DEL AVS K A PRAVIC Glasilo krščanskega delovnega ljudstva l*hn|n vmk Četrtek pop.; v *lu£a|u paznika Posamezno Številka Din rflO — Cena: za 1 mesec <^DODrer-~UrednlJIvoIjubljana, MlkloBI- II Din 5'-, za Četrt leto Din »5*-, M pol leto Din 30--J za fBvnc IVetranklrona plima »e n« •pre|ema|o II Inozemstvo Din 7-- (meseCno) - Oolosi po dogovoru Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportalnl oddelek, Polfanskl nasip St. 2 — Rokopisi se ne vrafiajo Po otvoritvi. Ko smo otvorili delavci svoj lepi dom na Miklošičevi cesti, nam je bilo ko potniku, ki je brodil dolgo zdaj tu zdaj tam, pa je stopil enkrat na suho pod slreho in sicer pod lastno. To je kraj, kjer bo prijetno bivati, smo si rekli, in nihče nam po pravici ne more tega doma vzeti. Miren je ta dom, zaupanje vlada v njem, duh tovarištva se po njem razliva, dasi so v njem različne hišne stranke. Ljudje so različnega mnenja, pa se vseeno razumejo. Različnega mnenja, ker imamo pamet, razumemo se pa zato, ker imamo ljubezen. Razum ločuje, ljubezen združuje. Razum napihuje in tako ljudi še bolj razdvaja, ljubezen stori človeka ponižnega, da drgeta pred skrivnostno Resnico, pa zato da vsakemu rad prav, kjer vidi, da se njegov brat le količkaj približuje Resnici. In v našem domu vlada ljubezen in Bog daj, da bi zrastla v velik plamen, ki bo objel vse delavstvo. Nekaj imamo vsi slovenski delavci že skupnega, svoj delavski dom. To je veliko, ako ni mogoče največ. Pod eno streho se bomo privadili praktično delati skupaj za en cilj, se bomo spoznavali lice v lice, ne samo, kaj mislimo in kakšnega naziranja smo — to vemo že zadosti iz shodov, časopisov in govorov ter člankov — ampak v prvi vrsti, kaj vsak od nas velja v resnici, ali je mož ali pa slapa, pošten ali dvoličnež in koritar, pa naj nosi belo ali rdečo pentljo. In to je prvo za delavstvo: da ga vodijo ljudje, ki odkrito mislijo in delajo za njegov blagor, ne pa za svoj pod krinko tega ali onega programa. Krščanski socialisti smo bili od vsega početka enoglasno za to, da se v palači Delavske zbornice nastanijo vse slovenske delavske strokovne organizacije ne samo iz praktičnih razlogov, ampak v Prvi vrsli zato, da se zastopniki delavstva od desne do leve čimbolj vidijo, drug na drugega privadijo in se polagoma začutijo kot ena družina v praktičnem delu, ki je v svojih rezultatih in ciljih eno in isto: priboritev enakopravno- sti delavskemu stanu, da se uredi človeška družba na podlagi poštenega dela. Kadar ljudje stopijo skupaj in se pošteno drug drugega ogledajo, vidijo, da niso tako črni, kakor si drug drugega predstavljajo skozi povečevalno in izpa-kujoče zrcalo časopisa, knjige in govorniškega odra, ki se žal tako pogosto izrabljajo v demagoške in osebne svrhe. Tudi mi bomo v skupnem praktičnem delu za blagor bližnjega (in to je, gledano v dno stvari, vse naše socialno, organizacijsko, s! rokov no delo za zatirane in ponižane) spoznali, da smo na koncu koncev vsi kristjani, vsi dediči evropske krščanske kulture, vsi prepojeni od enega nravstvenega ideala. Tako bodo počasi padli predsodki materialistične, liberalne, ateistične lalžiizobrazbe, s katerimi je ne-krščanski velekapitalizem okužil svoje sužnje, del/avce. V\si bomo spoznali, da je nemogoče rešiti bedno in tlačeno človeštvo brez Kristusa, da se brez njega poderejo vsi ideali humani tet e, solidarnosti proletarcev vsega sveita in bratstva, ako iz njegovega nauka in božanstvenega življenja ne črpajo večne sile. Kristus je dober, je blag in.1 zmaguje po ljubezni. Kako bi mi ne^pridobili svojih bratov, s katerimi delimo isto usodo, če jim izkazujemo ljubezen, gremo mednje in ravnamo z njimi kakor je Kristus ravnal z onimi, katere so judovski veli-kaši zaničevali kot zavržence! Nov čas se bliža, obličje zemlje se izpreminja in na človeštvo pada vedno svetlejša luč iz nebes. Kliče nas k apo-stolstvu, k delu za združitev človeštva, k žrtvam ljubezni. Ne smemo se več ločevati po nepristopnih jarkih in okopih, ampak trkali na srce vsakega, mu govoriti kakor Pavel v njegovem jeziku in pojmih, sezuti starega »buržujskega«, od predsodkov dosedanje razredno-kastov-ske družbe zaslepljenega in zaprtega človeka in obleči novega. To je veselo oznanilo! Novi dogodki. Državni proračun. Posamezna ministrstva so baje že sestavila proračun za svoje resore. Skupno bo proračun pregledal še ministrski svet. Pravijo, da bo letošnji proračun nekaj manjši od prejšnjih. Spremembe v zunanjem ministrstvu. Zastopnik zunanjega ministra dr. Ku-manudi je premestil več uradnikov v zunanjem ministrstvu in pri naših poslaništvih v Berlinu, Bernu, na Dunaju in Reki. Verski zakon. Že od prevrata sem iuna naša država različne zakone o verstvih. Dočim so novi kraji prinesli s seboj avstrijsko, ogrsko, črnogorsko zakonodajo, so srbski kraji imeli svojo. Nešteto konferenc in predlogov je bilo že za novo verstve-no zakonodajo, vendar do pravega rezultata ni prišlo. Po 6. januarju t. 1. stvar hitreje dozoreva. V ministrstvu za vere je pripravljen osnutek zakona, ki bo določal razmerje med državo in cerkvami oziroma verami. Pri ministrstvu za vere, dalje pri ministrskem predsedniku in na dvoru so bili v tej zadevi zastopniki katoliške in pravoslavne vere kakor tudi izlama in izraelitov. Redukcije in plače. V prvih dneh po sestavi sedanje vlade se je mnogo govorilo o redukcijah državnih uslužbencev, zlasti onih, ki nimajo prave kvalifikacije in ki so prišli na svoja mesta zgolj po politični protek-ciji. Govorili so, da bo reduciranih skoraj tretjina uslužbencev. Sedaj poudarjajo, da ne bo tako hudo. Zadnjič smo poročali, da bodo drtž. uslužbenci dobili višje prejemke. Povišek naj bi znašal od Din ‘200 do Din 700. Železniško ministrstvo pravi, da se na prometno osebje ti poviški ne nanašajo in da so take vesti sploh preuranjene. Redukcija ministrstev. Poleg drugih novih zakonov se pripravlja sprememba vrhovne državne uprave. Med drugimi bodo pri tem zakonu reducirali število ministrstev od 18 na Kale ra ministrstva bodo ukinjena, točno še ni znano. Zbližanje z Bolgarijo. Meja med našo državo in Bolgarijo je bila že nad eno leto zaprta. Zaprla je mejo naša država radi ponovnega vpada bolgarskih komitašev v naše ozemlje. Sedaj se vrše v Pirotu pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo, da se obojestransko napravijo primerni koraki za varnost ozemelj in za otvoritev meje. Delegaciji sta se prisrčno pozdravili. Splošno se vidi v teh pogajanjih začetek boljših odnošajev med našo državo in Bolgarijo. Položaj viničarjev obupen. Slamnjak pri Ljutomeru. Iz vseh krajev prihajajo obupna poročila o posledicah letošnje hude zime. — Kmetje povdarjajo, da so najbolj oni prizadeti, ker je zmrznilo veliko živine, posebej pa poljski pridelki: repa* in krompir. Povsod se naglasa vsestranska potreba pomoči, ako se hoče odstraniti še večja gospodarska škoda, ki bo nastala šele radi posledic zime v poznejšem času. Nikakor se ne sme omalovaževati kmetski stan. Če je danes kmet v tako usodnem položaju, v koliko slabšem položaju mora biti potem kmetski delavec, predvsem pa viničar. Viničar je tudi c ral, kopal, sejal in sadil, se dejanski mučil mnogo več, kakor kmet, ker njemu služi v pomoč vprežna živina in delavci, viničar pa je za najtežje delo navezan edino le na svojo telesno moč. Od vsega dela in truda, pa so viničarji za zimo ostale ponajveč le bore drobtinice od tistega, kar je zemlja rodila kot sad njegovega dela. Par košev krompirja ali korenja, morda še kak mernik koruze je imel. Če še kravico, ki je kot znano najboljši recept zoper revščino, in če je zaklal kako prase, to je vse s čimer naj se viničarske družine čez zimo preživijo. Zdaj pa, ko je zima vzela in uničila še to edino rezervo živeža, bodisi, da je zmrznil krompir, ali da bo viničar moral radi zime zaklati edino kravico, je pa nastal položaj najobupnejši. Kdo bo viničarju pomogel v tej stiski? Kdb mu bo dal semenskega krompirja, kdo vsaj denarja posodil, da si izgubljeno živinče spet nadomestil? Nihče! Ne poznamo dobrotnika, ne zanašamo se na nobeno uspešno pomoč, ker če bi tudi tozadevno viničarji vse ukrenili, nastanejo končno le pomisleki, ali bi se pomagalo ali ne, ali je viničar sploh uvaževanja in pomoči vreden ali ne. Neverjetno je dejstvo, da v dvajsetem stoletju še žive ljudje (gotovi vinogradniški krogi), ki z vso prepričevalnostjo trde, da tudi v teh razmerah viničarjem še predobro gre. Danes, ko 90 odstotkov viničarskih družin niti vsakdanjega, vsaj koruznega kruha, sredi najliujše zime nima, ko radi pomanjkanja kuriva in slabih stanovanj po krjvdi gespodarjev-vinogradnikov toliko tiseč družin prezeba, gladuje in boleha, sedaj ko že tri mesece ni niti pare zaslužka bilo in gotovo še najmanj en cel mesec ne bo, sedaj bi morala biti pomoč v kakršnemkoli oziru viničarjem najbolj blizu. Pa morda nismo mi narod, nismo važen gospodarski činitelj v kmetijstvu, brez katerega/ si predvsem vinogradništva misliti ne moremo? Ali ni z ozirom na ta del prebivalstva in njega največjo socialno bedo povzročena obča gospodarska škeda, in baš gospodarska kriza vseh, ki so z viničarji v posredni ali neposredni zvezi? Ako bi vsaj obstojalo upanje na zboljšanje v doglednem času, ko se bo stalil sneg in bo viničar nastopil svoje poklicno delo v goricah, bi še bilo. Toda tudi tega ni. Štiri mesece ni delal nič, zdaj bo pa delal in garal od jutra do večera po večini z? 3—5 dinarjev dnevno. Sestradan, izčrpan od hude zime bo začel naenkrat zopet garati, in zopet zastonj. Vsi tisti, ki tako radi kritikujejo viničarje, naj izračunajo, kako se more preživeti številna družina če se štiri mesece v letu nič ne dela, ostale mesece pa pol zastonj. Viničar mora vse trpeti, ker živ ne more v zemljo. Trpel bo pa še tako dolgo, dokler si s •strokovno organizacijo ne bo utrl boljših časov in si za svoje težko delo priboril tudi pošteno primerno plačilo. cd katerega se bo mogel primerno preskrbeti za čas ko nastopi zimska brez- poselnost. Velike naloge čakajo ravno v tem nas viničarje same. Največja naloga je zaenkrat ta, da se združimo viničarji v strokovno organizacijo vsi do zadnjega, da doprinašamo žrtve za organizacijo, ki jih ona od nas terja, to je: redna članarina, da bo strokovna organizacija postala številčno in gmotno močna, nepremagljiva in kakor smo s samo močno organizacijo dosegli viničarski red; tako si moramo priboriti tudi večje plače. Ker je v tem oziru prizadet danes vsak viničar, zato naj tudi vsak pomaga po svoji moči odstraniti krivico! Zato se bo vsak pameten viničar strokovno organiziral in se za bodoče na ta način zavaroval pred nesrečo in trpljenjem, kakršno je zadelo to zimo njega in njegovo družino. Večje plače zahtevamo! Viničarske družine žde v teh hudih časih po svojih kočah in bajtah v mrazu, brez kruha, brez zaslužka in zastonj pričakujejo, da bi se kdo- spomnil njihove bede in jim pomagal... Viničar, premisli si to in zapomni! Pot. Ljudstvo se probuja, postaja samo-mostojno in hoče sodelovati vedno bolj in bolj v vseh panogah javnega življenja. Kolikor bolj ljudstvo kot celota raste, se razvija in kulturno zori, toliko bolj aktivno sodeluje v vsem kar se tiče njega, toliko bolj se zaveda vseh pojavov, ki obkrožajo njegovo življenje. Tudi gospodarsko življenje postaja zadeva celote. Malo trgovstvo je nastalo vsled gospodarske neizobraženosti kon-sumentov, tovarna je nastala radi nena-prednosti obrtništva, — producentov, kapital je zavladal radi gospodarske nezrelosti ljudskih mas. Ljudstvo vstaja in se začenja zavedati neutemeljenosti in nepotrebnosti gospodarske diktature posameznikov in prihaja do spoznanja, da bi moglo tudi 0110 kot celota voditi gospodarsko vršenje, seveda brez onega gona, ki je kapitalističnemu gospodarstvu lasten — profit. Korak za korakom stopa proletariat. Klic po združitvi je rodil podporna društva, je rodil strokovne organizacije, je rodil konsumne zadruge, kreditne zadruge, produktivne zadruge. Proletariat je vedno bolj in bolj ustvarjal lasten krog, izpopolnjen z gospodarskimi, kulturnimi, strokovnimi in političnimi organizacijami. Tako postaja proletariat vedno bolj sposoben za boj. Ni več v defenzivi, stopa v ofenzivo! Boj med posameznimi strujami sili posameznika do čimvečje aktivnosti in do čimvečje porabe energije. V tem boju se sile kristalizirajo, ustvarjajo se trdni (kadri, ki jih čas ne bo prehitel in premostil. A glavno je: Proletariat se pričenja zavedati, da bo dosegel kaj le v zdru-ženju sil, v umskem podvigu posameznika in v dvigu nivoja celote. To delo, to gibanje pa ni zabava. To gibanje je združeno s tisočerim drobnim delom. Z naporom in samoodpovedjo. Prvi boj, ki ga proletariat bojuje, je boj proti kapitalu, a drugi boj je še težji in ta boj je I boj proti samemu sebi. In ta boj, ki ga vodijo kulturni, strokovni, zadružni in politični delavci ie trdovraten, težak, požrtvovalen, dostikrat celo ne obetajoč uspeha. A gre naprej! Počasi gre, a gre gotovo. Počasi prevladuje v masi resnost, odgovornost do skupnosti in bodočnosti. In to je prava pot! Pridobivaj novih članov zn [jugoslovansko strok, zvezo! Stran 2. ■•jsrsr-'!!« II —zss Jugoslovanska strokovna zveza. Naše glasilo in pobiranje prispevkov. Na eni zadnjih sej je načelstvo JSZ sklenilo, da izvede sklep zadnjih dveh občnih zborov glede »Delavske Pravice«. Odslej ne bo več člana katerekoli strokovne skupine JSZ, ki bi ne dobival in čital lista. Prostovoljna naročnina ostane le še za naše prijatelje, ki niso organizirani. Blagajniki skupin bodo začenši s 1. marcem pobirali celoten prispevek. Vsak organiziran član bo odslej imel od organizacije poleg drugih ugodnosti tudi list, ki ga bo prejemal vsak teden in bo s tem vsak imel veliko večjo zvezo z organizacijo kot doslej. To bo pozdravil gotovo vsak zaveden član JSZ, kajii vsak zaveden tovariš in tovarišica je že doslej imel list naročen. Nergali pa bodo tisti, ki so že doslej mogoče nergali in ne vedo, zakaj gre, ki niso pokretaši. Marsikdo ima doma več listov, med katerimi pa zastonj iščeš delavskega lista. Dolžnost odbornikov in zaupnikov, posebno pa blagajnikov je, da izpodbijajo vse morebitne pomisleke. List je steber organizacije; vse močne organizacije imajo obvezna glasila. Od 1. marca je »Delavska Pravica« eden od stebrov JSZ in glasilo krščanskih socialistov, organiziranih v Jugoslovanski strokovni zvezi. Blagajniki, zaupniki — pridno na delo v graditvi organizcaije! Blagajnik JSZ. Mariborsko okrožje To številko »Delavske Pravice« je uprava razposlala vsem članom JSZ. List mora vsak naš član brezpogojno sprejeti in s tem pomagati k razmahu našega glasila, kajti dobro se zavedamo, da bo le vsestransko orijentiran in izobražen delavec kos nalogam, katere nas v dogledni bodočnosti čakajo. — Prosimo, da vsi, kateri ste zaostali s članarino, isto čimprej poravnate ter v, nadalje plačujete prispevke v naprej in sicer s posmrtninskim skladom člani Din 12, članice pa Din 11 mesečno. S tem je plačana tudi naročnina za list. Kdor v teku enega meseca ne bo poravnal članarine, se mu bo ustavil časopis ler po sklepu načelstva JSZ preneha biti član JSZ. — Upamo, da ne bo nikogar, ki bi radi tega prenehal biti član organizacije. Razmere so nas prisilile k teinu, kajti danes je delavcu potreben strokovni časopis kakor vsakdanji kruh. — Odbor. Prevalje. Občni zbor strokovne skupine delavcev in nameščencev se bo vršil v nedeljo 10. marca ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Niko Kristana na Fari. Dnevni red je običajen. — Tovariši, po- Atom: sebno danes čutimo nujno potrebo močne delavske zaščite. Mnogo bojev in težav smo imeli v preteklem letu, a s pomočjo organizacije smo jih za nas še dosti ugodno prebrodili. Naša torba pa gre naprej vsak dan. Niti malo ne smemo popustiti. Da se važnosti in pomena svoje delavske, stanovske organizacije res v polni meri zavedamo, pokažimo* s polnoštevilno udeležbo na našem občnem zboru. O celokupnem našem gibanju bo poročal zastopnik centrale iz Ljubljane. — Odbor. Papirničarji Medvode. Občni zbor strokovne skupine papirniškega delavstva se bo vršil v nedeljo 17. marca ob pol 8 zjutraj v Društvenem domu v Preski. Dnevni red kot navadno. — Težke borbe je bila naša organizacija v preteklem letu. Pa gredo še naprej in jih ne bo konec, dokler ne bo delavstvo dovolj močno. Prav je, da položimo račune in naredimo bilanco našega dela, se pogovorimo, kje smo zagrešili, kaj zamudili. Vedeti pa moramo tudi, kaj hočemo v prihodnje in kako bomo umerili naš korak. Tovariši, tovarišice! V interesu delavstva je tedaj, da se vsega dela organizacije aktivno udeležujemo in vsak po svoje doprinašamo k našim velikim skupnim ciljem. To zavest in voljo pa bomo dokazali s tem, da bomo vsi na občni zbor naše organizacije prišli z mnogo dobre volje, korajže in poguma za bodoče dni. — Odbor. V upravni odbor »Pokojninskega in preskrbovalnega fonda* so za tekoče poslovno leto izvoljeni kot člani tovariši: Karol Pintar, Avgust Govše in Matevž Kajzar. Namestniki: Jože Trtnik, Valentin Škulj in Hugo Platzer. Upravni odbor bo v najkrajšem času začel z rednimi se- i jami. j Tobačni delavci Na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze je bila te dni poslana ministru za finance in upravi monopolov od obratnih zaupnikov kratka spomenica v zadevi pravilnikov o plačah in pokojninah. Spomenica slove: Dne 26. februarja 1929 je imel zbor delavskih obratnih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani svojo sejo. Po poročilu starešine in obratnih zaupnikov posameznih oddelkov o gospodarskem položaju tobačnega delavstva je bilo soglasno in. z odobravanjem sklenjeno na enodušno zahtevo vsega delavstva predložiti Vam sledečo SPOMENICO: 1. V tobačni tovarni v Ljubljani je zaposlenih 1080 delavcev in delavk. Pla- če delavstva nikakor ne odgovarjajo cenam življenjskih potrebščin in so od vsega delavslva v državi med najnižjimi. Statistika kaže, da zasluži 746 ali 70 odstotkov delavcev tedensko 168 do 191 Din, 280 ali 21 odstotkov delavcev zasluži tedensko 192 do 215 Din, le 96 ali 9 odstotkov delavcev zasluži od 216 do 289 Din tedensko. Pri tem so upoštevane že tudi rodbinske in draginjske doklade. 1 o delavstvo ustvarja državi letno milijonske dohodke. 2. Na številne prošnje in intervencije delavskih zaupnikov je razglasila uprava državnih monopolov dne 8. nov. 1928 ■Pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem sistemu v tobačnih tvornicah«, ki naj bi stopil v veljavo 1. januarja 1929. S tem pravilnikom se delavstvo v marsikaterih ozirih ni zadovoljilo in je sporočalo merodajnim Činiteljem svoje želje in predloge za spremembo poedinih določb pravilnika. S tem pravilnikom bi se zgoraj pojasnjeno mezdno razmerje delavstva v nekaterih ozirih še poslabšalo. S sklepom samostalne monopolne uprave z dne 29. decembra 1928 in z odobrenjem tega sklepa po g. ministru za finance z dne 81. dec. 1928, K. br. 540, pa je bila uveljavitev tega pravilnika odložena do 1. aprila 1929. Spričo obrazloženega položaja želi delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani: 1. Pravilnik o delavskih kategorijah in plačilnem sisitemu v tobačnih tvornicah naj dne 1. aprila 1929 gotovo stopi v veljavo. Delavstvo želi od uprave monopolov in visoke kraljeve vlade zboljšanje tega pravilnika, zlasti pa: a) da se osnovne dnevne mezde zvišajo vsaj za 20 odstotkov; b) da so dnevničarji, kar se tiče dobivanja prejemkov, izenačeni s polijmese-čarji in prejemajo tako mezdo razen nedelj tudi za praznike. 2. Uprava državnih monopolov naj čimpreje izda pravilnik o pokojninah delavstva. Pred razglasitvijo naj zasliši delavske strokovne organizacije in »Delavske zbornice« za mnenje. Izdanje tega pravilnika je bilo delavstvu že mnogokrat obljubljeno, a do danes se delavstvu ni prav nič preskrbelo za slučaj onemoglosti in starosti. Delavstvo pričakuje, ” da bV našlo za te svoje želje tako pri upravnem odboru uprave drž. monopolov in pri g. ministru za finance polno razumevanje. Radi tega je tudi trdno uverjeno, da ix> njegovim prošnjam v celoti ugodeno. Zbor delavskih zaupnikov tobačne tovarne v Ljubljani. Spomenico sta podpisali tudi obe strokovni organizaciji. Na upravo monopolov je bila odpo- slana prošnja za izredno podporo vsemu delavstvu tovarne v Ljubljani, ker je delavstvo te dni radi hudega mraza silno trpelo in je gospodarstvo uprave monopolov bilo zlasti v preteklem letu visoko aktivno. Železničarski vestnik. Popravilo zakona o drž. prom. osoh- ju. Nekateri listi so prinesli vest, katero sedaj raznašajo železničarji med svojimi tovariši, da se misli regulirati in izdati nov zakon za drž. prometno osobje, ali železničarsko pragmatiko. Te vesti so dosti prezgodnje in opozarjamo članstvo naj si ne dela s tem kakega upanja. Resnica je, da je temu vprašanju posvečena v železniškem ministrstvu [velika pažnja, toda v prvi vrsti se mora popraviti preje zakon o civilnih drž. uradnikih in še le potem bi lahko mislili na popravo* našega zakona; tudi tedaj, bo pa prvo vprašanje, ali bo zato zopet dovolj kredita, ker brez kredita se ne da uspešno in zadovoljivo vsaj deloma ugoditi železničarskim zahtevam. Ko bo pa ta zadeva dozorela in se bo v resnici lahko pričakovalo spremembe, borno poročali. Naš delavski pravilnik. Poleg drugih žel. strokovnih organizacij je tudi naša organizacija sprejela od Generalne direkcije državn. železnic osnutek novega pravilnika za železniško pomožno osobje. Odbor v Mariboru je* na svojih sestankih in sejah temeljito preštudiral ta načrt ter sestavil primerne proti-predloge. V glavnem bi bile smernice naših predlogov sledeče: Delavstvo se deli v kvalificirane, polkvalificirarre in nekvalificirane delavce*. Za polk val ifici-tane delavce naj pridejo v poštev vsi delavci, ki izvršujejo obrt brez učnega spričevala, dalje delavci, ki delajo pri strojih (strok. pom. delavci), pomočniki rokodelcev, delavci, ki delajo v turnisih in delavci, ki vrše službo prevedenega osobja. V čl- 20 predlagamo, da se priznavajo leta za stalnost že od 21. leta starosti (predlog predvideva 24 let) in po enem letu nepretrgane službe (v predlogu 8 leta). V napredovanje in v penijo se mora Šteti vsa žetezniSka služba, kakor tudi delo v privatnih tovarnah, K čl. 25 smo predlagali, da se odsotnost, po službeni potrebi, to je začasna ustavitev dela, plača s 50% osnovne plače (v predlogu brez plače). V predlogu se določa delovni čas dnevno 8 ur, ob sobotah pa 7 ur. Predlagali smo, da se v slučajih nepretrganega dnevnega dela dovoli primeren odmor za povžitje hrane; 1. maj naj se smatra za delavski praznik. Ob vseh Zaščita dela v srednjem veku. (Delavska okrožnica papeža Leona XIII.) »Ker je namreč preteklo stoletje uničilo vsa stara udruženja delavcev, in ni stopila na njihovo mesto nobena nova zaščita, ter so vse državne ustanove in zakoni izgubili vso prejšno versko podlago, zato se je polagoma tekom časa zgodilo, da so bili delavci brez pomoči in zaščite prepuščeni brezsrčnosti gospodarjev in neukročeni dobičkaželjnosti konkurentov.« S temi besedami veliki papež utemeljuje svojo zahtevo, da treba nujno pomagati naj-bednejšim — delavcem. Stara udruženja, ki jih omenja kot zaščito delavstva v prejšni dobi, niso bila nič drugega kot srednjeveški cehi. Ni moj namen, tukaj podajati celotno zgodovino cehov, tudi ne namerjam opisovati globoke vernosti, ki jih je prevevala, poudariti hočem le gospodarska načela in načela zaščite delavcev in dela sploh. Srednji vek v tem oziru gotovo ni bil temni, ampak zlati vek, na katerega bi zlasti delavec današnjih dni lahko gledal kot na izgubljeni paradiž, in od katerega se lahko še dandanes mnogo uči. Vsako mesto (ki je bil rojstni kraj delavca v današnjem pomenu besede) je tvorilo zase samostojno, v sebi zaključeno celoto. Prebivavce je smatralo za veliko družino, za katerih dobrobit skrbeti je čutilo dolžnost prav tako, kakor čuti hišni oče dolžnost skrbeti za svojce. Ta skrb sc ni raztezala samo na duhovno, ampak tudi na telesno življenje. V ta namen je urejevala oblast v interesu skupne koristi, primerno razmeram vsakega mesta, vsa proizvajanja, razdelitev in uporabo dobrin, kakor tudi njihovo ceno in prodajo. Da bi vsakemu priskrbela potrebno za hrano, obleko in stanovanje, so mesta skrbela, da je bilo v njih zastopana vsaka obrt in so, dokler te ni bilo, poklicala rokodelce iz tujih mest pod posebno ugodnimi pogoji. In da bi bil mestnim delavcem obstanek zagotovljen, so bili mbščani dolžni naročati in kupovati le pri njih, ne pa pri zunanjih obrtnikih. Delavci so imeli tedaj v mestnem okolišu izključno pravico izvrševati obrt in prodajati, s tem so takorekoč dobili pravico do dela, vsak delavec pa je imel tudi oblastveno zavarovano pravo do pravičnega plačilu. Delo naj bi bil o trajna posest in enako kakor posestvo zvezano z gotovimi dohodki. Pravica do dela je bila delavcem izrečno priznana kot pravica, dana jim od Boga in oblasti. Delo samo so smatrali kot službo splošnosti. In to službo je izročila občina raznim skupinam delavcev in obrtnikov, ki so bili med seboj združeni v samostojnih cehih. Kot član ceha je bil vsakdo enako dolžan delati in je imel tudi enako pravico do sadov dela. Vsak je moral delati osebno in tedaj ni bilo podjetnikov, ki bi samo leno živeli od dela drugih, v cehu so bili samo resnični delavci. Za bolnega mojstra je ceh oskrbel namestnika in le vdove so imele pravico izvrševati obrt s pomočjo delovodje. Kakor pa naj bi vsak delal, enako naj bi po svojem delu tudi imel potem primerne dohodke. Izkoriščanje slabejših je bilo izključeno. Ne posameznik, ampak ceh je skrbel za sirovinc. Priskrbovali so jih ali za to določeni člani ceha ali pa je bila vsem enako dana prilika, da si jo je mogel vsak sam oskrbeti. In če je kak član kupil več skupaj, je bil dolžan del iste prepustiti po lastni ceni tovarišem, kajti vsem naj bi bila dana možnost primerno preživljati se. Da so proizvodi imeli prilično vsi enako ceno, je ceh določil plačo pomočnika in sploh vse razmerje med pomočniki in mojstri. Nihče ni smel drugim prevzemati delavcev ali sprejeti koga v službo, če je po krivici zapustil svojega mojstra, ali ga je le-ta po pravici odpustil. Tudi proizvajanje je bilo omejeno po načelu enakosti in pravičnosti. Vsak mojster je smel imeti le gotovo število vajencev in pomočnikov, ni jih smel izkoriščati prekomerno ali jih goniti na delo ponoči, ob nedeljah ali praznikih. Enako urejena je bila tudi prodaja proizvodov^ Cene proizvodom so bile natančno določene, enako nacm in čas prodaje. Posameznim je bilo prepovedano, da bi imeli več kot eno prodajalno in posa-C, so ce*° Prepovedali, sprejeti delo od dolžnika kakega cehovskega člana, ali pa takemu dolžniku kaj dajati na upanje. Iz denarnega premoženja cehov so podpirali bolnike, vdove in sirote ter dajali predujme in na posodo potrebnim tovarišem. Enako skrb kakor za delavce so imeli tudi za konsumente. Oblasti in cehi so šli pri tem drug drugemu na roko. Cehi so skrbeli za to, da so izvrševali in prodajali res dobro in trpežno blago in so v ta namen zahtevali od članov ne samo splošno strokovno izobrazbo, ampak so tudi natančno določili siro-vino, ki se je smela uporabljati, in način obdelovanja. Pri nekaterih cehih je moral biti vsak izdelan proizvod preje pregledan in preizkušen, preden se je smel prodati. Posebno stroge so bile določbe glede cen in kakovosti živil. Stroga kazen je zadela vsakogar, ki bi se bil v tem ali onem oziru pregrešil zoper predpise svojega ceha.17 Vsakemu nepristranskemu opazovavcu mora biti jasno, da je bilo na ta način onemogočeno vsako dobičkolovstvo, brezobzirna konkurenca in izkoriščanje delavstva. Zato je povsem razumljivo, da je gospodarski liberalizem, katerega glavni smoter je brezmejna dobičkaželjnost, kakor hitro je prišel do moči, v prvi vrsti padel po cehih in zahteval njihovo odpravo. »Vsi zakoni, ki. silijo rokodelce, da so združeni v cehih, ali trgovce, da sc vežejo v zadrugah. morajo pusti,« piše Adam Smith.18 »Proč z vsem, kar omejuje gospodarsko svobodo, proč s cehi in trgovskimi zadrugami, proč z vsemi stanovskimi zvezami,« je klical znani Quesnay.10 S terni načeli se je odprla tista opolzka pot, po kuteri še dandanes padajo milijoni, pohojeni od srečnejših in zvitejših, na tla, po kateri je zazijalo kot nenasiten zmaj sovraštvo med ubožci in bogatini in se rodilo vse neizmerno socialno zlo naše dobe. Res je, ni možno iti nazaj v srednji vek, toda takrat veljavna načela zaščite delavstva in dela so kljub spremenjenim razmeram veljavna še dandanes. —u. državnih praznikih, ki se morajo praznovati, naj se plača normalna mezda. Nošnja orodja in materijala, posebno pri sekcijah se mora računali v delovni čas. Delavci, ki ta posel vršijo pred nastopom dnevnega dela, odnosno vršijo ta posel po zaključku dnevnega dela, zapuste toliko časa preje delo, odnosno pridejo drugi dan toliko časa pozneje na delo. Plače se naj urede tako, da bo imel delavec najnižjo plačo na dan 24 in najvišjo 40 dinarjev; polkvalificirani 26 in najvišja 50 dinarjev in kvalificirani pa najnižjo 30 in najvišja pa 60 dinarjev. Zraven teh osnovnih plač mora vsakemu vseh vrsl pripadati kot draginjska doklada 50 % od svoje dnevne plače. Delavec doseže po našem predlogu polno penzijo po 30 letih službe- Službena doba se razdeli na 10 stopenj in v vsaki stopnji traja služba 3 leta. Delavci pa, ki vrše eksekutivno službo in opravljajo izredno težko službo, dosežejo polno penzijo s 25 leti. V vsaki stopnji plače traja služba torej samo 2 in pol leta. Obrtniki, ki vrše specialna dela in preddelavci naj dobivajo še 10% dodatka k osnovni plači. Drlavci, ki vrše eksekutivno službo naj dobe 20% doklado v smislu zakona o drž. prometnem osobju čl. 26; delo izven domicilne pos,!aje naj se plačuje s 50% poviškom ter Cezure v teh slučajih s 100%. Čezurno delo se plača v delavnikih s 50%, ob nedeljah in praznikih pa s 100% poviškom. Delavci, ki opravljajo nowno službo morajo dobiti tudi nočne doklade. Vse pomožno osobje naj uživa iste vozne ugodnosti, kakor jih uživa prevedeno osobje. Letni dopust naj pripada že takoj po prvem letu, ko postane stalen. Do 5 let službe 10 dni, do 15 let službe 15 dni, do 20 let službe 20 dni, čez 20 let službe pa 25 dni. Enako naj velja tudi za delavstvo čl. 94 Zakona o drž. prometnem osobju- Za vse osobje smo zahtevali, da se mu podeljuje potrebna delovna obleka. Za članstvo pri penzijskem fondu naj se všteje vsa služba, (ki jo je delavec prebil v žel. službi odnosno služba, ki mu je pripoznana za stopnjo osnovne •dnevnice. Članarina za penzijski fond znaša 4% pri članih, ki dobe polno penzijo v 30. letih in 6% pri ostalih, ki si pridobe polno službeno dobo s 25 službenimi leti. Penzija pripada po 10. letih članstva in sicer za kvalificirano po 500, polkvalificirane po 400 in za navadne delavce pa 350 dinarjev mesečno. Za nadaljna leta se stopnjuje penzija tako, da vsako leto priraste za 10% (pri 30. letih službe), odnosno 13.33% pri delavcih, ki dosežejo s 25. leti polno službo. To »o najvažnejši členi in protipred-logi. Protipredlog je v splošnem zelo obširen, le žalibog, da ga ne moremo v celoti objaviti. Pojasnila. Čas, ki ga je kdo prebil v vojni, se po členu 282. finančnega zakona za leto 1922/23 ne šteje za napredovanje tudi po skupinah. Krediti. V središnjem stovarilšču materijala v Mariboru (bivše materijalno skladišče) manjka zopet kredit za delavstvo za tekoče proračunsko leto. Prometna Zveza je podvzela potrebne korake pri ministrstvu za promet, da se dovolijo naknadno krediti za to delavstvo. — Na znanje prizadetim, da ne bo vznemirjenja, ker upamo, da bomo gotovo uspeli._________________________________ Miselnost temnih dni. Naše življenje in hotenje je postalo nekaj, čemur sami ne moremo dati obi-ležja — pravimo, da je pusto vsakdanje, enolično in dolgočasno brezživljensko. Stopimo samo na ulico, svet drvi mimo nas v divjem vrvežu, ne oziraje se na levo in desno, sicer te mase pohodijo, kajti oni hočejo imeti prosto pot. Kaj jim mar, če opeša in pade med njimi drug, deset jih stopi na njegovo mesto, ni tu vprašanja, čemu, zakaj? Samo naprej, naprej v brezkončnost — se peha in bori ta masa ljudi, ne da bi mislila, kaj ji prinese jutrišnji dan. Kaj misliti... Ko je pa za tisoče, deset-tisoče misel na ta jutri tako grozna in strašna. Brezposelni so, hoče se jim dela, da pošteno zaslužijo svoj vsakdanji kruh, toda nemi in brezsrčni stroji so nadomestili njihove moči, kateri s trpko ironijo pojo smrtno posem iz dneva v noč, iz noči v dan... Kaj zato, če poginjajo desettisoči, svet se modernizira. Kaj moremo zato, če ni dela zanje — brezposelne — saj so sami to ustvarili z delom svojih rok, posvetili svoje življenje racionalizaciji, da se rešijo spon dela. Mi samo upravljamo in skušamo to izpopolniti, kajti naši delničarji ne morejo nalagati denarja v mrtvo in brezplodno industrijo. Kaj je eno človeško življenje v primeri z eno delnico? Nič, popolnoma nič! Bij, uničuj, gazi, kar ti je na poti, samo da se ti sam prerineš v ospredje, kjer si brez ozira na to, da si včeraj še sam okušal vso trpkost ulice, da si ustvariš brezskrbno življenje. Jaz — je danes parola vseh! Ravno ta miselnost je ustvarila v delavskih masah praznoto, nevero v svojo moč, kapitalu pa dala silno orožje izrabljanja. Ni pravice brez ljubezni in ljubezni brez vere v Križanega! Kam smo mi usmerili svojo pot? Strokovne organizacije bodočnosti. Mnogo se je v delavski javnosti že pisalo in govorilo o teh vprašanjih, gotovo ne brez tendenc od te ali one strani. Vprašanje, katerega gornji naslov sicer bolj slabo označuje, pa je še vedno zelo nejasno in nerazčiščeno. Nekak prispevek k jasnosti naj bi bila izvajanja znanega angleškega sociologa Alberta Bangha D. I., ki jih prinašamo v izvlečku, ne da bi se z njimi v celoti strinjali. Pripomniti je tudi, da se 'članek nanaša le na razmere v Angliji. Osnovna misel Bangha je ta, da so strokovne organizacije, kolikor .in kakršne so daties po veliki, večini, strankarsko orodje v rokah socialne demokracije. Strokovne organizacije bodo imele svoj pravi smisel šele tedaj, ko se bodo otele vpliva ne samo socialno-demokratskih, ampak v splošnem vseh strank. »Komunisti in socialisti so pridobili delavske mase potoni strokovnih organizacij. Socialna demokracija pa se \z delavskim strokovnim pokretom pravzaprav ne strinja, ker gre le-ta za tem, da delavcu pomaga že v okviru obstoječega družabnega reda. Tako ne le, da ne pospešuje socialne revolucije in diktature proletarijata, ampak jo naravnost odbija v pozno bodočnost. Ako tedaj socialni demokrati ipak delajo strokovni pokret, imajo pred očmi le taktične razloge. Danes je položaj zares tak, da živi socialna demokracija edinole od strokovnih organizacij. Ako se ji te izmuznejo iz rok, razen nekaj rojenih fanatikov in anarhistov, nima več pristašev. Strokovni organizacija je tista zanka, s katero lovi socialna demokracija delavstvo v svoje mreže. Zakaj je delavec socialist? Ker najde svojo gospodarsko in socialno obrambo največ le v strokovni organizaciji, ker v večini podjetij, tovaren in rudokopov vobče ne dobi dela, ako ni član strokovne organizacije. To še ne bi bilo tako zlo. Največje zlo je v tem, da je strokovna organizacija članica in organ socialdemokratske stranke, to se pravi, delavec ne dobi kruha, ako ni tudi član stranke. Večina delavcev postanejo socialni demokrati proti svojemu prepričanju in proti svoji volji. V stranko jih prisili teror strokovne organizacije. In ko je delavec že enkrat v tem in že cela leta plačuje tudi strankarski in strokovni davek, tedaj pač težko izstopi iz strokovne organizacije in s tem tudi iz stranke, ker zgubi s tem vse ugodr4kti, za katere je plačeval svoje težko prislužene denarje. Koncem vsega sili delavca strokovna organizacija (t. j. gospodarska organizacija) da ima strankarski (t. j. politični) list, ki prinaša tudi strokovne vesti. Tako pride socialna demokracija do ogromne mase delavstva, ki pravzaprav ni bila socialdemokratska, a je le pod*vplivom terorja in strankarskega tiska taka postala. Ako tedaj vzamemo strokovne organizacije izpod vpliva in komande socialdemokratske stranke, smo spodmaknili tla socialni demokraciji. Strokovne organizacije kot zajednice čisto gospodarskega značaja morajo tedaj že po svoji naravi biti nadstrankarske ustanove. Treba je le brezpogojno izvesti docela naravno načelo, da je strokovno organi- ziranje elementarna pravica vsakega delavca brez ozira na strankarsko prepričanje- Strokovna organizacija ne more biti monopol ali last poedine stranke ali svetovnega naziranja. Član more biti vsak delavec iste stroke, bodisi marksist, ali ne, naj sicer pripada tej ali oni stranki. Zares, to je najnaravnejša pot: strokovnim organizacijam je treba . vrniti njihov prvobitni (gospodarski) značaj. Za vse to ni treba drugega, kot da pusti in zagarantira država strokovnim organizacijam njih avtonomijo, ali pa njih delovanje kontrolira tako, da le-to ne bo več strankarsko. Država bo v tem pogledu še uspešnejše nastopila, ako naredi organiziranje delavcev po strokah obveznim, toda brez razlike strank in strankarskega vpliva. Naloga državne kontrole naj bo, da strokovne organizacije ne postanejo bojno sredstvo ene stranke, ampak avtonomna in na načelu samopomoči osnovana akcija delavstva ene, več ali vseh strok skupaj. Država ima skrbeti za to, da ne razvijajo strokovne organizacije ne političnega, ne sveto v no n a zornega terorja. Delavstvo more proglašati razredno obrambo, a ne razredne mržnje, more sodelovati pri reformi družbe: pri popolni osvoboditvi dela od vseh vezi, za ra vnopravnest dela in kapitala. Ne more pa izzivati socialne revolucije in anarhije. Tudi zanj je rešitev le v konstruktivnem delu za gospodarsko, kulturno in moralno preosnovo družbe. Tedenske novice. Za tiskovni sklad »Delavske Pravice« je daroval klub krščanskih socialistov DZ ob priliki otvoritve Delavske zbornice Din 277.50. Člani knjižnice Del. zbornice po poklicih. Od 2129 članov je: Delavcev 934. Od teh je: raznih poklicev (brivci, šoferji, zidarji itd.) 175, kovinarjev 169, nekvalificiranih delavcev 139, tipografov, litografcv in knjigovezov 92, trg. nameščencev 87, mizarjev 73, krojačev 65, železničarjev 54, čevljarjev in usnjarjev 49, živilcev 31. Skupaj 934. — Javnih in zasebnih nameščencev: (uradnikov, učiteljev, profesorjev ter sodnikov itd.) 541. ■— D i j ako v 508. — Svobodnih poklicev (advokati, zdravniki, inženerji, podjetniki) 146. Skupaj tedaj 2129. Gospodarstvo uprave monopolov, čisti prebitek monopolske uprave je znašal v letu 1927-28 2 milijardi 190 milijonov in 700 tisoč dinarjev. Tobačnih izdelkov se izdeluje vedno več. Izdelava 1 kg cigaret, cigar ali križanega tobaka stane upravo 4.16 Din (1926-27 4.44 Din). Pri tem je prihranila monopolska uprava v dveh letih okrog 100 milijonov dinarjev. Poraba tobaka stalno narašča. Nove delavske konvencije. Poroča se, da se vodijo pogajanja s F’rancijo in Romunijo o zaposlovanju naših delavcev (v Franciji predvsem poljedelskih) v teh državah in obratno. Konvencija z Argentino je že sklenjena, a ni posebne važnosti. Tudi konvencija z Romunijo ne bo prinesla posebnih koristi, ker ima Romunija poljedelskih delavcev, povrhu tega še nekvalificiranih, vse preveč. Nasprotno pa obeta pogodba s Francijo marsikake ugodnosti. Francozi poznajo zlasti naše Prekmurce kot prvovrstne delavce, kakršnih ravno Francozi rabijo. Za Nemčijo prihaja torej Francija, kjer bodo našli zaslužek naši poljedelski delavci iz Prekmurja pa tudi viničarji Slovenskih, zlasti pa še Haloških goric. Pri borzi dela v Ljubljani je ponujeno delo: moškim: 4 hlapcem, 3 žagarjem za na venecijanko, 1 tapetniku, 2 krojačema za športne čepice, 2 vajencema. — Ženskam: 1 šteparici, 1 postrežnici, 1 kmečki dekli, 1 služkinji, 1 pletilki, 1 otroški varuhinji, 1 vajenki za strojno pletenje. Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: 15 hlapcem, 25 viničarjem, 10 majarjem, 1 lesdstrugarju, 1 kleparju, 1 kolarju, 1 žagarju, 2 mlinarjema, 1 slaščičarju, 1 sedlarju, 2 cestarjema, 1, kočijažu, I strojniku. — Vajencem: kolarske, lakir-niške, kovaške, čevljarske, krojaške, fotografske obrti in trgovske stroke. — Ženskam: 7 kmečkim deklam, 8 kuharicam, II služkinjam, 2 kuharicama k orožnikom, 1 kuharici v grajščino, 1 kuharici perfektni, 2 izurjenima delavkama za izdelovanje makaronov, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 1 vzgojiteljici, ki zna igrati na gla- sovir, 2 boljšima gospodinjama, 1 po-strežnici, 1 natakarici, 1 podnatakarici, 2 šiviljskima vajenkama. Pri borzi dela v Celju je delo na razpolago moškim: 22 hlapcem, 10 oglarjem, 11 rudarjem, 11 ključavničarjem, 1 kleparju, 2 žagarjema, 8 mizarjem, 1 leso-strugarju, 1 črevarju, 2 pikoloma, 1 hotelskemu kuharju, 9 tesarjem, 1 fotografu, 1 strojniku, 1 kurjaču, 1 vinskemu potniku, 19 težakom, 22 vajencem. — Ženskam: 19 kmečkim deklam, 10 natakaricam, 7 hotelskim kuharicam, 1 kuharici za kavarno, 5 hotelskim sobaricam, 2 delavkam, 29 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 2 vajenkama. Po svetu. Bojni pohodi avstrijskih Schutzbunda in Heimwehra so se zopet pričeli. V nedeljo sta imeli tak nastop obe organizaciji na Dunaju. Najprvo je napovedala pohod nacionalistična bojna organizacija 1 leimvvehr, takoj -nato pa republikanski (socialdemokratski) Schutzbund Povorki sta se vršili po dunajskih ulicah istočas-no. Oba sprevoda je spremljalo 4000 policistov. Schutzbund je postavil na ulico 21.000 mož, Heimvvehr pa samo 4000. Aretiranih je bilo 50 komunistov. Obe organizaciji napovedujeta nove pohode v istih mestih istočasno. Enkrat se bo gotovo vnelo. Trocki. Silno žalostna, se zdi, je usoda tega heroja ruskih boljševiških mas in svojčas oboževanega junaka rdeče armade. Bojda je hudo bolan. Boljševiki so ga izgnali. Mislili so že, da je utonil v Črnem morju. Pa je prišel v Carigrad. Sedaj je tam in pošilja prošnje raznim evropskim državam, da bi se smel naseliti. Nemčija ga ne mara, s Francijo ni nič, Češkoslovaška se ga brani itd. Na drugi strani pa zopet pravijo, da so ga sovjeti samo zato izgnali, da se ga izue-be. Baje so poslali za njim najete morilce. Doma si radi številnih pristašev Troc-kija kaj takega ne upajo, zato so ga pa poslali v tujino in razbobnali v svet, da je težko bolan in so mu dnevi šteti. Dve strani. V Londonu se vrši te dni seja Izvršilnega odbora socialdemokratske internacionale, da se organizira propaganda za razorožitev in proti vojni. — V poslopju socialdemokratskega dnevnika »Arbeiterzeitung« na Dunaju, kjer se nahaja tudi centrala tako zvanega Schutzbunda, je bila te dni na podlagi neke ovadbe izvršena preiskava. Našlo se je mnogo najraznovrstnejšega orožja in več zabojev municije. Indija. Vseindijski kongres (narodna skupščina) se je izrekel za prepoved točenja alkoholnih pijač. Ta prepoved oziroma tostvarne določbe bodo prišle tudi v novo indijsko ustavo. S tem skušajo dvigniti življenjski stalež indijskega naroda. — Na predlog znanega Ghandija je sklenil kongres zahtevati cd Anglije zaenkrat samo stališče Indije kot svobodnega angleškega dominiona. Zatem pa gre boj naprej za popolno neodvisnost Indije. V tem se je posrečilo Ghandiju doseči popolno enotnost obeh indijskih strank: liindov (Ghandi) in muslimanov. — Nemiri v Bombayu so ponehali. Pri tej priliki je Ghandi zopet vrgel med ljudstvo parolo: Bojkot angleškemu blagu! Sami tkimo svoje obleke. — Slej ko prej bo Indijec na svoji zemlji sam svoj gospodar. Kitajska. V pokrajini Sausi je nastala silna lakota. Ljudje meljejo suho travo in kuhajo z nje sok. Živine in žita že zdavnaj ni več. — Kitajska narodna vlada, je zahtevala od vseh velesil, da ji izroče nazaj poslaniški del mesta Pekinga. Pot osamosvojitve je strma. — Enako je začela vlada obširno razoroževalno akcijo. Gre za tem, da iztrebi za kitajski narod tako pogubni militarizem. — Najbrže baš iz teh razlogov so se zopet začeli neki prepiri med generali, ki jih je vse polno in so samo za nesrečo. — Med kitajsko in japonsko vlado je nastalo neprijatelj-sko razmerje. — Kitajski zid1,, ki je skozi 1700 let ščitil Kitajsko pred vpadi divjih mongolskih plemen, nameravajo podreti. Starostno zavarovanje na Poljskem. Vlada je predložila sejmu (parlamentu) zakon o starostnem zavarovanju vsega industrijskega delavstva. Vse v agitacijo za Delavsko Pravico! / Cez hribe in doline... Vič. Važna socialna akcija občine. Proti pričakovanju ostra in dolga zima je tudi v naši delavski občini povzročila mnogo gorja, bede in pomanjkanja. Posebno obupna slika se nam nudi v onih delavskih družinah, kjer je bila zima združena z brezposelnostjo. V oči-gled temu si je občina štela v dolžnost, da priskoči takim družinam na pomoč in jih obvaruje najhujšega. Socialni odsek občine je šel na delo in sklenil, da se nabavi najpotrebnejšim kurivo, da se otvori v dečjem zavetišču kuhinja,, v kateri se deli enkrat na dan topla hrana. Naprosi se tudi Vincencijeva konferenca, da odpre vrata diečjega zavetišča vsem otrokom! onih družin, ki so v nevarnosti, da jih zruši beda in mraz. Na poziv županstva se je takoj pri j ar-vilo 28 takih otrok, ki so v popolni oskrbi zavetišča. Za opoldansko hrano se je prijavilo 9 oseb. S kurivom pa občina zalar ga 9 družin. Da so gorenje številke v primeri z revščino v naši občini zelo majhne, je pripisovati samozatajevanju družin, ki svoj obupni položaj skrbno zakrivajo. So tudi take družine, ki nočejo, da bi se kdaj pozneje o njih reklo, da so bile deležne javne pomoči. Tako stališče je zelo pogrešno še posebno, ker pri tem ne trpijo starši, ampak mnogo več otroci. Tudi so stai'ši, ki bi se jim lahko očitalo, da so vsej bedi precej tudi sami krivi, vendar bi se morali zavedati, da so njihovi otroci pri tem nedolžni. Vsi pa bi se morali zavedati, da ta pomoč, ki jo deli občina svojim občanom ni nikak dar, ampak da gre to iz sredstev, ki jih črpa občina od občanov potom direktnih ali indirektnih davkov. Ker je županstvo z ozirom na veliko bedo pričakovalo, da s svojimi sredstvi ne bo kos tej akciji, je sklenilo, obrniti se na premožnejše občane s prošnjo, da priskočijo na pomoč s kakršnimkoli prispevkom. To akcijo so prevzeli občinski odborniki, ki zadnje čase obiskujejo občane z nabiralnimi polami. Tudi pri tem naj nam bo dovoljeno par opazk. Vso čast moramo dati nekaterim občanom iz premožnejših krogov. Zal pa, da moramo tudi ugotoviti, da je velik del med temi takih, ki jim je malo mar, če vsi siromaki končajo od mraza in bede, da so le sami siti pri topli peči. Neki tak premožnejši »krog« se je obnesel s tremi dinarji, pa še to z nekako nevoljo. Ta akcija občine je sicer precej pozna, kajti zima naglo pojenjuje in bomo morda kmalu zagledali I pomladno solnce, up in nado bednih delavskih družin. Posledice te krute zime pa so strašne in naša dolžnost je, da jih kolikor je v naši moči omilimo. Zagorje. Umrl je v mesecu februarju j naš tovariš Guna France. Imenovani je j bil več let predsednik rudarske zagorske { organizacije in je mnogo storil za na-! predek našega gibanja v Zagorju. Tudi svoja sinova je odgojil v borbenem delavskem duhu in mlajši je za časa študija pod PPZ režimom bil preganjan kot osumljen »komunist«. Je pa le resnica, da je pokojni odgojil svoje otroke v pravem krščanskem duhu. Zadnja leta je bil bolan priklenjen na posteljo, kar se je občutno poznalo v organizaciji. Umrl je naš tovariš, krščanski socialist. Naj počiva v Bogu! Prevalje. Dne 21,- februarja je umrl rudar-starovpokojenec Luka Žmavcer v starosti 66 let. Pokojni tovariš je bil dolgoleten član kat. del. društva kakor tudi član JSZ, zvest in neustrašen borec idej krščanskega socializma, in to v času po-četka našega pokreta v Trbovljah. Pokoj-j ni je moral svoje čase pretrpeti mnogo I težav in zapostavljanja od strani lastnih I sodelavcev v Lešah radi svojega trdnega prepričanja. Vsega izčrpanega od dela je bolezen položila na bolniško posteljo, na kateri je hiral preko eno leto. Jugoslovanska strokovna zveza ga je po možnosti podpirala ter mu ob smrti v znak zaslužen ja poklonila skromen venec »v poslednji pozdrav, zvestemu tovarišu JSZ.« Razno. Plače delavstva v raznih državah. — Mednarodni urad dela je objavil podatke o realnih (dejanskih) mezdah delavcev v najvažnejših industrijskih državah. Spodaj navedene številke