Mantuani pripominja tole: »Učitelji na glasbeni šoli so bili dobri šolani glasbeniki, a sami Čehi: Sokol, Gašpar in Kamilo Mašek in A. Nedved. Za našo narodnostno glasbo niso imeli smisla in razumevanja. Vendar so se ozirali ti učitelji na dejanske razmere in posebno A. Nedved je podpiral slovensko- besedo in ščitil slovensko narodnost po možnosti.« (»Cerkv. Gl.«, 1. 57, št. 11-12.)
S svoje strani vpliva tudi delovanje Slomškovo-, ki mu je bil glavni svetovalec v glasbenih zadevah Manich, s katerim je deloval v zvezi Ivan Miklošič. Pri uvedbi ljudskega petja so- se naslanjali na nemške vzore, predelovali nemška besedila in melodije v slovenskem smislu, zaradi česar so se medsebojni vplivi trajno prelivali. Vse slovensko ozemlje — torej Kranjsko-, Goriško, Štajersko in Koroško — je v tej d-o-bi zajelo razgibano- glasbeno- življenje.
Stanko Premrl:
Italijanski orgelski skladatelji in njih clela
Najstarejša zastopnika italijanskih organistov, ki imamo o- njih sploh poročila, sta Francesco Landino (cieco) zgodaj oslepeli, slavni organist pri sv. Lovrencu v Firenzi (1325—1397) in A n t o n i o S q u a r c i a 111 p o, prvi organist pri cerkvi Santa Maria del Fiore v Firenzi (f 1495). Od prvega je ohranjenih okrog 200 svetnih skladb, od drugega pa nobena, ne svetna, ne cerkvena. Oba sta bila izvrstna orgelska improvizatorja.
I.
Italijanske orgelske skladatelje zasledimo' šele s 16. stoletjem. Najpomembnejši izmed njih so v 16., 17. in 18. stoletju sledeči: An dre a Gabrieli (1510—1586), od 1. 1564. organist pri stolnici sv. Marka v Benetkah, je poleg mnogih drugih cerkvenih skladb zložil tudi mnogo orgelskih: ričerkare, kancone »alla Francese«, intonacije in druge.
Od slavnega Giovanni PierLuigi da Palestrina (1526—1594), papeškega kapelnika, znanega prvaka cerkvene glasbe in izredno plodovitega vodilnega cerkvenega skladatelja, imamo poleg vokalnih del tudi ričerkare za orgle.
Claudio M erulo (1533—1604), organist najprej v Bresciji, potem pri stolnici sv. Marka v Benetkah, in končno kapelnik v Parmi, je poleg motelov in maš zložil tri knjige ričerkarov, tri knjige kancon in dve knjigi tokat za orgle. Ena Merulova tokata je izšla v zbirki »II T r a n s i 1 v a no«, ki jo je priredil Girolamo Diru ta, Merulov učenec in poznejši organist v raznih italijanskih mestih. V tej zbirki so izšle med drugim tudi ena tokata in dva ričerkara svojčas jako cenjenega organista in skladatelja Luzzasca Luz-zaschija, umrlega 1. 1607 kot dvornega organista v Ferrari, dalje kancona, detta »L Albergona«, ki jo je zložil A n t o n i o Mortaro, frančiškan. Druga njegova cerkvena dela so maše, moteti, psalmi, svete pesmi.
G i u s e p p e G u a m m i (1540—1611) je bil organist v Monakovem, 7 let drugi organist v beneški stolnici in končno stolni organist v Lucca, je zastopan v Dirutovi zbirki z eno tokato. Njegove kancone, natisnjene v Woltzevi tabulaturi 1. 1627, se odlikujejo po izvirnosti glede invencije in po sveži me-lodiki.
Bertoldo Sperandio, rojen 1530 v Modeni, deloval kot organist v paduanski stolnici, je izdal 1. 1591 v tisku tokate, ričerkare in francoske kancone.
Constanzo Antegnati, rojen 1557 v Bresciji, umrl kot tamošnji stolni organist 1619, je izdal v svoji zbirki »L'Antegnata Intavolatura de Recer-cari perOrgano« 12 ričerkarov z uvodom »L'arte organica« (Orglarska umetnost). Anitegnata je bil namreč tudi orglarski mojster, zadnji iz družine Antegnatov, ki so od 1. 1486 dalje izvrševali to glasbeno obrt (Bartolomeo, Giovanni Gia-como, Giambattisto, Graziadio in kot zadnji Costanzo).
Giovanni Gabrieli, nečak že imenovanega, Andreja Gabrieli, rojen 1557 v Benetkah, deloval kot prvi organist v tamošnji stolnici, umrl 1612, kot eden najznačilnejših mojstrov benečanske šole, je poleg veličastnih zborovskih in splošno instrumentalnih del zložil tudi z,a orgle »Intonazioni« in »Uicercari« (1595). Njegova dela so uživala velik sloves tudi v Nemčiji.
A d r i a n o Banchieri, rojen 1567 v Bologni in tam umrl 1634 kot titularni opat, je zložil za organiste zbirko- z naslovom »Organo Suonarino«, kjer se nahajajo razne vrste fug: Fuga plagale, Fuga triplicata, Fuga grave, Fuga cromatica, Fuga armonica itd.
Razen naštetih so delovali kot organisti in se kot orgelski skladatelji udejstvovali še: Girolamo Parabosco in Annibale Padovano- v Benetkah, Flore n z i o M a s e h e r a v Bresciji, 0. V e c c h i, B a r i o 1 a, C i m a v Milanu, A s o 1 a v Veroni, Malvezio v Firenze, F a t to r i n i, Suriano, Qualiati v Rimu, Valente in Trabacci v Neapolju, Podi o v Palermu.
Najpomembnejši starejši italijanski organist skladatelj za orgle pa je Girolamo Fre is cobald i. Z njim pričenja klasična doba italijanske orgelske glasbe. Rojen v Ferrari 1. 1583, kjer je že njegov oče Filippo deloval kot organist, se je učil pri že omenjenem Luzzaschiju. Prvo o-rganistovsko službo' je vršil v belgijskem mestu Malinas. L. 1608 pa ga je kapitelj sv. Petra v Rimu povabil, da nasleduje znamenitemu Ercole Pasquiniju. Frescobaldi je službo nastopil in jo opravljal do malo pred smrtjo- 1. 1644. L. 1628 je dobil od kapitlja dovoljenje za petletno bivanje pri velikem vojvodi Ferdinandu II. toskanskem v Firemci. Ta čas je imel v Rimu namestnika. Zadnje mesece pred smrtjo- pa se je umaknil k sv. Lovrencu »in montibus«. Bil je na glasu kot najboljši takratni evropski organist. Pri nastopnem orglanju ga je poslušalo okrog 30.000 poslušalcev. Nadeli so- mu ime »Pravi oče o-rglanja«. Slavni avstrijski dvorni organist Joh. Jak. Froberger se je prišel k Frescobaldiju učit. Frescobaldi je užival velik ugled tudi kot skladatelj. Zložil je »Fantasie»Toccaie«, »Re-cercari«, »Canzoni francesi«, »Capricci«. L. 1628 je izdal v drugi izdaji skupaj vsa ta dela. L. 1627 je dal v tisk clrugi zvezek tokat, 1. 1628 prvi zvezek kancon, Pozneje so sledile: »Arie musicali in Fiori musicali«. Prvi in drugi zvezek tokat je izšel 1637 v drugi izdaji. Tudi Kaprici so doživeli novo- izdajo 1. 1642.
Frescobaldijeve oirgelske skladbe so tudi pozneje mnogokrat ponatiiskovali v raznih izdajah v večjem ali manjšem obsegu. Nemški cerkveni glasbenik, za cecilijanski preporod tolikanj zaslužni Fr. K s. Haberl je 1. 1889 priredil Collectio Musices organicae ex operibus Hieronymi Frescobaldi Ferrarensis. Zbirka obsega 68 orgelskih skladb, vzetih iz Fiori musicali, iz druge knjige tokat in iz prve knjige kap-ričev. Izšla je pri Breitko-pf und Hartel v Leipzig. Manjše izdaje so priobčili B. Litzau (dva zvezka), E. Pauer (12 tokat), L. Torchi (20 skladb) in drugi. V novejšem času je priobčil O,tto Gauss v svoji obsežni orgelski izdaji štirih zvezkov svetovne orgelske literature v I. zvezku več Fresco-baldijevih orgelskih skladb poleg drugih starejših italijanskih (A. Gabrielija, C. Merala, G. Guammija, A. Banchierija, Palestrina, Fasola, Fontana, Scarlattija, Corellija, Pertija, Lottija, Zipolija). Enrico Bos s i je izdal posebno zbirko staroitalijanskih orgelskih skladateljev. V nji se nahajajo 4 Frescobaldijeve: Preludij s fugo v g-molu, Kromatična tokata, Tokata (traspontata) in IV kancona. V Bossi-Tebaldinijevi orgelski šoli »Metodo t e o r e t i c o - p r a t i c o- p e r o r g a n ok< je priobčena, Frescobaldi-jeva fuga v e-molu. Frescobaldijeva Passacatglia, prirejena po Rheinbergerjevih podatkih od L. Bosleta, je izšla kot prvi zvezek obsežne orgelske serije »Koncert-stiicke fiir Orgel« v založbi Antona Bohma & sina v Augsburgu in Dunaju. Prej pa jo je že izdal Joh. Georg Zahn kot št. 58 obsežnega, Albuma za orglavce v založbi C. F. Kahnt, Leipzig Posamezne Frescobaldijeve orgelske skladbe se dobe tudi še v raznih drugih orgelskih š o-1 a h, n. pr. v Ober-hofferjevi, Ritterjevi, Schildknecht-Springerjevi, oziroma Schildknecht-Dunkelbergovi in drugih. Tudi Rotterjeva knjiga »Zur Geschichte des Orgelspiels« vsebuje pet Frescobaldijevili skladb, Schlechtova »Zur Geschichte der Kirchenmusik« pa štiri. — V sedaj izhajajočem italijanskem listu »L'organista liturgico« je urednik Luigi Picchi objavil že tri Frescobaldijeve orgelske skladbe: Kuranto v a-molu (Anno I, Ottobre 1932-X), Galjiardo v g-molu (Anno II, Giugno 1933-XI) in Adagio (Anno, III, Settembre 1934-XII).
V	17. stoletju so skladali še mnogi drugi Italijani.
Pietro degli Anton i i (1645—1720), cerkveni kapelnik v Bologni, je poleg drugega zložil sonate in verzete za otrgle (op. 9, 1686).
Giulio Cesar e Ar res t i, tudi Bolonjčan in umrl tam 1. 1695. Bil je kapelnik pri San. Salvatore in potem organist pri S. Petronio, eden izmed soustanoviteljev »Accademia dei Filarmonici« je razun maš, motetov in himen, orato-rijev in drugih skladb zložil več orgelskih sonat. Tudi njegov sin
Floriano Arresti, naslednik svojega očeta kot organist pri San Petronio in predsednik Filharmonične družbe, je poleg oratorijev in oper zložil tudi jako dobre orgelske skladbe.
Giovanni Battisto Fasolo, frančiškan, rojen v Asti, je izdal 1. 1645 v Benetkah »L'Annuale che contiene tutto quello deve fare un Organisla per risponder al clioro tutto l'anno« (po naše: Priročnik za organiste).
Giovanni Battista Bassani (1657—1716) iz Bergamo-, kjer je tudi umrl. Deloval je kot organist oz. kot kapelnik v Ferrari in Bologni. Bil je odličen in plodovit skladatelj instrumentalnih in vokalno- instrumentalnih del, svetnih in cerkvenih. Za orgle je znana njegova sonata.
Giovanni Maria Casini (1670—1740), Florenčan, duhovnik, skladatelj in teoretik, je za orgle izdal »Pensieri per 1'organo in partitura« (1714) terFantasie e Toccate d'intavolatura.
Carlo Fran cisco Pollaroli, roj. 1653 v Bresciji, umrl 1722. Njegovo Fugo za orgle je priobčil E. Bossi v zbirki staro-italijanskih skladb.
Giovanni Paolo Colonna, roj. 1637 v Bologni, deloval kot organist v Rimu in Bologni, pozneje tam kot kapelnik, je zložil dobre Juge za orgle, ki se bližajo Handlovim.
Za orgle so zlagali dalje: M o- n ari, Anerio, A 1 e s s a n d r o P o -glietti, Luigi Battifero, Anton i o Cifra, Vincenzo Albri-ci, G. B. Pescetti, Palafuti.
Fabricius Fontana je 1. 1677 priobčil 12 ričerkarov.
Bernardo Pasquini (1637—1710), ki je bil mnogo- let organist pri S. Maria Maggio-re v Rimu, je poleg oper, o-ra to-rije-v, klavirskih del in komornih kantat zlagal tudi za orgle. Priljubljena je njegova »Toccata con lo scherzo deli Cucchii«.
V	18. stoletju je Do menico Zipoli (1675—1720), organist pri cerkvi del Je-su v Rimu, zložil za orgle več tokat, verzov, kancon, ofertorijev, »Eleva-zioni, postomunijev, pastoral in drugih del.
Leo Leonardi, roj. 1694 in umrl 1744 v Neapo-lju, znan kot velik neapeljski mojster, učitelj, dvorni organist in kapelnik, ravnatelj konservatorija s. Onofrija, operni in cerkveni skladatelj, je zložil za orgle dve knjigi fug.
Zadnji iz vrste klasičnih orgelskih skladateljev v Italiji je P. Giovanni Battista Martini, roj. 1706 v Bologni in umrl ravno-tam 1784. Po dovršenih temeljitih glasbenih študijah v igri na gosli in klavir, v petju in kontrapunktu in tudi znanstveno izvrstno po-dko-van, je stopil 1. 1721 v frančiškanski red, postal že 1. 1725 kapelnik v frančiškanski cerkvi in bil 1729 posvečen v mašnika. Nato se je izpopolnjeval še v matematiki in skladanju ter postal silno ugledna glasbena osebnost. Bil je član filharmonisto-v v Bologni in arkadov v Rimu. Skladateljsko se je udejstvo-val z mašami in o-ratoriji, ki se nahajajo v rokopisu, ter z litanijami, Marijinimi antifo-nami, z dvema knjigama (18) orgelskih oz. klavirskih sonat, pevskimi kano-ni in komornimi dueti; te skladbe so pa izšle v tisku. Napisal je tudi zgodovino- glasbe v treh zvezkih, knjigo o kontrapunktu in še mnogo drugega. Med njegovimi orgelskimi skladbami za bogoslužje so preludiji, verzeti, ripieni, sonate in fuge. V novejšem
času so bile nekatere teli orgelskih skladb ponatisnjene v Got. Wilh. Kornerjevem: Der Orgelvirtuos, v Amellijevem »Repertorio di Musica sacra« v Milanu in A. Busijevi zbirki »Componimenti di Autori Bolognesi ecc.« V Enrico Rossijevi izdaji staroitalijanskih orgelskih skladateljev je objavljen Martinijev »Preludio ed Assai Moderato« (fuga) iz VII. sonate; istotako v Gaussovem »Orgelkonzert« v I. seriji, št. 1 hkrati z G. M. Casinijevo Fugo in N. A. Porpora Fugo.
Viktor Steska:
Ocena slovenskih cerkvenih pesmi pred 90 leti.
Učitelj Fran Serafin Adamič je pred 90 leti v Zgodnji Danici (1851, 13) ocenil pesmi, ki so jih tedaj prepevali na slovenskih koirih. Ker je leto poprej nekdo posebno priporočal zbirko Majarjevih pesmi (1842) in Do-linarjeve zbirke, je bil Adamič mnenja, da se morajo- hvaležno priznati Majarjeve zasluge, ki si jih je pridobil s svojo- zbirko starih pesmi in napevov, toda sodi, da te pesmi z napevi vred niso več za rabo za novi čas -s svojimi neprijetnimi obrazi. »Vem, ko bi se katera teb prepevala v Ljubljani v stolnici, bi se ji vse posmehovalo. Ob pomanjkanju drugih boljših so te pesmi res prepevali v nekaterih krajih, toda želeli bi, da bi jih vešči pesniki in skladatelji prekovali v lepšo obliko. To je Blaž Potočnik tudi z nekaterimi storil, n. pr. s pesmijo- »Sv. križev pot« in v »Adve-ntu«. Obe sta stari cerkveni pesmi, ki se nam pa v Potočnikovi predelavi kažeta s prijetnejšim obrazom. Tudi Gregor Rihar je ti dve pesmi kaj umetno v lepšo novejšo obleko vtaknil, pa vendar prejšnji naro-dni duh iz njiju ni izginil.
Mnogo Dolinarjevih pesmi se začne z lepimi, visoko pesniškimi mislimi, pa moramo z žalostjo priznati, da niso- v tem duhu do- konca izpeljane-. Predolge so in preveč raztegnjene. Med napevi so le nekateri prav sestavljeni, a drugim ta pohvala ne velja,.
Vsega vpoštevanja vredne so pa pesmi Blaža Potočnika »Svete pesmi« in zbirka Marijinih pesmi »Slava Mariji«, ki jih je Gregor Rihar uglasbil.
Vem, da so te pesmi s svojimi napevi še malo znane pri naših bratih na Štajarskem in Ko-roškem, katerih narodne pesmi se tako milo glase, v cerkvenem petju pa gotovo za zdaj za Kranjci zaostajajo, in iz srca želim, da: bi se gg. duhovni pastirji p priložnosti sami prepričali, kako milo- in ganljivo- se te pesmi po več župnijah na Kranjskem, posebno- izvrstno pa v škofijski cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani pri jutranjem cerkvenem opravilu poijo-. Skozi več let sem imel priložnost v imenovani cerkvi poslušati to prelepo petje, katerega vredno pohvalo sem mnogokrat slišal ne le od ljubljanskih Slovencev, ampak tudi od tujcev, ki celo slovenski ne umejo. P-o-sebno- veliki teden pri obiskovanju božjega groba vre skupaj pobožno ljudstvo-, ko- s-e po- šesti uri p-ojo globoko ganljive pesmi o Jezusovem trpljenju.«
Franc Serafin Adamič je zato posebno toploi priporočal Riharjeve- cerkvene pesmi.
Fr. Ferjančič:
Cerkveni koncert v Novem mestu.
Koncert ee je vršil v petek 12. septembra zvečer v kapiteljski cerkvi, in so ga ponovili v nedeljo 14. septembra ob 4 popoldne ravno tam. Dva novomeška pevska zbora, kapiteljski in frančiškanski, sta se za to priliko združila v krepak, 40 grl broječ mešani zbor. Njim se je pridružil orkester, sestoječ iz 15 dobro izvežbanih domačih godbenikov. Voditelj koncerta je bil velezaslužni glasbeni profesor in skladatelj Matija
Tome. Na sporedu je bilo 15 glasbenih točk, in sicer 4 za orgle, 11 za pevski zbor. Izmed teh so peli samo dve a capella, druge pa z orglami ali tudi z orkestrom.
Vse štiri orgelske skladbe je mojstrsko izvajal prof. Tome. Prvo točko »Preludij in fugo« v g-molu (sol minore) je zložil Girolamo Frescobaldi, ki je slovel v začetku 17. stoletja. Kot organist ni imel tekmeca, ki bi se mogel z njim meriti. Pa tudi kot skladatelj je bil velikega pomena. Zgoraj omenjena skladba ima to posebnost, da je sestavljena iz več manjših odstavkov, katerih je vsak sam zase, a vsi tvorijo lepo celoto. Enako dovršeno je prof. Tome igral tudi Hladnikovo skladbo »Zaigra na Ma-rijino pesem: Moj duh iz telesa«. Nastopil pa je tudi z lastno orgelsko skladbo: »Preludij in fuga na temo »Ite missa est«. S tem delom izpričuje prof. Tome svoje veliko glasbeno znanje in nadarjenost. Najbolj pa je presenetil z Bachovim preludijem in fugo v G-duru. To skladbo je igral s toliko lahkoto in dovršenostjo, da smo ga kar občudovali. Pohvalno je treba omeniti tudi premišljeno in bogato izmenjavo registrov od pp do ff. Edino, kar nas je pri teh točkah nekoliko motilo, so bile pomankjljive kapiteljske orgle, ki so sicer srednje velike, pa brez proste kombinacije in tu pa tam nekoliko razglašene. Žal, da pred koncertom ni bilo mogoče dobiti orglarskega mojstra, ki bi bil orgle dobro pregledal in uglasil. Prof. Tome je s svojim virtuoznim igranjem to pomanjkljivost vsaj deloma zakril.
Glede orgelskih točk bi nasvetoval, naj bi se v prihodnje poleg fug igrala tudi kaka preprostejša skladba. Bogata orgelska literatura nudi mnogo lepih skladb, ki niso fuge, a so zelo učinkovite. S tem bi bilo gotovo ustreženo zlasti preprostejšim poslušalcem, katerim se morda fuge zde nekoliko previsoka glasba.
Prof. Tome je na tem koncertu nastopil tudi s svojo vokalno skladbo »Pridi Sveti Duh« za mešani zbor z orglami in orkestrom. To ni navadno vsakdanje delo, temveč moderna skladba v najboljšem pomenu. Tu se dozdeva, da prihaja Sv. Duh ne v lahnem šumljanju tihega cefirja, temveč v mogočnem bučanju silnega viharja. Skladba je vseskozi krepka. Zlasti mogočno doni unisono v srednjem delu. Spev napravi na poslušalca velik vtis.
Gruberjeva »Sveta noč« je sicer po vsem svetu znana, a človek jo še vedno rad sliši. Komponist te znane pesmice ni oni Jožef Gruber, ki je zložil veliko maš, Te Deumov in nešteto drugih cerkvenih skladb, temveč Franc Gruber, ki je bil organist v mestu Hallein na Solnograškem in je kot tak tudi ondi umrl 1. 1865. Zanimivo je, da se sicer ni udejstvoval kot skladatelj. Pokojni naš Foerster je priredil tej pesmici zelo lepo harmonizacijo (»Cerkv. Gl.« 1885. 11. pril.). Peli so jo pri koncertu z občutkom in dinamično pravilno. Ravno tako tudi naslednjo Gallus-Petelinovo »Glejte, kako umira pravični«, ki so jo peli tudi brez spremljevanja. V teh dveh skladbah so imeli pevci najlepšo priliko, da so pokazali svojo izurjenost v dinamiki.
Franekova »Gloria« iz njegove Missa solemnis je zelo živahna skladba svoje vrsie. Sestavljena je iz več majhnih odstavkov, ki na videz niso v tesni zvezi med seboj, a vendar tvorijo blagoglasno celoto. — Lepo se je glasil tudi Wagnerjev »Čredo« iz Missa Iubilate Deo za mešani zbor, orgle in orkester. Wagnerjev slog je jasen, bleščeč.
Prav je, da se je sprejela v spored tudi Hladnikova Marijina kantata II. za mešani izbor s sopran in bariton solo. Splošna sodba je bila, da je to ena najlepših Hlad-nikovih skladb, ki daleč nadkriljuje druga povprečna njegova dela. Sopranski solo je izborno pela organistova ga. soproga Barba Markljeva. Ima prijeten, zvočen in močan glas. Baritonski solo pa je pel Pelko Franc ml., ki ima lep in močan glas, dasi ne velikega obsega. Nastopil je menda to pot prvič javno in zato smemo pričakovati, da se bo še znatno spopolnil.
P. Hugolin Sattnerjeva »Marija, kako si ti lepa« za mešani zbor, orgle in orkester je bila nad vse sijajna točka, ki je poslušalce kar fascinirala. Ta zbor prištevamo lahko najlepšim našim cerkvenim skladbam.
Premrlova »0 Marija, mogočna Devica«, je bila tudi ena najkrepkejših in najpomembnejših pevskih točk tega koncerta. To ni navadna, vsakdanja pesmica, kakršnih
je prejšnja cecilijanska doba rodila veliko, temveč je globoko zamišljena, zares mogočna skladba, ki na veličasten način opeva mogočno Devico. Spev je prepleten z bogato kromatiko, a ravno zaradi tega je precej težji od povprečnih naših skladb. Je pa res vredno, da se ga lotijo vsaj naši boljši pevski zbori. Skončuje se v širokih, veličastnih akordih in dela skladatelju vso čast.
Dr. Kimovec je bil na sporedu zastopan z dvema zboroma: »Graduale iz festo Christi Regis« in »Cvetna nedelja«. Prvo delo je precej na široko razpleteno in dokazuje velike skladateljeve zmožnosti. Drugi zbor je lahna, ljubka skladba z živahnim »Hosana«. Poje se na cvetno nedeljo med procesijo ali med mašo, lahko pa tudi pri vsaki maši pred povzdigovanjem.
Ako pregledujemo prve plodove dr. Kimovčeve mladostne muze in zasledujemo njegov velikanski razvoj, moramo reči, da se je dr. Kimovec povzpel do enega naj-odličnejših naših skladateljev. In tudi to še lahko rečemo, da je dr. Kimovec praktičen skladatelj, ki se ozira na potrebe časa in dostikrat zastavi svoje pero tamkaj, kjer je treba v potu obraza orali ledino. Zato vsa čast njegovemu delu!
Koncert je bil zaključen z veličastnim Wagnerjevim zborom »Iubilate Deo« za mešani zbor, orgle in orkester. Ta slavospev se sicer večkrat poje, a vselej napravi na poslušalca mogočen vtis.
Pohvaliti moramo tudi pevski zbor, ki se ni strašil mnogih pevskih vaj in je s hvalevredno vnemo izvršil svojo nelahko nalogo. Pohvalo zasluži tudi orkester, ki sicer ni bil mnogoštevilen, a je vendar imel dovolj moči, da je mogel čvrsto podpreti pevski zbor.
Velike zasluge si je stekel za koncert tudi kapiteljski organist Anton Markelj, in sicer ne le s tem, da je pripravljal koncert, temveč zlasti s tem, da je pri koncertu petje tako izborno na orglah spremljal. Diskretno spremljevanje s primernim in pravilnim registriranjem ni lahka reč. Markelj je kot spreten organist to dobro pogodil.
Da pa ima za koncert izredne zasluge prof. Tome, tega mi menda ni treba še posebej poudarjati, saj je pri koncertu odlično sodeloval kot skladatelj, orglavec in dirigent. Lahko rečemo, da je bil duša koncerta. Zato vse priznanje in hvala mu!
Ves koncert je šel urno mimo nas, ker pavze so bile primeroma kratke. Udeležilo se je koncerta poleg g. prošta Čerina, stiškega priorja p. Evgena Fidererja in mnogoštevilne duhovščine več drugih odličnih dostojanstvenikov, kakor n. pr. general Romero, okrajni politični komisar dr. Griselli, predsednik okrožnega sodišča dr. Barle, mestni župan dr. Polenšek, gimn. ravnatelj Dolenec, ravnatelj kmetijske šole Absec, predstojniki raznih uradov itd. Iz Ljubljane je prihitel urednik našega glasila msgr. Premrl. Koncert je posetilo tudi lepo število častnikov. Opaziti je bilo več članov naših okoliških pevskih zborov. In vendar moramo reči, da obisk koncerta, zlasti v petek zvečer nikakor ni bil zadovoljiv in kaže v precej slabi luči kulturno zavednost našega ljudstva. Žalostno je, ako so ljudje vsi navdušeni za razne igre, kino, popivanje po gostilnah itd., za kaj višjega pa, kakor je n. pr. cerkveni koncert, nimajo nobenega smisla. Naj bi se že vendar dvignili iz onega nizkotnega hlepenja po samem materialnem uživanju in naj bi se rajši oklenili kulturnega dela.
O priliki koncerta je nekdo po pravici rekel, da je v novomeški kapiteljski cerkvi pri glavni službi božji vsako nedeljo cerkven koncert. Pri tej sv. maši se pevski zbor zelo prizadeva, da izvaja kaj boljšega in na kolikor mogoče popoln način.
V nedeljo 21. septembra je bila v Novem mestu gospa iz daljnjega podeželskega kraja. Udeležila se je glavne službe božje v kapiteljski cerkvi. Peli so zelo lepo prvo Beranovo mašo, ob koncu pa so pridejali še eno Gruberjevo in eno Premrlovo. Gospa ni mogla prehvaliti lepega petja. Obžalovala je le, da ne biva kje blizu kapiteljske cerkve, ker bi sicer vsako nedeljo poslušala krasno petje. Zares, čudno se zdi, da' ne prihajajo verniki v mnogo obilnejšem številu k tej službi božji. Lepa cerkvena glasba bi jim zelo osladila breme stroge nedeljske masne dolžnosti. Cerkvena glasba je važen del bogoslužja. Naj bi ravno cerkveni koncerti budili med verniki čedalje večje zanimanje tudi za ta del liturgije.
Koncertna poročila.
Koncerti v Ljubljani. 14. julija je koncertirala prvovrstna italijanska violinistka gdč. P i n a C a r m i r e 11 i. Igrala je Frescobaldijevo Arijo, Vivaldi-Respighi-jevo »Sonato in re maggiore«, Bruchov koncert op. 26, Szimanovskega »La fontana d'aretusa«, dva Paganinijeva kaprica, in po eno Straussovo, Casellovo in Schubertovo delo. Umetnico je spremljala na klavirju tudi zelo dobro ga. Maria Pala. — 21. julija je nastopil v samostojnem koncertu italijanski čelist Arturo Bonucci. Izvajal je Sammartinijev »Largo e giga«, Boccherinijev »Andante affetuoso e allegro rustico« iz koncerta v D-duru, Haydnov »Adagio a tempo di minuetto« iz sonate v C-duru, Dvorakov koncert v h-inolu, Respighijev »Adagio« z variacijami ter po eno skladbo Alfana, Guerrinija in Caselle. Tehnično zelo spretnega čelista je na klavirju spremljala ga. Maria Luisa Faini. — 5. septembra se je vršil v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Priredili in izvajali so ga: ga. F r a n j a Golob, operna in koncertna pevka, in profesorja gg. Jan Šlais (gosli) ter Pavel Ran-čigaj (orgle). Koncert se je pričel s Frescobaldijevim Preludijem in fugo v g-molu za orgle, ki mu je sledil Handlov koncert v g-molu v štirih stavkih za gosli in orgle, nato dolga arija iz Handlovega »Mesija«, Durantejeva »Prošnja« in Stradella »Glej n:e v trpljenju« za alt in orgle, Bachova »Arija« za gosli in orgle, Premrlova Fuga v Es-duru za orgle, Premrlova samospeva »Marija« in »Memento mori« za alt in orgle; končno Slavko Mihelčičev Preludij in Regerjev Intermezzo za orgle. Izmed orgelskih skladb je bila najmočnejša in izvrstno zaigrana Regerjev Intermezzo, ki se razvija v kontrastih: deloma gibkih, zelo figuriranih, deloma mirnih odstavkih ter zahteva precejšnje spretnosti v manualu in pedalu. Premrlova Fuga je bila spočetka nekoliko počasna, a je kmalu dobila popolnoma pravilno obliko in napravila prav ugoden vtis. Frescobaldijev Preludij s fugo je zaradi prevelike rabe jezičnikov in drugih preveč ostrih registrov manj zadovoljil. Mihelčičev preludij je zanimal kot novost, a nima še prave umerjenosti. Prof. Šlais je obe skladbi: daljšo Handlovo in krajšo Bachovo izvedel s pravim umevanjem ter s širokim, polnim in sočnim tonom. Prof. Rančigajevo jako obzirno in skoraj preveč podrejeno spremljanje je dajalo goselski igri potrebno oporo. Gospa Golobova je bila kot pevka izvrstna, v Handlu seveda primerno patetična, v nadaljnjih starejših skladbah že toplejša in je v Premrlovi »Memento mori« dosegla višek. Ta samospev je tudi sicer izmed pevskih točk napravil najmočnejši vtis. Koncert je bil prav dobro obiskan. — O priliki mirovne slovesnosti za Bežigradom je bil 14. septembra zvečer v cerkvi sv. Cirila in Metoda cerkveni koncert Marijinih pesmi pod vodstvom tamkajšnjega pevovodja Jožeta Hanca in s sodelovanjem tamkajšnjega cerkvenega pevskega zbora, nekaterih solistov in organista fr. Kanizija Friclja. Na sporedu je bilo 18 skladb skladateljev: Mava (5), Sattnerja (2), Hribarja (1), Schvvaba (1), Kimovca (1), Gounoda (1), Engel-harta (2), Gruberja (2), Verdija (1), Deschermeierja (1), Niedrista (1). Skladbe Engel-harta, Gruberja, Descheimeierja in Niestrista — dasi lepe — bi bile lahko izostale in bi se na koncertni spored še bolje in pa z večjo pravico podale naše domače! — Dva koncerta za tovarniško delavstvo je priredila delavska godba »Z a r j a«. — 25. septembra sta v mali Filharmonični dvorani koncertirali naši znani, marljivi in zelo sposobni pianistinji: ga. Valjalo-Osterčeva in gdč. H r a -ševčeva, ki sta na dveh drug proti drugemu obrnjenih klavirjih zaigrali en Bachov duo, Knorrove variacije na rusko pesem »Ej uhnem«, Mozartov duo in Arenskega slike: Učenjak, Koketa, Šarlekin, Sanjač in Plesalka. Skladbe in igra so zelo ugajali. Obe izvajalki sta pokazali velik muzikaličen čut, gladko, prožno tehniko in sta bili ves čas v najboljšem stiku. Imeli sta polno dvorano hvaležnega poslušalstva. — 3. oktobra je bil v stolnici orgelski koncert slovitega italijanskega mojstra na orglah prof. Ulissa Mattheya. Izvajal je najprej dve staroitalijanski klasični skladbi: Azzolina della Ciaia Tokato in pesem in Vivaldijev Koncert v d-rnolu, nato Bachovo Tokato v F-duru, Premrlov Uvod in fugo v G-duru, E. Bossijevo Pastir-
sko in Variacije v cis-molu, za sklep Schumannov Kanon,. Musorgskega »Stari grad«1 in namesto napovedane lastne Tokate-Fanfare Widorjevo Tokato. Matthey, ki je dobršen del svojega življenja preživel kot koncertant na orglah in nastopal že v mnogih državah zahodne Evrope in v Ameriki, je v resnici sijajen virtuoz in vsekakor vešč ter rahločuten registrator. Tudi pri nas je dosegel največji možni uspeh. Za njegov obisk in nastop pri nas smo mu zelo hvaležni.	St. Premrl.
Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo.
Praeludia usitatioribus inodis organo vel harmonio iacile pulsanda a Dr. Fr. Ki-movec inventa. Labaci 1941. Ab Ordinariatu Labacensis approbata 3. VII. 1941. N° '2593. Opalographo multiplicavit Rom. Pahor et edidit. — Že pred več leti v našem listu napovedani dr. Kimovčevi orgelski preludiji so letos hvala Bogu izšli. Kot nov precejšen prinos k naši orgelski literaturi so jako dobrodošli. V velikem pokončnem formatu izdanih jih je 78 na 64 straneh. Vrste se po tonovskili načinih jn sicer jih je 12 v C-duru, 3 v G-duru, 10 v D-duru, 6 v A-duru, 5 v E-duru, 4 v F-duru, 8 v B-duru, 11 v Es-duru, 6 v As-duru; v molih pa: 2 v a, 1 v e, 1 v h, 1 v fis (a se pričenja v a-duru), 2 v d, 1 v g, 2 v c in 2 v f. Iz sloga kot takega in celotne izdelave je razvidno, da so ti preludiji iz raznih avtorjevih dob; starejši in novejši. Zadnji vsekako prednjačijo in so globokejši po izrazu, bolj izbrani v temah in sploh bolj dovršeni. Nekaj je tudi prav sodobnih. Večkrat je uporabljen samo triglasni stavek, ki le semtertja preide v štiriglasje (prvi štirje, dalje 11., 13., 14., 17., 26., 27., 29., 32., 33., 36., 38., 39., deloma 40, 43., 45, 48, 51, 54., 61, 63, 68, 77.) Motive oz. frazo skladatelj slasti v začetku skladbe rad ponavlja, ali pa prestavlja više in niže. V celoti so ti preludiji melodično živahni, dobro oblikovani (dvo- ali trodelno), krajši in daljši. Na splošno se razvijajo v zdravi tematiki, jasno in dosledno. Mnogo jih je prav krepkih in bodo dobro služili kot zaigre ali doigre (preludiji ali postludiji) n. pr. 8, 9, 10, 19, 22, 24, 31, 46, 47, 52, 55. in še mnogi nadaljnji. Zanimive podrobne kontrapunktične obdelave prinašajo št. 12, 21, 32, 39, 44 (kanon v sopranu in tenorju), 47, 55, 56, 57, 60, 62, 63, 65, itd.; zlasti fugato št. 75 in vzorna 77. — Preludij št. 51 je značilen po tritaktovskih skupinah, ki preidejo v sredi v štiritaktne, in potem zopet v prvotne. — Lepi so posamezni unisoni kakor tudi posamezni soli v basu (55, 62, 67, 68, 74). — Svojevrstno umetno je zložena kratka pastorala št. 71 s solo melodijo v najvišjem glasu in spremljanjem v 5/s taktu. Nekaj skladb je prav obsežnih, primernih za koncertne nastope posebno 12. »Sine fine« in 25. »Sveti Trije Kralj i«, obe jako učinkoviti. Pri dr. Kimovpu srečujemo pogosto nekatere alterirane četverozvoke (kvintseksakorde in terckvartakorde), ravnotako nekatere melodične šablone in stereotipne modulacije; to kažejo tudi ti preludiji. Kakor sem že omenil, so nekateri teh preludijev globlji v izrazu, prinašajo plemenite, odločne in resne teme, deloma kontraste in umetnejšo izdelavo, tako predvsem omenjena dva koncertna, pa tudi še marsikateri drugi, ki datirajo pretežno iz novejšega skladateljevega razvoja in ustvarjanja. Dobe se pa tudi v izrazu šibkejši, nekoliko posvetno zaokroženi in preveč domači, n. pr. št. 34, takt 5—8, ali št. 46, 58, nekateri sličijo cerkvenim pesmim n. pr. 34 (začetek), 87, nekateri spominjajo več ali manj na kaj drugega, znanega, n. pr. 34, takt 16 in 17 na Wagnerja, 59 (Pastorala) v začetku moli v Es-duru v III. zvezku; včasih skladatelj tudi sam sebe ponavlja, n. pr. motiv iz »Svetih Treh Kraljev« se povrača v št. 14, 30. in 64.; št. 36 je podobna 33. Skladatelj običajno rabi pri sklepih kvart-sekstakord kot zadržek. Sklepa v štev. 4 in 35 sta ritmično manj običajna. Zanimivo je dejstvo, da se vseh 78 preludijev končuje v oktavni legi ali s popolnim trozvokom, ali
1 Ta skladba je duhovita slika ostankov »Starega gradu« z njegovimi mirno po-čivajočimi ruševinami in spomini na njegovo preteklost. Prav za prav pa bi se te vrste skladbe, pa naj bodo kakršne koli — ne smele izvajati v cerkvenih koncertih, kamor spadajo le cerkvene in duhovne.
nepopolnim, kadar je stavek triglasen, ali unisono oz. v oktavi. Sklepi so tudi največkrat avtentični s temeljnim basovskim postopom oz. kako drugače, nekaj proti koncu zbirke pa jih je plagalnih in eden frigičen (koralen) v št. 74. — Med nekaterimi pomanjkljivostmi bi omenil manj dober prehod v tretji del v št. 11., nezadovoljiv razvez septime od 14. v 15. takt v št. 19., postop basa v 7. taktu št. 26 (boljši bi bil protipostop; mesto h spodnji cis), nepotrebna šestnajsttinska pavza v predzadnjem taktu št. 27, prehud skok s prečjem v III. delu št. 37, prezgodnja modulacija iz d-mola v F-dur v št. 39 na strani 37, ki oslabi nastopni F-dur, izmik pri koncu te skladbe v b-mol je nekoliko oster in se vodilni ton cis nikamor ne razveže, v št. 40 v prvem taktu na strani 38 naj bi tenorski es bil samo četrtinski, ki naj bi šel na drugem mahu sekundo navzgor v f, da ni zmanjšana kvinta podvojena, v št. 56 bi raje videl pri sklepu v basu: fes, b (mesto as), šibka zveza je v št. 63 v zadnji vrsti med drugim in tretjim taktom, v št. 65 naj bi bas od prve vrste v drugo stopal najprej v spodnji d in še le v drugi mah v zgornjega, nekoliko manj potreben se mi zdi povratek tenorskega (vodilnega) h v št. 76 v predzadnji daljši vrsti vb. — Tempo pri preludijih ni naznačen. Frazicijski loki bi bili — kakor so ponekod vneseni — povsod umestni, za marsikaterega organista naravnost potrebni in tudi glasbeno vzgojno važni; lok pri št. 12, ki veže sedaj samo posamezne motivne dele, bi bil boljši od začetka do e" v 4. taktu in tako naprej še nekaj kratov po štiri takte, ki tvorijo zaključno frazo; pravilna pa sta loka v četrti vrsti pri forte.
Tako mislim, da sem povedal vse hvalevredno in pozitivno kakor tudi opozoril na nekatere pomanjkljivosti te zbirke, ki pa ji splošne vrednosti in uporabnosti nikakor ne zmanjšujejo. Skladbe za izvajanje so deloma lahke, deloma srednje težke. Zato dr. Kimovčevi preludiji zaslužijo, da si jih vsi naši organisti naroče in si ž njimi svoj orgelski repertoar obogate. Cena 22 lir.	St. Premrl.
Divji mož. Ljudska spevoigra v treh dejanjih. Zložil Lojze M a v. 1941. Samozaložba. Petje in klavir. — Za to ljudsko spevoigro, ki ji je tudi besedilo sam napisal, je avtor zložil 16 glasbenih točk za petje in klavir v lahkem, ljudskem tonu. So to mali samospevi, dvospevi in nekaj otroških zborčkov. Ljudstvu bodo gotovi ugajali. Tudi vsebina igre same, ki se dobi v posebni knjižici, je pisana živo in napeto. St. P.
S t a n k o P r e m r 1 : K) mladinskih pesmi s klavirjem. 1. Dvignimo skupni krog. 2. Večer na morju. 3. Domotožje. 4. Bela cesta. 5. Kaj so leta? 6. Uspavanka Jezuščku. 7. Smrečica. 8. Trije angeli. 9. Rože za Marijo. 10. Otroško kolo. V Ljubljani 1941. Založila Jugoslovanska knjigarna.
Nikjer Premrl menda ni tako pristen, z nobene vrste glasbe tako ne užiga, z malokatero vrsto glasbe — in teh je dovolj — Si je pridobil toliko resničnih prijateljev kakor prav s svojimi ljubkimi mladinskimi pesmimi. Čudovito mehko, nežno čustvovanje razodevajo; njih izraz je tako neposreden, naraven, da vsakogar zajamejo: preprosto otroško srce, glasbeno docela neizobraženo dušo, pa nič manj — ali celo še bolj glasbeno izobraženega duha. Saj tako pojo, da poslušalec meni, da drugače sploh ni mogoče, tako, kakor da je pesem v njegovih prsih enako uglašeno struno samo vzbudila. Zato so se že veliko, veliko pele, pa se bodo še in še. Celo v cerkvi — razne šole — zlasti »Rože za Marijo«. — Formalno je koj v prvi mikavna pristno slovenska trodelna periodizacija, ki glasbeni tek napravi izredno živ. Tako trodelno periodizacijo ima tudi še peta zlasti izrazito, da jo kar v kosteh čutiš, pa osma. Le da je pri teh dveh to lepo, jasno pristno domačo periodizacijo zabrisal z zapovrstnim mešanjem in */* takta, ki preglednost zelo zabriše, naravno lahkotnost melodičnega poteka močno oteži, učitelju pri učenju in dirigentu pri nastopu pa vso pozornost sili v to zares čisto nepotrebno zamešano taktovsko razdelitev. Ta pisava je znak in nasledek zmateria-liziranega pojmovanja naglasa poudarka; pojmovanja, ki poudarek ima za udarec, sunek in ga jemlje kot težak tetičen pritisk k tlom. Pa je akcent lahko tudi a r s i č e n, kakor ga je rabila stara latinščina, kar je n. pr. Gallus kot humanist dobro vedel in je ta arsični poudarek izdatno in odlično rabil — dokaz ves njegov »Opus musicum«, sijajen dokaz njegova »Missa super mixolydium«, ki je pravkar izšla v tisku in se
je tudi že pela; v njej je arsičen akcent tetičnemu vsaj enako vreden, če celo ne prevladuje. — Arsičnih poudarkov je polna naša narodna ljudska pesem, svetna in cerkvena, da ne govorim o koralu. Taki arsični poudarki ritem silno požive in napravijo do čuda mikavnega, ko se namesto robatega udarca in surovega butanja vrste lahne prožne opore, ki tako poudarjene zloge kar kvišku mečejo, kakor da odskakujejo od prožnih peres. — Morebiti je skladatelj hotel učiteljem in dirigentom pomagati, da bi pravilno poudarjali; ta namen je gotovo dober, toda, kdor onega nima v sebi, mu vse take umetno pripravljene proteze ne bodo dale tiste lahne, naravno prožne hoje, kakršno te prelepe Premrlove skladbe imajo.
Zbirka je odlična.	Kimovec
L. M. Škerjanc: Intermezzo romantique. Violina in klavir. 1941. Glasbena Matica v Ljubljani. Ed. št. 201. — Vznesenega poleta in zdrave, sočne glasbe polna, daljša violinska skladba odličnega slovenskega skladatelja. Na raznih izvajanjih je dosegla že popoln uspeh. Je samo za prav dobre violiniste in pianiste.
Emil Adamič, Slavko Osterc: Dve pesmi za bas in klavir. 1941. Glasbena Matica v Ljubljani. Ed. št. 203. — Adamičeva »Darovanje neveste« (belokranjska narodna) je preprosta, ne težka ter se opira na domačo, belokranjsko folkloro. — Osterčeva »Jurij in Belouška« je atonalna, slikovita, točno podaja Radivoj Reharjevo besedilo, ki govori o kači belouški in Juriju, ki jo je pobil s svojo vojsko potepuško in rešil žabe v mlaki pred kačjo nadlego; te pa so mu v zahvalo zapele slavospev. Uglasbitev je dasi najmodernejša in harmonsko drzna, vendar silno močna, duhovita in učinkovita.
Marjan Lipovšek: Kresnice za mešani zbor. 1941. Glasbena Matica v Ljubljani. Ed. št. 202. Znani slovenski, mnogo se udejstvujoči pianist in docent Glasbene akademije v Ljubljani Marijan Lipovšek nam v mešanem zboru »Kresnice« podaja daljšo, osem strani obsegajočo vokalno skladbo na krasno (belokranjsko) narodno obredno besedilo. Stavek, posnet po narodnih motivih, je deloma harmoničen, deloma kontrapunktičen, včasih fugiran, včasih imitatoričen. Delo se naravno razvija in prinaša lepe kontraste. Glasovi so vodeni samostojno in se družijo v prav zanimive slučajne harmonije. Konec je zgrajen na preprostem, a značilnem trmastem basu. Skladba je zelo uspela.	St. Premrl.
Razne vesti.
V orglarsko šolo Cecilijanskega društva v Ljubljani je bilo letos nanovo sprejetih 11 učencev, in sicer 9 novincev in 2, ki sta že dovršila orglarsko šolo v Mariboru. Vseh učencev je 21. Šolo vodi ravnatelj Slavko Snoj.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani bo pel na svojem koncertu meseca novembra Sattnerjevo Jeftejevo prisego, Arničev Te Deum iz njegove simfonije in Osterčev Magnifikat.
Glasbeno akademijo v Ljubljani je v šolskem letu 1940/41 posečalo 50 slušateljev, Srednjo glasbeno šolo 154. Na Glasbeni akademiji je poučevalo 10 profesorjev in 13 honorarnih nastavljencev, na Srednji glasbeni šoli 10 profesorjev in 25 honorarnih nastavljencev.
Bivši škofijski kancler in referent za vere v pokoju msgr. Viktor Steska je 27. julija na šentjakobsko nedeljo opravil v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani slovesno zlato mašo, ki jo je povzdigovalo slovesno petje in godba. Mnogozaslužnemu g. zlatomašniku, bivšemu predsedniku našega Cecilijanskega društva kličemo ob njegovem jubileju: Še na mnoga leta! — Kmalu nato 15. avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja pa je bilo v stolnici hkrati sedem zlatih maš. Slovesno jo je pel duhovni svetnik in župnik s Čateža pod Zaplazom Henrik P o v š e, ki je bil kot vnet cecilijanec in izvrsten pevec več let nadzornik organistov v trebanjski dekaniji. Na koru so pri tej slovesni
zlati maši in ostalih tihih zlatih mašah izvajali Gallusovo Missa super m i x o 1 y d i u m , ki so jo topol peli tretjič in najbolj dovršeno.
Diplomiran je bil z odličnim uspehom na monakovski državni glasbeni akademiji slovenski znani kitarist Stanko Prek. Čestitamo!
Novo himno je dobila Marijina božja pot na Barbani pri Gradežu, ležeča na malem otoku. Novo himno je zložil tržaški skladatelj Gaston Zuccoli na besedilo jezuitskega patra Franca Favratta iz Padove.
Duce Benito Mussolini je naklonil ljubljanskima gledališčema prispevek 300.000 lir za povišanje plač igralcem in uslužbencem; Glasbeni Matici in drugim našim glasbenim društvom pa letno podporo 200.000 1 i r za okrepitev društev za glasbeno kulturo v Ljubljani. Med glasbenimi društvi bo podpore deležno tudi Cecilijansko društvo.
Skladatelj dr. Josef Vlach-Vrutickv, dosedanji ravnatelj dubrovniške Filharmonije, je bil imenovan >za profesorja konservatorija v Brnu.
Letos poteka 20 let, kar je umrl slavni italijanski tenorist Enrico Caruso.
Dosedanji organizaciji Udruženje Jugoslovanskih Muzičkih Autora »Ujma« in Udruženj Jugoslovenskih dramskih autora »Ujda« s sedežem v Beogradu sta bila od Visokega Komisarja za ljubljansko pokrajino Emilia Graziolija postavljeni v likvidacijo. Za likvidatorja je bilo imenovano društvo »Societa Italiana degli Autori et Editori«, pravna oseba s sedežem v Rimu. Likvidator bo imenoval sosvet 5 članov, izbranih izmed avtorjev, ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, da po potrebi zasliši njihovo mnenje o vprašanjih, tičočih se koristi organizacije. Morebitni aktivni presežek iz likvidacije obeh društev pripada Glasbeni Akademiji v Ljubljani, Gosposka ulica 8. — Društvu »Societa Italiana degli Autori et Editori« pa je hkrati dovoljeno poslovati v Ljubljanski pokrajini.
Hrvatska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je imenovala svojih prvih deset članov, med njimi je tudi Franjo Dugan, profesor Akademije in igralske umetnosti v Zagrebu.
Člani Ljubljanske opere so v juliju nastopili v Gorici.
Najstarejši italijanski umetnik, ki je pred kratkim dopolnil 104. leto svojega življenja, je glasbeni mojster in dirigent Domizio Laurini, ki je lepo vrsto desetletij veljal za prvega godbenika-trobentača v najodličnejših orkestrih in kot glasbeni učitelj, ki je do svojega 90. leta poučeval na Glasbenem liceju v Pesaru.
Orkester Milanske Scale je priredil v septembru turnejo po Nemčiji. Vodil ga je Gino Marinuzzi.
Umrl je v Ljubljani 1. oktobra zaslužni šolski vodja v pokoju Josip Maier. Dosegel je častitljivo starost 89 let. Po rodu je bil Gorenje iz Radovljice. S svojim bratom, ki je zdaj upokojeni šolski nadzornik, je posvetil vse svoje moči vzgoji šolske mladine. Bil pa je tudi vešč glasbenik in tudi kot tak mnogo sodeloval pri cerkvenem in svetnem petju in glasbi. Bil je tudi član našega Cecilijanskega društva. Njegovo šolsko in glasbeno delo je 1. 1937 v »Cerkv. Glasbeniku« podrobno opisal kanonik Franc Ferjančič. Blagemu rajniku med nami časten spomin, pri Bogu večno plačilo!
Izšla je Ciril Pregljeva zbirka »Za mlada grla«, IV. del. Vsebuje mladinske zbore a capella in s klavirjem. Skladbe so prispevali: Vasilij Mirk, Slavko Osterc, Karol Pahor, Makso Pirnik in Ciril Pregelj. Vseh zborov je 24.
V ljubljanski operi so v minuli sezoni izvajali med novostmi tudi Jurij Gregorjevo otroško bajko »Princeska in zmaj« na besedilo Petra Golovina. Delo je imelo lep uspeh.
Sedanja operna sezona se je pričela z jako dobro pripravljeno in izvajano Verdijevo »A i d o«.
Slovenec Fric Voglar, sin nekdanjega učitelja na Planini pri Sevnici, deluje ž e dO let kot kapelnik graške operete in uživa kot tak velik ugled.
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je letos 30 marca umrl frančiškanski o r a t Leopold Kos, ki je tam in prej že na več drugih mestih opravljal z veliko vnemo službo organista in pevovodje. Dosegel je starost 65 let. Slovel je kot zelo dober organist. Rajnik je bil brat svoj čas v Krškem službujočega pevovodje Avgusta Kosa, uradnika davčne uprave v pokoju. Izrekamo mu iskreno sožalje, rajniku pa Bog daj blaženi večni pokoj!
Naš skladatelj dr. Frane Kimovec je zložil novo latinsko pastoralno mašo po motivih starejših slovenskih pesmi.
Šest Slavko Osterčevih mladinskih skladb za klavir je izdal in založil Mladinski pevski zbor »Vil h ar« na Rakeku.
Župna cerkev v Pliskavici na Krasu je dobila nove orgle, delo mojstra Valička iz Gorice.
O priliki otvoritve VII. mednarodnega glasbenega praznika se je, vršil v Benetkah Wagnerjev koncert in sicer v palači »Vendramin«, kjer je slavni nemški skladatelj 13. februarja 1883 umrl.
V Protektoratu Češka in Morava so 8. septembra svečano proslavili stoletnico rojstva enega največjih svojih skladateljev, Antoni na D v o r a k a. Dvorak je bil po končanih študijah najprej organist pri sv. Vojtehu v Pragi, potem profesor in ravnatelj praškega konservatorija. Nekaj časa je vodil Narodni konservatorij v Newyorku. Umrl je v Pragi v največji slavi 1. maja 1904. Njegova dela v vseh vrstah kompozicije: simfonije, oratoriji, opere in razna komorna dela uživajo danes svetovni sloves. Skupno s Smetano je Dvorak ustanovitelj češke moderne glasbe.
Na Dunaju je umrl 4. oktobra nemški skladatelj Vi 1 j e m K i e n z 1, znan posebno po svoji operi »Evangeljnik«. Mnogo let je deloval v Grazu.
MALO ODGOVORA
Prirejevalcu Gallusove »Missa super mixolydium« se je zdelo nujno potrebno oglasiti se v »Slovencu« zaradi moje opazke v poročilu o tej maši v »C. Gl.« 1941, št. 5. 6., tičoče se nekaterih pomanjkljivosti glede prestavnih znamenj. Da bo glasbena javnost v tej zadevi prav poučena, sem primoran vsaj v našem listu povedati, da sem tega gospoda na dotične pomanjkljivosti takoj nato — ko senr bil izzvan — osebno opozoril in mu izročil dotična mesta podrobno napisana. Dejstvo je, da se je v partituro vrinilo nekaj takih napak. Ni pa šlo — kakor je prirejevalec mislil — za kake očitke glede njegove priredbe in rabe prestavnih znamenj kot takih, temveč le za nekatere tovrstne pomanjkljivosti v t i s k u t e i z d a j e.	St. P.
NAŠE PRILOGE
Današnja glasbena priloga v obsegu štirih strani prinaša tri Stanko Premrlove pesmi za praznik Kristusa Kralja. Cena posameznemu izvodu 50 centezimov.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE
Zaradi obstoječih razmer in več kot polovico zmanjšanega števila naročnikov smo primorani naš list izdajati v manjšem obsegu kot prej. Letos nameravamo izdati še eno tako številko kot topot. Naročnike, ki naročnine še niso poravnali, prosimo, da to gotovo čim prej store.
Izhaja kot mesečnik v dvojnih številkah. Cena listu z glasbeno prilogo vred 16 lir; za inozemstvo 24 lir. Uredništvo: Zarnikova ulica 12. Uprava: Semeniška ulica 2. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge in izdajatelj Stanko Premrl v Ljubljani. Tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič).