PoSfcnfcia pfočaoa y eotovtei uto Lxn. stev. m I UrtUonl, v čctrtcb 8. ugušio 19Z9. ono ud r- lZtaU *** ^^ ve«a letao t famtavOI 1«.- Din. «. Inozemstvo 3O0L- Din. - Rokorfs, « - *«*.la - N* toMonsk« Ittrtfc. «,: 3123. 3123, 3124. 312S I. 312*._______________________ „Zeppelin" startalk poletu okoli sveta Davi je zrakoplov „Grof Zeppelin" odletel iz Lakehursta na pot okoli sveta - Startu je pri-sostvovalo nad 150.000 ljudi - „Zeppelin" leti preko Nove Fundlandije proti Irski New York, 8. avgusta. Priprave za start zrakoplova »Grofa Zeppelina < za polet okoli sveta so bile dokončane včeraj ob 3. popoldne. Tuđi včeraj je posetiio letališče v Lakehurstu oke li 150.000 ljudi. Velik naval je bil zlasti v večemih urah. Dr. Eckener je irjavil tekom po-poldneva, da namerava startali okoli polnoci z 19 potniki, 2 tonama tovora m 1 tono pošte. Ob 12.40 po ameriškem času (t. j. ob 5.40 po srednjeevropskem času) je zrakoplov »Zeppelin« nastopil svojo pot okoli sveta« Prva etapa njegovega poleta vodi v Friedrichslialen. Kljub pozni uri se je zbralo na letališcu ogromno število ljudi, ki ga cenijo nad 150.000. Zrakoplov je med viharnim pozdravljanjem množice polagoma izginil v severovzbodni smeri ter bo brzkone letel preko Nove Fundlandije in Irske. Poveljnik ameriškega zrakoplova »L os Angeles« Rosendal spremi ja dr. Eckenerja na poletu do Berlina. Dr. Eckener je pred poletom izjavil, da bo poskužal na svojem poletu prekositi dosedanji rekord pati okoli sveta, ki znaša 28 dni- Pot preko Atlantskega oceana upa preleteti v 50 urah. Na svojem poletu bo skušal posetiti London in Berlin. Tuđi na tej vožnji ima zrakoplov »Zeppelin« s seboj potnika zastonjkarja. Predno je zrakoplov odletel, sta se vtihtapila vanj dva mlada človeka in do čim so enega se pravočasno odstranili, se je posrećilo drug em u neopaženo skriti tako, da je ostal na zrakoplovu . — Lakehurst, 8. avgusta. Neka] minut pred odletom zrakoplova »Grofa Zeppelin« v Evropo je prejel kapetan dr. Eckener brzojavko ameriškega pred-sednika Hooverja. V brzojavki želi predsednik sreeno pot odhajajočemu zrakoplovu in sporoča, naj pozdravi nemški narod. Zrakoplov je vzel severno smer ter je odplul proti Novi Fundlandiji, od kjer bo krenil naravnost proti južni Angliji. Od tu misli nadaljevati pot preko kanala v Hamburg in iz Hamburga v Berlin, ka-mar misli d^speti 11. avgusta, kjer bo na pPvibifo oemške vlade za proslavo 10-letnice obstoja netnške ustave kro-žil nad mestom. Na krovu zrakoplova je 19 potnikov, med njlmi dva nemška državljana, 3 atneriški rnilUonarii In zastopniki glav. nih ameriških listov. Najimenitnejši pot-nik je mnogjokrattii ameriški milijonar William Leeds, ki misli viožiti del svo jega premoženja v novo se snujočo družbo za zgradnjo velikih »Zeppelinov«, k] bodo oskrbovali promet preko Atlant-skega oceana. Dalje se nahaja med pot-niki tuđi poveljnik LosangeleSkega zra-koplovnega letališča Rosendahl, kl se je v zadnjem hipu odločfl za udeležbo na poletu. Kakor na poti iz Evrope vAmeriko tako vozi sedaj tuđi v obratni smeri zrakoplov najrazllčnejši tovOr. Med njim se nahajja živ aligator, dalje neki bostonski buldog, 16 funtov jagnjetine, 50 fun-tov zmrznjenega mesa in sladoled, na-menjen za ameriške delegate na veli-kera kongresu sretovnlh reklamnih pod-ietij v Berlinu. — Lakehurst, 8. avgusta- Dopisnik »United Pressa« 3e razgovacjal z dr. Ecketierjem o nameravanetn poletu zrakoplova ' »Grofa ZeppeHna« okoti iar i sveta in izjavil, da bo vsekakor najtež-rro. ' i; del poleta preko Stbirije in sfcer za to, ker ne bo imel na poletu preko Si-birtje nobenih vremenskih vesti in ne bo z nikomur v zvezi potom radija. O smeri poleta je nadalje izjava, da se bo najbrže ravnal P^y^b sibirskih rekah ali pa bo letel nepretrgoma vz-dolž transsibrrske železnice. Dr. Eckener pričakuje, da bo 3. ali 4. septembra že zopet v Lakehursta. Na vprašanje, s koliko brzino bo vozU zrakoplov preko Stoirijte. Je odgovoril dr. Eckener, da je to popofnoma odvisno od stanja vetrov. Mnogo skrbi mu tuđi prizade-va za transsiblrski polet preskrba s hrano, ker ne bo Ljosel vxoti velik tfi zalog živj s seboj zaradi izreAio velike množine goriva, ki sa bo potrebo-val od Friedrichshafna do Tokija. Končno ie izjava, da ni namen njegovega potovanja samo dokazati svetu, da je mogoče napraviti z zrakoplovom pot okoli sveta, tenrveč, da je ta pot tudl zvez^na z gospodarskimi koristmi. Dr Marinković o haaški konferenci Sodelovanfe jugoslovenskc delegacije na reparadjski konferenci vlad. — Angleški tisk odobrava Snowdenove izjave. — Pariz, S. avgusta. Iz Haaga se | poroca, da je jugoslovenski zunanji mi-nister dr. Marinković glasom službene-ga poročila izjavil. da bo jugoslavenska delegacija kljub svojemu rezervi-ranemu stališou sodelovala pri delu fi-nančne komisije haaške reparacijske konference, da pa bo njen končni pri-stanek odvisen od rezultatov te komisije. London, 7. avgusta, a. Listi odobravalo skoro brez rezerv sinočniji govor an^leškega ministra financ Snowdena na reparacijski konferenci v Haagu in usotavljajo, da bo morala konferenca prebroditi še velike težave. Izjemo tvori le >Morningpost«, ki piše. da so gospodarski krogi in finančniki v Londonu za absolutno soglasje in rx>poln sporazum na konferenci v Haa^u. — Haag, 8. avgusta. Po včerajšnji zaključitvi generalne debate o Youn-govem nacrtu je bila sklenjena usta-novitev dveh glavnih komisij in sicer politične in. finančne. V politični komisiji, ki bo obravnavala predvsem vpra- šanje izpraiznitve Porenja in lilaidaci-je po vojni nastalih političnih vprasanj, bo šesta vijena samo iz zastopnikov šestih glavnih držav sklicateljic reparacijske konference. Vsaka teh držav imenuje v komisijo po dva svoja delegata. NemČijo bosta zastopala v politični komisiji zunanji minister dr. Stre-semann in minister za zasedeno ozem-lje dr. Wirth. V finančno komisijo pa bodo poklicani zastopniki vseh na konferenci udeleženih držav in sicer po dva za vsako državo. V finančni komisiji bosta zastopala Nemčijo finančni miniiSter Hilferding in prometni minister dr. Curtius. Danes popoldne se ne bo vršila seja komisij niti plenuma, ker je napovedan odmor. Prihodnja seja bo jutri dopol-dne, na kateri se bo pričelo proučeva-nje Youngovega nacrta in pravo delo. Po mnenju na konferenci nahajajo-čih se delegatov ne bo konferenca pre-kinjena v svojem delu med zasedanjern sveta Društva narodov, ki se prične 30. avgusta. Pred otvoritvijo zasedanja Društva narodov Na svojem prihodnjem zasedanju se bo Društvo narodov bavilo z gospodarskim! vprašanji in numjsinskimi spori. —- Ženeva, 8. avgusta. Tajništvo Društva narodov je objavilo dnevni red 56. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 30. avgusta pod predsed-stvom perzijskega delegata. Ta zacasr?i dnevni red vsebuje 32 različmli vpra-šanj, ki so večinoma gosrx»darskega značaja. Tako bo svet Društva narodov obravnaval svetovno krizo v sladkorn: in premogovni industriji, vp-rašarne medna rodnih kartelov itd. Poleg tega se bo bavil svet tuđi z vprašanjem madžar. optantov v Rumuniji, v katerem ni bilo mogoče doseći sporazuma na mad/ar-sko-rumunski optantski konferenci ki se je vršila pred nekaj meseci na Dun«iju. ftazen tesra bo obravnaval svet Društva narodov še nekatera manjšinska vprašanja, v prvi vrsti pritožbe nemške narodne manjine yl Zgomje Šiezije. skupno z nemško pritožbo proti pcljski ! vladi zaradi likvidacije imetja nemskih narodnih manjšin na Poljskem. Stavka v angleški tekstilni industriji — London, 8. avgusta. PoloŽai v tekstilni industriji je še vedno štaci i on ir a n. Ven-dar obstoja upanje, da bo prišlo ootom po-sebnega Ta^sodi^šča do sporazuma med de-lodajalci in delav5tvoim. — Praga, 8. avgusta. Zaradi stavke an-Kleški.i ^ek-stilnih delavcev preiemai^ če-SVpslova^ke tekstilne tfn-arne in oredilnice vedno večja dolgorc^čna naročila. Pričako-vati je, da se bo sličen pojav pojavil tuđi pri predfnicah v drugih državah. (Idnrtvnr bnlaarskp vlade na našo noto — Sofija, 8. avgusta. Bolgarski zunanji minister Burov se je včeraj vrnil v Sofijo ter se ob 10. dopoldne sestal s predsednikom vlade Ljapčevom. Razpravljala sta o odgovoru na jugo-slovensko noto. O tej stvari bo raz-pravljal danes tuđi ministrski svet. V Sofijo sta se vrnila tuđi ministra Naj-denov in BoboševrskL Cankov se vrne jutri. Obcinske volitve na Grskem — Atene, 8. avgusta. Prj oibčinskij vo-litvah so bili v vsČjiSi mestih kakor v Ate-nah. Pat rasu, Krfii m Solunu, kjer so bile venizelisticne liste prepozno vložene, izvo-Ijeni protivenizelistični kandidati. V ostalih so bili večinoma izvaheiri pristali Veni-zelosa. Volit\'e v splošBem nišo imele poli-fčnega značaja. Angleska mornarica priđe v Dubrovnik Z>irbrGvnifc, 7. avgusta. č. V mesecu sep* tembru dospe scmKaj angleško sredozem« sko brodovje, ki bo ostalo v posetu kakih 10 dni. Ena angleska vojna ladja je že do* sla v grusko luko, da pripravi vse potrebno za prihod velikega Števila angleških ofi* cirjev in mornarjev. Računa se, da bo do« sk> z angleškim brodovjem okoli 30.000 mornarjev in oficirjev. To bo največje ste* vilo tujih mornarjev, ki je doslej naenkrat posetiio Dubrovnik. Nova častna konzula naše države — Beograd, 8. avgusta. S kralievnrn ukazom je imenovan za častnesa generaJnega konzula naše države v Halle/a. d. Salle dr. MaJcs Heinnold, generakii direktor in pred-sedujoći San upravnegra odbora delni-Ske družhe z>a rudarstvo in topilništvo v Au*f-lebnu. Za častneja konzula na.Se države v Palestini je hnenovan dT. Kurt Grunwa!d iz Tel Aviva v Palestini. Koncerti Mascagnija v postojn-dd jami — Trst, 8. avgusta. Znani kompon^st MascagTii nanrerava priredrti sredi me^eca septembra v veliki dvorani postoin^ke jame šest koncert. Po njejrovem mnenju je akustika rodzetieljske dvorane v rostojn-ski jami tako silna, da se ne bo izgubil n:ti najmanji gias. Vsaketnu koncertu bo lah-ko pri sostvovalo 8000 ljudi ..t . . Priprave za krst tretjega kraljevića Povratek vojnega ministra v Beograd. - Odlikovanie oficirjev ob krshi trećega kraljevića. — Prihod članov rumunske kraljeve rodbine na BledL — Bled. S. avgusta. Minister vojne in mornarice armijski general Stevan Hadžić je danes v spremstvu k^binet-nega šefa polkovnlka Sibina Todorovi-ća odpotoval z Bleda v Beograd. Vojni miirister se je nrudfl na Bledu v resornih zadevah ter je predložfl Ni. Vel. kralju več aktov v podpis, ki se nana- šain na odlikovanja oficirjev povCHloni krsta tretjesa kraljevića. Jutran.iemu beosraiskemu brrovlaku je bii pnklop-ljen dvoru i salonski voz, ki ie dirigiran v Veliko Kikindo. da tam sprejme čla-ne romun^ke kraljevske rodbine, ki *e bodo udeležfli krsta tretjeca kraljevića. Boj za zavaravanje brezposelnih v Nemčiji Nevarnost nove vladne krize in razbitja vladne koalicife. — Nepopustljivost socijalistov. — Berlin, 5 .avgusta. Jutri bo seja nem- | ske vlade, na kateri se bo ran>ravljalo o ureditvi delavskega brezposelnesa zavaro-vanja, proti kateremu se zelo upiraio zastopniki desničarske neme. — Manchester, S. avgusta. Manche-ster Guardian« obiavlja obiiren uvodnik, v katerem poziva aogleško delav-sko vlado, nuj štedi zgletiu amerBkc vlade in vrne med voino zaplenjeoo privatno premoženje pripadnikom biv-šlh sovraznih držav, ker se nabaja}o množi od njih na robu go&podarskega propada. Ta ooziv ie vzntKfil med an-Sleškhni polHlčnimi krogj veliko za. nimanje, ker domnevajo, da bo Mac« dona 1 dova vlada najbrže pristala na U predlog. Mednarodne tekme lahkih sportnih letal Preizkusnja letal pred startom. — Prva nesreća. — Naie letalo »Sivi Soko«. — BaseL, S. avgusta- Včeraj opnldn« feo prisila na baselsko letališče sportna leta-La, ki se udeležujejo velikega poleta eport-nih l^tal po Evropi. Popoldan f^> nadaljevala tvoj polet v Zenevo, od kod^r so odleteJa na to v Lyon. "— Pariz, S. avgiista. Od 47 letal, ki so včeraj startali na letališču Orlvju k evropskemu krožnemu poletu, jih ie 33 dospelo v Lyon, kjer jih je 10 prenoćilo, dočirn so ostala nadali evala pot v Marseilles. — Pariz, 8. avgusta. Na krožni let okoli Evrope je startalo 55 letal, od teh 20 nem-ških. Pri preizkušnji so se kot najboljši aparati izkazali dva nemška, en švicarski in eno češkoslovaško. Pred startom so morali vsi letalci preizkuMti svoja letala, da se izločijo letala, ki ne odgovarjajo gotovim tehničnim zahtevam- Naiprej so preiz-kusili praktične lastnosti letal, med poletom samira pa preizkusijo zanesljivost letal in motorjev in razne druge vrline. Proti pri-Čakovanju je bilo izločenih mnogo Franco-zov. Preizkusili so tuđi montažo in demon-tažo letal. Najboljši Čas ie dosegel Anglež Broad na letalu >Dc Haviland«, ki je kon-čal demontažno sku^njo v 22 sekundah. Druga se Je plasirala Angležinja Miss Spoorier tuđi na letalu >De liaviland«, ki je demontirala letalo v 30 sekundah, tretje mesto je zasedel Francoz Rouques na letalu »Potez 36« v 1 minuti 2 sekundah, te-trto Ceh Novak v l minuti 8 sekundah, peto Italijan Fermarin v 1 minuti 10 sekund. Drugi del preizkušnje je tvorila preiz-ku?>nja porabe bencina in sicer na progi 328 km. Za to preizkušnjo je bila določena za razne kategorije letal največja dovoljena množina pogonsKih snovi, ki so jih smeli porabiti. Ce je porabil letalec manj bencina, se mu je ^telo v dobro. Pri te i skušnji se je pa pnpetiU smrtna nesreća. Nemški letalec liofmann se je dvigml na letalu »Arado Warnemunde« in na povratku se ie začel nad letalisčem v visini lonn m producirati z raznimi akrobacijami. Naenkrat se je odlomilo krilo njegovega letala in letalec sam je odletel v velkem loku iz letala. Padel je na letališče in obležal mrtev. Francoske oblasti so takoj uvedle preiskavo. Včeraj ob 9. zjutrai se je pričel krožni let lahkih letal preko Evrope, Tekmovanje je organizira! franeoski Aeroklub in sicer za dve kategoriji sportnih letal. V prvi ka-teioriii so aparati, kat-rih teža 7na*a nai-več -440 k?, v druži kate^oriii ori. ki trhta-JO neobremenjeni največ 303 kg. Na progi 6288 km moralo aparati pokazati vse svoje vrline: razvijati morajo veliko brzino, po- rabiti kolikor mogoće milo benemt ter dokazan sigurnost. Prva nagrada znaU lOO.ooo frankov, druga 50.000, tretja 25.000, 17 nagrad pa ie po 7500 frankov. Tuđi druge države so obljubile velike nagrade. Tako poklonijo ha-lijani zmagovalcu dva potm5 kg in je nedvoinno najlažji sportni biplan. Opremljen je z motorjem Samson, ki ima 40 HP in doseže 1?8 km na uro. Povprečna hi-trost letala znasa 80 do 90 km na uro. Aparat je praktično zgrajen, je zložlitv in ga je mogoče transportirati po železnici. Razpetina kril znai^a 9 in pol metra, doiži-na celega aparata fi.7, a visina 2.^^ m. P»-lotira Slovenec Crnest Turko, kt te znan kot eden na*ih naiboljših in rai^mf'r^ih letalcev. Sorzna poročila. Devii^: Am*terd'jm ?2rtl;«5>. Berlin i -i 56 —135A (13^75), Bru<*»li 7^21«. Ru>1iti-pc^ta a?U79, Cunh lf&4 4-1007 4 (10*>5?)). Dunai 8.0102—8 040*2 (R(W). London 27^?>7 —27^-77 (27637), N>^-y«rk .'^.87, P:*n» 22291, Praga 168 20-169- t 29fi,75-29fi.75 (297.75V Efekti: C^l^ka 17^ 130 d., Ru*#» 276—2«5, >itavb-na 50 d., Ju^ir 105 H INOZEMS4CE BORZf. Curih: London ?5.?2, Newyork SlOW. Pariz 20AV Milan 27.18, Madrid 76.05, Berlin 123.86, Dunaj 7324. Beocrad 9.1275, Praga 15.38 35. Bukarcitt 3.08. Budimpešta 9o/ro, Satom *7S Stran 2 •SCOVENSJCI NAROD«, dne 8. avvucta. 1929. Vsvobodnirepubfiki ljubijanskega Grada Na Grad se bodlja Lfabtfaocaai ponoći hladft ki zabsvrat — GraysJdm prebivalcem U lafako privoftčifi malo reč rod* in bolf- So razrretlfaTO. Da je ljubljanski Grad nekaka republika zase, je po Ljubljani te znano. O tem so pa tuđi prepričani vs-i grajski pre»bival-ci. Da je Grad res pravcata republika pa dakazuje žMjenJe in nehanje na Gradu. zlasti v poletnem času. Prezident se zavzema za svoje podložnike Upravitelj g. Ja»kob Lavtar ie nekak pre-zident grajske republike. Solnčil se je na dvorišču pri vhodu. Ker je zelo priiazen mož, me je takoj povabil v svojo s-pre-jerrinvco in avdijenca je začela. — Kaj je novega? Ni dostri, pa je ved-no kaj novega! G. Lavtar mi je nato pripovedoval, kako poteka žtvijenje na Gradu. — Toda taki pretepači pa le nismo, ka-kor je bilo pred dne vi v časopisu. Otroci so se stepli na planoti, pa so poročaJi vse- ljeK>, spečejo fci pojedo, ne da bi kdo kaj opaziL Tufrid promet Tujski promet se v grajski repuMfti lepo razvija. Tujec, ki priđe v Ljubijano, obiiče seveda tuđi Grad. Toda veMko ne vidijo :ujci na Gradu. Starine, slike itd. so vse pobrali in shranili v muzedu. Grajska kapelica je Se najzanimivejii objekt, k| ga more titiec na Gradu vide ti. Tu pa taoi razlaže g. Lavtar tajcem tuđi viteške dvorane in ječe. Toda le, če izrecno zahtevajo. Noče razkazovati vse revščine, ki je tu. Njegovi predniki so bili boli podjetni in so tugcetn pokazali vse prostore in strašne podzemne ječe s primernim komentar j em seveda. Pokazali so. v karteri ječi je vzdiboval ta ali om krati, ta ali ona kraljica ali katera draga zsod°vinsko ime- ga vra^a, kakar bi biti sami anarhisti tu pri nas. Pa ni tako. Imamo poštene stranke, toda ti otroci, te mu bd prejeli za uše-sa, te naj bi spravi4i ob 8. uri v posteljo in jim dali duddco v usta- Dva fantdča, komaj 161etna. sta se stepla zaradi punce, to so še otroci, še fantje nišo, jaz pred 20. letom fanta ne štejem. Tuđi poJictia naj bd take oiulce zlasa-la. Drugri so pa fanitje od fare. časopisi vedno pretiravajo. To je torej storija o pretepu in napadu na graj-ski planoti, ka-kor vidite nedolžna storija, ki bi pa kma* lu postavila grajske fante v slabo luč. Sd-cer so pa grajski fantje sami demantirali! lOOotrok Da je na Gradu res mnogo otrok, mor-da polovica preveč, se prepričaš takoi, ko prisopLiaš iz mesta na planoto. Okoli Gradu se i grajo 4n potepajo otroci od Jutra do večera. Krika in vika ie dovolj. Toda žalostna je taka slika. Med otrooi je m-nogo rahitičnih. Revčki so bili rojeni v vlainth »viteških« dvoranah kler teče p°-zrni od sten. Od prve ure iih zastroplja ozračje. Clovek bi se zjokal ob pogledu na te žrtve stanovanjske bede in rev ščrine. Pa Idjub temu veselo skačejo oko4i in se med seboj ravsajo. NajveČ skrbi in preglavic pa delajo g. Lavtarju. Najbolj me boli, mi je rekel, kadar vidim, da beračrjo okoli tujcev. Kaj si bodo ti mislili? Da so prišlri v cagansko tabo-rišče. Tako varuje gospod »pr&zddent« uzi cd svoje repuMfkc. Ko ie zaseđel svoje me-sto, je bilo maTsi kaj v neredu, kar je pod svojo »vlado« odpravtl ali zboljšal. — Kako se pa nnajo sicer prebivalci vaše republa-ke? — Dobro, dobro, čeprav ni vse tako, kakor bi moralo brti, toda v marsičera nas Liubrjančani lahko zavidajo. Predvsem glede svobode, take svobode kakor pri nas ni rlepa kje drugie, Res je pa, da je tu nekaj ljudi, ki ne spadajo sem. To so zapuščeni reveži, ki sodijo v bolnico ali hiiralraco, kjer bi se jim bofje godilo. Tu pa žive v največji revščini in -si samd ne morejo nič pomagati. Več luči in vode Nekdo se je v svobodni tribuni oglasi! in zaht&vai, naj boH razsvetle ceste, štete in gozd na Gradu. G. Lavtar ie mnenja, da so u-l'ice res slabo razsveUieae in bd bilo prav, če bi postavili Še nekaj žarme, toda po pol n ama odveč bi bila iluminacija gozdiča tara na planoti. Kočni obiskovalci se tu prav dobro počutijo v temi. Toda vode, yiyde je premalo na Gradu. Zjutraj ob 6. odpro g. Lavtar vodovod, ka-•nior priđe voda iz rezervoarja na Oso-jah, kjer ie motor, ki io črpa na Grad. Z Tnajiinimi stro^ki bi imei Grad dobre pitne vocie dovo-ij. Treba bi bilo zsrraditi le po-seben rezervoar. Va-rDcvst je pa v repuirftifli zelo dobra. Po mesece in mesece ne vidiš to straž-nika. Na Gradu sta samo 2 požarna čuva-ja in 1 gozd ni čuvaj ter upravitelj t Lavtar, ki mora opravljati vse poHcHske posle. On pa tuđi ne more opraviti vsega sam. Pred leti bi jo kmalu skupdl, ko ie sel mari t nekega razgraiača, ki om ie poroci razbil vse sipe v stanovanju. Raxgraja£ ga je namreč udartl s cepinom po gte.vi. K sreči je udaril po gumbu na čepicU sicer bi razlđal g. Lavtarju idavo. Brazgotino na glava g. upravKetfa pa si lahko v uradmh urah vsak ogieda, če dv«mi o tej storiji Z razgrajači, ki zAora-Mjalo »vobođo republike, se prezident tndi n« more prerte-pati, saj je dovoK. da nfetie otroke. Varnostne ra-zrnere so v reotđrfikf torej slabe in skraini čas je, da dobi svotfega strtžmka. Svobode bo potem mtnj, toda varnost bo večia. Zdaj ie pa tako. da prd-dejo iabko razbornitt bi c Ufvtarja ušoo- nitna os&ba. Tujci so zijaii in poslušali, da so se jim lasje ježili, čeprav je btto vse irmJSijeno. Kdor zna, pa zna. Napitni-na je bila zato večja. Nočno življenje Ljubljana je znana kot zaspanO mesto, kjer prav za prav ni nočnega Življenja ali pa poteka prav malomestno. V grajski republiki je nočno življenje čisto v&lemestno. Začne namreč Sele ob 10 zvečer, torej kakor v velemestih in konca okoll 3. zjutraj ali še pomeje, to-Tej zopet čisto tako kak<>r v velejnestih. Poteka pa graisko velcmestno nočno iivijenje zelo Jivo in pestro. Koncerti so na dnevnem redu. StevHni LjufeHančani in Ljubljančanke prrdejo na Grad v rručah. Seboj prineso jaTmomke, viodine, citre, tamburice te bocve kakšne instrumente Se ter mnogo humorja in dobre volje. Mo>tocikK, kolesarja, avtomobiJisti pri-pnrume ponoći na Grad. Iz gostim tn kavarn se prMejo hladit. Vse gre na Grad sedaj poleti. Nekaj se jih porazgubi v gozdiču, drugi zasedejo klopi, tretji trate in trav-tiike. Petia, cvHetija in tulenja ni leonca ne kraja. Taka je svoboda grai-ske republike. Požarni čuvaj v malem stolpu Malo jih ve, da sta na Gradu dva po* žarna čuvaj a Eden pazi na požarno nevar* no«t v prvem velik em stolpu, ki je vsem znan, saj ga je videti kot najvišjo točko na Građu daleč okoli. Drugi čuvaj pa opravlja svojo službo v drugem malem stolpu, ki je na vzhodni strani Gradu. Z* tega ne vedo vsi, zato so obiski pri njem redki Mestni požarni čuvaj v malem stolpu je g. Viktor SeHškar, ki opravlja to službo žo več let. Skozi kuhinjo se priđe v njegovem sta* novanju v večjo sobo, iz Icatere je vhod v stolp, ki je pa samo n«kak zaprt balkon z velikim oknom. Krasen je razgled raz okna. Vidi se vsa vzhodna Ljubljana, na katero mora čuvaj paziti in javiti vsak najmanjši požar. Na oknu je škatHca s slušalkami. — To je pa moj radio, sam »em ga ia» gotovil, pravi g. Seliškar. Radio je tuđi njegova edtna zabava ražen telefona na škrinji, ki se mu vidi, da je že strašansko star in Una ponosni naslov »hišni telefon«. Bolje bi bilo, če bi mu rekli »prvi grajski telefon«, kajti v graj-ski republiki sta samo dva. Drugi je v drugem večjem stolpu. HiSni telefon zabrni včasih in oglasi s* ta ali oni magistratni gospod in na roči ali odredi upravitelju to ali ono. S tem telefo* nom ob vesti čuvaj tuđi gasilce, če nasta« oe kje požar. Brnenje in cinglanje te stare Skatle ia pa cvilenje in krulenje radio-aparata je čuvaj eva edina zabava. V stolpcu je v kotu tuđi sklad ovu i ca knjig m revij; tuđi te mu gotovo krajdajo čas. Nisem se mogel načuditi, ko mi je čuvaj povedal, >* cer topa z opeko, katero morajo gasilci. ki pridejo iz Ljubljane na pomoč, s poaebnimi pripravami odstraniti, tako mojstrsko jo malarU« ubije v cer. če bi tedaj čuvaj top slučajno sprožil, bi raz-nesla cev m n-jega. Rasss tega mora čuvaj paziti na rsak dfan in ga poanatt Ob tej in tej uri kuri ta ali oni pek. DusnOcaT mora Ouvmju ja« viti, kdaj bo saigal MJe ▼ tej ali oni hl* H4. flhnfrs torej ni tako esjostsvns* tndi ne* Tarna in oogo^onui Jsv , ' ~* Pri aUbl pretMrri fllasbofcrvirosH, sbnjšanfa ble4ici obolelosti žlez, izpu-šč*$!i na koži, tvorm ur^vnava »Fram Jo—< naj-ne*ne* otroci dobro preaeso »FKANZ JOStFOVOm vodo. — DM s© v vseh lekjvroth, droceroah in $pecer4»kai tr-Koviaah. Tramvajski ii stkkmii pnnrt ? Ljnbljani Odtforor na člndc obč. miNs*« ^ Tm^imnau — Kaj pravifo k vporu med uiotuu občmo in siitiilwwisml pod|etsdki obrtniki. »Štovenaki Narode z dn« sV avgasta Je priobčil pod gorenjim nsssovom {smsst f. obi svet Ivana Tavčarja. DovolJuJ-jm si na ta uvajanja stavit! g. Tavcarja aledeea vpraaanja: Ali r» zavedate, g> Tavev, kot načelnik finanSnaga ods^ta, kaj je napravila marina ehčina s predpisom davka po SO par od kilometenke tone? Ali se aavedata, da je s tom ogroiena eksistenca tolikih wi«|ih obrtnikOT? Ali je ▼ interesu občmstva, Kdor prej priđe, prej meljec. In v našem slučaju pač ne morete oporekati, da so privatni podjetniki prej uvideli potrebo avto-busoega prometa nego oboi na in da je ob-čina imela 2e pred peti mi leti koncesijo sa avtopromet, pa jo je tedaj odložila menda iz dobro premialjenih razlogov. Kar se tiče paralelnih volenj s cestno ieleznico, pe5 ne bodete resno trdilj, da Vam dela avtobusni promet konkur-moo, kajti ie Iz vsega početka stremi avtobuani promet po vezanju oddaljenib krajev, kl so brex drugih prometnih zvez r Ljubljano, in ostane tedaj lokalen promet za avtobuse le minimalen, je pa oočlni Se vedno dana molnost, razSiriti svojo oaatno železaico in avtobusni promet na projektirani^ meetnih progah. O anarhiji pri avtobusnem prometu! AvtobusL, kakor je mano, so preeej gibčna prometna sredstva ter ne rabijo ni-kakih tračni«; zato se ni treba bati, da se ne bodo uredile medsebojne zves« po potrebi prometa. Kar se pa reda tiče. Vas pa le opotarjamo na red In točnost mettaih avtobusov, kjer n. pr. čakajo potnild v Mednem ie 4 dni na m«stni avtobus. Ako rabi me»tna oblina dohodkov, tadaj mislimo, da naj jih v prvi vrsti iš&e pri svojih ie obstojtčih obra tih, ne pa pri mi-llb pod jetnik ih, katere 1 tem uničaje, tedaj ikoduje sama sebi in oWin*>tvu. Nikjer ni predpisano, da kdor ima ▼ Ljubljani tramvajski promet, mora imeti tildi avtobueni promet To je menda *Wj pobožna ielja lastnikov obligacij splotee ________.^ nislrslsliiinilks drn&e, tedaj v i>r#c«>tiji meri tojegi kapitala, kakor Vam }• m*u la znano g. Tsvćar. CDsde obstoja te dndhe., p*£ dane* t# ne obstoja i^evarnost, da bi bili br^z u slulka, kaJU ek«^st«nrs tramvaja goti^ ■> us bo unltil avto basni promet v Ljuh!jam, temveČ M bo to ixvrlilo poia^oma v iru-gth voi|ih kraj ih sveta prej, ako trainvuj re« ne bi imel v**6 ek«it*r»čnih pogojt*v sieer pa je uslužbeostvo tAAigurano [o družbi sami t pokojninami, dočim *o u^iuir benci privatnih avtopodjetij s Ukim ]>■■>-'->-panjem lahko ie jutri na cesti brez v^t„• ,j sa«lu£ka. Ali jih bo potom redila obcint ? Pripanmili bi na konfu le, vda vi^ji javni intereaic nišo ft« nikdar ni£ssar do-kazovali, pač pa, da isti sssUt&j« ob^toj privatne podjetnoati t dobrobit publike in sanikajo abeolutno potrebo monopola mfut-ne obeine v prometnem vpraianju. Fran Magi*t«r. Avtobusni konflikt in obrtniki Prcjeii smo; Na borbi med UubUansko tnesto oblino ia prrvitmaia avtobusašmi podjetniki je m-teresirano vse prebrvatstvo Dubljane in okolice, ki ne more ieletu da bi se izlovila enotnost srvobodae koidrarence. Ako bi se to zgodilo, >c namreč zek> dvomHivo, ako bi ostale prevozne cent taJko nizke kakor so dases. Prav posebno pa smo oa tem vprašanju hrtejresirani Se obrtnici raznih strok. Mest-n* obilna, n&roča v inoxomstvii koirupletno i zgotovljene avtomobile. privatni pod-Jetaici pa z snaiimi iz jesna mi tvrdk samo Šasije, karoserijo pa puste tzdetati od đ<*-nuffih obrtnilcov. S tem duo zasJuŽin d>-madnu, vrli tfjra pa prid^jo do avtrtrni^v tuči imoco cetteje, kaj jim potom omo^o £a* da prevažalo ljudi ob niži ih cenah, ob erem pa daj° lashrflfca doma^i^ ljudem. PriaiAl-cU orjrtnfki rato niVakor ne želimo, da bi se začeta borba med liubljansko občino in privatitimi podjecniki zakl;uwiU z oniCcnJcaii prhrarnlh podjetnfltov. Weekend v kopališču Ilirije Ljubljana utiba te, katera si bo pri-borila na prireditvi Aerokluba v Illrifl naslov »miss Ilirije«. Konkurenca bo vseka-kor huda. kajti večina lepih kopalk, ld jih občudujemo v kopališCu llirje, se bo tekmo-vanja udeležila. Pred filmanjem obiinstva in tekmovalk. ki bo gotovo najzanimivejSa točka programa, bo nič manj ranjmiva in rabavna produkcija z letali - modeli, katere bodo spu-ščali z ^sokega skakalnega stolpa. Veliko presenečenje za goste bodo tuđi produkcije s padobrani. Odmore bo izpolnila prvovrst-na godba, kakor tuđi radio v kopališču. Po filmanju so na programu dmžabne igre na vodi in na kopnem, Dame, kl se sdeleže lepotnesa tekmo-van]a, na] se zglsse osebno v upravi kopa-llšča od 7. do pol %. zvečer zaradi podrobnih pojasniL Plavalne tekme za prvenstvo države Ljubljana, S. avgusta. Na kopališču Ilirije se vrše mrzlične priprave. Jutri dopoldne se namreč že prično plavalne tekme za državno prvenstvo, ki se prvič od obstoja JPS vrše v Ljubljani Uprava kopaliSča je postavila udobno in močno tribuno. na kateri je prostora za 900 gledalcev. Tribuna je ie postavljena in dograjena, danes postavUo samo Še ograje, urede dohode in nekatera manjša dela. Včeraj so prispeli v LJubljano 5e Karlovčani in sicer Gradianski in KSU. Karlov-Čani najbrž ne bodo mogli nastopiti, ker so se zm. tekmovanje prepozno prijavili. Som-borčani prispo drevi ob 1&. davi $o pa prispeli v Uubljano č'ani beograjskega sport-nega kluba »Savac, ki so se tuđi prijavili za tekmovanje. Uprava kopališča SX Ilirija 5c enkrat opozarja občinstvo, da je kopališče vse tri dni odprto in dostopno kopalcem in neko-palcem. Kopale! $e lahko slečejo v kabinah in omaricah. za nekopalce. za katere je določen tndi poseben vhod, so pa rezervirana mesta na tribnnf In stoJiSča. One smo že objavili, tozadevni cenik pa Je nabit tndi pred kopalBčnimJ vrati. Kopalisče bo vse tri dni odprto za soln-čenje ta prhanje, za kopanje pa od 11. do 15. in od 17. dalje. Tuđi med odmori se bodo lahko gostje kopali. SeGoT — Bratskfca drsatvom! Proslavo 15-let-dioe io rasvkja prapori, ki mu kumuje -prestolonađtsdnik PMer, je na željo priza-detft draštev « o-ziroim na Že prele dodočen slet v Docnžalah, Grosupriu m nekatere droJtvene pnredkve odbor Sokola Moste ^»rekriKl na 1. septembra. Dokazat sano s tem svojo sokolsko so&darnoet. Droskno pa bratsko vsa droitvi M$c in vseh sosednft tfup, da npoitevajo ta dao m ne prirede robenth nastopov, ampak si ga rezervirajo «a pohod v Moste, da zadobi pmslava rudi po ndeiežbi od značaj, ki H ra daje naj-#v*ie pokroviteljstvo. Obenem bo ves na-«top tuđi rfeloaka skufola za Dredstoječi titupf^ rlet na Viču. Vabila, lecaki in letaki «0 društvom že raspodani. Cventualn« želje in prljave (radi hrane, stanovanU itd.) poš-4jite pravočasno odboru. NavođiU slede. Polovica« rofala sdofcra—! — Zdravo! (Belestttccf Koledar. Danes: Cetrtak, 8. avgusta 1929, katoii* čam; Ciriak, pravoslavci: 2*. julja. Danainjs prireditve. Kino Matica: Tajinsrveni kurir Ovan Moiuhffn). KkK> IđssJ: Prodaae du&e: (John Uii-bert). Defvro« lekaroe Danes: Trnkoczy, Mestni trg, Ramor, Mlictatočcva cesto. Nova pomlajevalna metoda Po Evropi ^e vedno straši pornh-jevalna epidemija. Po mladosti lirepe-neči stari ljudje si pomagajo s koznie-tičnimi sredstvi, z raznimi operacijaini na obrazu, z opičjimi žlezarni in ćelu 1 vbrizgavanjem mlade krvi v stare žile. Kakor vse dru^o, tako ima tuđi pamla-jevanje svoje zagovornike in nasprotni-ke. Zagovo«-niki pravijo, da sa rezultati naravnost prescnetljivL Nasprotmki pa trdijo. da s pomlajevanjem ni nič in ua se mora vsaic človek sprijazniti z misii-X>, da se poštara in umre. Po njihovem mnenja je pomlajevanje nesmiselni boj prati naravi. V ta problem je posesel zdaj tuđi pariški zdravnik dr. Helme. Tuđi on ni prijatelj raznih radikalnih pomliieval-nih metod, posebno onih ne, ki diSe po sarlatanstvu. Pač pa pripo-roča svojo metodo, ki pomaga v vsaki starosti in u^inkuje traino. Najbolje pomlajevalno sredstvo je po njegovem mnenju petje. toda ne v zaprtih prostorih. Kdor hoće ostati doigo mlad. naj prepeva pod milim nebom. Otroci, ki radi pojejo. se dobro in hitro razvijajo* mladi ljudje si oh ranijo s petjem zdravo, gib fino telo in dobro voljo, stari pa pireprečijo peša-nje siL V tem pogledu ima petje veliko prednost pre*d vsemi vrstami rporta. Dr. Helme pravi, da so fanatiki umetnega pomlajevanja podobni igralcem, ki no-čejo opustiti tnladostnih viog in posta-nejo kmalu smešni. Kdor mnogo prepe-va, ostane dolgo telesno in duševno čil, torej tuđi mlad. Knrzi za jezike po filmu V Moskvi so napravil prve poskusc za učenje tujih jezikov po kinemato« grafu. Predvsjajo n. pr. anglcski film z angleškfmi napisi, a poseben učitelj bere te napise na glas, da se posetniki privadijo pravilne izgovorjave. Baje dosegajo s to učno metodo dobre uspehe. Postreiljlvost — Obtožeoec, nikar ne tajite; Stmitviic je vas zalotil, ko ste hoteii na klopi spečorrm gospodu sežu ti čevlje. Kaj lahko navedete v s^'ojo obrambo? — Gospod sodnik, oni na klopi je tako smrčal in stokal, da sem bil prepričan, da ga čevlji žuliio. KočljJvo vprtiaiija. Oče se izprehaja s s»inčkom po me-stu. Kupi inu pol kilograma čeScni in ga pouči, naj pečke izpljuje. PosetiU tuđi zoološki vTt in se ustaviti pred levjo kletko. Tu vprasa Jurček očeta: — Papaček, če lev požre človeka. ali tuđi ixpUuie gumbe? ? Stev 179 »SLOVENSKI N ARODt, dne 8. av*usta 1929. Strma 9 Dnevne vesti. — Iz državne službe. Premeščen je v prometno komercijalni oddelek zasrebSke žele-zniške direkcije dosedanii uradnik na kolodvoru v Zagrebu Josip Cerne; odj>u-ščen ie iz državn-e službe pomoćnik knji-govodie oddelka za državno računovodstvo pri finančni direkciji v Btnjalufci Anton Požun. — Iz zdravniške službe. Za sreskega sanitetncga referenta v Br&žicah je bii imenovan dr, Josip Kolb-ert- — Raspisana sodna služba. Pri ofcr6Ž-nem sodišču v Celju je razoran natečaj sodnika kater^a mesto se je izprafcnik) PO dr. Hinku Stapančiču. Prošnje ie treba vio* žiti do 15. t. m. — Osebna vest Iz fra-ncoske kolonije iv Afritki se ie vmil za dob« dvefe mesecev naš" rojak g. Val. J u r m a n, ravnatelj ve-Hy.e ekvatorijalna kompanije ruđnikov in itovam v Parizu, tor ostane tu mesec dni tv svrtio razisfcovanja po njem najdenih .rudniškvh tereirov v bležm! meie Crne go-ptecnbra ©koti 200 ude-ležencev konjrresa lekamarjev, 15. septembra 50 nemških Izletnikov Iz Draž-dan. 17. septembra 150 nemsTrih rdTavni*kov, 20. se>ptembra 110 nemSkih rdravnikov iz Če5kosoluva§ke, 23. septembra 50 irletniloov z Dunaja rn 29. septembra 60 Izletnikov \i DraŽdan. 22. septembra se bo vrši! kongres žen-sloeg-a saveza JugosJavite. katereza se ndeleži do 300 delesratinj. Tuđi za oktotoer je napovedanilh že več eksftcurzH. V Splitu in drugih dalaimatinskift kraiih se tujsici promet letos zeto usrodTio razvila. — Naš konzulat v Bordeaasn. Da se po-globe trsovski stiki med nalo državo in Francijo, je bi4 ustanovljen v Bordeauxu kot sredi&ču franeosike fcrscovin« t vinom naš konzulat. Za kormila je bil imenovan Radovan Šom«*ković, ki je žt odpotoval v Bordeaux. — Brzojavna zveza Vfe - Spflt Mer in ob 8.15 Kranj (stara pošta), ob 8.25 iz Senčmrta, ob 8.45 tz CerkelJ ob 9.15 iz Konrende ob 9.35 tz M«ng?Ša, prtde v Ltub-listio cb 10.15 dow>1dne. Pooolidine odperje iz Lj-ubljane ob 1.30. iz Trzina ob 1-4 iz Ko-mende 14.25, i-z CerkeiJ 14.50 fe VefesOve-S?a ob 15 pdde v Krani 15^5. Avto tuđi se-daj počaka obeh vlakov, nalrar se vrača proti Ljubljani ob 15.50 iz Seučuria r>b 16.10, iz Ceirkelj 16.30, iz Komendc ob 17 rz M«ns^a 17.20 ter pnde v LjUNjano ob 18 uri rvečer. S pnhodnjo nedeljo se uvede Še ena vožnja in sicer zrvečer za turiste ter 1« do. odnosno tz Ccrtorfj. Ta avto bo vsako nedelio in vsak pravnik odhafa! H Ljubljane ob 18 uri zveče* v CerWe, od-koder se bo vračal ob 10.30 \z Komende ob 20 uri iz Mensša ob 20^0 te Trzina ob 20.30 ter priđe v LjuMjano okoli 21 ure zvečer. — Iz »Uradne«a lista«. »Uradni li*t< št. 82 z diie 8. trn. obiaalja ra-koo o zapisniku o prftpovedi vporaibe v vojnj zadu41jtvfh, strupenih in sličnih plinov in bafkteTiJolo«ki>h siedstev, podipistn pod otorflierm druitv* Ttarodov v Zen«vi 17. iunija 1925. zakon o rzpremerrtbah in dcrpolnirva!i zakona o tak-sah z dne 30. marca 1911, zakon o izpre-memb4 ddo^b Čl. 63 finančnejca zakona za leto 1929-30, zakon o fziprememlbi roka po B. 43 zakona o ko>ntroHra.nju SisHne izde4-kov iz zlata, sreihra m platine. ure<3be o po-h-zzn'm prisege vri rltvni kotrliroii, urtdbe pni glavni Tcorrtroli, uredbo o slaganju prisege in zaobkjube flaimv safnottpravmh organov, usluižbencev, zdravnfkov, služi-teljev in korrrisarjev vseh na za Sume in rudnike porrefcen dopust. — Dražba lova. Jutri ob 10. dopoldne ie bo vršila pri referentu sreskega načelnika v Celju ponovna dražba občinskega lova občine Velika Pirešica. Lov se odda v raicup za dobo od t. iuflija 1929 do 31. marca 1935 — Prepovedana lista. Norranie rmnistr-st\\3 je preipovedalo uvažati m razpečavati v naii državi ukrajinski list »Surnan«, ki tehaja v Berlinu in propagira odcepitev Galicije od Poljske ter Hst »La Ouestion Croate dan-s V Opdnion PubliQue Europe-enne<, ki pi5e proti interesom naše države. — Razpls službe. Pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisano mesto dnevničarja • služitelja. Prošnje Je treba vložiti do 25. t m. Natančnejši pokoji so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu« ali pa se lahko vpogledajo v sekretarijatu velikega župana ljubljanske oblasti — Gospodarski teden v Llutomcm. še •enlorait op<»zariamo na gospodarske prire-ditve. ki se bodo vrstile v Liutomeru od •11. do 18 avgusta. Dne U avsrusta je otvo-•ritev obrtne, industrijske sn kmeti'ske raz-«tave, ki naj pokaže naivažneiše izdelke in •pridetke gospodarskih panoe, osobito tuđi •vinarstva. TeJ razstavf se pridružita tuđi tneščanska in obrtna nadalievalna §ala s •vojimi Izdelki. Dne 14. aveusta se bo vr-•Sila razstava sroveje živine, koni !n pe-rut-tiine. Dne 15. avgusta pa bo na cvenskem dirkališču velika kasa^ka in sralopska dirka. — Kdor se zanima za gospodarstvo ■severovznodrsih delov Slovenije, naj ne za-ir*udi teh važnih prireditev. Železni&ke •zvoze so ugodne, tuđi avtomobli stoj« interesentom na razpolago. — Razstava goveje živine v Ljutomeru. Kakor smo že poročali. bo v okviru s>plo5ne •jospodaiTske razstave v Liutomeru, v s*rc-vlo. dne 14. aveusta živinska razstava. kl *&o obse^ala konje toplokrvce, Ko«vejo živino v ij-utomersfcem okraju udomačenih pa-•s©m in razstavo kokoSi štaierske pasme. Za s»trokovnj«ke, pa tudfi za kmetovalce ^JutonrerskeKa okraja bo prav zanitniva *ovela razstava. Dosedaj v Ljutomerskem okraju namreč nišo gojili čiste pasme, am-pak meSanico raznfii pasem, predvsem si-modolske, pinczavske in mariiadvorske pasme. Le redki so bili kmetovalci. ki so rmeli v svojih hlevih čiste zastopnike ene ali druge pasme. Na razstavo so pa pripuščene \t živaLi čistih pasmeskih znakov. kar bo Ta kmetovalce zelo poučno. Za strokovnja-ke bo pa najlepša prilika se prepričati o Oa.predku gl'ede oblik živali, zlasti pa o •napredovanju ali nazadovanju po«ameznih ^asem. Razstavljenin bo 160 kotrtadov goveje živine v tren posamskih skupinah in sicer I. skupina: sinodolska oasma; 11 sku-1cina: pinegavska pasma in T1I skupina ma-Tijedvorska pasma * V vsaiki skupini bodo ločeno postavljeni: 1.) bflei nad \Y« letom: 2.) krave in breje telice; 3.) mlada živina toboiega spola. — Slovenci v AmerikL V Chiswio4mu, država Mmn«sotta, je v rudniku pri delu rasulo Janeza Cvara, doma iz Roba v rib-niškem okraju. V Amerlko je priše] pred 24 leti. Star je bi-1 Sele 45 let. Zaoušča že-no in dva otroka. — V kraju Prince George se je 1. juliia vrfila zanimiv^ tekma Tesa-či žeiezniSkvh prajfov so se med seboj ko-sali, kdo popreje otele ^a želerniika praga. V močni konkurenci, kate«re so se ude-fežill Švedi. Norvežani, Anjrlfeži in Finci. \t amagal Slovenc Alojzij Bartol, ki je ote-sal seboj pa je vzel tuđi psa. Na polju se je pes zaletel v nekega kmečkega psa in srdito sta se zagrizla drug v drugega. 2iv-ković ju je hotel ločiti in je s puškinim kopitom zamahnil nanja. Nesreča je hotela, da je udarec zgre^il, kopito je udarilo ob kamen in puška se je sprožila. Oba strela sta zadela Živkoviča v prsa. Bil je takoj mrtev. — Velika tat vina svile v zagrebškl tvornici. V tvornici »Mezvater* v Sveticah pri Zagrebu so že delj časa opažali, da ne-kdo sistematično krade svilo. Pri inventuri so ugotoviM, da je bilo ukradeno za 70.000 Din svile. Tatu pa nišo mogli izslediti. Končno ie tovarna prijavila tatvine policiji. Dva policijska agenta sta te dni v Zagrebu odkrila, da neki zagrebški trgo^ec prodaja svilo znatno pod normalno ceno. Bil je to Stevan Maričić v JuriSićevi ulici, pri katerem je policija zaplenila za 41.000 Din svile in ugotovila, da jo je za 10.000 Din že prodah Pri kupčiji sta igrala pod-rejeno vlogo mizar Konrad Mihalek in tr-govec Slavko Osojnik, ki sta pomagala na-kradeno blago razpečavati. Detektiva sta tuđi dognala, da je svilo trgovcu nosila tvomiška uslužbenka Štefanija Majerhofer. Uslužbenka je tatvine priznala. Povedala je, da je že skoro leto dni nosila Osojniku vsak dan po eno ali dve škatli svile. Za vsako vreteno ji je Osojnik plačal 1 Din, dočim je bilo vredno 33 Din. Vscga skupaj ji je izplačal 10.000 Din. Iz tega sledi, da so tatvine v tovarni še večje, nego so dognali pri inventuri. Majerhoferjevo je policija izročila sodišču, pa tuđi Osojnik in njegovi sokrivci se bodo morali zagovar-jati pred sodiSčem. — V smrt radi nesrećo* Ijubeznt V Su-botici se je v torek rastrupila 20-letna Mal-čika Korpa. Izpila je večjo količino sode. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa že drugi dan v groznih mukah umrla. Vzrok samomora je bila nesrečna Ijubezen. Dekle je bilo zaljubljeno v nekega fanta iz bogate in ugledne subotiške rodbine, toda njegovi roditelji o poroki nišo hoteli ničesar slišati. Končno je začel fant dekleta zane-marjati. Malčika mu je večkrat pisala, da brez njega ne more živeti, toda fant se za to ni zmenil. V obupu je dekle izvršilo sa-momor. Zapustilo je pismo, v katerem prosi fantove roditelje, naj ji prirede vsaj do-stojen pogreb. — Po več letih odkrlt zločin. V ulici Paje Dobanovačkog v Subotici so te dni delavci pri kopanju rovov za polaganje vodovodnih cevi naleteli na človeško okost-je, ki je pa bilo brez glave. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da na dotičnem kraju nikoh ni bilo pokopališča in da gre najbrž za zločin. Vse kaže, da je zločinec svoji žrtvi odsekal glavo in truplo zakopal — Pri kopanju utonil. V potoku Koprivnica pn Koprivnici se je včeraj kopal 7-let-ni Mijo Ćiković. Nenadoma so ga njegovi tcvariši pogrešili. Iskali so ga povsod, toda naSH so samo njegovo obleko, dočim o njem ni bilo duha ne sluha. Roditelji so ob« vestili policijo, ki je preiskala potok. Blizu mlina je potegnila truplo nesrecnega dečka iz vode. J7 TinMiane —I] Monopolsko skladtšče soli v Ljubljani ima v zalogi živinsko sol za L.hibljano in ljubljansko okolico. Cena za 1 k* je 1.40 Din, vreča stane 12 Din (po 50 kg). Živinsko sed so opravičenj prod-ajati vsi trgovci. ki imajo dovoljenje za prodajo soli. Neposredno konzumentom se sol v skladišnu ne prodaja. V drusrih krajih Slovenije dobe rnalaprodajalci živinsko sol pri svojih v«le-prodalah Ve I ep roda j alci so dolini imeti živinsko soj vedno v zalogi, —U Tatvina kolesa. T^go^'skerml po-mo-čn:4tii Ivanu Zaletlu iz St Vida je bilo včeraj iz veže štev. 5 na Vodnikovem trgu irkradeno kolo znamke »Peugeot«, vredno 900 Din. Tvornička števrflca kcle«a je 200.304. —U NtprtvldM J*id«c Na živinskem sejmu je večeraj potestn-Aov $in K»rl Zor-TTian iz Skaručne, ki je dirkal na konju, podirl na tla posestnika Ivana Rodeta. Rode se je moćno poškodoval na noći in oble-ža-1 je nazaveaten. Prepeljali so za z re*il-■nim arvtom v bolnico. —lj TaiTina f*lfrkih pr'vltVf*. V eni zadnjih noči okoli 2. ure ijutraj je zraačil nočni Čuvaj P., uslužben pri zavodu za etra-ienje, osnovanem po orožniških Tpokojeo-eih, v blilini bolnice na nekem Trtu dva fantiSa, ki eta nabiraJa fiioL Cuv«J Ju J« izroSil Uatniku vrta, ki je baje sam 4bn-žunal z njima. KDOR OGLA3UJE, TA NAPREDUJE! RADION pere sam! Štediti z pleničkami? ,JHe tega mi p&l ni treba več" povdarja gospa Mica. „Dobro negovano dcic, kakor je moja Majdica. dobiva vedno sveže perilo, la katero skrbi hret truda le Schichtov RADION Kamen spodtike med Rusijo in Kitajsko Mesto Harbin je v rokah vzhodaokitajske žeUznice. Kako so hoteli Rusi izpodriniti Kitajce. Ruska oaza na Daljnem vzhodu Harbin je postala kamen spodtike med Kitajsko in Rusijo. V Evropi se večkrat sliši vprasanje: ali je Harbin kitajski ali sovjetski? In res do zad» njega ni bilo lahko odgovoriti točno na to vprasanje. Harbin je v rokah vzhodno*kitajske železnice. Iz zakot* nega in do skrajnosti zanemarjenega kraja ob reki Sun^ari se je razvilo veliko moderno mesto s krasnimi po* slopji in hoteli. Zdaj vlada v Harbinu tako živahno vrvenje, kakor v Odesi. Dan za dnem se pojavljajo v Harbinu nove trgovine, tovarne in delniške družbe. Mesto se deli v dva dela, v trgovsko in uradniško. Leta 1924 je pa nastal v Harbinu velik preokret. Sovjetska vlada se ni ustavila pred nobenim sredstvom, da doseže svoj cilj. Posrećilo se ji je iz* poslovati aretacijo bivšega ravnatelja vzhodno*kitajske železnice Ostroumo* va in pod firmo prijateljstva narodov je uvedla na vzhodnokitajski železnici originalno pariteto s sovjetskimi urad* niki na vodilnih mestih in s Kitajci kot njihovimi namestniki. V Harbin je poslala novega ravnatelja vzhodno* kitajske železnice Ivanova in njegove* ga pomočnika Jacunskega. Nova me* tla je začela radikalno pometati. V že* lezniško službo so sprejemali samo kitajske in sovjetske državljane. Na drufli strani so pa prirejali številne bankete, kitajske na čast Rusom, ru* ske pa na čast Kitajcem. Toda to pri« jateljstvo ni trajalo dolgo. Ravnatelj železnice Ivanov je nekega dne kar na lepem zadržal transporte Čangsolino* vin čet v času njegove vojne z južno Kitajsko. Ivanov je bil aretiran in po mestu so se razširile alarmantne vesti o pri* hodu sovjetske vojske, ki naj bi osvo* bodila Ivanova. Namesto vojske sta pa prispela iz Moskve Serebrjakov in Jemšanov, ki je bil imenovan tri dni prej za ljudskega komisarja prometa. In zopet so priredili banket, na kate* rem se je Serebrjakov Kitajcem lepo poklonil in jim zapusti! namesto Iva* nova JemŠanova kot ravnatelja vz* hodnokitajske železnice. S to izpre* membo se je pričela v Harbinu ćela vrsta incidentov, izgredov m afer. Ko* munistična omladina je napadala na ulicah Kitajce in caristično orijentira* ne Ruse in uboji so bili na dnevnem redu. Mesina uprava je prehajala iz ruskih v kitajske roke in zopet nazaj. Kdor je hotel dobiti »luibo pri želez« nici, je moral zaprositi za sovjetsko državljanstvo in Sele potem je bil sprejet. Iz Rusije je prispelo mnogo novih uradnikov z rodbinami, vsemu železniškemu osobju so bile povisanc plače in v Harbinu je zavladalo vese* lo Življenje. Kinematografi in no£ni lokali so bili vedno polni. Na jugu Kitajske je ta Čas vladala anarhija in Čangsolinu ni bilo po vo* lji, da postaja Harbin od dne do dne bolj sovjetski. Zato je poslal v Har» bin kot guvernerja svojega brata ge* nerala Čang huan«sjana. V odgovor na to je poslala Moskva v Harbin no* vega ravnatelja vzhodnokitajske že« leznice Laševiča. Na banketu sta se oba dostojanstvnika pozdravila in iz* javila, da sta zamenjala vojaško uni* formo s civilno obleko. In res sta bil* oba v frakih, eden je imel na priih zvezdo Leva, drugi pa red Rdečega prapora. S prihodom ravnatelja Laie* vica je tekel denar vzhodnokitajske železnice v potokih za novine, gledalu šča in knjige. Kitajci so spočetka mirno gledali, kako Rusi razmetavajo nji* hov denar, naenkrat so pa izdali pove* lje, da morajo Rusi polovico imetja vzhodnokitajske železnice izročiti ki« tajski narodni banki. Hočeš nočeS je morala Dalbanka (banka za Daljni vzhod) izpolniti to povelje. Najbolj je pa omajal ruski vpliv na vzhodno« Kitajsko železnico atentat na Cangsoli« na in nastop njegovega sina Cangtuli« ana, ki je prevzel po očetu vlado. Novi diktator Mandžurijc se je začel takoj zanimati za dogodke na vzhodnokitai* ski železnici. Svoj sedež je prenesel v Mukden in v eni prvih odredb je pri« znal politično in gospodarsko važno«t vzhodnokitajske železnice. Neprestani boji za vzhodno kitaj« .sko železnico so povzročili, dt je po# stalo življenje v Harbinu nekak divji ples na vulkanu. Prebivalstvo nikoli ne ve, kaj mu prinese jutrišnji dan. Vj Harbinu je prava mesanica Sibircev, emigrantov, sovjetskih državljanov, Angležev, Francozov, Japoncev itd. Mesto živi v neverjetno naglem tem« pu. Izložbe so polne izdelkov zadnje pariške mode, v kinematografih prika« zujejo ameriske filme, gledalisča, ka« varne, restavracije in nočni lokali so vedno nabito polni. Harbin je postal izrazito mesto verižnikov in pustolov* cev. Uspeh Maleševih ..Rriecih lučk" Mladi slovenski slikar Miha Males je izdal v samozaložbi knjigo »Rdeće lučkc< ah risbe o Ijubesni. Na&i kritiki so knjiezni<, pravi kritik dr. Rajko Ložar. In še: Maleševa grafika je gotovo »noderna. in prav zadnji Stadij evrcpslke risbe je v nj ej, toda nič snobiz-ma kn mode nima v sebi. nego je postala po Male-šu prava slovenska umetnišlra zadeva. Pred-hodnike, seveda samo svoje vrste, bi na$U •v naši ljudski u>metnosti, v stikah na steklo, zrcalo itd. in od njih ie preiel Mal^š svoje »tradicije«, nekaj one čudovite Irrrke v liniji, glede kat-ere med nami nima para. »Mlada detelica! Moj bog, kaj je na trvetu lepšega od oči itrfetne deklice?« piše Mina Maleš v uvodu. Svet teh deiklic v zgodnKn sanjah in nejasai ljubavi, radosti in žalosti nam je ođkrfl Maleš s svojimi risbami. Kritik da xx mi- brž ruda pri drugih naradih ne najde kar tako... ali da bi mi »Srečanje« na str. 57 glorlim©riar1 dTu«Tm, hi se morali ozirati ravno falto na moderne francoak« urmetnike (kubiste in Maser^cJa) kaJeor na Georg^a Orcroa in Kleca. Od prvih ga pa ločf mo-čn^ duhovna, da ne re-če»mo čustvena srlotočna, od obeh drugih pa pomanikanje stvarnosti (kar pa nttcakor ni očitrtc), Preico risb pa veje- nefen dih lirič-nega obćutka, ki ostane ohran^n ćelo v reproduikciiah. In to je mnogo! M Durmam je ocenU »Rdećc luCke »dfe ž«niđce v pro«titucijo. Izredno u#odne kritike so objavili tuđi drugi listi, kaVor »Vreme«, »Mor««nblart<. »Politika«, itd., skratka. Maleieva knjiga le- vrbudila poeomost doma in v tujini, ka-kiine le dolgo ne slovenska knjiga. KiJ ie anarhist? — Tatek, kaj je anarhist? — Anarhist? Mm, Peptek, to je Ck>-vek, ki hoče imeti^ kar majo druži in ki se nikoli ne umije. — Taiek. jaz postanem aoartet Stran 4 •SLOVENSKI NARO j>s dnC g. avjusta 1929. rev 17* tdugusf&(anch6:~ " " 104 SVa valovih strasti Jioman Toda pozabili smo povedati, kaj je držal Armand v levici. BjI je kakih pet komalcev dolg drog, na koncu je v hral prapor modro-rdeče-bele harve. Drog je bil modrc-rdeče-belo pobarvan. Arma.nd ie zataknil prapor sredi barikade. Potem se ie odkril, zavihtel je klobuk in zaklicai: — Vive la republique! Vsi, ki so stali z Armandom na banka d. so ponovili ta klic. V hipu je Šel ta klic po vsej ulici od barikade do barikade, od okna do okna. — Vive la republique! ie zakrčal mladenič na postelji vrh barikacte. Klici drugih so ga bUi zdramili iz sladke-$ra sna. Sedel je in si nrencal oči. — Dobro jutro_. monsieure Eugene! — je pozdravil Armand zaspanca. — Ah, to ste vi, Armand! — ie od-zovoril Eugene v-es srečeru da vidi svojega najboljšega prijatelja. — Sanjalo se mi je, da stojim na zvoniku Notre Dame. Toda tako visoko še nismo zlezlu kakor vidirte. Vendar smo pa na pravi po ti tja. Pozna jutro je že, ka ine? — Solnee je vstalo davino pred valni, je odgovoril Armand smeje. — Kako pa stoje naše akcije? V sa-©jah sem sli'Šal topovske srrele in salve pušk. — Vaše sa-nje so resm-čne. Neka-tere barikade so že zasedene im ljudstvo j th uinaško brani. — Kanite ostati pri nas? — Dobre pol ure. \ — Kam jo pa mahnete potem? —V rne St. Antoin-e. Radoveden sem, kai počenja tam »KrvavordeČi T>rajpor«. — Mislil sem, da mi sije nad glavo jutra n ja zarja. — Saj tuđi je zarja. Eugene, znanil-ka novega dne. Drugače je pa to delo zatona, kajti prai>or so nam podarili starci iz Bicetre. — Čast in slava jim! In blagoslovljen bodi zarton, ki ni nič drugoga, nego oče jutranie zarje. Živela trobojini-ca! To je kot nalasč za mojo zadnjo kitico. — Monsieure Eugene! — se je začu I v neposredni blizina glas. — Marly. Marly! — je vzkliknil Eugene. Planil je iz postelje in hite] k oknu v drugem nadstropju. Malo prej smo omenUi, da je segala barikada do drugega nadstropja. Zato so bila okna drugega nadstropja neka-ka vrata za one. ki so stali' vrh barikade. ' -•■•:. Pri tem oknu se je prikazala dra-žestna postava mlađega, lepega dekle-ta z lepo belo čepico na glavi, kakrš-ne nosijo navadno gri zete. - ■ —Kako ste pa prišli sem, dra'žestna Marly? — je vprašal Eugene. — Vedela sem, da ste tu, Eugene, — je odgovor la Marly, — in tu bos te morda razumeli, da ... — Da, že razrumem... No, ali ste skuhali kavo. drago dete? — Sem. — Imate konjak, božanstveno bitje? — Da. imam vse. kar hoćete. — Vse, kar hočem in morda še več... Angel ste, Marty. J« kava to*vla? — Evo je, pijte ! —je dejala Marly in pomolila pesmku skozi okno skode-lico tople kave. — Poljubček namesto slađkorja, preljubo dete! — Evo sra, — je odgovorila ffosto-ljubna grize>ta in nastavila rdeče, lepo napete ustnice pesniku, k: pa ni vzel samo ene kocke sladkorja. Ta čas je zovori] Armand s slušate-! lji politehnike glede obrambe števibiih barikad. Adjutante v bluzah so neprestano pošiliali. med slavno barikado in njene manjše sestre. — Kaj počenjate. monsieur Eugene? — j'e vprašal Armand pesnka, ki je sedel na vznožju postelje s knjižico v eni in s svinčnikom v drugi roki. — Pišem zadnjo kitico, ki k> hočem slednjič danes napisat: do konca. — je odgovoril Eugene. ne da bi odvrnil pogled od noteza. — Toda morate se požuriti. — Zakaj? — Kaj ne slišite bobnov? Kaj ne sliši'te, kako vincenTieski lovci trob:jo? — Parbleu! — je zagodrnjal pesnik. Spravil je notez in svinčnik v žep, potem je pa potegnil izpod blazine dolgo puško. Slednjič je prevrn:l posteljo tako, da je bila zimnica obrnieina proti trgu. Slušatelj politehnike, ki je bil men-da povelijnik na tem kraju, je nastavil na usta lovski rog in trikrart močno za-trobil. Barikado so v hipu napolnili delav-ci. obor oženi s puška ini in drugim orožjem. Trg pred barikado, ki je bil skoro prazen, je naenkrat oživel. Od De la Victoire in od drugih strani so se bi i žale čete in v petih minutah je bil ves trg: poln vojaštva v polni bojni opremi. Bil je 69. polk, podkrepljen z oddel-kom vinceoneski'h strelcev in dvema stotnijama municipalne garde. Poleg vojaštva je prikorakalo na ■trz dvanajst mestnih seržantov pod vodstvom policijskega komisarja. Na trgu se je zbralo okoli 2500 obo-roženih mož. To je bila sila, s katero je hotela vlada pregnati revoluoijonarje z gfaVne postojanke. ■ LI. * Pri zadnfl kitjd. Komikar in mestni seržanti so se bližali veliki barikadi. — Zdi. se, da hočejo govori-ti z na-mi, -r— >e dejal Armand poveljniku barikade- — Bodite tako prijazni, monsieure Laborde, in vprašajte jih, . kaj nam hočejo po-vedati, da iim borno mogli odgovoriti, kakor se spodob'. : — No, zakaj pa ne, — je odgovoril Laborde. — eeprav ne govorim rad s policijskimi psi... Dobro jutro, mori-s;eure! — je zaklicai in pokleknil, da b: bolje sliJal, kakšme novice prinaia policijski komisar. — Komu se imamo zahvaliti za tako "mendten poset? — V imenu kralja in zakona! — je zaklicai policijski komisar tako glasno, da se je slišalo po vsem trgu. — V imenu kralja in zakona vas pozivam, da nemudoma položite orožje in porušite barikade. Mati in ha v borbi za Ijubcka Tragedija lepe Angelike. — Mati nahofskala svojega ljubcka, da fe vrgel njeno hcerko skozi okno brzovUka. Ves Pariz je te dni govoril o zagonetni tragediji, ki se je odigrala med postajama Pariz-Ablon, kjer je našel že-lezniški čuvaj blizu postajališča Choisy nezavestno dekle. Prenesli so jo takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe. Dekle je bila vso noč nemirna, tresla jo je mrzlica in mrmrala je v italijanščini nerazumljive besede, iz katerih je sestra, ki ji je stre-gla in ki je slučajno razumela italijan-sko, posnela samo ime »Oliviera* in Jas-minova ulica. Ti dve imeni in grožnjo, da se bo osvetila, je večkrat ponovila. Vso noč se je ne&rečnica valjala po postelji, drugo jutro je pa umrla, ne da bi se zavedla. Bolnica je o zagonetnem dogodku obvestila orožnike v Choisv, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so samo, da je bila neznanka oblečena zelo elegantno, da je imela pri sebi vso zlatnino in ročno torbico z denarjem. Ro-parski napad je bil torej izključen. Kdo je lepa neznanka, nišo mogli dognati. Zvedeli so samo. da ji je ime Angelika. Ime je bilo namreč gravirano na medaljonu, katerega je nosila na verižici na vratu. €)rožniki so obvestili pariško policijo, ki je preiskavo nadaljevala. Detektivi so zvedeli ad sestre, ki je stregla umirajoči, vse podrobnosti. Mnogo sicer ni bilo. vendar je pa bilo dovolj. da so lahko nadaljevali preiskavo. Najprej so morali poiskati Jasminovo ulico. To je bila precej težavna zadeva, kajti samo v okolici Choisvja je 11 Jasminovih ulic. Ves trud in poizvedovanja policije pa so bila zaman in že se je zdelo, da bo ostal zagonetn4 umor nepojasnjen. Toda detektivi so izvohali, da je v Jasminovi ulici v okraju Cottage v elegantni vili nedavno stanoval s svojo ljubico neki AHonzo Oliviera- Ljubica je bila baje Italijanka. Lastnica vile je povedala, da je bilo v njuni družbi često tuđi lem črnolaso dekle. Ko so ji pokazali Atige-likino fotografijo, je lastnica vile takoj spoznala dotično dekle. Policija je pre-iskala sobo, kjer sta stanovala in našla je dva vozna listka za progo Pariz-Ablon. S tem je bilo dokazano, da sta zaljubljenca v zvezi z umorom. Dočim je policija iskala zaljubljenca po Parizu, je iz Ablona prispela vest, da je Oliviera tam. Mož je z ljubico baš obedoval, ko so vstopili v sobo detektivi- Vprašali so njegovo ljubico. Ide ie Angelika. 2enska je prebledela in zajecljala, da je Antika njena hčerka in da je odpotovala v Pariz. Končno je priznala, da je njen UubČek, Portugalec Oliviera, vrgel hčerko skozi okno brzovlaka. Oliviera pa je obdolžil svojo ljubico, da ga je nagovorila k zločinu, ker je bila ijubo-sumna na lastno hčerko. kateri je začel dvoriti. Policija je oba zaprla. Tudi barve se vidijo na daljavo Nov izum za gledanje na daljavo. — Aoarat Američana Kesa, ki prenaša na daljavo tudi barvo dotičnega predmeta. Iz Amerike poroČajo o novem uspe-hu v gledanju na daJjavo. Problem gledanja na daljavo se resu je že več let in stvar je že tako napredovala, da so pred leti v Angliji delali že prve po-skuse z novo vrsto televizije, pri kateri gre za razločevanje barv dotičnega predmeta, ki ga vidi človek na daljavo.. Nekaj uspehov so Angleži v tem pogledu dosegli, toda problem sam je bii rešen sele te dni v laboratorijih Bello\Te telefonske družbe v Newyorku. V eni dvorani laboratorija je sedla k oddajnemu aparatu deJdica v pisani obleki, v drugi dvorani so se pa zbrali pred sprejemnim aparatom tehniki in novinarji, da prisostvujejo prenosu dekličine slike. Prenos se je izborno posrečil. Gledatci so videli vse barve obleke in ćelo barvo kože na dekliči-nem obrazm do najmanijše podrobnosti. Potem so prenašali ameriško zastavo ter slike pestrih rož in sadja. Vse slike so bile prenesene s popolnijn uspe-hom. i,' Izumitelj aparata za prenašanje slik na daljavo je dr. Herbert Ives. 2e pred leti je konstruiral aparat za prenašanje crne in bele barve in 7. aprila 1927 je napravil prve poskuse na veliko daljavo. Takrat so sijali po radiu govor se-danjega prezidenta Hooverja, obenein so ga pa videli pred oddajnim aparatom v Ghicagu. Novi aparat za gledanje barv na daljavo je kombinacija pr-vega Ivesovega izuma in sistem barv- ne fotografije njegovega očeta. Zanimiv je način prenašanja slik na daljavo. Pred predmetom, ki ga hoćemo gledati na daljavo, se vrti veliko kolo, na katerem je mnogo luknjic v obliki spirale. Skozi te luknjice pada močna srvetloba na predmet in obseva poedine točke in ker se kolo hitro vrti, vidi oko namesto tock ploščo. Obseva-ne točke mečejo svetlobo na tri sku-pijie fotoelektričnih celic. zastrtih z rdečim, zelenim ali modrim barvastim filtrom tako, da sprejemajo samo barvo filtra. Rdeča, zelena ali modra luč povzroča v celicah električni tok, ki je napeljan v sprejemni aparat. Ce je treba prenesti sliko rdeče rože z zele-nkni listi v modri vazi, povzroČi rdeča barva v fotoelektričnih celicah pod rdečim filtrom električni tok. ki segre-je v sprejerrmem aiparatu žarnico za rdečo stekleno ploščo tako, da svet; tudi rdeče. Isti proces je pri zeleni barvi listov in modri barvi \'aze. Rdeča, zelena in modra luč pada v spre-jemnem aparatu prizmatično na pre-luknjano kolo. ki se vrti z enako hi-trostj© kaJcor kolo oddajnega aparata. Trobarvna luč, padajoča skozi prizmo, obseva skozi luknjice vrtečega se ko-lesa sprejemno ploščo, kjer se zmeša na razne bar\rne kombinacije. Kakor na slikah v filmu, se tudi tu spajajo po-edirre točke v enotno, neprestano rne-njajočo se sliko. Ives ni mogel konstruirati svojega aparata za gledanje na đ* .do pa rabile za poedine harve različne dolžine valo\-, bo mog;rkxe prenaati slike odnosno bane tudi v»»"e7?ičn'jTi potom. Nj daleč 6as, ko -\ tk lahko sedel doma in gleJ^I vse dofcodke po svetu v or^inaimh barvah. ojenem ra poslu^al \se zveke. Salcmonska razsodba V zgodoviru an^ie^Kez.* *.. ►Ostva je zabelezena tudi naslednja kuruOin* zgodba: John Smith je oropal nekega aragu* Li a r ja in siccr na ta n*cin, cU je napra* vii v steni luknjo. skozi katero je pa mojcel zlesti samo da pasu. To mu \c zadostovalo, da je nabasa' iepe i dragulji. Mož .ie pniel ševe da pred su-dni-ke in njegovemu zagovorniku je hinila v glavo originalna miscl. Dokazoval je. da 5mitha ni mogoče otvsoditi po zakonu zaradi vloma, kajti zakon govon o vlomu samo tam, kjer skuša kdo. torej cei človek, vdreti nasilno v tuje stanovanje, ne govori pa o primerih, k*> vdre v tuje stanovan.ie samo del človeka. Obravnava se je vršila pred poroto in Dosvetovanje je trajalo dolgo. Po posvetovan>u .ie glavm porotnik razgla-sil krivdore':. v katerem je bilo rečeno, da je gornji del Johna Smitha zakrivil vlom, spodnji pa ne. Potem je vstal predsednik sodisca in razglastl v itnemi kraLia naslednjo obsodbo: »Gornji del telesa Joh-na Smitha $© obsoja zaradi vi oma na eno leto težke ječe. Obsojencu je dano na prosto, ći si lahfco da za ta čas spodnji del telesa odrezati a1 i pa da ga vzame s seboi v ječo.« OTROiKE MOGAVlCt K L U C Nafbolfše, naftrapiepe, zato i.; oatcenepsel Vozite desno. — Ko sem bil v Afriki, sem povozil z avtomobilom leva. — Kako je to mogoČe? — Prav lahko. Bežal je po levi strani ekvatorja. V do vina bčerka. — Zelo počaSĆeno se čutim, da ste me zasnuhili, go^pod. toda rada bi vedela, če ste že gOJvoriJli z mojo mamico. — Govoril sem, toda ona me noče. Izkuieo mož. — Zadnje čaše sedim vsak večer doma. Zelo redko se pri peti, da zveče r kajn greim in če že grem, s©m drugi dan ves zbit — To mi je dobro znano, kaiti tudi jaz sem oženien. Čas je zlato! Pred nakupom oglelte si veliko bbiro po najnittt ceni. DvoVoIa* nzaib moddovk. Hotode* »ti »r»t štvalnih »troje* p»ioqw«|i« Un4dbc Otroildh »oziCko*. Spoitnfb voA£kov. Igra£nib vozlClig«: Sidra. Otroftkih mvtomdbilo*. Stolić za otmi* bo«. TriakUe t*. prevos bUg«. Ddc x« m«ko*»tM strofe ta koleM. PDcnn*tik4 Ud Ccafkl franko Proda)* tudi ma »■faha, V ćtAtinA oddateft u ipnjiimji) im ..TOBUftUrF.&.L Uubllaiui K«rlo«sM ceau 4. Vsem uradom, ziasti občrasfcini, sod-nim in žandarmeTijskim priporočamo Zakon o posesti m nosnj orožia pravilnik k temu zakonu, pravilnik o isdelcvi in prodaji orožja in kom«titarji k njim, ▼ ■ ' izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga v«ije * pottnino vrtd Din 67^0 ter se dobi ▼ knilsfarni tiskovne zadruge v LjnbQtnf, Prešemora nHca 64 v Maribora, Mek^mndrovB cesta 13, Zanesliiv pomoćek za nego las Z rabo aa oovo ixnajden« Iranoosk« Domađe »MlSCL« se ostavi trpađanjc hi si vid je tas, povTO*k> se txe ubijen: Us)c. odstraoijo se V3J pojavi ti tarad nj ah lasje apadajo io sive Uspeh te sanesljiv pri 60 do 160 gramih. kakor se -...- so te komu đafcj Časa sivelt aC izpađaJI Us}«- Ceo« s đostavitvijo vsakemo naroćciku sa dom: 60 er 115 Din. 80 zr 150 Dm. 100 gr IS5 Din. 160 gt 200 Din. Vsakemu oirofito ^rik>iimo raranoijo M poj»»n aspeb u ta let Za »ItrCat U U m W« i&peha, trrnemo denar In poravnamo vse stroSke V tiuemstvo pofclja r>o x>vxetjo Depo ta Jajcslavijo poroada »MlSEL«. Reograd Vasina S. - V Beogradu prodaja lekarn^ Delfni. Knez MIhailova 1 Popelin, batist in svila za damsko perilo E.<$A. Skabemi Vsaka beseda 5O »ar. Plača me lahko tadi v znamkaK. Za od&ovor mamkol — Na vpraianja brex tnamkm mm 4t«M tul^ovarianuk. - Najmanja o£la* MHm 5^-^ ^ma^ najboljšim aspebom m; iaporabQa>o Larucl* 'tapsalc a -»»dravUetiJe spotn:fc >>!<»■ (triocr, Oe4o IraiMoje). V vati Lekarni oaMaca Dio -75 — ^ ■ 5to CMDiUr iekam Bimn. Sabo dea. 29-L Sedem velikit sob ceio d;&dTi*e ili skupno 9a stanovah in pošlo vo« prostore. Vei s< ;m* P« K»etiiski drtiJSM v LJcbttaai 1634 Stanovanje ol»to4e£e z «fl< ali d'v* sob. lou-teve in pntidin. se &U sa tafcol. PVMJfid'he r thavedbo nao«nnam« na upra^'o »Sl-t«mber. 1645 PENZIJONIST dobi mcftto prodavale« feeflidina na irp&Mci. KavciB* zano-i- n imaflo prfdno&t. Dnpisi pod »^anes^jav* na Aio« im up(ra*vo *S!. Naroda«, ________________________________1644 Za svojo hi v»el 13—15 iem© d>lfljco bre« staTiev. — Cipili Mat^, po*f*ro,ik, fara pri Kočmvj/u. 1641 Dama «j-«Avuih lerf. z oprano Ie a#4aj d«««(rje*m žeii anadijt v «vtJ*o Je-nitve 2 eoo nw>£no«ri višjKn diržAvtn-iim uradmikom v ni* Tomi 2B—40 ten. Le rtmiae pomrud-be, Č* rnt>&>čm % tfoSco, nj ucwr*)vt» SJxyv. Naroda« pod srMđko »4>*-po viđenje« 1646 Malinovec t najticejimn sladlcorjcfn vfcahta, brei vsak« keančoe primcsi. r»- rantiraao naraven, se do!yr v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri veOtem c. Raspoli^a m po poiti Ji želemid. HflakuCatutni paph ^jnM#> Jm|^' i^HdSt«- Za jJlafvdM Haten^ss Fr^ Jacaclak. — Za ^nr# ai taaacaiBl mi Bata: €Maa\ Canatat* — . vat ▼ l^bq^b>