Je leva roka še Tatovi bakra se vedno »ta grda«? bojijo os , StranS Stran 14 Št. 64/ Leto 61 / Celje, 14. avgust 2006 / Cena 150 SIT - 0.63 EUR □ n n □ ■ OdgoviHna urednica NT: TaflanaCvim ŽAIIKŽENENA LUČKIHTMinilKIH 9770353734020 fDOGODKI ..... Vloge kar po spletu Na voljo kopica obrazcev - Spletno digitalno potrdilo nadomešča podpis Od leta 2000 velja v Sloveniji zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki med drugim nalaga državnim organom skrb, da razvijajo vse oblike elektronskega poslovanja z občani. Elektronsko poslovanje naj bi občanom olajšalo dostop do najrazličnejših vlog in obrazcev, potrebnih za vse oblike poslovanja državljanov z državno upravo. Maja letos je na spletu zaživel nov državni portal e-uprava. Na njem lahko na naslovu http:/ /e-uorava.gov.si/e-uprava/ praktično že vse obrazce, zlasti pa zelo pregledna in natančna navodila, kaj vse potrebujemo za določene vloge, potrdila, dokumente ... Najnovejša storitev omogoča podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za vozila, ki ne potrebujejo opravlj enega tehničnega pregleda. Vse, kar potrebujete, je številka prometnega dovo- li plačati n želeni c 3 sredstv /a, Moni ) (E. net). Postopek Izvedete z oddajo elektronske vloge za podaljšanje veljavnega prometnega dovoljenja in plačila povračila za uporabo cest. A to je le ena storitev. Državljani lahko preko tega por-tala pridobijo obrazce na po- dročjih Družina in otroci; Osebna stanja in dokumenti; Šola, izobraževanje, mladi... Posebej dragoceni so ob tem navodila, kaj vse je treba vlogam priložiti, in obrazci, ki si jih lahko doma v miru natisnete in jih izpolnite, večino lahko tudi pošljete po elektronski pošti. Večino opravkov je potem sicer treba opraviti fizično, pri okencih upravnih enot, za nekatere pa je možno upravne takse l elektronski pot kiunent dobiti po pošti. Elektronski podpis Zakon o elektronskem poslovanju opredeljuje tudi način. kako lahko uporabniki pridobijo tako imenovano spletno digitalno potrdilo, s katerim lahko v upravnih postopkih tudi po spletu izkažejo svojo istovetnost. Postopek je preprost. V upravni enoli je treba izpolniti ustrezen obrazec, ki ga zatem posredujejo ministrstvu za javno upravo, to pa po elektronski pošti pošlje referenčno številko bodočemu uporabniku, po pošti pa še avtori-zacijsko kodo [šifro-geslo). Oboje na ustrezno varen način uporabnik naraesri na svoj domači računalnik in tako pridobi digitalno potrdilo ali po domače svoj elektronski podpis. Storitev je brezplačna. Elektronski podpis za zdaj pri opravkih z državno upravo ni potreben še v nobenem postopku, utegne pa se zgoditi, da ga bodo zahtevah za pridobitev biometričnega potnega lista, vendar dokončne odločitve o tem še ni. Za zdaj pride elektronski podpis prav le v poslovanju z davčno upravo. Po novem je namreč po elektronski poti mogoče oddati tudi dohodninsko prijavo in prav pri tej je elektronski podpis obvezen. Državljani uporabljajo računalnike Na celjski upravni enoti, ki je pri uvajanju elektronskega poslovanja z državljani v Sloveniji opravila pio-logo, smo preverili, »liko med državi sploh zammania za pridobitev elektronskega podpisa, Jožica Tamše s celjske upravne enote (UE] ni mogla povedati, koliko vlog so iz občin v celjski UE državljani že poslali. »Vloge zbira in rešuje ministrstvo za javno upravo,« jepovedala. »Smo pa doslej v naši UE prejeli dve e-vlogi z varnim elektronskim podpisom.« Povsem drugače je z drugimi vlogami, ki jih lahko državljani pošiljajo po elektronski poti. »E-vloge priha-dnevno, predv; dročja Veliki šmaren Jutrišnji praznik Mari- obvarovana izvirnega greha na Zahodu. Papež Pij XII. jinega vnebovzetja (veli- in je bila izjemoma s tele- versko resnico o Mariji- ki šmaren) je za icatoiiča- som in dušo vzeta v nebe- ■m vnebovzetju razglasil ne poleg božiča (25, de- sa. V soglasju z Marijinim lel .a 1950. Razglasitev ver- cembra), praznika sv. Reš- poslanstvom je tudi njena sk e resnice ljudskemu pre- njega telesa in krvi (praz- smrt, pri čemer je poleg nje- pr ičanju vsebinsko ni doda- nik je vsako leto določen ne duše k Bogu prešlo tudi la nič novega, razen tega, glede na veliko noč) ter njeno telo. da -jo je izrazila v bolj ja- praznika vseh svetnikov Imena, ki so jih v zgodo- i. določni in trdni obli- (1. novembra), slovesni in vini Cerkve pridevali 15. av- ki zapovedani cerkveni praz- gustu. so bila razhčna: «vne- nik. Zapovedan praznik bovzetje« (assupmtio) je bi- Celjskiškof.msgr.dr.An- pomeni, da so se katoliča- lo od začetka redko. Grki ton Stres bo na Marijin praz- ni poleg nedelj tudi na te so rajši govorili o »zaspa- k ob 10. uri daroval ma- dneve dolžni udeležiti ma- nju« {dormilio) aU »prese- šo na Svetih gorah (župni- še. litvi« oziroma »odhodu« Sv. Peter pod Svetimi go- Kristjani verujejo, da je matere Božje [migratio). mi). bila Božja mati Marija za- Praznik so najprej obhajali radi posebnega poslanstva na Vzhodu, pozneje pa tu- Slovenski škofje bodo na aznik Marijinega vnebov- tja na škofijskih božjepot- Velika maša in roicovo V Šmarju pri Jelšah se jutri in pojutrišnjem v okviru župnijskega praznika Marije Vnebovzete in sv. Roka obeta že tradicionahio dvodnevno romanje. Jutrišnjo osrednjo slovesnost ob 10. uri bo v cerkvi sv. Roka vodil novoma-šnik Marko Magdič, na popoldanskem romarskem shodu pa bo maševal mariborski stolni župnik Stanko Lipovšek. Ob 22. uri bo organiziran nočni križev pot, potem pa bodo lahko mladi v pestrem programu prebedeli vso noč. Naslednji dan bo na osrednjem slavju prisostvoval ljubljanski nadškof in metiopolit Alojz Uran. Tokratno romanje bo še posebno slovesno, saj Šmarča- nih središčih vodi svete maše. Pri vseh mašah bodo verniki obnovili tudi izročitev slovenskega naro- Na državnem portalu e-uprave je pod nibtiko Prebivalci na razpolago kopica navodil za posamezne postopke in spletnih obrazcev. pa -s s po- datkov med ZPIZ dročja matičnega podobno. Lani s mo v prvih sedmi! 1 prejeli že 1409 e o 201 :i pošti log,« pojasnju n še enkrat itranjih zadev, torej prečno vlog ali pov-lesec. Letos ah povpi Samo od maja, odkar voljo tudi storitev podaljšanja veljavnosti prometnega skega podpii dovoljenja, smo po elektron- ;azdaji državne uprave voljo brez elektron- Od zelene barve do icuiture Na mednarodnih izmenjavah v Velenju, Šmartnem ob Paki in Šoštanju se druži ogromno mladih iz več držav, ki spoznavajo Slovenijo še pripravljajo več mednarodnih izmenjav, na katerih sodelujejo mladi iz različnih držav, velenjskim organizatorjem pa so se pridružili tudi v Šmartnem ob Paki in Šoštanju. Tako je velenjsko Počitniško društvo Kažipot minuh teden organiziralo mednarodno mladinsko iz srečan J.kijt tekalo v kampu ob \ skem jezeru, je sodelovak mladih iz različnih evrops dižav, mladi pa so se dri in vsakodn( likovni, glasbeni, debatni, medijski ter plesni in igralski delavnici. V torek je vVe-lenje prispelo 10 mladih Islandcev. Njihovo C mladimi Velenjčai tudi Nacionalna Mladina. Tokra naslov izmenjav barva na drugačen način. Gre za povratno mladinsko izmenjavo med mladinskima centroma iz islandskega mesta Grindavikin'"....... bodoobkonc do lahko prin dveh zelenih Islandije in ii ,i podpi tni delovn e je Zelen; J srečanja v sre-erjali različnost barv z otoške rodnosuiih skupin znouaj posameznih držav in širšega evropskega prostora. Medkulturni dialog vzpodbujapo-slušanje, radovednost in komunikacijo med različnimi ljudmi ter kulturnimi okolji. Dopoldneve so namenili tematskim predavanjem in nanje navezanim diskusij-skim delavnicam, popoldne pa so spoznanja prenašali v 'ečer medkul iju, ki j-ivila en, ženk. Šmartnem ob Paki so i lo z uradno prireditvijc mkajšnji Hiši mladih za pripn udele OdS.avgi skem zavod stili kar 42 ske. Škotski Katalonije in I je vsak dan izmed držav .a sov u za kulture mladih iz Š J. Irske, Bel vsehkonce\ v kateri j delov nladih z petih It odr mkar rskec Roka. MR www.novitednik.cont enije. Mednarodni projekt nencvan Re-act, je potekj a temo Moja odgovornost i'oja odgovornost. Mladi S' evropskih držav. V okviru projekta Medkulturni dialog so od jutra do večera delali po mladi v zadnjem tednu sku- metodali pouličnega gledališ-šali poiskati načine, kako Iz- ča. Izmenjava, ki jo je finanč-boljšati dialog in interakci- no podprla EU, se je zaklju-jo različnih etničnih in na- čila v nedeljo. US Mladi iz Evrope v Konjicaii Mladinski center Dravinjske doline bo v okviru akcije Mesec mobilnosti -Evropa pri nas doma do konca meseca gostil preko sto mladih iz več kot dvajsetih evropskih držav. Za izvedbo projektov programa Mladina so namreč dobili dobrih 120 üsoc evrov evropskih sredstev, ki jih Evropska komisija namenja vzpodbujanju medkulturnega uCenja mladih, sodelovanju in povezovanju mladinskih organizacij iz evropskih držav, vzpodbujanju mobihiosti, ustvarjalnosti mladih ter aktivnega evropskega državljanstva. Dvajset mladinskih delavcev iz partnerskih organizacij mladinskega centra so že gostili prvi teden avgusta, ko so pripravili tečaj usposabljanja Let's play, minuli teden pa je bila mladinska izmenjava The future of Europe depend on us {Prihodnost Evrope je odvisna od nas), ki se je je udeležilo 37 mladih iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Kosova, Makedonije, Portugalske in Slovenije. Mladi so se v različnih delavnicah seznanili s konceptom in pomenom evropskega državljanstva in s svojo vlogo pri graditvi svobodne, strpne, enakopravne www.radiocelje.com in pravične evropske skupnosti. Danes, v ponedeljek, ob 21. uri bodo v mladinskem centru mladim in njihovim staršem predstavili tudi svojo gledališko igro. Med 17. in 25. avgustom pa bo v okviru mladinske izmenjave Aladin Slovenske Konjice obiskalo še 40 mladih iz osmih evropskih držav. Mesec mobilnosti bodo zaključili z dvodnevnim mednarodnim festivalom samo-REGGAEslan, ki bo 25. in 26. avgusta v Žički kartuzi-ji. Organizira ga Klub študentov Dravinjske doline v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline pod geslom Music against the violence. V okviru tega bo tudi mednarodni festival kratkega filma z naslovom Oöshort-CUT. Več na wvro.samo- Direktor mladinskega centra Tadej Slapnik meni, da tovrstni projekti pomenijo tudi velik prispevek na področju promocije turizma v občini Slovenske Konjice in njeni okolici. Mladi se namreč po izmenjavah radi vračajo kot turisti. Koliko škode bo prijavljene? Iz nekaterih občin na Celjskem obveščajo, da so v njihovih prostorih na razpolago vloge za prijavo škode na kmetijskih pridelkih, ki je nastala kot posledica letošnje suše. Tako na primer v Žalcu in Šentjurju vloge sprejemajo do 30. in v Velenju do 25. a%^usta, pri čemer ponekod postopki še tečejo. Suša je, kot smo že pisali, na različnih pridelkih in območjih povzročila različno škodo. V posameznih občinah so jo ocenjevale komisije za elementarne nesreče in podale vlogo oziroma prošnjo na republiško upravo za zaščito in reševanje. Seveda gre za primere, ko je suša v občini povzročila večjo škodo. Uprava odobri postopek in izda odločbe za začetek ocenjevanja škode. V posameznih občinah nato na krajevno običajen način (KS, oglasne table, mediji...) obvestijo oškodovance, naj prijavijo škodo. V primeru, da bo V Kmetij sko-gozdarski zbornici Slovenije pozivajo vse, ki so utrpeli škodo zaradi suše, da to prijavijo občinski komisiji za oceno škode, saj bo le tako stekel postopek za pridobitev morebitne državne pomoCi. ocenjena škoda v 120 dneh presegla zakonsko določen prag 0,3 promila državnega proračuna, napoveduje ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič tudi ustrezno državno pomoč. V celjski in vojniški občini, na primer, vlog za prijavo škode, ki jo je povzročila suša, [še) nimajo na razpolago. Kakor pravijo v celjskem zavodu kmetijsko-goz-darske zbornice, suša na teh območjih, gledano v celoti, ni bila katastrofalna. »Težko trdimo, da bi suša pobrala tretjino pridelka. Pri tem je pomembno, da se 10-15 odstotkov škode ne splača prijavljati, ker je potem treba veliko ur dela, na koncu pa nam država škode ne bi priznala oziroma ne bi sprožila nadaljnjih postopkov,« pravi Mitja Dimec iz celjskega zavoda. Kljub temu že ugotavljajo, da je na posameznih legah, recimo na sončnih hribovskih površinah, izpad precejšen, zalo se zna zgodiü, da bodo v pristojnih komisijah izdajali posamezna nmenja. Po navodilüi morajo škodo oceniti v 120-dnevnem ocenjevalnem obdobju. Po končanih postopkih bo sredstva za nastalo škodo izplačevala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. US Darujte icri! V poletnem času se vse slovenske bolnišnice soočajo s pomanjkanjem krvi, zalo pozivajo vse krvodajalce, naj jo darujejo. Na transfuziološkem oddelku Splošne bolnišnice v Celju so pojasnili, da je tako vsako leto, saj so krvodajalci na dopustu, potrebe pa so večje. Po javnih pozivih k dajanju krvi je odziv zelo velik, saj ljudje začutijo, da jih potrebujejo. , Krvi je premalo le med poletjem, sicer pa je imajo dovolj za lastne potrebe. Povprečno letno opravijo 9.100 odvzemov krvi in približno 160.000 laboratorijskih preiskav za potrebe oddelkov in ambulant bolnišnice, zdravstvenih domov in zasebnih ambulant. Na krvodajalske akcije prihaja tudi veliko mladih po 18. letu, zato se za prihodnost ni bati. Kri lahko darujete vsak ponedeljek, torek in sredo od 730 do 10.30 ure na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje, ki ga najdete v pritličju novega dela bolnišnice na vhodu št. 1. JŠ Posodobitev bencinskega servisa Na bencinskem servisu družbe OMV Slovenija na Dečkovi ulici-v Celju so 1. avgusta začeli z rekonstrukcijskimi deli. Servis bodo posodobili, največji novosti pa bosta dnevna peka kruha in peciv ter raznolika ponudba sendvičev Poleg prodaje goriv bo voznikom na voljo avtomatska in ročna avtopralnica, prodajali pa bodo tudi gospodinjski phn. Na servisu bosta še bankomat in telefonska govorilnica. Dela se bodo predvidoma zaključila čez tri mesece in pol. JŠ rz. AVGUST OD 14. URE TERME OLIMIA - AOUALUNA, ANIMACIJA, ' NAGFV^ IN OLASiigNI GOSTI □'KWASHEN RETASI-IV, SANDRA IN LEPI DASA lARSTVO »«Rill Zaostajanje gospodarstva Seštevč nje plusov in minusov v celjsl^ih družbah ne ponuja rožnate slike -Plače za desetino nižje kot v državi Po podatkih celjske območne gospodarske zbornice je bilo lani na območju šestih upravnih enot registriranih 3.391 gospodarskih družb (brez s.p.-jev), obrazce iz bilance stanja in izkaza uspeha pa je po podatkih Ajpesa oddalo 3.207 gospodarskih družb, ki so skupno zaposlovale skoraj 41 tisoč delavcev. Podatke iz letnih poročil slovni izid, med drugim . za skoraj dvakrat povečalo n 10 pozitivni izid iz leta 200' Se naprej ohranja pozitivn bilanco v blag( tekjezrazvojnej skrbljujoč in rel, pešnost posloval obseg edei 5.527 n srednj podjetnikov, ki so zaposlovali 7.355 delavcev Struktura družb po velikosti v regiji ne odstopa bistveno od strukture družb v državi. Trend-no se povečuje delež malih družb, medtem ko se zmanjšuje delež velikih in tudi srednjih družb. Regijsko gospodarstvo je doseglo doslej najboljši po- zaposlenih, raste tudi dodana vrednost. Slabše pa se regija izkazuje na področju plač in nekaterih kazalnikov, ki kažejo kakovostne parametre poslovanja. Povprečna mesečna bruto plača v regiji je lani znašala226.919tola^-jev na zaposlenega, kar je za 10,8 odstotka manj. kot je slovensko povprečje. Slovenskega povprečja r 'ijske- aprav a občin labo. Stag nira nje regije Pričakovanja, da bo regija 5 svojimi rezultati dohitevala povprečje države, se ne uresničujejo. Posebej ta poda- povprečja v državi in da je glede na ta cilj naravnana skoraj vsa pozornost regionalnega razvoja. »To pomeni, da bi se smeh zadovoljiti le z nadpovprečnimi rezultati, a teh za zdaj še ni,« ugotavlja direktor zbornice Jože Pu-šnik. »Z rezultati, ki jih je regijsko gospodarstvo v povprečju ustvarilo lani, nismo v trendu dolgoročnih ciljev, ponekod se od njih celo pomembno odmikamo. Struk- tura gospodars časi spreminja peva k bolj koi poslovanju dru regije na 4. do eprcf 13 regijami kaže na stagni-ranje.« Te ocene, poudarja Pušnik, bi morale biti opozorilo vsem, ki se v regiji ukvarjajo z načrtovanjem razvojnih projektov za novo razvojno obdobje 2007 do 2013, in tudi mnogim v državi, da bi uvideli učinke dosedanje razvojne regionalne politike, ki ni bistveno spremenila razmerja med regijami. »Gre tudi za to, da se sami subjekti v regiji ob spoznanju, da dosedanji rezultati niso nič izredno uspešnega, so le na ravni povprečja," zavejo nujnosti še bolj intenzivnega spreminjanja obstoječe strukture gospodarstva, usmerjanja več napora za vlaganja v razvoj, inovacije, znanje in visoke strokovne kadre,« opozarjajo v celjski gospodarski zbornici. Esotech po pričakovanjih v velenjskem Esotechu, nosilnem podjetju Slovenskega ekološkega grozda in soustanovitelju Tehnološke platforme za vode, so v sredo spregovorili o polletnih rezultatih in predstavili tudi nekaj izzivov. »Prvo polletje smo končali po pričakovanjih,« je poudarila direktorica Zofija Mazej Kukovič. »V podjetju smo ustvarili 1,2 milijarde tolarjev prihod- jev dobička. Lastništvo je v večinski lasti zaposlenih in je stabilno. Pri poslovanju posvečamo veliko pozornost obvladovanja tehnoloških, finančnih in pravnih tveganj,« Ključni kupci v tem obdobju so bile hidro- in termoelektrarne ter metalurgija injeklarstvo, letos pa so pridobili kar nekaj pomembnih poslov Med drugim so v začetku julija z Go-DirektoricaEsotecha Zofija Maze] Kukovič renjem podpisali pogodbo za energet- Zemljišča za poslovno cono Po skoraj 15-letnih pričakovanjih in dogovarjanjih se bo očitno začela uresničevati Poslovno-obrtna cona Prihova. Občina Nazarje je namreč s 14 lastniki zemljišč v t.i, Prihovski gmajni podpisala kupoprodajno pogodbo in s tem končno začela urejati "poslovno cono. Aktivnosti so začeli že v bivši Občini Mozirje, a se je zaradi poplav, postopka denacionalizacije in dedovanja projekt zavlekel za celih 15 let. Občina Nazarje je z nakupom zemljišč pridobila dobre 3 hektarje veliko zemljišče. Poleg ome- m, njenega je dodatna zemljišča odkupila ; še 0(1 družbe Glin Holding v stečaju in velenjske Ere. Slednji je občina pred ča-som prodala omenjeno zemljišče za jj^j gradnjo nakupovalnega centra. A ker je 51_________________________ medtem Era odstopila od nameravane zvezi s stroški dela na infoi naložbe, je Občina Nazarje odkupila zaposlenih in morebitno la zemljišče po enaki ceni, US Črpaln ■elektr, Avče, edo- njegovo tovarno v Valjevi , govorili za izvedbo tehnoloških elektro inštalacij- Velenjčani so sodelovali tudi s Cinkarno Celje, pri čemer še vedno iščejo tudi svoje možnosti na Kitajskem. »Nadaljujemo tržne aktivnosti v ciljnih skupinah in gradimo mrežo partnerstev na ravni države, provinc in lokalnih Največje priložnosti se ka-)odročju industrijskih čistilnih 'ode in zrak v segmentih, kjer domačem trgu največ refe-I topilnice, kemične tovarne . Kljub rastoči okoljevarstveni rgu še vedno velik od- skupnost naprav z; ijeklarr zavesti mik med regulativami in dejai njem, zato je pristop k razvoju nosti zelo različen od kupca do 1 je povedala Kukovičeva, Nadzorniki mirijo sprte v Steiciarsici Novi »□va (o itavke SI rilkah) s D social! jrju in n< ori. ki ! lanjklji» sveldi igajan pisali ižbe 'zel leklarska in napovedi prejšnjih äte za sporazum družbi. Nad-da medijski na-vodstvo, zbira-zanpnici direk-išpeki inforn jektivi 1 NS so bile o poslovanju na izguba v > e posl a trgu, 1 )liščir ; koj igolovili IjonI aradi tega so v NS prepričat norala vodstvo družbe in t sklenili sporazttm o soda u za obdobje treh do Stitih 1 kakor pa ne slabih poslovnih odločitev vodstva podjetja, so navedh nadzorniki. Vodstvu pa je NS naložil, naj tekoče in objektivno informira zaposlene o prizadevanjih za obstoj družbe in ohranitev delovnih mest. Poleg tega naj obema sindikatoma v podjetju na skupnem sestanku predstavi rezidtate polletnega poslovanja družbe In letoänji poslovni načrt. Na družbo, ki je maja končala prisilno poravnavo, pa zaradi notranjili trenj že pritiskajo dobavitelji. Med izgovo ri za pa( lec delnic Krke ; 30 delnic ^arji največ omenjali samostojne i lačrte družbe, a so pesin listi kmalu ostali v ini tako da je sredi tedn a, ko je zmanjkalo prodaji! lega pr iüska, tt ?čaj hitro skočil z okoli 148.000 10- laijev n tisočakov Kljub temu it ? bil teča j delnic ob koncu 1 :edna r lekoliko nižje kot ob obj; ivi pošlo tatov teden pc iprej. Oznaka 1 InM Enotni tečaj Promet v mSIT %spr. CICG Cinkan 24.500.00 -J- -2,04 CETG Cetis 24.000.00 1,30 0,00 CHZG Comet 2.250,00 0.00 0,00 6RVG Gorenji 5.554,77 45,11 0,08 ma Laško 8.100,00 35,22 ^ 0,26 JTKS Juleks 25.983,67 3.25 1.48 Zatišje do iconca dopustou Korekcija tečajev, ki so jo delnice Ljubljanske borze doživele v začetku preteklega ledna, je imela kot kaže kratek rok trajanja, saj so se v drugi polovici tedna tečaji delnic že nekoliko popravljali. Velja omeniti, da je trgovanje na Ljubljanski borzi še sila skromno, le za okoli pol milijarde tolarjev dnevno, pri čemer se več kot polovica poslov sklene z delnicami Petrola •ke- Ob tako nizkem prometu je težko govoriti o kakr- šnem koh trendu, kot tudi napovedo' loženje vlagateljev, potem ko se jih bc stov in je pričakovati ponovno poveča poslov Korekcijo tečajev je bilo tudi dastidfc- od prve polovice julija, tako da pridobil skoraj 10 odstotko' času porasle tudi za več kot pi kakšno bor, večina vrnila z dopu-nje obsega sklenjenih pričakovali, saj so se :b, vzpenjali že vse Posa indeks investicijskih družb ET06 Etol 0.00 Tudi ponudbe Petrolovih delnic na nivoju okoli 105.000 tolarjev počasi zmanjkuje. Tečaj Petrola je ohranil podporo, čeprav se je po podrobnem pregledu polletnega poročila izkazalo, da je izboljšanje poslovanja bolj ali manj posledica enkratnih dogodkov Občutnega realnega izboljšanja poslovanja Petrola tudi ni büo mogoče pričakovati, saj je poraba naftnih derivatov praktično konstantna, dnižba pa ima na območju Slovenije tako velik tržni delež, da se bo v naslednjih letih prej zmanjšal kot pa povečal. Vendar pa si, za razhko od Krke, Petrol želi kapitalskih povezav, na kar verjetno računajo tudi kupci delnic v zadnjem obdobju. Vlagatelje velja opozoriti, da bo v naslednjih dveh tednih večina skupščin investicijskih družb, kar je povezano tudi z izplačilom dividend. Razen pri delnica NFD 1, kjer je bila skupščina junija. Krone Senior, ki ne predlaga izplačila dividend, in KD ID, kjer je predlagani datum preseka za divi-dendo konec novembra, lahko pričakujemo neposre skupščini relativno velike spremembe tečajev delnic inve- sticijskih di ^žb. Predlagane divide nde se namreč gibljejo med 5 in skc jraj 13 odstotki sedanje tržne cene ali povedano drugače, dr užbe bodo vlagateljem i izplačale od 3,5 do sko- raj 10 odstc itkov vrednosti sredstev ■ družbe. Prve, ki jih je doletela koi ekcija, so bile konec tec ina delnice Zlate mone- je tečaj po izplačilu divi dend znižal za več kot 6 odstotkov. \ ! kolikor se bo družbi dc -> konca novembra uspe- lo preoblik( nvati v vzajemni sklad. bodo delničarji prejeli dividendo \ ' obliki investicijskih ki iponov družbe. KAREL l.IPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d,d ., Trdinova 3, Ljubljana Nadz orni organ: ATVP, Polji inski nasip 6, Ljubljana Ljubljanska borza d.d. Milijoni za upnilie TT Stečajni upr; ivitelj Tekstilne tovarne Prebold Branko Djor- djevičjev pete ;k na račun hipotekarnih upnikov, ki so med stečajnim pos topkom prijavih za okoli 700 milijonov to- atev. nakazal 300 milijonov tolarjev Po napove- dih naj bi djevič jeseni razpisal drugo dražbo za preu- stale nepr emič •nine preboldske tovarne. Likvidacijska cena za plemei ico, upravno stavbo in zazidalno zemljišče f. (US) ^JIPUAUIO Je leva še vedno »ta grdacf roka? Ob 13. avgustu, mednarodnem dnevu levičarjev naklonjeni Novi časi so jim bolj »K)e imaš >ta lepcx roko!? Ne, ta je grda! Podpiši se z desno!« so še nekaj desetletij nazaj starši strogo poskušali spremeniti svoje otroke. »Slika je danes precej drugačna,« poroča mag. Marjana Velikanje, predstojnica Dispanzepa za psi-hohigieno otrok in mladine v Celju, »biti levorbčen je danes nekaj povsem normalnega in sprejemljivega.« Statistika kaže, da tre- dobrih deset odstotkov populacije, med njimi je več moških kot žensk. Danes srečamo levičarje na različnih delovnih mestih in če pogovor nanese na to, se s ponosom pohvalijo, da lahko v »našem desničarskem svetu« uporabljajo levico, pri čemer so vseeno enakovredni desničarjem. A preteklost ni bila tako rožnata. Levoročne osebe so se pogosto soočale z odklo-nilnostjo družbe, iz pripovedovanj tudi vemo, da so jih obtoževali celo sodelovanja s čarovnicami. Vzrok za pojav levoročnosti je povsem biološke narave. »Dokazano je, da je pri levičarjih dominantna desna možganska polovica, ki uravnava in nadzoruje motorično in čutno delovanje leve strani telesa. Do-minantnost je prirojena in dedna,« pojasnjuje Nežika Cehner, profesorica logope-dije na omenjenem dispanzerju. Nekateri strokovnjaki tudi sklepajo, da lahko pri levičarjih mnogo bolj dejavna (iesna možganska polovica i na večji porast inteli-.osti in drugih intelek-ih sposobnosti. A Ceh-'jgotavlja, da iz do-ledanjih izkušenj ni bilo zaz-lati posebnih razlik. Pri tem vpli-geni tual nerje\ (po- se suinja, da je večina levi Carjev bolj prožnih pi rabi obeh rok kakor desničarji. »Če želi levičar funkcionirati normalno, mora znati to, česar se desničarju nikoli ni bilo treba naučiti.« Levičarstvo pri otrocih Veliko staršev še danes na-jeda zaskrbljenost zaradi njihovih levoročnih otrok. Imajo namreč pomisleke, da bo otrokovo delo v šoli oteženo ali da ima otrok nemara celo nevrološko okvaro. »Dm-gače je s starši, ki so sami le-voročni,« poudarjajo na dispanzerju, »ti se običajno ne obremenjujejo in znajo svojemu otroku celo zelo učinkovito pomagati,« Arabci so levo roko izrazito zaničevali. Bilo je še pred industrijsko dobo, ko je bil papir izrazito redek, podobno kot danes je primanjkovalo tudi vode. Zaradi tega so Arabci levo roko uporabljali le za čiščenje po iztrebljanju, medtem ko je bila desna roka primerna za vse ostalo. Kakorkoli izpostaviti ali uporabiti levico med obrokom še danes v arabskih deželah velja za izrazito neprimerno, celo vulgarno dejanje. Pogosto sm otrok občasno i vo roko, kar pa ni, da se bo raz ja, Dominantno opazi na nogah, se pokaže tudi. veliki večini se ča telesna stran je pri četrtem le nekaterih prim pred drugim iet sa traja ustaljiv cili, ki niso uili .0 priča, da jporablja lese ne pome-vil v levičar-st se najprej šele kasneje na rokah. »V prevladujo-pokaže nek- ji niti desničarji, saj je doba iskanja dominantne roke nekoliko daljša. Vse skupaj naj bi se ustalilo najkasneje do otrokovega osmega leta,« nas je še seznanila logopedinja. Znani levičarji: Kraljica Viktorija, Elizabeta II, BiU Clinton, Benjamin Franklin, Ronald Reagan. Julij Cezar, Adolf Hitler, Gandhi, Osama bin Laden, Leonardo da Vinci, Michelan^ gelo, Raphael, Friedrich Nietzsche, Bill Gates ... Če ugotovimo, da je otrok levoročen, je najbolje, da ga tudi učimo pralnega pisanja z levo roko. Da se lahko ustrezno prepričamo, katera roka je dominantna, moramo otroka večkrat preizkusiti, a mu tega ne smemo povedati. Mag. Marjana Velikanje nam je naštela kar nekaj praktičnih možnosti; Pred otroka položimo predmet in opazujemo, s katero roko ga bo pobral. Po sredini lista lahko potegnemo črto in otroku damo navodilo, da na vsako stran nariše isti motiv, a z različno roko. Ob tem opazujemo, kje je risba lepša in bolj jasna. Znan je tudi poskus z žlico, kjer testiramo otroka, s katero roko nosi hrano v usta. »Niitarjiii ne preusmerjajte!« silit le' ka Gehn jeclja rih že tudi m. Dlje čast pri otro-:isti leviCai- otroka, da začne uporabljat: desnico, lahko izzove resi« posledice,« opozarja Neži :en je pojav a, motoričnega ne vedenjskih motenj, motenj branja in pisanja, močenje postelje in podobno.« A na srečo je tovrstnega preusmerjanja levičarjev med lulajšu generacijo ved- Popraveic v zadnji torkovi številki je prišlo do dveh napak v prispevku o izboru mlade kmetice leta 2006 z naslovom Podpirajo kar štiri vogale pri hiši. Tekmovanja sejeudeležilo 11 kandidatk in ne 12, saj je ena zaradi bolezni odpovedala. Poleg lega Mateja Golob ni zasedla tretjega mesta, ampak si je z Ano Sernec delila drugo mesto. Za napaki se opravičujemo. novitednik www.novitediiilc.€Oiii no manj. Tudi družbena realnost jim postaja vedno bolj naklonjena. Tako je bilo patentiranih že mnogo različnih pripomočkov, namenjenih posebej levičarjem, na primer nalivna peresa, škarje, računalniška miška, tipkovnica ... Na voljo so že tudi levičarjem bolj prijazne kitare in ostala glasbila, vrtno orodje, kuhinjski pripomočki, celo posebno oblikovana oprema za golf. Levičarjem se ibetajo boljši časi. MAJA RATEJ torej C Upravna stavba v Mozirju skoraj nared v novo upravno stavbo v Podrožniku se je že preselilo nekaj uporabnikov, predvsem so to lokali za storitvene dejavnosti. v naslednjih dneh naj bi se začela selitev mozirske občinske uprave in upravne enote. Sicer se bodo v poslovni center v Podrožniku preselile praktično vse državne službe, ki sedaj delujejo na različnih lokacijah v Mozirju. Minuh teden so na stavbo namestili uro, pod njo pa zaslon, na katerem bodo obiskovalcem Golt na voljo aktualne intor-macije o obratovanju tega rekreacijsko-turističnega centra. Slovesno otvoritev nove upravne stavbe načrtujejo 29. septembra. kuponček za nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon Vpiši številka Itarte {1-321, pod Icatero se sicriva Zli atadeteljica:!'' ' I K .^□AMAS s«'' Kupon poilii m: NTSBC, fnünmova 19, SOBO Celje 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ' li h i 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 : JiWASIIilCRAJEV »Jezikova župatc namesto ogleda Gorenjci so izlet po Kozjanskem z grenkobo končali na Kalobju Trije pari in starejša gospa z Gorenjslie so na nedeljskem izletu obiskali kozjanske griče. Bil je čudovit dan, ki jih je čez Jurklošter in druge zanimive kraje pripeljal tudi na Kalobje. Obudil se je spomin na gospo v svetli laneni obleki in slam- niku. »In če s o že r na tem koncu, bi bilo res škoda, če si na Kalobju ne bi ogledali znamenite zeliščne kmetije Kalan. A tam nas je čakal tako hladen tuš, da ga nikoli v življenju ne bomo pozabili.« Tako je svojo zgodbo začela Mojca Sešek, ravnate-llica ene goreniskih šol. «Se nedolgo tega le gospa Kalan nastopila v eni televiziiskih oddaj, govorila o zeliščars-tvu m Kozjanskem, ki da le ubogo m premalo obiskano. Tako niti pomislili nismo, da SI tega ne bi šli ogledat. Nek tantič nam je pokazal, kje lahko v gozdu parkiramo. In ker ni bilo nikjer nikogar videü, smo soseda vprašali, kje so lastniki in Če si lahko ogledamo skalnjak,« pripoveduje Seškova. Kot pravi, je sosed sicer povedal, da so Ka-lanovi pri starših in da verjetno kmalu pridejo, pri dovoljenju pa je diplomatsko skomignil z rameni. Tako so si ženske z rokami na hrbtu ogledovale vrt, moški pa so ostali v senci gozda. »Takrat je privihrala gospa Kalan in ne da bi hotela slišati eno samo besedo, nas je zmerjala, kako si drznemo in da je sploh ne zanima, kdo in kaj smo, da nam bo zaračunala pet tisočakov, ker stojimo na njeni zemlji. Naj se takoj poberemo in da tako neverjetno predrznih ter nevzgojenih ljudi še ni videla.« še vedno zgrožena pripoveduje Seškova. »Najprej smo se ji še trudili razložiti situacijo, a po- ii pač n Vikica Kalan je tem smo bili besed. Česa takega s smo predstavljali niti v sanjah. Bela obleka in prijazno vabilo nista dišala po takem sprejemu in tako grenkega priokusa še nikoli nisem imela. Ta zelišča, ki jih gospa promovira, pa zdaj prav zaudarjajo, Gotovo bi jih tu- di kupil; roči- jih še pripo m, zdaj bi rada ljudi samo opozorila, da ne bi doživeli česa podobnega, kot smo mi. Brez skrbi, da nimam navade hoditi po zasebnih zemljiščih, ampak iz njenih medijskih nastopov smo pač zmotno razbrali, da so obiskovalci dobrodošli. Da Bossa trio - ritmi pozitivne energije Koncert, ki smo ga slišali v četrtek zvečer v celjskem Localu, je privabil veliko ljudi. Bossa trio je predstavil večno valovanje glasbe brazilskih plaž in pozitivno energijo jazz vibracij. Pevka Dada Kladenik in kitarist Marko Zaletelj skupaj nastopata že več kot petnajst let pod imenom Duo Dada in Marko. Glasba, ki jo Igrata, je mešanica jazzovskih latino in swing standardov. >>Z Markom igrava jazz standarde, evergreene, ljudsko glasbo, slovenske popevke, skratka vso tisto glasbo, ki nama je všeč. tudi pop.« nam je povedala Dada. I-etošnjo pomlad se jima je pridružil še tolkalec Igor Ambrožič. Vsi skupaj delujejo pod imenom Bossa trio. Med pogo- TO pa gospa pri takem obnašanju razglaša kozjansko gostoljubje in prijaznost, se mi zdi povsem bogokletno. Ljudi na Kozjanskem je res sama dobrota, a tega. kar smo mi do-živeh, niti najbolj zadrt Gorenjec, za kakršnekoli že veljamo, ne bi naredil.« Seškova je umirjena gospa in hkrati tudi očitno globoko prizadeta. Na drugi strani pa medijska podoba Vi-kice Kalan, zeliščarke s Ka-lobja, niti pribil inja a žensko i: be. So Gorenjci ri njihovo dvorišče? Ogled I »ključno v skupinah «Res,« je potrdila Kalano-va in brez slabe vesti povedala identično zgodbo kol Seškova. Le da naj bi po njenem sosed gostom jasno povedal. da samostojni ogledi IfiR niso zaželeni in dovoljeni. Kalanova je v uvodu povedala, da so pri njih ogledi mogoči samo in izključno v skupinah od 30 do 50 ljudi. «Ogled namreč obsega strokovno razlago na rastiščih, predavanje, ogled sušenja in razstave ter degustacijo zehšč-nih namazov in čaja. Zaradi obilice dela na poljih - nabiranje, žetev in sušenje-si niti približno ne moremo privoščiti takega programa za posameznike. In če zadeve ni mogoče predstaviti v celoti, se je napol sjiloh ne gremo! Mislim, da smo tudi v javnosti to vedno dovolj dobro poudarili. Le v enem članku na mariborskem koncu to ni bilo izpostavljeno in zdaj imamo posamezne »padalce« od tam. Ampak dejstvo je, da pri preprostih ljudeh nikoli ni problem, a ko se ljudje za nekaj imajo, mislijo, da jim je vse dovoljeno. To se je zdaj že nekajkrat ponovilo in logično. da mi jeprekipelo. Poleg tega je bila nedelja in to je res edini čas. ko lahko imamo nekaj prostih ur.« Kot kaže, je Seškova s prijatelji pač naletela na mino. In četudi je imela Kalanova za tako reakcijo dovolj podlage, si gostje zGorenjske niso zaslužili, da so pojedh «jezi-kovo župo« za vse »vsiljivce< dotlej. In ker je zehščna kmetija Kalan prva zeliščna kmerija v Sloveniji, ki ima največjo zbirko zelišč v državi in se njen renome širi in promovira kot ena večjih znamenitosti kalobškega turizma, bi bilo na tem mestu dobro še enkrat povedati. Od aprila do septembra je višek zc-liščarske sezone, družina pa 105-odstotno zasedena, zato brez predhodnega telefonskega dogovora doma sploh ne poskušajte. Zelišča lahko kupite po pošti ali ob določenih dneh v posameznih trgovskih centrih, »Nemogoče je, da bi organizirali posebno dežurstvo za goste niti ne moremo vrta urejati zastonj. In če prideš v tujino, je to povsod jasno. Ko smo ednji državi v pol ur ljudi I 1 vrtu, prehiti D prišli ti za 50 i bilo kak izreden ogled.« Skratka, za ogled zeliščne kmetije potrebujete od 30 do 50 ljudi in poldrugega tisočaka po glavi. V izogib takim in podobnim incidentom pa bodo Kalanovi morda v prihodnje postavili tablo s pojasnili in z možnostmi ogleda na parkirišču pred nesrečnim skainjakom. SASKA TERZAN vorom z Dado smo n .vedeli Dada je sol istka maribor- glasbo ljubi že od tudi pomen imena sk iipine; ske Opere ir 1 pedagoginja mladih nog, sprva je igral »Ime skupine prihaja i z glas- petja, Marko pa eden naj- klavir, s edaj pa igra na kon- be, bossa nova pomei li zelo bolj iskanih s ■tudijskihjazz ge. ritmično glasbo, ki iz kitaristov ir 1 pedagogov. ANJA LAZAR Južne Amerike.« Igor je režise T na RTV Slo- Foto: TČ Počitnišici teden pri sv. Duhu v župnijskem centru sv. Duha Celje v tednu med 20. in 27. avgustom pripravljajo oratorij, počitniški teden za otroke, v okviru katerega bodo izvajali števihie aktivnosti. Oratorij bo vodilo kar 45 animatorjev. ki bodo poskrbeli za celodncvno varstvo otrok, ki bodo pri sv. Duhu laliko preživeli čas med 9. in 16. ui'o. Pripravljajo tudi dramsko uprizoritev zgodbe, ki jo bodo razvijali ves teden, ter kateheze in pogovore o vrednotah in simbolili vsakega posameznega dne. Poleg tega se bodo otroci lahko udeležili številnih delavnic in iger, pri katerih se bodo učili novih spretnosti, vsak dan pa jim bodo pripravili tudi toplo kosilo in malico. I KRAJEV Priznanja trem ženskam v četrtek zvečer so v Lu-čah slavili občinski praznik, ki so ga združili z odprtjem razstave ob 80-letnici tamkajšnjega turističnega društva, prireditev pa je pomenila začetek tradicionalne prireditve Lučki dan. Letos mineva tretje leto, kar so v Lučah za občinski praznik izbrali 10. avgust. Župan Ciril Rose je na slavnostni seji občinskega sveta ugotavljal, da so lani veliko postorili. Največ denarja so, kar je v občini, kot so Luče, skoraj nujno, namenili za urejanje in gradnjo infra- strukture. Tudi ob pomoči države so uspeli obnoviti kar nekaj kilometrov občinskih cest, pa tudi na državnih cestah je na tem območju zelo živahno. Tako naj bi asfaltirali cesto skozi Podvolov-Ijek, rekonstruirali cesto skozi Kranjski Rak pa tudi za gradnjo obvoznice mimo Luč so se začele nove aktivnosti. Za jesen je župan Rose napovedal nadaljnjo obnovo cest ter pridobivanje dokumentacije za obrtno cono na Produ, več pozornosti pa bodo namenUi gradnji pločni- kov in ureditvi mirujočega prometa v kraju. Na seji sta priznanji Občine Luče prejeli letošnja članska državna prvakinja v slalomu in su-perveleslalomu, mlada obetavna smučarka Mateja Robnik in Martina Breznik iz penziona Raduha za dosežke na kulinaričnem področju in promocijo kraja. Kot prvo so z zlatim priznanjem občine nagradili Valerijo Robnik, sicer ravnateljico šole, brez katere zadnjih 20 let ni minila nobena prireditev v kraju. US, foto: EM Župan Luč Ciril Rose z nagrajenko Vaierijo Robnik Marko Balant in Franci Skok med p Gradnja konec meseca v prostorih Občine Bra-slovče so v četrtek podpisali pogodbo za gradbena dela pri izgradnji nove telovadnice in delni adaptaciji bra-slovške osnovne šole. Kot je pred podpisom pogodbe povedal braslovški župan Marko Balant, je javni razpis za oddajo del, ki ga je pripravila občinska uprava, potekal po planu. Razpisno dokumentacijo je dvignilo sedem kandidatov, izpohijeno pa so vrnili štirje. Strokovna komisija pod vodstvom predsednika Milana Šoštariča je na podlagi zahtevanih razpisnih pogojev, ki so bili najnižja cena ob izpolnjevanju vseh drugih razpisnih pogojev, izbrala podjetje Ceste mostovi Celje. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Marko Balant, v imenu podjetja CMC pa direktor družbe za nizke in visoke gradnje Franci Skok ob prisotnosti direktorja komerciale Bogdana Vreznerja, predsednika komisije za razpis Milana Šoštariča in ravnatelja šole Braslovče Emila Ribiča. Vrednost naložbe je 430 milijonov tolarjev, od tega bo ministrstvo za šolstvo prispevalo 146 milijonov, Fundacija za špori 15 milijonov, ostalo pa Občina Braslovče iz proračuna. Rok za dokončanje del je junij 2007. TT Poceni ali draga občinsica zemlja? Udeleženci ene od delavnic v Šempetru Poletne aktivnosti za osnovnošolce v okviru programa Preventiva je Center za socialno delo Žalec v sodelovanju z Občinami Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor organizator poletnih aktivnosti za osnovnošolce. Delavnice so bile že minnli mesec in prav tako jih ne manjka v tem mesecu. Organizirane so v osnovnih šolah v Šempetru, Petrovčah, Gri-žah, Braslovčah, na Polzeli in v Taboru. Organizatoiji so pester program za kreativno preživljanje prostega časa razdelili na posamezne dni. Tako je ponede- ljek namenjen ustvarjanju v kreativnih likovnih delavnicah (poslikava stekla, keramike, oblikovanje das mase, izdelava ulitkov iz kera mase .,,). Torek je rezerviran za športne igre in tekmovanja, sreda je namenjena izdelovanju nakita iz perlic, usnja, izdelovanju lutk, četrtek je namenjen rekreaciji, pohodu na bhžnji hrib, za razne družabne igre, petek pa je popestren z obiskom bazena Pingo. Otroci so nad bogatim dogajanjem zelo navdušeni. V Šmarju pri Jelšah, kjer se pripravljajo na ^adnjo dveh stanovanjskih blokov, načrtuje občina v tem tednu podpis pogodbe z izvajalcem del, z Vegradom. Ta bo zgradil bloka s 36 stanovanji, pri čemer je občina investitor bloka z nepro-fitnimi stanovanji, Vegrad pa bloka s tržnimi stanovanji. Oba bloka, ki bosta v neposredni bližini obstoječega blokovskega naselja in Športnega parka, naj bi bila zgrajena do konca prihodnjega leta, začetek gradnje pa je predviden v začetku prihodnjega meseca. Vrednost celotne naložbe znaša 500 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotoviU iz občinskega proračuna, iz denarja republiškega stanovanjskega sklada ter iz Ve-gradovih sredstev. Pri tem zelo odmeva na zadnji seji občinskega sveta izraženo mnenje občinskega svetnika opozicije Marjana Babiča, da je občina zemljišče Vegradu prodala prepoce-ni. V občinski upravi, ki svetniku ni takoj odgovorila v celoti (posredovan mu ni bil ta- kojšen odgovor glede natančne kvadrature) omenjajo, da je bilo zemljišče prodano za skoraj 70 odstotkov dražjekot je znašala uradna cenitev, »Kvadratni meter je bil namreč z uradno ocenitvijo ocenjen na 34,2 evra, na podlagi najugodnejše ponudbe za gradnjo in nakup zemljišča pa je Vegrad na javnem razpisu ponudil največ, to je 57,3 evra po kvadratnem metru zemlje,« odgovarja vodja občinskega oddelka za gospodarstvo mag. Zinka Berk. V pogodbi ho tudi Vegra-dova zaveza za gradnjo drugega bloka s stanovanji za trg, kar pomeni, da na tem zemljišču ni mogoča nobena druga investicija, dodajo v občinski upravi. Na govorice o domnevno poceni prodani občinski zemlji v širši javnosti doslej niso odgovorili. »Vse podrobne informacije o tej gradnji bodo občinskemu svetu predstavljene na. prihodnji seji,« dodaja Berkova. Gradnja bloka namreč ni bila med napovedanimi točkami dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta. BRANE JERANKO www.novitediiik.com DN 8 RiPORTAZA Kličemo sonce Utrinki iz Mozirskega gaja, kjer bo do nedelje na ogled razstava Poletje skozi cvetje v petkovi številki Novega tednika smo napovedali kače med cvetjem v Mozirskem gaju, kjer je do nedelje na ogled razstava Poletje skozi cvetje. Namesto kač bi bilo, vsaj po prvih dveh dneh, bolje, če bi navedli, da med cvetjem prevladuje dež. Sicer je park slovenskih vrtnarjev, kot po navadi, vreden ogleda. Tokrat so vrtnaqi prikazali različne aranžmaje, ki jüi je moč ustvariti v cvetličnih posodah, ob tem pa pozornost namenili tudi vzgoji in negi rastlin, V gaju je tako ob gredicah, na zelenih povr-šinali In tudi v najbolj skritih kotičkih prikazan nov trend zasaditev okrog hiš, ki se vse bolj uveljavlja v Evropi. Rože, bilke, zelenje in še marsikaj so zloženi vposode, ki čedalje bolj nadomeščajo cvetoče gredice. Že v soboto je aranžmaje ocenila mednarodna komisija. Zlato priznanje sopodelili Vrtnarstvu Kurbus iz Gornje Radgone, za zmagovalno gredico pa izbrali nasad Vrtnarstva Vainer iz Šentjurja. Med nedeljskim sprehodom po gaju smo seveda srečali »očeta Mozirskega gaja« ustvanli v Gomji Radgoni. Jožeta Skornška, ki tudi tokrat ni skrival navdušenja: »Danes sem že tretjič prehodil park in rečem le, da je prekrasen. Meni je žal vsakega dneva, ko si ga obiskovalci ne morejo ogledovati. Pomembno je tudi, da se nenehno nekaj dogaja, ker ne gledajo vsi samo rož. Zato se že dolgo zavedamo, daje treba vsakemu nekaj ponuditi. Prepričan sem, da obiskovalci opazijo, da ni enega plevela in da so vse poti urejene. Je pa res, da jim je tudi prikrito, da se med cvetjem pojavlja gniloba. Komaj ča- i ANKETA Z dežnikom med cvetjem v nedeljskem jutru je bilo v Mozirskem gaju obiskovalcev le za vzorec. Seveda sta temu botrovala deževna sobota in jutranje kaplje, čeprav so obiskovalci vmes kot otroci pozdravili prve sončne žarke. Toda tudi z dežnikom je bil sprehod skozi park, ki je v nedeljo gostil turistične kmetije, ki sodelujejo vpro-jektu Partnerstvo dobrot brez meja, nekaj posebne- sojenih. Med obiskovalci je ga. zelo dober odziv, radi si og- ledujejo plazilce in jih tudi božajo - sploh kače žanjejo veliko navdušenja. Doma imam še več ptičev, glodalcev in rib. Tudi v drugih krajih sodelujem z manjšimi razstavami ter pripravljam predavanja za ljudi, s tem pa pridobim nekaj denarja, ki ga uporabim za širitev svoje zbirke, V Mozirskem gaju bo razstava plazilcev na ogled do nedelje, 20. avgusta.« Cvetka Mavrič, Savinj-sko-šaleška obmpčna razvojna agencija: »V okviru projekta Partnerstvo brez meja je ena od aktivnosti tudi promocija podeželja oziroma izdelkov, ki se tržijo pod to blagovno znamko. V bistvu so v projektu združene turistične kmetije od Gorenjske do Prekmurja. Gre za sedem promocijskih dogodkov, v gaju pa se predstavljajo Flosarska rihta, La-tvica Solčavskega, Pikapolonica in Dobrote slovenskih kmetij. Z organizacijo smo zadovoljni, sama sem si z veseljem o^edala nekaj aranžmajev, ki so mi najprej >padli v oči<.« Krokodil v parku cvetja bo verjetno prava vaba za najmlajše obiskovalce. Vendar, tega kamo na lepše vreme, da bomo rastline zaščitili.« Ob sami razstavi cvetja, ki je rdeča nit dogajanja v parku, je na ogled razstava plazilcev, med njimi nekaj ek-stremnih in eksotičnih primerkov kač, kuščarjev, krokodila, pajkov in želv »Upravljavci smo vsa leta odvisni od vremena in zavedamo se, da recimo sobotnega izpada ne bomo nadomestili. Vendar - pomagati ne moremo,« je pripovedoval Božo Plesec in omenil priprave na jubüej, 30 let obstoja, ki ga bodo v parku slovenskih vrtnarjev slavili čez dve leti. Glede novosti je Plesec skrivnosten, vendar pa bi v parku radi uredili kotiček za vzorčno zasaditev grobov, v parku ali v bližini bodo postavili labirint, obnoviti in povečati nameravajo otroško igrišče ...Skratka, načrtov, idej in novosti jim ne zmanjka. URŠKA SEI.IŠNIK Foto: GREGOR KATIC Milena Momčilovič, najemnica kmečke hiše: »Že 18. leto sem nenehno prisotna v Mozirskem gaju, tako da vsa leta od blizu spremljam razstave, ki jih pripravljajo. Imam občutek, da so najbolj vabljive živali, izdelane iz cvetja. Seveda na uspeh najbolj vpliva vreme, in upam, da se bo v tem tednu še zjasnilo. Sama sem si aranžmaje že večkrat ogledala, park pa se mi zdi vsak dan lepši. Tudi od obiskovalcev, s katerimi se pogovarjam, ni shšati nikakršne graje. Priznati moram, da sem si v teh letih >sposodila< kar nekaj idej, kako urediti domači ime božati. Št. 64-14. avgust 2006 Boris Sajovic, kmeti)a Sa-jovic, Gomilsko: »Na naši kmetiji se z integrirano pridelavo zelenjave ukvarjamo že več let, v bistvu smo bili začetniki, in takrat, leta 1973, so se nam vsi smejali. Sedaj se s tem ukvarjajo mnogi, tako da je že problem prodaja izdelkov. Predvsem pridelujemo dobrote iz pire, od moke do peciva in podobno, sušimo zelenjavo (vmodi so suhi pelati), pripravljamo čajne mešanice ... Parka si še nisem ogledal, vendar pa sem v Mozirju zelo pogosto - lani na primer, sem kot član Društva rejcev malih živali varoval ovce.« Domen Curč, Dravograd: »S prijateljem, sicer domačinom Juretom Felicijanom, sva drugo leto postavila razstavo plazilcev. Nekaj primerkov je najinih, nekaj, na primer tudi krokodil, pa spo- Darko Bele, predsednik EHD Mozirski gaj: »Prepričan sem, da je park letos urejen kot še nikoli. Res smo vložili veliko dela in truda, žal pa nam že celo sezono nagaja vreme. Upamo, da se bo do konca prihodnjega tedna obisk popravil ter da nam bo vreme naklonjeno septembra ob razstavi buč in še do sredine oktobra, ko bomo park zaprli za letos.« US, foto: GK I>0RTAZA ZaKk žene na lučkih travnih v okviru 38. Lučkega djje so z legendo o n.istjnku Luč obeležili jubilej turističnega društva Mlade Lučanke po preobrazbi v žalik V Lučah so v soboto zvečer proslavili 80 let turističnega društva, katerega člani so soustvarjati današnjo podobo Luč. V bladnem in deževnem večeru, v katerem vseeno nI manjkalo obiskovalcev, je sedanji predsednik Andrej Rose nekdanjim predsednikom društva podelil priznanja, največji poudarek pa so namenili prikazu, ki bi ga lahko naslovili Kako 50 nastale Luče? Luče so tipično predalpsko gručasto naselje pod mogočno Raduho ob sotočju Savinje in Lučnice. Vasica je bila leta 1241 prvič omenjena v pisnih virih, pri čemer ljudje že stoletja živijo z naravo. Zavedajo se prednosti ohranjenega naravnega okolja in kulturnega izročila. Predvsem so dobro ohranjeni viri iz gozdarstva, saj so v Lučah živeli znani gozdni delavci oziroma »vlcerji«, še posebej pa so sloveli t, i. »rižmojstri«, ki so skrbeli za spravljanje hlodovine po strmih drčah oziroma rižah. V preteklosti je k preživetju pomagal tudi bogat ulov rib v Lučnici, ki so jih ženske v posebnih posodah v koših nosile vse do Ljubljane. Slednjo podobo, žensko s košem in ribo, imajo Lučani upodobljeno tudi v občinskem grbu. »In kako se je vse skupaj začelo?« so se vprašali organizatorji sobome prireditve in z deklicami v raševinastih oblačilih ponazorili legendo, ki govori o nastanku kraja. V bistvu so dogajanje preselili v čas pred tisočletjem, ko so bili na tem območju samo samotni travniki, na katerih so žalik žene (po ljudskem verovanju gre za mlade žene s človeško podobo, ki pomagajo ubogljivim radodarnim ljudem) pasle ovce. Te so se neke noä razbežale. Žalik žene so nacepile irske, jih prižgale in z njimi noč za nočjo svetile po okoliških gozdovih ter iskale izgubljene živali. Ko so se na njihovih travnikili naselili ljudje, so žalik žene zbežale v planine in se skrile v zijalko. Njihove ovce so ostale v dolini in se namnožile, da lepših in bolj številčnih ovac ni bilo v vsej dolini ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile, ker jih niso mogle najti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče. Zgodba se je v poznih nočnili urah kljub dežju odvrtela pred številnimi obiskovalci, ki so v popolni temi spremljali ponazoritev legende. Tako so Lučani z legendo in s pesmijo proslavili častitljiv jubilej turističnega društva, ki ga tudi v prihodnosti čaka obilo izzivov. URŠKA SEUŠNIK Ob jubileju turističnega društva je nastala tudi razstava. »Naseljenci», ki so iz kraja pregnali žalik žene. 10 R^ORtaža Na čofotanjih je lici. ki so najbolj nestrpno pričakovali Mimo in Domna. so voditelji (zgoraj) Wna Pader Dani Ilijavec tar (spadaj) Maja Goijup. Radijska ekipa z gosti je tudi tokrat razširila vi Dež nam nič ne more! Ker letošnji a rej kot prist- ni poletni dnevi, smo tretje čofotanje Radia Celje namesto sprva načrtovane adrenalinske Aqualune umestili v le nekaj minut oddaljene bazene Termalija v Termah Olimia. Obdani z osvežujočimi temperaturami ter pod varnim zavetjem pokritih bazenov z vrsto animacijskih iger zanetili zabavo, katere vzdušje le bilo vseskozi prepleteno z navdušujočim pričakovanjem dveh trenutno najboli zaželenOi obrazov slovenske zabavne glasbene scene. Pršenje kapljic laliko s kančkom domišljije ujamemo že v sami besedi čofotanje, kolikšno količino mokrote pa nato prinaša obisk čofotanj, sta se tokrat prepričala tudi IVlirna Reynolds in Domen Kumer, ki sta v bazene Termalija zaradi številnih nastopov pridirjala iz povsem drugega konca Slovenije ter v vrhunec zabave vtisnila svoje največje uspešnice, V Aqualuno oziroma v primeru slabega vremena v bazene Termalija se bo ekipa Radia Celje znova napotila že ta četrtek, 17. avgusta, ob 14. uri. Poleg zasedbe D'Kwasc-hen Retashy se nam bosta na čofotanju, ka-tenh pokrovitelj je Pivovarna Laško, pridružila še Sandra in Lepi Dasa, ki ju je v ospred- Najdaljše vrste so bile kot vedno pri kolesu sreče, - Št. 64-14. avgust 2006 - VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE z Lidiici in Minka. ki še kar ni mogla doieti. kai ji ie >za ! bodo urasničiia. Civilisti lahko s helikaptoiji latiio le ob posebnih priložnostih - ponavadi niso ravno prijetne, saj vojska velikokrat posreduje v različnih nasrečeb. Z vojaškim helikopterjem čez domačo liišo Sestri Lidija in Minka sta poleteli z Brnika do Dramelj - Ko ni konca presenečenj ali-> n-« A ' : iiji.i^.iV» ■ hiln Ute aWnnai niiSl Redko dobimo toliko želja na isto vižo. A žal je bil lahko tokrat srečni izbranec samo eden. Lidija Sorec iz Dramelj nam je v pismu zelo temeljilo razložila, kako zelo navdušeni so ona, njen brat ter sestra nad vsem kar frči po zraku. In če zgodbo skrajšamo, bi bil polet z vojaškim helikopterjem višek otroških sanj in odraslih pričakovanj. Jasno, da smo najboljši naslov za izpolnjevanje skritih želja, ampak tokrat ni bilo prav enostavno. Helikopterju ne moreš ravno dvigniti palca za prvim vogalom, poleg tega vojska niu približno ni turistična agencija, ki bi ljudi prevažala za zabavo in veselje. Slabo je kazalo ... A izkazalo se je - ne prvič - da je Slovenska, vojska zakon. Potem ko so nam povedali, da kaj takega pač ne pride v upoštev, so nas čez nekaj dni znova poklicali. Našli so rešitev. Sestro Mm-ko la2iko vzamejo s seboj na svoji redni poti proti Prekmuiju. Mimogrede bi jo pač odložili nelqe blizu doma. In kaj bi človek hotel še več? Tisti dan ni bilo Minki nič jasno. Sestrmi vori, zakaj morata še v naše uredništvo, nisf najbolj prepričljivi in ko smo jima segli v ter ju posadUi v avto, so povsem zbledeli. >; me peljete? Niti sanja se mi ne. Ujela sem besedo'" vojska... pa me menda ja ne boste pustili tam?« je ugibala Minka. Lidija pa se je le navihano nasmihala. V preteklih dneh niti hči Nives ni odkrila skrivnosti, ki se je kuhala njeni mami. Zapeljali smo na vojaški del brniškega letališča in tam sta nas pričakala tiskovna predstavnica Slovenske vojske Mateja TVošt in podpolkovnik Habjanič iz 15. helikopterskega bataljona. Ko je Minka dojela, kaj jo čaka, so |0 skorai oblile solze. »Niti v sanjah nisem upala, da se bo ta želia kdaj uresničila.« Podpolkovnik Habjanič pa le deial, da je Pogled na domačo hišo iz zraka je bil mahati svoje drage, Udiji in Mtnki se je kar milo storilo, ko sta videli bilo vse skupaj mišljeno kot prijetno presenečenje in ne kot razlog za solze. Pred helikopterjem nas je pričakala naša posadka - major Branko Rek in poročnika Aljoša Kirbiš ter Željko Pe-kolj. »Brez strahu. Če en motor odpove, bo njegovo vlogo neopazno prevzel drugi,« so nas potolažili. potem ko so nas poučili o teliničnih lastnostih sivih ptic. »Za vas imamo tudi mi presenečenje. V zadniem trenutku smo namreč izvedeli, da unamo prostor in tako lahko z nami leti tudi dru-sestra. In tudi novinarska ekipa,« smo še sliša-Pa reate, če ni vojska zakon. Res pa se je naš irter raje vljudno zahvalil in se vrnil z Polet je bil ... težko opisljiv. Resda hru-:ampak pot od Ljubljane do Dramelj ni bila tako kratka in razburljiva. Seveda nikar idite reportaže na Radiu Celje to soboto ■bb iO.lO. Ko so nas odložili na travniku za gostiščem Ur-banček v Dramljah, smo povzročili pravo malo öö^cijo. Dekletoma pa je še vedno visela pred očmi podoba domače hiše in njunih dragih, ki so )ima mahali z dvorišča. »Ne morem verjeti, fantastično! Ce bi se vozili ves dan. ne bi bilo preveč,« jebila navdušena Minka. Naša radijska lu^d-nica Simona in fotograf Gašper, ki sta sestavljala örugi del novinarske ekipe ob pristanku, sta si verjetno mislila, da življenje res ni pošteno. Toda Minki se je ob vsem tem motalo po glavi nekaj drugega. Bo tudi Lidija dobila »r^o za žajfo«? Samo prst je dvignila k ustom in dodala »pšššt«. Za vas pa to nikakor ne velja. Pišite, ker... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TERŽAN Foto; GREGOR KATIC, GAŠPER GOBEC ja sije lahko Minka dodobra ogledala. Na koncu smo labko le še pomahali v slovo in vojaki so se vrnili na svojo standardno poL Takšne priložnosti verjetno ne bo več prav kmalu, Če sploh kdaj. Zapletov je konec n Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je rešil zaplet z Mednarodno rokometno zvezo, ki je brez vednosti vodstva slovenskih državnih prvakov spremenila vrstni red tekem v prihajajoči ligi prvakov. Po četrtkovem sestanku v Celju med vodstvom Celja Pivovarne Laško in predstavniki mednarodne zveze je krovna evropska rokometna organizacija priznala napako in povratno tekmo z nemškim Gummersbac-liom, najmočnejšim tekmecem Celjanov v predtekmo-valni skupini, vrnila v dvorano Zlatorog. Sicer pa je bila osrednja tema sestanka namenjena novim pravilom lige prvakov, predvsem s področja marketinga. Celjani so zadovoljni, saj je vodstvo Mednarodne rokometne zveze pokazalo veliko razumevanja in tako so razrešili vsa sporna vpraša-njaglede sistema trženja, Če- AndrejŠušti prav po uvrstitvi v osmino finala nudi mnogo manj prostora za domače sponzorje. Na sestanku so se pogovarjali tudi o novem tekmovalnem si-stenm lige prvakov, ki bo začel veljati že v novi tekmovalni sezoni 2007/2008. Nov sistem po meri »Lahko rečemo, da je nov sistem narejen po maši me- ri<, kar smo si v Celju že dolgo časa prizadevali in na Med-narodno rokometno zvezo naslavljali različne pobude. Na prošnjo zveze ga ne razkrivamo v celoti, lahko pa vsem ljubiteljem celjskega rokometa, po napredovanju iz prvega dela po skupinah, obljubimo še najmanj tri vrhunske tekme v dvorani Zlatorog. In če bomo dobri ter imeli še malo sreče, lahko zaigramo celo v finalnem turnirju četverice,« je po uspešnem sestanku povedal predsednik upravnega odbora Andrej ŠušteriC. Celjani so v soboto odigrali dve tekmi na Schlekerjevem pokalu in obe visoko izgu-bih. Španski Ademar Leon je bil boljši s 34:25, nemški Kiel pa jih je porazil s 40:32. Novo prijateljsko tekmo bodo Celjani odigrali jutri v dvorani Zlatorog, ko bo njihov nasprotnik skopski Metalurg. JASMINA ZOHAR Na ledu od jutra do večera Na celjskem drsališču poteka poletni kamp v okviru celjskega drsalnega kluba in Mednarodne drsalne zveze. Glavni trener Boris Uspen-ski ima ogromno dela, saj z malo manj kot 100 drsalci trenira od jutra do večera. Kdo je trenutno na ledu v Mestnem parku? Trenutno trenirajo umetnostni drsalci, saj organiziramo poletni kamp. To je razvojni program, v katerega je po razpadu Jugoslavije vključena tudi Slovenija. Koliko časa že organizirate poletne kainpe v Celju? Že štiri leta zapored. Uni smo izjemoma kamp pre.st3-vili na Bled, saj smo težko uskladili termine zaradi hokejistov, ki so poletni kamp organiziran v istem času. Katere države sodelujejo v poletnem kampu? Letos v kampu sodeluje deset držav. Poleg Slovenije so to še Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna, Srbija, Turčija, Bolgarija, Izrael in Ukrajina. Kako potekajo aktivnosti v poletnem kampu? Poleg treningov na ledu imajo drsalci tudi treninge na suhem. To vključuje ogrevanja, aerobiko in piesne vaje. Drsalci imajo šest ur dnevno aktiv- Koliko časa traja poletni kamp? Pri nas v Celju je najdaljši kamp, traja en mesec. Začeli smo 27. julija, končali bomo 24. avgusta. Kamp je razdeljen na dva dela, mlajši mladinci imajo treninge prve tri tedne, druge tri tedne trenirajo starejši mladinci, s tem da imajo en teden skupnili treningov. Ali se pripravljate na kakšna tekmovanja? V nekaterih bolj razvitih državah drsalci trenirajo skoraj neprekinjeno, imajo dva a!i tri dni za kratek dopust, nato trenirajo naprej. Mi takšnih pogojev še nimamo, smo pa bili z drsalci pred tem kam-pom na desetdnevnih predpripravah na Dunaju. To vse stane, zato nam pomagajo Drsalna zveza Slovenije in starši. Kakšne dosežke že ima celjski klub? Za nas sta najpomembnejša svetovno in evropsko prvenstvo, trenutno imam šest rep reze nt a nt o v Slovenije. Zelo sem vesel, da je moja učenka Daša Grm sodelovala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Ljubljani, Imamo tudi državne in pokalne prvakinje ter tudi zmagovalke v mlajših kategorijah, ANJA LAZAR Foto: AŠ V soboto zmj neodločei rezultat in p« v soboto so srečanja 1. kroga odigrale tri ekipe s Celjskega. Velenjski Rudar je v 2. ligi s 3:1 ugnal Aluminij, v 3. ligi - vzhod je Šentjur v derbiju remiziral s Tišino 1:1. štorski Kovinar pa je visoko s 5:0 izgubil na gostovanju v Zavrču, kjer smo bolj kot nogomet spremljali vaterpolo. Nogometaši Dravinje so srečanje 1, kroga v 2. ligi proti Triglavu odigrali včeraj, prav tako tudi igralci Šmarja pri Jelšah v 3, ligi - vzhod in nogometaši CMC Publikums, ki so bili gostje Maribora Kvovame Ijško, »Nov veter« Velenj ski nogometaši sov novo sezono krenili z zmago. Čeprav so gostje iz Kidričevega po vedli v 48, minuti, so jih Velenjčani kmalu doMteli, V 56. minuti je izenačujoči zadetek dosegel Alen Nikola Rajkovič, nekaj minul kasneje pa še iz dveh doseženih enajstmetrovk povratnik v velenjsko moštvo, Jernej Javor-nik. »S to tekmo smo pndobili na samozavesti. Dva meseca smo trdo delali in fantje so na tej tekmi pokazali, da smo na pravi poti, V prvem in tudi v drugem polčasu smo imeli kar nekaj priložnosti, tudi enajsmetrovki sta bili >čisti<, kajti žogo, usmerjeno proti golu, je nasprotni igralec dvakrat zaustavil z roko. Ta zadetka sta bila plod znanja in rutine Jerneja Javornika. Struktura kluba je prinesla nov veter, tako da imajo vsi igralci željo in možnost, da se dokažejo in uveljavijo v slovenskem prostora,« pravi trener Roman Frangeš, ki si je včeraj ogledal mdi tekmo v Kranju med Triglavom in Dravinjo - naspromikoma, s katerima se bo Rudar pomeril v naslednjih dveh krogih. Rezultat ni zadovoljiv Novinci v 3. ligi-vzhod, ekipa Šenjturja je srečanje odigrala pred domačimi igralci in se z ekipo iz Tišine razšla z neodločenim izidom. Šentjur-čani so preko Nenada Ulage povedii v 78. minuti, a so jim veselje že takoj v naslednji minuti gostje prekinili z izena-čujočim zadetkom Jerneja Varge. «Kljub slabemu vremenu se je v Šentjurju zbralo veliko Število ljubiteljev nogometa. V prvem polčasu je bila igra izenačena, na obeh straneh je bilo nekaj polprilož-nosti, v dnigem pa smo bih mi boljši nasprotnik. Priigrali smo si deset priložnosti, od tega štiri stoodstotne. V 78. minuti smo povedii, žal pa je nato nasprotna ekipa takoj izenačila. Z vsem sem zadovoljen, samo z rezultatom ne,« pravi igralec in trener Damjan Romih, Šentjurčane v naslednjem krogu čaka težko gostovanje v Zavrču. Del ekipe Rudarja, v ospredju eden najbolj izkušenih igralci Nekoncentiiranost ekipe Lanskoletna drugouvrščena ekipa 3. lige - vzhod. Kovinar Štore, je v soboto v Zavrč odpotovala le z eno samo misli-j o - vrniti se domov s ti'emi točkami, a zgodilo se je ravno obratno; tri točke so ostale v Zavrču. Štorovčani niso bih kos razmočenemu terenu, ki je bil bolj kot nogometnemu igrišču podoben bazenu in kjer imeli domačini premoč, saj o očiti 1 igrat šnih pogojih. »Nismo uspeli parirati ekipi Zavrča, ker nismo bili dorasel nasprotnik, celo slabši smo bili za razred. Videlo se je, daveč kot pol ekipe zaradi dopustov ni treniralo cel teden, poznala se je tudi utrujenost. Ekipa jebila nekon-centrirana in prelahko smo prejeli zadetke. Razen v drugem polčasu smo težko prihajali do tiste igre, ki nas je krasila v lanski sezoni,« je po srečanju povedal igralec in trener Matjaž Štancar, ki je bil zadovoljen le z igro obeh novincev, Petrom Fermetom in Jernejem Sušnikom, medtem ko Simon Korun na sobotni tekmi še ni smel zaigrati. «Tekma nam je odprla oči, videli smo kje so naše pomanjkljivosti. Prepričan sem, da se bomo z dobro igro predstavili že v naslednjem krogu, ko v Štore prihaja Železničar. Še vedno smo favoriti,« zaključuje Štancar. Odslej Trgovine Jager Nogometaši iz Šmarja pri Jel-šali, ki so srečanje proti Maleč-niku odigrali včeraj, so tik pred startom nove sezone v 3. ligi -vzhod, dobili generalnega sponzorja. Uprava na čelu s predsednikom kluba Tomijem Rumpfom se je namreč dogovorila s trgovskim podjetjem Jagros, d.o.o. o generalnem sponzorstvu kluba, ki se sedaj imenuje Trgovine Jager. S podpisom pogodbe je klub prišel do prepotrebnih finančnih in materialnili sredstev, prvo moštvo pa kot kaže tudi do dveh velikih okrepitev. Aleš Kos, nazadnje član celjskega Sampio-na, je namreč že podpisal pogodbo, zelo blizu vrnitvi v klub pa je tudi Boštjan Hemavs, ki je igra! v dnigoligašu Krškem. Z njunim prihodom bi Irene Ibrahim Neskič imel bistvene močnejšo ekipo, kot jeJ>-Ko je prišla na vrsto solata, so jo prinesli v veliki posodi in postavili poleg Draga Hribarja. PrinesU so tudi vse začimbe: sol, jesih in olje. Hribar stari je zavihal rokave, zlil potrebne količine na solato in vse lastnoročno zmešal in to zelo temeljito. Potem so mu dali prt, da si je roke temeljito obrisal, nakar so zmešano solato razdelili. Marsikateremu je pri tem obedu šlo na smeh.« Hribarjeva ulica je v Celju na Jožefovem hribu. Časnik Slovenecjeob Hribarjevi smrti zapisal: »Kot oseba je bil pokojni prototip med Slovenci kaj redkega Selfmademana.« Hribarjevo bivanje in delovanje v Celju in okolici je bilo izjemno pomembno, saj je ravno v času najhujših mednacionalnih sporov in spopadov v mestu s tiskano besedo, ki je prihajala iz njegove tiskarne, še posebej pa s časnikom Domovina, ogromno prispeval k ohranjanju in razvoju Slovenstva v Celju in drugih delih Spodnje Štajerske nasproti agresivni germanizaciji. Zato se mu je mesto Celje oddolžilo tudi s poimenovanjem ulice na Jožefovem hribu. Danes vas spraižujemo, po kom se imenuje celjska ulica Tončke Čečeve? Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Med pravilnimi odgovori smo tokrat izžrebali Dragico Vod-lak iz Orle vasi pri Preboldu, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jili je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: GREGOR KATIC Kratko zgodbo o Drago-tinu Hribarju je za objavo pripravil mag. Branko Go- Zgodovinarji si niso enotni, kje je bila celjska blagovnice Stermecky, današnjega Metroja. Po Janku Orožnu naj bi bila v pritličju Prihaja njen dan tudi v Celju Mlado slovensko glasbenico Neisho, ki bo v četrtek ob 21.30 uri nastopila na Starem gradu, študentko kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, odlikuje njena glasbena raznolikost, saj je obenem komponist-ka, aranžerka, pianistka, vokallstka ter studijska glasbenica. Njen širok opus ustvarjanja obsega dela za najrazUčnejše zasedbe, od komornih skladb pa vse do simfoničnih zasedb. Uspešno deluje tudi na področju ülmske in druge scenske glasbe. Neisl o let sodeluj, pop ter rock izvajali tereje delala aranžr la in igrala klaviai sodelujoča profe? glasbenica tako v kot tudi na velikil Lani je predstavila svo vo samostojno plcžč. kateri je sodelovala vr; slovenskih glasbenike Neisha je nova zvezda si venske pop glasbe, izbrar za naj pevko 2005, njen č bum Neisha pa je bil nč bolj prodajan med albnr tudi s , za ka-ije. pere kot )nalna tndijih odrih, pr- ■ta Ko slikajo likovni pedagogi Na Pilštanju, starodavnem trgu v osrčju Kozjanskega, se začenja jutri, v torek, Slikarska kolonija likovnih pedagogov Pilštanj 2006. Pedagogi se bodo prvi dan kolonije odpravili na ogled zanimivosti območja Kozjanskega parka, kjer bodo poiskali motive za ustvarjanje v prihodnjih dneh, V letošnji koloniji sodelujejo Alenka Kham Pičman iz Komna, Zdenko Huzjan iz Ljubljane. Črtomir Frelih iz Radomelj, Neda Paj iz Makol ter Franci Grobelšek iz Kozjega. Njen zaključek bo v nedeljo. razstava ustvarjenih del pa bo na ogled kot ponavadi aprila prihodnje leto, Ogledati si jo bo mogoče v raz-staviščunekdanjepilštanjske šole, kjer so trenutno na ogled dela Jelke Višnar iž Op-lotnice. ki je na koloniji sodelovala pred štirimi leti. Posebnost likovnih kolonij na Pilštanju je, da likov- domačih pevk. Prav tako je prejela nagrado Slovenskega radijskega festivala, nastopila je tudi na festivalu evropskih.RTV postaj, povsod dosega izjemne uspehe kot avtorica in izvajalka. V preteklem letu je prejela Viktorja za najpopularnejšo glasbeno izvajalko. Na celjskem Starem gradu se bo Neisha predstavila kot vokalistka in pianistka, ki s svojimi avtorskimi skladbami prepriča vsakega poslušalca. V primeru slabega vreme na bo koncert v okviru Veroni-kinih večerov v Narodnem domu. I-^dprodaja vstopnic: TIC Celje, Kompas Celje, Ekopool, www.vstopnice.com. Info točka Citycenter Celje, Fit media. PM ŠTAJERSKI VAL ni ustvarjalci stanujejo ter obedujejo pri gostoljubnih kozjanskih družinah. V dosedanjih 11 kolonijah likovnih pedagogov, ki jih pripravljajo vsako drugo leto, je tako sodelovalo več kol 30 ustvarjalcev 17. Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije. Vsa leta jih pripravlja Kulturno društvo Lesično Pilštanj, ki ga vodi Miha Zakošek. BRANE JERANKO Razstavi s tiktakanjem v Rogaški Slatini bosta v tem tednu razstavi starih ročnih in žepnih ur, ki jo pripravljata zbiralca »ljudski ustvarjalec Nani Polja-nec« (Aleksander S. Jurko-vič) in Matej Stergar. Najprej bo jutri, v torek, med stebri pri vhodu v Grand hotel Rogaška (med 10. in 14. uro) razstava in prodaja starih ročnih in žepnih ur ter manjših starin in suvenirjev, V nedeljo bo sledila podobna razstava ročnih in žepnih ur, tokrat s poudarkom na ženskih urah iz začeika 20. stoletja ter na oblikovanju ročnih ur v obdobju od leta 1900 do 1970. Ta razstava bo v kavarni Attems med 11. in 17. BJ Slaščičarna Rizvana Ibraiiimija a Ibrahill eie dil leta 1943 v družini petih otrok, v znani vasi Dobri Dol blizu Gostivarja in Tetova v Makedoniji, od koder izhajajo mnogi slaščičarji albanskega rodu. S štirinajstimi leti je prišel delat v Maribor k slaščičarju Sabitu Fidaniju. Svoj prihod v Maribor povezuje z vabilom, ki mu ga je poslal slaščičar Fidani. Obrtniki z že utečeno dejavnostjo so potrebovali svežo delovno silo, ki so jo dobivali pri družinah s svojega domačega področja, naj so bili to bližnji ah daljni sorodniki ali družinski prijatelji. Pomembna za obstanek mladega fanta v tujem kraju je bila pridnost, saj je bilo treba sladoled in ostale slaščice pripraviti ponoči in zgodaj zjutraj. Rizvanu sta v Slovenijo sledila njegova brata, prvi je vodil slaščičarno v Vojniku, nato pa Še Sali (kličejo ga Bučo), ki vodi prodajalno v lokalu slaščičarne Zvezda. Sladoled so do zgodnjih šestdesetih vrteli še na roke, led pa so si zagotavljali iz lasüie ledenice pod zemljo, velike vsaj 10 kubičnih metrov. Nato seje tehnologija začela počasi izboljševati^ Prvi korak je bila uvedba elektromotorja, pozneje pa je hlajenje s pomočjo električne energije nadomestilo še led. V tistih letih, in tudi še kasneje, so vse vrste bonbonovizdelovali ročno, tako da so maso vlivali v posebne modelčke, kar je bil najnapornejši posel v slaščičarstvu. Prva leta v Mariboni je Rizvan potiskal voziček na dveh kolesih ter tako trgovsko obvladoval mesto Maribor in bližnjo okolico. Cez nekaj let so prišli v rabo trici-kli. Z njim je dnevno obvozil kraje do Ruš. Pozneje so vsakršno prodajo na terenu prepovedali in slaščičarji so lahko prodajali svoje izdelke samo v lokalih. Verjetno je bilo to listo obdobje, v katerem so slaščičarji albanskega porekla začeli postavljati montažne lokale, največkrat iz kovinskih elementov. V Mariboru jo Ibrahimi delal do leta 1966, vmes pa je odslužil vojaščino v Splitu. Donosen posel Rizvan Ibrahimi je navedel tudi precej prepričljive razloge, zakaj so albanski slaščičarji puščali svoje žene doma. Mlad fant je prišel delat v tuje krajž v slaščičarno, kamor ga je povabil lastnik. Prva leta so bila trda, polna odrekanja, živeli so asketsko, dovolj je bila že postelja v kotu. Mladi vajenec se je navadno kmalu poročil z dekletom iz domačih krajev, ki so mu ga izbrali starši. Na začetku ni bilo finančnih možnosti za prihod družine, pozneje pa ne volje s strani otrok in žene, da bi se socializirali v drugem okolju. Priseljenec, ki si je ustvaril eksistenco v tujini. tako živi zelo povezan s svojo razširjeno družino, katere člani so predvsem bratje in dnigi člani etnične skupnosti ter izgublja stik z družino v domačem kraju. Občasno se vrača domov, a se ne čuti domačega, ima občutek tujca. Leta 1966 se je Ibrahimi preselil v Celje, kjer si je postavil montažni kiosk povr-- Št. 64-14. avgust 2006 šine 100 kv. metrov na Mariborski 46a, nasproti vhoda v vojašnico. Finančno ga je podprl njegov bivši delodajalec Sabit Fidani, kot je v navadi v albanski klanski ekonomiji. Pomagal mu je z nakupom nepremičnine in strojev. Za izdelavo sladoleda je imel Ibrahimi že tehnologijo električnega hlajenja in tudi električni mešalec. Stroj mu je izdelal Matija Kregar iz Ljubljane. Leta 1975 je moral zaradi urbanizacije mesta kiosk opustiü. V najem je dobil lokal na Mariborski 60, ki ga vodi še danes, vendar se zadnja leta pred odhodom v po: koj ne ukvarja več s slaščičarstvom. Slaščičarska leta na Mariborski v Celju so bila zelo donosna. Obrtnik je prodal toliko, kolikor je lahko izdelal. Edina omejitev je bilo število pomočnikov, ki ni smelo biti večje od pet, dela pa je bilo veliko več. Zlata jama je bila prav lokacija pred vojašnico JLA na Mariborski cesti. Vsake tri mesece so prihajali v vojsko novinci. Prve tri mesece služenja niso imeh izhoda v mesto, zato je bila slaščičarna čez cesto edini dostop do nevojaške hrane. Ibrahimi je prvi začel s peko krolov v šli v prodajo še pusta. Njegova ie poleg .sladole-n bonbonov po-vilne druge slaš-3t baklav, turški st halve, značil-ido in božo. Ob- časno so ponujali še mnoge druge tradicionalne jedi kot so: lebedije, pečene buči ce, sutljaš, pist, " deljni, orehi, ravanije, g, Celju, posebej za slaščičarna da, krofov i nujalaše šte čice: več vn med, več v Slaščičar Rizvan Ibrahimi pred svojim lokalom na Mariborski 60 NBC - 18 BfALCI MpOČEVALCI lil: Znanost in ljubezen Ljubezen igra pomembno vlogo v našem življ enj u. Brez nje bi bili hoilywoodski filmi v povprečju pol krajši (ostal bi pretep in streljanje). Daje pe^t puberteti in maje stolčke politikom (npr. love story Monika&BiU). Kljub njenem vplivu pa je znanost ljubezni precej nerazvita in šele v zadnjih letih pridobivajo raziskave na tem področju naraščajoči ugled. Pa poglejmo na kratko na ljubezen skozi očala znanstvenikov (z ne prehudo dioptrijo]. Za ohranitev vrst je najpomembnejša reprodukcija (razmnoževanje], pri kateri se prenaša genetsld material iz generacije v generacijo. Genetski maierial, hardware živih bitij, se le malo spreminja to-komživljenja posameznega bitja. V večini se samo nabirajo razne »okvare«, ki se odražajo v našem staranju, Nove genetske kombinacije se tvorijo pri nastanku novih bitij po oploditvi. Če so novonastale kombinacije slabe, se novo bitje ne razvije, ali pa je nekonku-rcnčno v bitki za uveljavitev v življenju. Tako slaba genetska kombinacija postopno zamre k SnežIČ. Nenod Dukič. Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Pozimi sem padla no poledenelem in poškodovanem pločniki,, koterego lostnik je občino Matibor. Poškodovala sem si glavo (pretres možgonov), zlomila koleno in zapestje. Zo-r.ima me, če lahko dobim od-' škodnino, kdo je odgovoren in kakšne so višine odškodnin v takšnih primerih Mofeja, Mielrlek Clede na zgoraj navedeno ste upravičeni do odškodnine iz naslovo splošne civilne odgovornost. V primerLf, da ie upro-vljalec teh površin komunalno podjetje, dobile izplačano odškodnino od zovarovalnice, pri kateri je to podjetje sklenilo potrebno zovorovanje Če po ni upravitelja, pa je za to odgovorna občina oziroma je možno črpoti odškodnino od zovorovolnice, kjer ima sklenjeno splošno civ'iino odgovornost. Višine odškodnin, ki se gibljejo zo takšne poškodbe so vse od 3.000.000 sil navzgor, odvisno od dolžine zdravljenje, vašega poklica, aktivnosti, duševnih bolečin, invalidnosti • telesnih posledic... 080 13 14 in se ne prenese v nov rod. V iskanju tem boljših genetskili rešitev igra ključno vlogo ljubezen. Naravna selekcija ji je dodelila vlogo iskalca genetskih kombinacij, ki bodo dale čim bolj učinkovit imunski sistem. Slednje so ključne za preživetje vrst. nezavedni mehanizmi Oglejmo si postopek iskanja partnerja, s katerim si bomo delili večji de! preostalega življenja (ali premoženja vprime-m ločitve). Pri iskanju si pomagamo z »zavednimi« in »nezavednimi« mehanizmi. Glede »zavednih« mehanizmov je obema spoloma pomembna lepota, premožnost in pamet. IJ^ pota je v močni povezavi z našim alravstvenim stanjem. Na-a selekcija nas je tako razvila, da so nam bolj simetrični ljudje lepši. Le redko so nam nesimetrični ljudje privlačni, kot npr. oseba, ki ji manjka levo oko, dva desna spodnja zoba, lasje na desni strani in leva roka. kombinacija zdravja, premožnosti ter pameti je vsekakor dobra popotnica za nada- ljevanje vrste. Ta splošna pravila so nadgrajena še z dodatnim okusom, ki je odvisen od spola. Tako imajo v povprečju ženske rade moške s poudarjenim moškim videzom (»napeto« telo, široka ramena, pou-daijena čeljust kot npr. voznik formule 1 David Coulthard) in y. dobrim položajem v družbi. Moškim pa so v povprečju \^eč mladost, polne ustnice, mehke obrazne poteze, pravilno telesno razmeije (Vsaj v sedemdesetih, ko sem se začel zanimati za te stvari, je bil ideal razmerja boki;pas:oprsje približno 90:60:90. Trenutni modni trendi na modnih stezah pa me spravljajo v dilemo .,.). S stališča »nezavednih« mehanizmov igra pomembno vlogo vonj. Ta nam predstavi kot privlačne tiste osebe nasprotnega spola, ki imajo čim bolj drugačen^enetski material. Leta omogoči, da bodo imeli potencialni potomci dovolj raznolik imunski sistem, ki bo omogočil uspešno obrambo pred obstoječimi in vedno novimi vimsnimi ter bakterijskimi napadi. Toda vonj je lahko zavajajoč, če oseba uporablja hormonske pripomočke (npr. kontracepcijske tablete). Če upoštevamo še prevladujoč vonj deodorantov in raznih parfumov, pridemo do spoznanja, data »pasji« mehanizem izgublja pomen v moderni družbi. Po drugi strani nas vizualno podzavestno privlačijo osebe, ki so nam podobne (socialni nivo, izobrazba, intelekt, religija, podobne osebnostne poteze...), kar je povezano s podobnim genetskim materialom. Resda obstaja precej parov, pri katerih sta partnei]a močno različna. Toda slednje kombinacije nastanejo po »zavedni« poti. Po mnenju Aristotla gre v teh primerih praviloma do »izmenjave med lepoto in bogastvom«. Kompromis med težnjo vonja in podobnosti nam naredi privlačne osebe, ki niso ne preblizu in ne predaleč naši genetski sestavi. Podobno pravilo velja npr. pri razvoju novih dirkalnih avtomobilov: spremembe so nujne, toda velika sprememba v tehnologiji v kratkem času se na dirki praviloma slabo konča. Ljubezen icot pospeševalec Ob strogem upoštevanju vseh teh kriterijev bi le počasi prišli do »idealnega« partnerja. TU-kaj vstopa na sceno ljubezen, katere osnovni namen je pospešiti izbiro parmetja. Tako ne iščemo predolgo (do penzije ali še dalje do impotence). Ljubezen nas osredotoči izmed vr-stekandidatovs podobnimi »zaželenimi« lastnostmi (s stališča evolucije) na eno osebo. Kako nas ustavi ljubezen pri določeni osebi? V stanju ljubezni postanemo zaslepljeni (ljubezen je v marsikaterem po^edu res podobna norosti) in ne vidimo slabe lasmosti ljubljene osebe. Tako se ustavi iskanje in razmnoževanje poteka dovolj hitro, da se vrsta ohranja in genetsko izboljšuje. (se nadaljuje) kralj Samo VOJAK NA DOPUSTU Kaico te zane^jivo zamenjajo za Čeiia Vsako leto, ko kot vsak bo-gaboječ in deloven proleta-rec odidem na odobren dopust, si omislim dvoje: da grem nekam, kjer še nisem bil in drugič, da bom iz sebe delal bedaka. Enkrat so bile to zabave na carini, ko sem poskušal priti v Turčijo z očitno umetnuni brki, letos pa je bila to Kreta, kjer sem se preizkusil v vlogi debelega, preznojenega in nezadovoljnega turista s temu ustrezno nizkim inteligenčnim kvocientom.Vta namen sem si kupil havajsko srajco (potiskano z obilico sončnih zahodov, palm, napisov »Hawa-Ü«, vse kričeče rdeče, rumeno in oranžno), široke in barvite bermuda hlamudrače ter natikače z belimi nogavicami. Na žalost pa do kape z ventilatorjem ali nastavkoma za pivo prideš veliko težje, kot sem mislil. Kakorkoh - v znanstvene namene sem se počil na pla-äjhujsemsoncuinse stokal med ostahmi larji kot tak astma-irož. Rezultat je bil zadovoljiv: na novo zažgano rdeča polt žo ob n. valil in debelul tičen n liiter in pridelan, se je čudovito podala k t nu srajce in že zvečer sem -ves kuhan in v zgoraj opisani opravi - basal na krožnike vse, kar je ponujal ali inclusive ruski bife. Med bedastim prežvekovanjem s treh krožnikov naenkrat in buljenjem po ostalih gostih hotela - ki so ravno tako bedasto buljili in prežvekovaU nazaj - je pristopicljala na- Piše: GREGOR JAZBEC takarica in ne da bi podvomila v svojo napako, začela z mano govoriti v češčini. To! Obleka dejansko naredi človeka! Priporočilo poznavalca: k zgoraj omenjenemu izgledu OBVEZNO pritakniti še pri-sostvovanje hotelskim animacijam Sem preizkusil in ni mi žaL Moj prvi stik z njo je bil drugi dan, ko sem ob bazenu zagledal par mozo-Ijastih pubertetnikov z majico »animation«, kjer sta dva navdušeno ploskala zdolgočasenemu občinstvu (z impresivnimi vampi), tretji pa je metal žogo v glavo nekemu nemškemu turistu (mdi vamp, ja), ki mu je bila naloga očitno všeč- Malce pozneje sem dojel, da mora ta nemški mrož z glavo odbiti tenis žogico v nastavljeno vedro in da je to vir njegovega pristnega veselja. Hm. Druge intelektualne aktivnosti so zajemale plesanje račk, karaoke in vodno telovadbo, kjer je ostareli sosed ob zadnjem pogledu nanj še migal v taktu aerobike, trenutek pozneje pa že z obrazom navzdol priplava mimo tebe. www.radiocelje.com Otroški smehv igra ter veselje Skupina Bambi iz Liboj še vedno prireja druženja malih otrok s starši v našem kraju. Organizatorji Alenka Polšak z Blažem, Aleš Založnik in Mateja Zabret smo še vedno polni energije, idej ter veselja do otrok. To leto smo pričeli s pustom, čistilno akcijo, raznimi delavnicami, posadili smo rožice, bili smo mali planinci, saj nas je planinsko društvo Liboje popeljalo na pohod na Brnico. V juhju smo Bam-biji praznovali prvi rojstni dan. Gostih smo ma-žoretke iz Levca pod vodstvom Suzane Divjak. Nato so otroci tekmovali s kolesi po zarisani progi, na koncu pa z vodno črpalko zadeli tarčo, ki pa se je občasno imenovala tudi ati, brat ali prijatelj. Bilo je zelo zabavno ter veselo. Medtem ko smo čakali motoriste ter presenečenje, smo se »igrali« z vodnimi baloni. Bili smo tako igrivi in mokri, da sploh nismo opazili, da dežuje. Nato so se pripeljali pravi motoristi, ki so bili v spremstvu pravih policistov. Predstavili in pokazali so, kar nas je zanimalo. Za konec so gasilci iz PGD Kasaze-Liboje otroke popeljali z gasilnim kombiji Seveda pa tudi pr zato najlepša hvala vsem dariti in razveseliti otroke PGD Kasaze-Liboje, saj i skočijo na pomoč. šlo brez sponzorjev, , ki ste nam pomagali ob-Predvsem pa velika hvala am vedno nesebično pri- ALENKA POLŠAK iii wm ITI 19 Prenizek krvni pritisk v vročem, soparnem in zadušljivem okolju se pri bol) občutljivih posameznikih lahko pojavi nenaden, nagel padec krvnega pritiska - hipotenzivna kriza. Ne glede na to, kakšne so običajne vrednosti vašega krvnega pritiska, vas lahko preseneti nepričakovana hipotenzivna kriza, zato je priporočljivo in koristno poznati njene značilnosti in ukrepe prve pomoči, s katerimi je mogoče olajšati neprijetne simptome in težave, ki spremljajo nenadno drastično zmanjšanje krvnega pritiska. Kadar vam nenadoma poidejo moči, vam nepričai^o-vano postane slabo, vas oblije hladen znoj, vam razbija v glavi, se vam vrti in me-^i pred očmi, se vam tresejo noge in čutite, da se boste vsak čas nemočni zgnidili, je pritisk krvi vvaših žilah verjetno prenizek, da bi lalikn zadovoljil potrebe organizma. Takrat je najbolje, da čimprej ležete na ravno podlago, 2 dvignjenimi spodnjimi okončinami, zaprete oči in globoko dihate, na čelo položite mrzel obkladekin spi-jete kozarec hladne tekočine ter pojeste vsaj par grižljajev sladke zrele banane, ki je bogata s kalijem, hitro razgradljivimi ogljikovimi hidrati in vitamini (zlasti skupine B). V kolikor ste nagnjeni k nizkemu krvnemu pritisku, ki sicer res ne predstavlja nevarnega tveganja, tako kot njegova zahrbtna, visoka inačica, utegne pa biti ravno tako neprijeten, vam svetujemo da: - ne stojite dolgo pri miru nanogah (hodite, se vzpenjajte na prste in na pete, krožite s stopali, naredite par po- Če imate prenizek krvni pritisk, vam bo hoja koristila. čepov, večkrat poskočite ipd.), - se ne vozite ali hodite na prostem v času visokih temperatur - v avtu si namestite klimatsko napravo, ven pojdite zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti, - se v zahtevnih vremenskih okoliščinah ne izpostavljate prehudim telesnim naporom (šport in težje fizično delo v času največje vročine iti/ali visoke koncentracije ozona, vlage v zraku ipd.), - se pred močnim soncem umaknete v senco, skibite, da vam ni prevroče (lahka, zračna in dovolj ohlapna oblačila in obutev iz naravnih materialov), glavo pa si vedno zaščitite z zračnim klobukom ali drugim ustreznim pokrivalom, -se sončite le zjutraj do 10, ure in popoldne po 16,, najbolje od 17. ure dalje. - čimveč hodite peš, lahko tudi tečete - vedno in povsod, razen po vročini in sopari ter po terenu, ki je preveč navkreber, priporočljiva je tudi hoja po stopnicah (navzgor in navzdol), - se redno, navdušeno in dovolj intenzivno ukvarjate s telesno aktivnostjo. Najboljši so plavanje, akvaerobika, akvafitnes in akvagimnastika vhladnivodi. Mrzla (hladna) voda tonificira mlahave arterije in organizmu pomaga pri regulaciji krvnega pritiska, - se izogibate (pre)hladnim in preveč vlažnim predelom, - uživate dovolj naravne, organizmu prijazne tekočine (vsaj 2 - 2,5 1 dnevno), s katero boste nadomestili vlago, izgubljeno z znojenjem, dihanjem in izločanjem, - garderobo prilagodite počutju in vremenu. Se čimbolj lahkotno in ležerno oblačite, v oblačila iz naravnih ma- terialov, ki omogočajo dihanje kože (lan, bombaž, svila, viskoza, volna ipd.), - uživate lahko prebavljivo, pestro in kakovosmo hrano, bogato 2 beljakovinami (ribe, meso, morski sadeži, mleko), minerali (kalij), vitamini (C, B), ogljikovimi hidrati in encimi, - privoščite si zvrhano mero sprostitve, počitka in span- - z zdravim načinom življenja skrbite 2a čimboljšo psihofizično in psihosodal-no odpornost. Organizmu je v preprečevanj u hipotenzivnih kriz mogoče pomagati tudi s pomočjo knajpanja (h id ro terapij a), zeliščne terapije, akupresu-re, akupunkture in homeo-patije, pa z avtogenim treningom, jogo ter različnimi re-laksacijskimi metodami in tehnikami. NM Vrstni red in značaj otroic Vrstni red otroka v družini vplivi na njegov čil no in vitalno; Ameriški poglobljeni starosti m^ lalokra [udi njegovo zdravje psihologi in psihiatri so s študijo na prostovoljcih v 1 12 in 30 let ugotovili, da so prvorojenci praviloma po naravi plašni in zadržani, anksiozni, nemaloki'at pretirano zaskibljeni in domitiantni. Velik de] prvorojencev se pritožuje nad napetim, stresnim in zahtevnim življenjem, polnim obveznosti in dolžnosti, ki jih v družinah z več otroki pogosto spremljajo že od ranega otroštva. Hkiati pa je zanje značilen tudi perfekciono-zem, ki mu stopa ob bok pokroviteljsko vedenje do mlajših bratov in sestra ter želja po nadvladi le-teh. Za vsako ceno hočejo ugajati staršem in si podrediti mlajše bratce in sestrice. Drugorojenci naj bi bili bolj sproščeni in lahkotni, obenem pa tudi samosvoji in svojeglavi - nagnjeni k upornosti in bojevitosti, nekateri pa tudi k podrejenosti in pasivnosti. Večina izmed njih je zelo ambicioznih in odbč-nili, da uspejo - čeprav omejeni in stisnjeni v»sendviču« med starejšim in mlajšim bratom in/ali sestro, se čimprej postavijo na svoje noge in se uveljavijo kot samostojne osebnosti. Najbolj brezskrbni, harmonični in umirjeni, pa tudi neproblematični naj .witve pa veljajo le zi rojeni relativno sku ni (pre)velikih časov nih razmakov, V nasprotnem primeru ko gre za velike časovne presledke mcc posameznimi rojstvi (pet let ali več) Dka potrebno (jbrav-losebej - pri razlikah, ki znaša-t in/ali več pa Američani pou-ijo, da je potrebno vsakega otroka vnavati kot prvorojenca. Nasled-laloga, ki se je bodo znanstveniki z ^ celine lotili v kratkem, pa bo po-,na s proučevanjem značilnosti <, ki so odraščali kol edinci, v pri-avi s tistimi, ki so bili obdani z :i in sestricami. NM ROŽICE IN ČAJČKI Ljudsica zel za vse tegobe lenj,; Kamilica je v naših krajih od nekdaj zasedala ze-Uščni prestol. Še danes sodi v sam vrh zeli, saj jo poznajo in uporabljajo tudi tisti, ki se na zdravilne zeli sicer bolj malo ali pa sploh ne spoznajo. Skratka, kamilica je nepogrešljiva pri skoraj vseh boleznih želodca in prehavil, težavah z je-tri, žolčem, ledvicami In me-hurjem, črevesnih krčih, zobobolu, napetih živcih in Kamilice {Matricaria cha-momilla) so poznali že stari Egipčani, ki so jih posvetili Soncu, saj so bile učinkovite za zdravljenje vročičnih obolenj- Tovrstno moč sta jun priznavala tudi Diosku-rid in Galen, ki sta ugotovila, da so nadvse koristne tudi za zdravljenje ženskih obo-čimer naj bi bil pove-idi prvi del njihovega botaničnega imena, pa tudi nekateri naši ljudski izrazi za kamilico, denimo maternik in mateinjak, kažejo na to. V 16. stoletju je slavni zeliš-čar Hieronymus Bock zapisal, da je najboljši zdravnik povsem navadna kamilica in da človek nima boljšega zdravila, kot je ta cvetlica, ki jo lahko uporablja pri skoraj vseh boleznih. Že naši padarji so ločili med t.i. domačo in rimsko kamilico, medtem ko v starih francoskih knjigah opisujejo t.i. rimsko in nemško oziroma pasjo kamilico. Nemška naj bi rasla samoniklo, divje, rimsko pa običajno gojimo na vrtovih. Tu je prijetna za oko ill koristna za domačo lekarno. Naši bukovniki so zapisali: Kameke na vodi kuhaj, s rem usta spiraj, sceli vse kteremu se v ustih opi-haje. Kteremu se voda zapira ali z trpljenjem šči, naj to vodo pije, bo boljši! S kamelč- Piše: PAVLA KLINER nem oiam kerbet mazat, če klerga boli, precej neha. Ta ole se taku naredi: vzemi eno pest frišneh al suheh kamele, denijih u pol funta laikega ola. postavi glaž, ki mora dobro zamašen biti na sotnce za osem dni. Kamelce na vodi namoči, stoki, obeži glavo, prežene vse najhujše boleä-ne iz glave. Ta najbolj znana in priljubljena ljudska zel pa je tudi znanstveno najbolj raziskana in preizkušena. Kamilica je nepogrešljivo domače zdravilo pri skoraj vseh boleznih želodca ali črevesja, tako želodčnih krčev, vnetja debelega in tankega črevesa, driske, vnetja želodčne sluznice, napenjanja, odvečne kisline, odpravljanja plinov in tudi za zdravljenje težav zled-vicami, jetri in žolčnikom. Ta ljubka rastlinica z rumenim srcem in belim venčkom je tudi prijateljica žensk in otrok, nepogrešljiva pa je tudi za umirjanje živcev. Kamilič-ni čaj bo koristil pri vseh živčnih pojavih, nevialgijali, raz-dražljivosti, preobčutljivosti, notranjemu nemii-u, vihravosti, nespečnosti, duševni 2de-lanostiinprei 2obobola ieh vrst in i.Tu- klinah je kamili ristna 2el. Več o tej drobceni, a mc gočni rožici in njenili priprai kih pa prihodnjič. )pe- www.rafliocelje.com 20 rpiO^^ACI JE - MALI OGLASI ISCEMO TOPEL DOM Nekoliko manj bel dalmatinec Otroci 50 že zrasli in imajo svoje skrbi, vas okupira služba. Med dopustom naenkrat ugotovite, da vam za prijetno popestritev ter zapolnitev časa in misli nekaj manjka. Morda pa bi praznino zapolnil štirinožni prijatelj, ki vas čaka v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na številki 03/749-06-00 ali 749-06-02? itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglaso\, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od do 12. mo. za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. dveh muc iz zavetišča. Ali nisu vsaj tako lepi In prisrčni kot pasemske? Dalmatinec. Oblečen kot njegova vrstnica, le da mu njegova nemima narava ne pusti, da bi pazil na kožuh, zato je nekoliko manj bel. Svet je prevelik m prelep, da bi lahko ves čas pazil kje se plaziš ah v igri valjaš. PRODAM GOLF II, neregistriran, v važnem stanju, prodam za dele DlIvcelotl.Telefon 031 524-387. 5020 TWIHGO, letnik 1999, prevoženih 38.500 km, prodam. Cena po dagovom. Telefon 041 871-268. 5041 SEATibizo 1,0entry, letnik 1997, reg. do 29. 4.2007,dobroohraiiien,prodam.Tele-fon 03! 682-326. Š9i4 PRODAM TRAKTOR Zetor 5545,4-'4, registriran in traktor Corraro, 30 km, 4-4, po potrebi ga tuiii registriramo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891.0916 delfin Ljubljnnskn I4a, Celje I NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 03 M2 59 56, 031862140 H>TRO NAROČITE «M Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in detu na območju 32 občin na Celjskem, Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolarjev (€ 1,26), Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse p Naročniki imajo tudi pravico do treh bre: vega ted IV, do ene čestitke na Radiu Ceije ter do kartice ug kupov. IJ'M'li^ Vsak petek 48 h tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! :ega sporeda in INOVITEDHIKI Ime in priimek: Kraj: Prešernova 19 3000 Celje ti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Datum rojstva: _ ■Ulica: Mešanka z nemškim ovčarjem zelo platia, a nežna. Vseeno pa zalaja prva. ko nekdo pride v bližino. Ima najpnsrčnejši smrček, saj po njegovem vrhu rastejo dlakice v nasprotno smer, tako kot pri rodezijskem grebenarju. Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.D.O. bo pndaike uporabljal sa za potrebe iiarotnište slu?be Novega tednika KOSILNICO, manIŠD, prodam ali menjam bikca. Telefon 041 827-358. L948 TRAiaOfiSKO prikolico, navadno, zelo močno,prodam.Telefon5772-343. 5ce2 PRODAM V OKOLICI Bobne Reke prodom storejšo kmetijo, približno 5 ho, sončno lega, ludi po parcelah, urejen dovoz, elektrika, vodo, cena 9 mio SIT. Telefon 040 860-230,041 833-4S0. 5022 MAHJŠO kmetijo, lokacija med Dabjem in Planino, prodom. Telefon 031 299-388. Š913 VZABUKOVJÜ pri Sevnici ugodno prodoino kmetijo, 3,7 ha.Telefon 041 660017 L944 V NASEUU Ljubečno prodom gradbeno parcelo,velikost 500 m'. Ceno 9,5mio SIT.Telefon 041 389-238. STANOVANJE fNO ali dvosobno stanovanje kupim. Sem resen kupec. Telefon 041 866-933. n APARTMAJE, v mirnem okolju, na oloku PogiJ, ZübovItX oddamo. Možnost pol-penziono. Telefon 00385 53664-062. V ROGAŠKI Slatini oddomo sobo s posebnim vhodom; balkon, kopalnico. Telefon 031 47M79 5032 S08E in oporlmoje v Poreču ugodno oddam. Telefon 003S5 9158-69651, 00385 5243-5593. 5048 NA Hudinji oddomo stanovanje, 46 m^ takoj vseljivc ali po dogovoru. Telefon 040558-197 6074 PRODAM METRSKA bukova drva prodom. Telefon PRODAM ŠTIRI burskekozeintiurskegakozla poceni prodam. Kupim telička ali bikca, staro odl4do21 dni Telefon (0315730-385, 040 995-965. l93I BIKCA simentalco, starega 3 ledne, pro-dam.Telefonö31 538-811. š9io TELICO simentalko, težko 150 kg, prodom. Telefon 041480466. 5025 PRAŠIČE, težke od 70 do 140 kg, prodom. Možen prevoz.Telefon 031 832-520. 5036 TELIČKO limuzin, starolOdni in pujske,od 30 do 50 kg, prodam. Telefon 5738-136. L945 PRAŠIČE, težke od 15 do 30 kg, prodam. Telefon 041 836-398. Š915 ■ii 1- [ MgreC^I - INFORMACIJE 21 OBČINA LAŠKO Javni nepremičninski skiad Občine Laško Mestna ulica 2, 3270 Las ko OBVEŠČA udeležence Javnega razpisa za oddajo neprolitnih stanovanj v najem (objava Novi tednik št. 21, z dne 14. marca 2006), da sta na spletnih straneh Občine Laško (http://vww.lasl«l»slriidca pjodajalna, Kasaze 34, Uboje - mpopust -toftallvans-p., Mizarska delavnica, Medlog 25.3000 Celie, Gsm: D4I/736 272 - Notfanja oprema po naročilu MRROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 300.000 sit, 7% popust na vrednost -lesninad.d.Uvec18-3%pt ODalin i PEv Sloveniji SimBfd.0.0.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje. RE. Ljubljana, Bmčičeva 7, Rt Koper. vad.tel.: 0349047 70, (3SM ffi 03120 5060-10« popust !ILVeLP(reiica27h, 03 5728418, ita4,3270Lašl(o-10%pe üsti. I(j jih nudi Zd na cone, 3220 Štore - 7S popust, ne vefja za akcij^e oe EUROSPDRTTBADEd.o.o Mkžera-Sp-i.iif.RvaR mmijiililjan.- •UmGlavnitrg9,,Celje,034926886 '""''' 10 X p. iL Ulekova3,300D Celje-ist na vse izdelke tn storitve (razen že znižanih) iA, Prešernova ulica 23, 3Q00Celie,telefon:0349D142Q,e-pošta.kniigarna-ce@c8ljslkorinita.com; do 31. 8. 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Strojni tehnik tehnični zastopnik za prodajo; do 15. 8. 2006; Dolin-šek-S d.o.o., Šempeter, Vrtna ulica 9, 3311 Šempeter v Savinjski dolini: žgalec, upravlje peči za žganje keramičnih izdelkov - moški; do 15. 8. 2006; Kili d.o.o. Liboje. Kasaze 34. 3301 Petrovče. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do 15.8.2006; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje, Ekonomski tehnik sklepanje zavarovanj za Zavarovalnico Maribor v pisarni; vloge na naslov: Korinita d.o.o., p.p. 15, 3312 Prebold ?-pošto: info@kor' i; do 3 1006; ] Prebold, Latkova vas 94. 3312 Prebold. Zdravstveni tehnik pediker; do 26. 8. 2006; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 15. 8. 2006; Alea group d.o.o. Celje. Glavni trg 12, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica čisrilec; do 2. 9. 2006; Nivalis d.o.o,. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Srednja poklicna izobrazba voznik kombiniranega vozila; do 15. 8. 2006; Samu Magister farmacije farmacevt receptar; do 23. 8. 2006; Lekarna Mozirje, Hribernikova ulica 4, 3330 Mozirje. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica čistUec; do 30.8.2006; Bernaus d.o.o.. Kopališka cesta pomožna dela v gradbeništvu; do 18. 8. 2006; Prima, Ramiz Poi^avič s.p., Plešivec 76, 3325 Šoštanj; monuža na terenu; do 2. 9. 2006; Sedovnik Ladislav s.p., Lipje 36, 3320 Velenje; pomožni delavec, manj zahtevno montira, kablira in priklaplja po elektro dokumentaciji, opravlja manj zali-tevna dela pri elektromonta-ži; do 15. 8. 2006; Tajnšek Adis s.p.,Podgora38a, 3327 Šmartno ob Paki; kuhar III; do 11. 8. 2006; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Osnovnošolska izobrazba pomožni delavec v proizvodnji keramične in sanitarne opreme - moški; do 18. 8. 2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Monter električnega omrežja monter, montira, kablira in prLklaplja po elektro dokumentaciji, opravlja dopolnilna dela pri elektromonta-ži; do 15. 8. 2006; Tajnšek Adis s.p., Podgora 38 a, 3327 Šmartno ob Paki. Ključavničar krovsko kleparska dela; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje. Stari trg 35, 3320 Vele- Avtomehanik mehanik, vulkanizer. del. vavtopralnid; do 26.8.2006; Vrčkovnik Rudolf - prevoz potnikov s kombijem, servis avtogum, Florjan 289, 3325 Šoštanj. keramlčarji;dol5.8.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Tesar tesar, monter strešnih konstrukcij, do 15. 8. 2006, Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje. Prodajalec trgovec, cvetličar, aranžer; do 18. 8. 2006; Inka - impex d.o.o. Celje. Ipavčeva uhca 22, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba svetovalec, agent na terenu za vse obUke zavarovanj Zavarovalnice Maribor; vloge na naslov: Korinita d.o.o,, p,p, 15, 3312 Prebold aU na info@korinita.com; do 31. 8. 2006; Korinita d.o.o. Pre- ifVODNIK 17.00-21.00 Kotatkališče Velenje Družabne igre in glasba 17,00-21.00 Kotalkaližče Velenje in glasba 7,00-21,00 KotalkaližčeVelenji Družabne igre in glasba 0,00VodnistoIp _ Andrej Kopač: violina PoletjeuCelju, knežjemme-Slu 2006 0,00 Velenje, terasa Hotela Paka__ Rok Weber trio iii Barbara Čoki 21,30 Starigrad _ Veronikini wčeriVNeisha v primeru slabega vremena bo končen v Narodnem domu bold, Latkova vas 94, 3312 Prebold; krovec; do 18. 8. 2006; Strip d.o.o., Kajuhova cesta 17, 3325 Šoštanj. Strojni tehnik vodenje skupine krovsko kleparskih del; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje; krovsko kleparska dela; do 15. 8. 2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Računalniški tehnik razvojnik II na področju razvoja varnostnih sistemov za omrežja; do 15. 8. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik knjigovodsko kadrovski referent; do 21. 8. 2006; Erlco Velenje, Koroška cesta 58, 3320 Velenje; sklepanje zavarovanj za Za- islov: Korinil , 3312 Prebol i; do 31, 8. 2006; Korinita d.o.o. Prebold, Latkova vas 94, 3312 Prebold. Inž. elektrotehnike za industrijsko el. teh. programer krmilnih naprav v industriji; do 19. 8. 2006; Nakov & Nakov elektro storitve, Peter Nakov s.p., Jenkova cesta 31, 3320 Velenje. Inž. računalništva razvojnik I na področju razvoja varnostnih sistemov za omrežja; do 15. 8. 2006; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6, 3320 Velenje, l/nii;. dipl. kemik samostojni analitik VII/1; do 17. 8. 2006; Erico Vele- roška C (320 Velei. Univ. dipl. pravnik pravna dela; do IL 8.2006; Vegrad d.d. Velenje, Stari trg 35, 3320 Velenje, Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 15. 8. 2006; Osnovna šola Livada Velenje, Efenkova cesta 60, 3320 Velenje. • PadjeljeNT&RC d.0.0. Direktor: Srečko Šrol Podjetje opravlja Casopisnu-zalužniško, radijsko in agen- nLiov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je ISO [€0,63), petkovega pa 300 loiarjev (€1,26). Tajnica: TeaPodpečan Veler. Naročnine; Majda Kianšek. Mesečna naročnina je 1.70Ü tolarjev (€7,10). Za tujino je letna narofiiina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka trans akcijskega računa: 06000 0026781320. Nenai-očenih rokopisov in fotografij ne vra čamo.Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5 direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, 7i katere se' plačuje 8,.'i% davek na dodano vrednost. a:Tatjana(>irn. P Urednik fotogral "rani o Bt«adi Računalniški prel nja Kajagič. E-mail uredništva: tedniKi®! leimičiiega uredništva tehnika.tednik®! ;regoiK Oblikovanje: AGENCIJA Opravlja trženj ku in Radiu Pomočnica jie. Orgai Vovl direktorja in vodja Agencije: Vesn acijski vodja: Franček Pungerči.. Viflko Grabar, Zlatko Bobinae, Petra Menica Zapušek, 24 P ZANIMIVOSTI h-hm' Kljunčkanje lastnika. kljuvanje plena Tadej Koprivnik iz Socke ima sokole kot hišne ljubljenčke Da so lahko tudi sokoli nežni do svojih lastnikov, si človek ne bi mislil. A ko smo Tadeja Ko-privnika iz Socke zalotili pri «cartljanju« svojih ptičkov, smo hočeš nočeš morali spremeniti stereotipe o sokolih. Že res, da so jih v srednjem veku lovci uporabljali namesto puške. Drži, da jih po letališčih še dandanes uporabljajo kot najbolj učinkovito »sredstvo« za preganjanje drugih, manjših ptic, ki bi lah- ko zmotile vzlete in pristanke le tal. Res je tudi, da se, ko jih Ta dej spusti v zrak, poženejo za kak šnim ptičem ali manjšim glodalcem. »A tako je pač v naravi,« pravi Tadej, »vendar vedno za svoj plen izberejo najšibkejšo žival v jat Do mene, ki me imajo za spolnega partnerja, so prijazni in se prav radi z glavico stisnejo k meni. Tako mi zaupajo, da so z mano pripravljeni deliti celo svoj plen. A to velja le za ptiče, ki so bili vzgo- Koliko nežnosti je v sokolih, ki sicer slavijo po nečem drugem... Malo diskretnosti, prosim! Ije. Zato Tadej vedno nosi zaščitne rokavice. jeni v ujetništvu.« Tadej svoje sokole goji v sklopu slovenske zveze za zaščito ptic ujed, razlog, zakaj se je odločil za tako nenavadne »domače« živali, pa z besedami kar težko opiše. »Občutek, ko spustiš ptico v nebo in pravzaprav ne veš, ali se bo vrnila k tebi... Ne vem, kako naj to opišem. 1'redvsem vez z divjo živaljo in njenimi navadami, ki jih v naravi ne moreš opaziti, me vedno znova vleče k njim.« Tadej za svoje sokole zgledno skrbi že šest let. Z vsakim se dnevno ukvarja vsaj po uro in tako skrbi za njihovo kondicijo, Ira, Mitra in Or pa svojemu »gospodarju« skrb poplačajo že s tem, da se vedno znova vrnejo na njegovo ramo. ROZMARI PETEK Vil- IWIala ireskev bogato rodila Pri Žafranovih iz Šentjurja je letos prvič obrodila mlada breskev, in še kako je obrodila! Gospodar Alojz je naštel kar 150 zdravih sadov. »Dal sem ji vse, kar drevo potrebi^e,« pravi in poudari, da je treba sadno drevje gnojiti, pravilno obrezali in zalivati. To je edina breskev pri hiši, imajo pa še nekaj jablan, pri katerih se prav tako obeta dober pridelek. JŠ Poglej, še ko se skrijeva in si želiva samots, nama ti paparaci ne dajo Namesto vina pivo? So na Vranskem uvedli novost v mašnem obredu in namesto vina blagoslovijo pivo? Nič heretičnega se ni dogajalo na vranskih večerih, pač pa se je takoj po maši začel četrti lokalni Oktoborfest in prvi vrček piva je dobil v roke župnik Izidor Pečovnik - Dori. Foto: DN