raziskovalna dejavnost 171 The impact of replacement of the basketball coach on the team’s performance Abstract The study aimed to establish the number of replacements of basketball coaches during the competitive season as well as how such replacements affected the teams’ performance. The focus of the study was on the 1st Slovenian Basketball League (1. SKL) and the Adriatic Basketball Association League (ABA League) in the 2014/2015, 2015/2016 and 2016/2017 competitive seasons. The numbers of coach replacements were also compared between both leagues. We established that lower-ranked teams replace their coach more often during the season than their higher-ranked counterparts. A comparison between coach replacements during and after the season reveals that the share of replacements during the season is slightly higher (this is particularly true for the ABA League). The differences in the number of replacements between both leagues exist but they are not considerable. The percentage of teams which decided to replace their coach during the season was slightly higher for the 1. SKL than for the ABA League. After the coach is replaced during the season, the teams’ performance in terms of results mostly improves. With new coaches, the victory/defeat ratio after two, three, four and five matches improves compared to the respective ratio with old (previ- ous) coaches during the last two, three, four and five matches before replacement. Key words: basketball, coaches, 1. SKL, ABA Izvleček Namen raziskave je ugotoviti število menjav košarkar- skih trenerjev med tekmovalno sezono in po njej ter ugotoviti, kako omenjene menjave vplivajo na uspe- šnost ekip. Pri tem smo se osredotočali na 1. Sloven- sko košarkarsko ligo (1. SKL) in Adriatic Basketball As- sociation (ABA ligo) v tekmovalnih sezonah 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Število menjav trenerjev smo pri- merjali tudi med obema ligama. Ugotovili smo, da slabše uvrščene ekipe na lestvici pogosteje posegajo po menjavi trenerja med sezono kot bolje uvršče- ne ekipe. Če primerjamo razmerje menjav trenerjev med in po sezoni, lahko rečemo, da je delež menjav med sezono nekoliko večji (to še posebej velja za ABA ligo). O razlikah v številu menjav med obema tek- movanjema (ligama) težko govorimo, vsekakor pa te niso velike. Procentualno gledano je delež ekip, ki so se med sezono odločile za menjavo trenerja v 1. SKL celo nekoliko večji kot v ABA ligi. Po menjavi trenerja med sezono se rezultatska uspešnost ekip v večini pri- merov izboljša. Količnik zmag in porazov je pri novih trenerjih boljši po dveh treh, štirih in petih tekmah, če ga primerjamo s količnikom zmag in porazov starih (predhodnih) trenerjev na zadnjih dveh, treh, štirih in petih tekmah pred menjavo. Ključne besede: košarka, trenerji, 1. SKL, ABA. Anže Vinazza, Frane Erčulj Vpliv menjave košarkarskih trenerjev na tekmovalno uspešnost ekipe https://www.vecer.com/jure-zdovc-znova-trener-olimpije-6664452 172 „ Uvod Košarkarsko moštvo si lahko zamislimo kot odprt, zapleten in dinamičen sistem, ki je sestavljen iz treh podsistemov: petih igralcev v igri, njihovih namestnikov (me- njav) ter trenerja in njegovih pomočnikov. Delovanje celotnega sistema je usmerjeno k zmagi nad nasprotnikom (v okviru do- govorjenih pravil). Učinkovitost delovanja tega sistema je odvisna od kakovosti de- lovanja posameznih podsistemov in ravni njihovega sodelovanja (Dežman, 2004). V skupini posameznikov ima vsak njen član svojo vlogo. Najpomembnejša je vloga voditelja (Musek in Pečjak, 1995). Ta naj bi s svojim vedenjem in delovanjem usmeril aktivnosti skupine k temu, da bodo njeni pripadniki dosegli cilj, ki so si ga zadali (Dip- boye, Smith in Howell, 1994, v: Tušak, 2003; Kajtna in Tušak, 2007). Vodenje je zapleten proces, odvisen od mnogih dejavnikov. Po- teka v vsaki skupini, pa naj bo ta formalna ali neformalna. Vodenje predstavlja zelo pomembno vlogo in enega glavnih dejav- nikov uspešnosti tudi v t. i. ekipnih športih. Med formalne skupine lahko uvrstimo tudi košarkarsko ekipo (Erčulj, 1995). Za vodenje košarkarske ekipe je v prvi vrsti in neposre- dno zadolžen njen trener. Trenerjevo delo je tehnično in taktično pripraviti športnika (košarkarja), odpravljati njegove pomanjklji- vosti, sestaviti program dela itd. V ekipnih športih, kamor uvrščamo tudi košarko, mora znati trener povezati med seboj čla- ne ekipe in doseči, da bodo ti med seboj čim bolj uspešno sodelovali. Uspeh ekipe namreč ni odvisen le od tega, da je ekipa sestavljena iz kvalitetnih posameznikov, ampak tudi od najboljše možne interakcije med temi posamezniki (Bon, 2007; Myers, Vargas-Tonsing in Feltz, 2005; Jakše, Kajtna in Tušak, 2006). Uspešna socialna integra- cija članov ekipe, trenerja in vodstva ekipe omogoča ekipi, da doseže stabilne rezul- tate v času in hkrati višjo toleranco do fru- stracije. Vse to še posebej velja za vrhunske športne ekipe (Lučič, Štalec in Žugič, 1995; Ličen, Cecić Erpić in Doupona Topič, 2006). Trener mora igralce taktično razporediti tako, da bodo svoje sposobnosti optimal- no izkoristili za dosego ali izboljšanje re- zultata, psihično pa jih mora pripraviti tako individualno kot tudi k medsebojnemu so- delovanju (Misja, 2003). Znotraj ekipe, ki jo vodi trener, imajo po- samezni igralci različne vloge, med kate- rimi so tudi takšne, ki jih lahko povežemo z vodenjem. Pri splošnih opravilih vodenja ekipe, na igrišču in izven njega, pomemb- no vlogo opravlja kapetan ekipe. Pri bolj specialnih opravilih, povezanih predvsem s taktiko igre v napadu, trener sodeluje z organizatorjem igre, t. i. playmakerjem, za katerega pogosto rečemo, da predstavlja »podaljšano roko« trenerja na igrišču. Na višjih (profesionalnih) ravneh tekmovanj so športne ekipe in njihovi uspehi v veliki meri odvisni od vodstva (funkcionarjev) kluba, ki so zadolženi za finančno delo- vanje kluba, kamor sodi tudi financiranje trenerjev, igralcev in drugega osebja. Kadar pa je uspešnost ekipe po merilih vodstva kluba nezadovoljiva, se slednji pogosto od- ločijo za menjavo trenerja. Trenerji v klubih delujejo krajši ali daljši čas. Trajanje sodelovanja je običajno oprede- ljeno s pogodbo, ki jo podpišejo trener in vodstvo kluba. V večini primerov, ko klubi podpisujejo s trenerji večletne pogodbe, je to zaradi prepričanja, da je konkretni trener in njegov program dela za njihovo košarkarsko sredino najbolj primeren. Vsi vpleteni bi se morali zavedati, kako je po- membna kontinuiteta dela in da je z me- njavo trenerja ta prekinjena. Ne glede na to pa je največkrat prav trener tisti, ki je prvi odstavljen iz položaja, ko se pojavijo slabi športni rezultati, čeprav mogoče kdo drug nosi večjo odgovornost (Jeklin, 2007). Pogoste menjave trenerjev predstavljajo problem v vseh ekipnih športih. Košarka pri tem ni izjema, prav tako ne tekmovanja na prostoru Slovenije oziroma tekmovanja, v katerih nastopajo slovenske ekipe. Posta- vlja se vprašanje, ali so tovrstne menjave sploh upravičene in kakšen je njihov učinek v smislu izboljšanja rezultatske uspešnosti ekipe. Ta problem je še posebej izrazit, ko pride do menjave trenerja, ali celo več tre- nerjev iste ekipe nenadno in med tekmo- valno sezono. V tem primeru niti trener, niti ekipa (igralci) nimajo veliko časa za prilaga- janje drug na drugega, spoznavanje zahtev trenerja, njegove vizije, načina dela, hkrati pa tudi niso možne kakšne večje spremem- be v igralskem kadru (trener praviloma dela naprej z istimi igralci). Mnenja o učinkovito- sti takšnih menjav so deljena. Mnogi meni- jo, da je tovrstnih menjav trenerjev preveč in da bi trenerjem morali pustiti več časa in omogočiti daljšo kontinuiteto njihovega dela, ne pa da slednji nenehno delujejo pod pritiskom grožnje, da bodo odpušče- ni. Nekateri o tovrstnih menjavah trenerjev govorijo kot o t. i. šok terapiji, ki pa naj bi imela sicer pozitiven, a kratkotrajen učinek na uspešnost ekipe. Ne glede na pomembnost problematike pa v literaturi še nismo zasledili raziskav, ki bi skušale ugotoviti vpliv menjav trenerjev na uspešnost ekip in s tem podkrepile po- trebo po pogostih menjavah trenerjev ali pa bi postavile pod vprašaj učinkovitost in smiselnost tovrstnih menjav. V pričujočem članku, ki predstavlja tovrsten poizkus, smo analizirali menjave košarkarskih trenerjev v treh sezonah 1. slovenske košarkarske lige in mednarodne lige ABA (Adriatic Basket- ball Association) ter hkrati primerjali število menjav v obeh ligah. Ugotavljali smo tudi delež menjav trenerjev med in po končani tekmovalni sezoni. Poleg tega nas je zani- malo tudi, kako menjave trenerja vpliva- jo na uspešnost ekipe in ali po menjavah trenerjev bolj posegajo ekipe, ki so slabše uvrščene na lestvici, ali tiste z vrha ligaške lestvice. „ Metode Preizkušanci Podatke o preizkušancih smo pridobili na podlagi udeleženih ekip v 1. slovenski ligi (v nadaljevanju 1. SKL) in Adriatic Basket- ball Association (v nadaljevanju ABA liga) v treh sezonah (2014/15, 2015/16, 2016/17). V širšem smislu smo v vzorec zajeli vse ekipe (in njihove trenerje), ki so v teh sezonah na- stopale v zgoraj omenjenih tekmovanjih. V tem obdobju je v 1. SKL sodelovalo 16 raz- ličnih ekip, v ABA ligi pa 20 ekip. V ožjem smislu bomo v vzorec preizkušancev zajeli vse trenerje, ki so bili zamenjani med tek- movalno sezono, in vse tiste trenerje, ki so jih zamenjali po sezoni. Teh je bilo v ABA ligi 40, v 1. SKL pa 34. Postopek Najprej smo zbrali podatke o vseh ude- leženih ekipah v 1. SKL in ABA ligi. Število vključenih ekip v 1. SKL je v vsaki sezoni 12. V ABA ligi sodeluje 14 ekip. V treh sezonah se je v 1. SKL zamenjalo 15, v ABA ligi pa 19 različnih ekip. Ekipe, ki so spremenile le glavnega sponzorja in s tem ime kluba, niso smatrane kot različne ekipe. Slovenske ekipe, ki so nastopale v ABA ligi, so analizi- rane in obravnavane v ABA ligi, ker v 1. SKL niso sodelovale celotno sezono, izjema je sezona 2016/17, ko so vse slovenske ekipe morale igrati celotno sezono v 1. SKL kot tudi v ABA ligi. Podatke, pridobljene iz uradnih spletnih strani lig (www.kzs.si in www.aba-liga. com), smo razdelili na dva dela – pred me- raziskovalna dejavnost 173 njavo trenerja med sezono in po menjavi. Iz izbranih podatkov smo s pomočjo progra- ma Microsoft Excel izračunali deleže me- njav trenerjev, količnike zmag in porazov ter jih med seboj primerjali. Spremljali smo uspešnost ekip na zadnjih petih tekmah pred menjavo in prvih petih tekmah po menjavi trenerja. „ Rezultati in razlaga Primerjava števila menjav tre- nerjev v 1. SKL in AbA ligi V 1. SKL je v treh sezonah igralo 15 različnih ekip, kar 11 različnih ekip pa se je odločilo za menjavo trenerja med sezono (vsaj en- krat v obdobju teh treh sezon). Nekatere ekipe so se večkrat odločile za ta ukrep in tako je v obdobju 3 sezon moč obravnava- ti 17 menjav trenerjev, do katerih je prišlo med sezono. V ABA ligi je v enakem tekmovalnem ob- dobju zaigralo 19 različnih ekip, za menjavo trenerja med sezono se je odločilo 11 raz- ličnih ekip, skupno število menjav trenerjev med sezonami pa je 20. Lahko opazimo, da se je v opazovanih treh sezonah za menjavo trenerja med sezono odločilo več kot tretjina ekip v obeh ligah. O razlikah v številu menjav med obema tekmovanjema (ligama) težko govorimo, vsekakor pa te niso velike. Procentualno gledano je delež ekip, ki so se med sezono odločile za menjavo trenerja v 1. SKL, celo nekoliko večji kot v ABA ligi. Delež ekip, ki so se odločile za menjavo trenerja med sezono v opazovanih treh sezonah, niha od 21 % do 50 %. Najmanj menjav je bilo med sezono 2014/15. Čeprav gre za razmeroma kratko časovno obdobje treh sezon, pa lahko rečemo, da se nakazu- je trend povečevanja števila ekip, ki so med sezono zamenjale trenerja, kakor tudi števi- la menjav trenerjev na splošno. Kot zanimivost lahko omenimo, da tako v 1. SKL kot v ABA ligi le dve ekipi v opazo- vanem obdobju nista posegli niti po eni menjavi trenerja. Ena od ekip v ABA ligi je v obdobju opazovanih treh sezon zamenjala kar 7 trenerjev. Delež menjav trenerjev med in po sezoni Ob nekoliko manjšem številu ekip v 1. SKL beležimo skupaj 17 menjav trenerjev med sezono in 16 po končani sezoni. V ABA ligi, Tabela 1 Sodelujoče ekipe v 1. SKL (Košarkarska Zveza Slovenije, 2018) Sezona 2014/2015 Sezona 2015/2016 Sezona 2016/2017 KK Union Olimpija KK Union Olimpija KK Union Olimpija KK Zlatorog Laško KK Zlatorog Laško KK Zlatorog Laško KK Krka Novo Mesto KK Krka Novo Mesto KK Krka Novo Mesto KK Tajfun Šentjur KK Tajfun Šentjur KK Tajfun Šentjur KK Rogaška KK Rogaška KK Rogaška KK Šenčur GGD KK Šenčur GGD KK Šenčur GGD KK Hopsi Polzela KK Hopsi Polzela KK Hopsi Polzela KK Helios Domžale KK Helios Domžale KK Helios Domžale KK Splošna plovba Portorož KK Splošna plovba Portorož KK Splošna plovba Portorož KK Elektra Šoštanj KK Elektra Šoštanj KK Terme Olimia Podčetrtek KK AKK Branik Maribor KK LTH Casting Škofja Loka KK LTH Casting Škofja Loka KK Grosbasket KK Lastovka (Primorska) KK Primorska Tabela 2 Sodelujoče ekipe v ABA ligi (ABA League Basketball, 2018) Sezona 2014/2015 Sezona 2015/2016 Sezona 2016/2017 KK Crvena Zvezda KK Crvena Zvezda KK Crvena Zvezda mts KK Mega Leks KK Mega Leks KK Mega Leks KK Partizan KK Partizan KK Partizan Niš KK Igokea KK Igokea KK Igokea KK Cibona KK Cibona KK Cibona KK Cedevita KK Cedevita KK Cedevita KK Zadar KK Zadar KK Zadar KK Krka KK Krka KK Krka KK Union Olimpija KK Union Olimpija KK Union Olimpija KK Budučnost Voli KK Budučnost Voli KK Budučnost Voli KK MZT Skopje KK MZT Skopje KK MZT Skopje Aerodrom Szolnoki Olaj KK KK Sutjeska KK Mornar Bar BC Levski Sofia KK Tajfun Šentjur KK Karpoš Sokoli KK Metalac Farmakom KK Metalac Valjevo KK FMP Beograd Slika 1. Število menjav trenerjev v 1.SKL in ABA ligi. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 2014/2015 2015/2016 2016/2017 2014/2015 2015/2016 2016/2017 Število ekip v ligi Število ekip z menjavo Število menjav trenerjev 174 kjer je liga 14-članska in ne 12-članska kot v 1. SKL, pa 20 med sezono in 15 po konča- ni sezoni. Če primerjamo razmerje menjav trenerjev med in po sezoni, lahko rečemo, da je delež menjav med sezono nekoliko večji (to še posebej velja za ABA ligo). Število menjav trenerjev glede na uvrstitev ekipe na lestvici V nadaljevanju smo želeli analizirati, katere ekipe se največkrat odločajo za menjavo trenerja glede na njihovo uspešnost oziro- ma položaj na lestvici. Ekipe, ki so se v 1. SKL vključile šele v drugem delu sezone (v ligo za prvaka), smo uvrstili v zgornjo polo- vico lestvice. Če so v sezoni 2014/15 posegale po menja- vah trenerjev le ekipe iz spodnjega dela le- stvice 1. SKL, pa v naslednjih dveh sezonah temu ni bilo več tako. Menjav trenerjev so se posluževale ekipe z dna, sredine in tudi vrha prvenstvene lestvice (Tabela 5). Podo- ben vzorec lahko zasledimo tudi v ligi ABA. Tudi tu nekaj več menjav zasledimo pri ekipah iz dna ligaške lestvice, vendar pa so se menjav posluževale tudi bolje uvrščene ekipe (Tabela 6). Vidimo torej, da za menjave trenerjev bolj pogosto odločajo ekipe, ki so pri dnu le- stvice. Kar 20 ekip, ki je menjalo trenerja, je iz spodnje polovice končne ligaške lestvice, medtem ko jih je 11 iz zgornje. Posledično lahko rečemo, da so se ekipe verjetno odlo- čale za menjave trenerjev predvsem zaradi slabih rezultatov in bojazni, da bi izpadle iz ligaškega tekmovanja. Seveda pa lahko pri nekaterih ekipah iščemo motive za me- njavo trenerja tudi v borbi za vrh lestvice, Tabela 3 Število menjav trenerjev v 1. SKL in ABA ligi SLO Sezona Število ekip v ligi Število ekip z menjavo Število menjav trenerjev % ekip z menjavo 2014/2015 12 4 5 33 % 2015/2016 12 5 6 41 % 2016/2017 12 6 6 50 % Skupaj 36 15 17 42 % ABA Sezona Število ekip v ligi Število ekip z menjavo Število menjav trenerjev % ekip z menjavo 2014/2015 14 3 5 21 % 2015/2016 14 7 7 50 % 2016/2017 14 6 8 43 % Skupaj 42 16 20 38 % Tabela 4 Delež menjav trenerjev med in po sezoni SLO Sezona Število ekip v ligi Menjave med sezono Menjave po sezoni delež med delež po 2014/2015 12 5 5 50,0 % 50,0 % 2015/2016 12 6 7 46,2 % 53,8 % 2016/2017 12 6 4 60,0 % 40,0 % skupaj 36 17 16 51,5 % 48,5 % ABA Sezona Število ekip v ligi Menjave med sezono Menjave po sezoni delež med delež po 2014/2015 14 5 4 55,6 % 44,4 % 2015/2016 14 7 4 63,6 % 36,4 % 2016/2017 14 8 7 53,3 % 46,7 % skupaj 42 20 15 57,1 % 42,9 % Tabela 5 Lestvica 1.SKL po rednem delu sezone (X – ekipe, ki so se vključile v 1. SKL šele v drugem delu sezone; z rumeno barvo so označene ekipe, ki so se poslužile menjave trenerja med tekmovalno sezono) Poz: Sezona 2014/2015 Poz: Sezona 2015/2016 Poz: Sezona 2016/2017 1. KK Tajfun Šentjur 1. KK Rogaška 1. KK Krka Novo Mesto 2. KK Zlatorog Laško 2. KK Zlatorog Laško 2. KK Union Olimpija 3. KK Krka Novo Mesto 3. KK Helios Domžale 3. KK Zlatorog Laško 4. KK Grosbasket 4. KK Šenčur GGD 4. KK Hopsi Polzela 5. KK Rogaška 5. KK LTH Casting Škofja Loka 5. KK Helios Domžale 6. KK Šenčur GGD 6. KK Splošna plovba Portorož 6. KK Rogaška 7. KK Hopsi Polzela 7. KK Lastovka (Primorska) 7. KK Primorska 8. KK Helios Domžale 8. KK Hopsi Polzela 8. KK Tajfun Šentjur 9. KK Splošna plovba Portorož 9. KK Elektra Šoštanj 9. KK Šenčur GGD 10. KK AKK Branik Maribor X KK Union Olimpija 10. KK Terme Olimia Podčetrtek 11. KK Elektra Šoštanj X KK Krka Novo Mesto 11. KK LTH Casting Škofja Loka X KK Union Olimpija X KK Tajfun Šentjur 12. KK Splošna plovba Portorož raziskovalna dejavnost 175 uvrstitev v končnico tekmovanja, uvrstitev v mednarodna tekmovanja ali želji po na- slovu prvaka. »Šok efekt« na prvi tekmi po menjavi trenerja Mnogi menijo, da menjava trenerja pred- stavlja t. i. »šok efekt«, zaradi česar naj bi bile ekipe uspešne v kratkem obdobju ta- koj po menjavi. Zaradi tega nas je najprej zanimalo, kako se menjava trenerja v 1. SKL in ABA ligi odraža v rezultatskem smislu na prvi tekmi po menjavi. V 1. SKL je na prvi tekmi po menjavi trenerja zmago zabeležilo 40 % ekip (6 od 15), v ligi ABA pa natančno polovica ekip (10 od 20) (Slika 3). Zavedati se moramo, da je uspe- šnost na eni sami tekmi v veliki meri lah- ko stvar naključja ter da imajo lahko ekipe lahko lažjega ali težjega nasprotnika. Poleg tega trenerji običajno nimajo dovolj časa, da bi se ustrezno pripravili na prvo tekmo, niti da bi dobro spoznali svojo ekipo in igralce ali uvedli želene spremembe. Vse- eno pa lahko rečemo, da učinek menjave trenerja na prvi tekmi ni najboljši in težko govorimo o pozitivnem »šok« efektu. Vpliv menjave trenerja na uspe- šnost ekipe v obdobju dveh do petih tekem po menjavi V nadaljevanju nas je zanimalo, kako me- njava trenerja vpliva na uspešnost ekipe v obdobju prvih dveh, treh, štirih in petih tekmah po menjavi trenerja. Uspešnost eki- Tabela 6 Lestvica ABA lige po rednem delu sezone (z rumeno barvo so označene ekipe, ki so se poslužile menjave trenerja med tekmovalno sezono) Poz: Sezona 2014/2015 Poz: Sezona 2015/2016 Poz: Sezona 2016/2017 1. KK Crvena Zvezda 1. KK Budučnost Voli 1. KK Crvena Zvezda 2. KK Budučnost Voli 2. KK Crvena Zvezda 2. KK Cedevita 3. KK Cedevita 3. KK Cedevita 3. KK Partizan Niš 4. KK Partizan 4. KK Mega Leks 4. KK Budučnost Voli 5. KK Union Olimpija 5. KK Partizan 5. KK Igokea 6. KK Metalac Farmakom 6. KK Zadar 6. KK Mega Leks 7. Szolnoki Olaj KK 7. KK Union Olimpija 7. KK Cibona 8. KK Zadar 8. KK Cibona 8. KK Mornar Bar 9. KK Krka 9. KK Igokea 9. KK FMP Beograd 10. KK Mega Leks 10. KK MZT Skopje 10. KK Karpoš Sokoli 11. KK Cibona 11. KK Metalac Valjevo 11. KK Union Olimpija 12. KK Igokea 12. KK Krka 12. KK Zadar 13. KK MZT Skopje 13. KK Sutjeska 13. KK MZT Skopje Aerodrom 14. BC Levski Sofia 14. KK Tajfun Šentjur 14. KK Krka 65% 35% Ekipe v spodnji polovici Ekipe v zgornji polovici 0 2 4 6 8 10 12 1. SKL ABA št. zmag št. porazov Slika 2. Število menjav trenerjev glede na uvrstitev na lestvici Slika 3. »Šok efekt« na prvi tekmi po menjavi trenerja. 176 pe pod vodstvom novega trenerja smo pri- merjali z uspešnostjo ekipe pod vodstvom predhodnega trenerja v enakem obdobju pred menjavo. Če je bil količnik zmag in porazov novega trenerja boljši od količnika zmag starega (predhodnega) trenerja, smo to označili kot pozitivni vpliv menjave, v nasprotnem pri- meru pa kot negativni. Če sta bila količnika izenačena smo v tabelo zapisali, da ni spre- memb. V nekaterih primerih novi trener ni bil na položaju niti pet tekem (bodisi zaradi zaključka tekmovanja ali pa zaradi ponov- ne menjave), zato primerjava z uspešnostjo predhodnega trenerja ni bila mogoča. Glede na podatke iz Tabele 7 in Slike 4 lah- ko ugotovimo, da so kratkoročno v 1. SKL menjave trenerjev večinoma pozitivno vplivale na uspešnost igranja oziroma da so bili novi trenerji uspešnejši od starih (pred- hodnih). Uspešnost ekip v obdobju dveh do petih tekem po menjavi trenerja je ves čas večja kot pred menjavo. Pozitiven vpliv skozi celotno analizirano obdobje zasledi- mo pri 40 ali več % menjavah, medtem ko je negativni vpliv prisoten pri manj kot 20 % menjav trenerjev. Še večji vpliv na kratkoročno uspešnost ekip so imele menjave trenerjev v ligi ABA. S številom tekem se uspešnost novega tre- nerja v primerjavi s starim (predhodnim) nekoliko zmanjšuje, še vedno pa je več kot 50 % menjav trenerjev pozitivno vplivalo na rezultatsko uspešnost ekipe, delež ne- gativnega vpliva menjav pa je v celotnem analiziranem obdobju pod 20 % (Tabela 7, Slika 5). „ Zaključek Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, po- trjujejo pogostost trenerskih menjav v ko- šarki na ravni 1. Slovenske košarkarske lige, kakor tudi mednarodne lige ABA (znane tudi kot jadranska liga), v kateri že vse od njenega začetka sodelujejo tudi slovenske ekipe. Od 15 različnih ekip, ki so v opazovanem obdobju nastopale v 1. SKL, se je kar 11 različnih ekip odločilo za menjavo trener- ja med sezono (vsaj enkrat v obdobju teh treh sezon), skupaj pa smo zabeležili 17 menjav trenerjev, do katerih je prišlo med sezono. V ABA ligi je v enakem tekmoval- nem obdobju zaigralo 19 različnih ekip, za menjavo trenerja med sezono se je odloči- lo 11 različnih ekip, skupno število menjav trenerjev med sezonami pa je 20. Če primerjamo razmerje menjav trenerjev med in po sezoni, lahko rečemo, da je de- lež menjav med sezono nekoliko večji (to še posebej velja za ABA ligo). O razlikah v številu menjav med obema tekmovanjema (ligama) težko govorimo, vsekakor pa te niso velike. Procentualno gledano je delež ekip, ki so se med sezono odločile za me- njavo trenerja, v 1. SKL celo nekoliko večji kot v ABA ligi. Pri analizi števila menjav glede na uvrstitev ekipe na lestvici smo ugotovili, da se v večji meri menjav poslužujejo ekipe iz spodnje polovice tekmovalne lestvice, kar verjetno govori o tem, da je glavni motiv za menja- vo trenerja neuspešnost ekipe in želja po obstanku v ligi. Glede na količnike uspešnosti vseh trener- jev v sezoni smo pridobili podatke, da se Tabela 7 Pozitivni in negativni vplivi menjav trenerjev po dveh (2T), treh (3T), štirih (4T) in petih (5T) tekmah. SLO 2T ABA 2T SLO 3T ABA 3T SLO 4T ABA 4T SLO 5T ABA 5T Pozitiven vpliv 6 14 7 13 6 13 6 11 Negativen vpliv 3 1 2 2 2 2 3 2 Ni sprememb 6 5 4 4 3 4 2 4 Primerjava ni mogoča 0 0 2 1 4 1 4 3 Slika 4. Deleži pozitivnih in negativnih vplivov menjav trenerjev po dveh (2T), treh (3T), štirih (4T) in petih (5T) tekmah v 1. SKL. Slika 5. Deleži pozitivnih in negativnih vplivov menjav trenerjev po dveh (2T), treh (3T), štirih (4T) in petih (5T) tekmah v ABA ligi. 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50% 2 tekmi 3 tekme 4 tekme 5 tekem Pozitiven vpliv Negativen vpliv Ni sprememb Primerjava ni mogoča 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 2 tekmi 3 tekme 4 tekme 5 tekem Pozitiven vpliv Negativen vpliv Ni sprememb Primerjava ni mogoča raziskovalna dejavnost 177 velika večina menjav izkaže za pozitivne, saj so novi trenerji v večini bolj uspešni kakor njihovi predhodniki. T. i. »šok efekt« takoj po menjavi trenerja še ne pride do izraza, saj je polovica ali celo več ekip na prvi tek- mi po menjavi trenerja poražena. Na nasle- dnjih tekmah pa se že pokaže učinek me- njav trenerja, saj se rezultatska uspešnost ekip po menjavi trenerja iz tekme v tekmo povečuje. Količnik zmag in porazov je pri novih trenerjih boljši po dveh, treh, štirih in petih tekmah, če ga primerjamo s količni- kom zmag in porazov starih (predhodnih) trenerjev na zadnjih dveh, treh, štirih in pe- tih tekmah pred menjavo. Za objektivnejše in bolj trdne sklepe v povezavi z obravnavanim problemom bi bilo sicer potrebno uporabiti večje število podatkov (menjav trenerjev) in ustreznejše statistične metode obdelave podatkov. Ob menjavi trenerja se lahko zgodi, da se ekipa okrepi tudi s kakšnim novim igralcem ali pa odslovi kakšnega od starih igralcev. S pri- hodom novega trenerja se včasih stabilizi- rajo tudi finančne razmere v klubu in igralci dobijo izplačana zamujena plačila. Vse to in tudi še kakšni drugi dejavniki seveda vpli- vajo na uspešnost menjav trenerjev, zato ne moremo z gotovostjo govoriti o tem, da so novi trenerji absolutno uspešnejši ali celo kvalitetnejši od starih. Predvidevamo, da se tovrstni trendi spre- minjajo, zato bi bilo menjave trenerjev in njihove vplive dobro spremljati tudi v bo- doče. Pri tem bi bilo zanimivo stvari ana- lizirati iz širšega zornega kota, tako da bi v raziskave vključevali tudi ekipe iz močnej- ših lig, kot na primer Evrolige, EuroCupa, 1. Španske lige itd., kjer trenerji po našem mnenju delujejo v stabilnejšem okolju in bi bilo njihovih menjav verjetno manj. „ Literatura 1. Košarkarska zveza Slovenije, liga Nova KBM. Pridobljeno 26. 11. 2018 iz http://www.kzs.si/ 2. ABA League Basketball (men). Pridobljeno 22. 1 1. 2018 iz http://www.eurobasket.com/ABA- -League/basketball.asp 3. Bon, M. (2007). Trenerji v moštvenih športih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 5. Erčulj, F. (1995). Vodenje košarkarskega mo- štva. Šport, 53(4), 20–23. 6. Jakše, B., Kajtna, T. in Tušak, M. (2006). Stili vo- denja vrhunskih trenerjev v ekipnih in indivi- dualnih športih. Šport, 54(1), 71–74. 7. Jeklin, W. (2007). Menjave trenerjev. Dnevnik. Pridobljeno 14. 1 1. 2018 iz https://www.dnev- nik.si/229667/mnenja/komentarji/229667 8. Kajtna, T. in Tušak, M. (2007). Trener. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inšti- tut za šport. 9. Ličen, S., Cecić Erpič, S. in Doupona Topič, M. (2006). Odnos med športnikom in trenerjem v slovenskih kakovostnih ekipah. Šport, 54(4), 44–48. 10. Lučič, Z., Viskič-Štalec, N. in Žugič, Z. (1995). The problem of leadership in basketball. Ki- nesilogia Slovenica 2(1): 26–32. 11. Misja, R. (2003). Dinamika športne ekipe. V: Tušak, M., Misja, R., Vičič, A. (ur.). Psihologija ekipnih športov (9–104). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 12. Myers, N. D., Vargas-Tonsing, T. M., Feltz, D. (2005). Coaching efficacy in intercollegiate coaches: sources, coaching behavior, and team variabiles. Psychology of Sport and Exer- cise, 6(1): 129–143. Anže Vinazza, dipl. šp. vzg. anze.vinazza@gmail.com