Uto XLVIII - št. 65 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 18. avgusta 1995 zadovoljni trgovci in obiskovalci na sejmu Vse poti vodijo v Kranj Že teden dni je Kranj glavno slovensko sejemsko mesto. Največjo trgovino in najdaljšo Zabavo si je do četrtka zvečer ogledalo več kot 60 tisoč obiskovalcev. e sto y Banka W d.d. Kranj Banka d podluboni Kranj, 17. avgusta - Vsak dan od petka, 11. avgusta, so med številnimi obiskovalci na Gorenjskem sejmu tudi različni znani Slovenci. Po tem, ko so si prvi dan ogledali sejem poslovneži, poslanci, župani več občin, v začetku tedna med drugim dr. France Bučar, pa znani Kranjčan Andrej Šifrer in družina Štremfelj ter športnica Špela Pretnar, sta danes dopoldne prišla na sejem slovenski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in slovenski varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. V spremstvu kranjskega župana Vitomirja Grosa in vodstva sejma sta si ogledala sejem in se še posebej zadržala na razstavnih prostorih Gorenjskega glasa, Zavarovalnice Triglav, Mizarstva Ov-senik, Koroške gospodarske zbornice, Kovinotehne, Markič Stvle in Poslovnega sistema Merca-tor. Več na 4. strani. A. Žalar, foto: L. Jeras Jeseniški navijači so že praznovali S poletno hokejsko ligo za Pokal Casino Bled se je minulo sredo začela letošnja ho-■ kejska sezona tudi v Sloveniji. Številni hokejski navdušenci s° z zanimanjem čakali na P^i obračun med najboljšima 8°renjskima ekipama Sportino ?• Acronijcm, na koncu pa so bolj navdušeni navijači teniških hokejistov (na sli-"v. saj so ti pokazali lep in n<*Padalen hokej ter v prvi tekmi zmagali s 3 : 7. Blejski Or&anizatorji so se potrudili za Zanimiv spremljajoči program, l^ipomebnejši tekmi pa naj-b°ljše ekipe čakajo jutri ob 10. J l&uri, ko bosta v blejski *deni dvorani še polfinale in »nale poletne lige. Več na 23. strani v Stotinki. ^•Stanovnik, foto: G.Šinik Dobra turistična bera Domači gost je dober gost Po navalu konec tedna večina turistov v teh dneh že odhaja. Pretekli podaljšani vikend je bil po pričakovanjih in na veselje turističnih delavcev najboljši v sezoni. Lepo vreme in številne prireditve so privabile množico obiskovalcev in v večini gorenjskih turističnih krajev ni bilo več mogoče dobiti proste postelje. Prevladovali so domači gostje in turistični delavci se vse bolj zavedajo, da je tudi domači gost dober gost. Od tujcev je bilo največ Nizozemcev, Italijanov pa zaradi nizke vrednosti lire manj kot prejšnja leta. V Kranjski Gori je bilo ob koncu tedna vseh štiri tisoč hotelskih in penzionskih ležišč razprodanih, goste so pošiljali celo do Radovljice. Tudi v Bohinju je bilo le težko dobiti prosto posteljo, prevladovali pa so domači gosti. Edinole na Bledu obisk ni bil tak, kot so pričakovali. Ta izpad pripisujejo zlasti manjšemu obisku Italijanov. Z obiskom pa so lahko zadovoljni na Brezjah, kjer je v torek ob prazniku Marijinega vnebovzetja "zacvetel" romarski turizem. Takšne kolone vozil so se valile proti Gorenjski le v najboljših časih, zastoji pa so se začenjali že pri Torovem. Več na 11. strani! ^RODAJA ^stavljenih eksponatov Bfogn.TTC SUM 48.999 ^rekorder 2 glavi &m 39.999 I,*..»tu« In Mi»*vr doi. HtfrKrr. t MOOO Km*. M. OM II «67. JI 11 U 5^p,2X6brV daljinsko 1KSMI ZIVNI l'K( H.KANL . AVIIIO • VII>H - III II, 1 \ /IVN1 PR( M^KAN^^^^^ 75.999 [»HM* CAS IViio I2ur.«tad I} *> 1« „.„.», .1 V ... I m HI 1064/225-060 Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL.064/741-788, FAX:064/741-789 RAČUNALNIKI: PIS486DX 2/66 PIS 486 DX 4/100 PISHiNTIUM 120 CD ROM igre: 81.290 SIT NBA im 95 8.467 SIT 94.160 SIT A 4 NETVVORKS 7.895 SIT 187.308 SIT MICRO MACHINES7.038 SIT VODENJE POSLOVNIH KNJIG STRAN 3 Vrtci se spet polnijo... To jesen bo v naših vrtcih spet več otrok. Ponekod je naval tolikšen, da spet oživljajo posebne komisije za sprejem otrok. 45. GORENJSKI SEJEM KRANJ 11.- 20. AVGUST '95 NA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. ure dalje IE VSTOP PROST Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! KI KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! Tal./Fai: 064/ 22 10 40 [krona] investicij za upravljanje investicijskih skladov in d.o.o. Ljubljana MM I n družb ^Bj Informacije: 061/264 382 EUROIN FOND Vojaško usposabljanje v ZDA Končan pni del vaje Ljubljana, 17. avgusta - V Louisiani v Združenih državah Amerike, kjer v okviru programa Partnerstvo za mir poteka vojaška vaja, ki se je prvič udeležuje tudi enota slovenske vojske, je končan prvi del. Enota slovenske vojske je končala usposabljanje v taktičnih postopkih mirovnih operacij. Slovenski vojaki so se tako usposobili v izvajanju zavarovanja konvoja humanitarne pomoči, postopkih varovanja oseb, izvajanju izvidništva in priprav za postavitev kontrolne točke. Usposobili so se tudi v izvajanju postopkov proti terorističnim aktivnostim. Po sporočilu Službe za stike z javnostmi pri Ministrstvu za obrambo je enota slovenske vojske na vaji pokazala visoko stopnjo motiviranosti in usposobljenosti in je od mednarodnih inštruktorjev prejela visoke ocene. Na vaji z imenom Cooperative Nugget sodeluje 17 armad - članic Nato in podpisnic Partnerstva za mir. Vaja bo trajala še do 28. avgusta, stroški pa bodo presegli šest milijonov dolarjev. • U.P. Zahvala Bosne Sloveniji Ljubljana, 17. avgusta - Na uradni obisk v Slovenijo je dopotoval slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič. Sprejela ga je namestnica generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Darja Horvat. Veleposlanik Drago Mirošič je slovenski Rdeči križ seznanil s težkimi razmerami in velikimi potrebami ogroženega prebivalstva v Bosni in Hercegovini. V imenu bosansko- hercegovske vlade se je zahvalil Vladi Republike Slovenije in Rdečemu križu Slovenije za vso pomoč Bosni. Še posebej pa se je zahvalil za pomoč, ki sta jo ti dve ustanovi namenili Slovencem, živečim v Bosni in izrazil upanje v nadaljnjo podporo naše države. • U.P. Slovaško ministrstvo za zdravstvo v Sloveniji Ljubljana, 17. avgusta - V teh dneh se na obisku v Sloveniji mudi delegacija slovaškega ministrstva za zdravstvo z ministrom dr. Lubomirjem Javorskvjem na čelu. Delegacijo je sprejel slovenski minister za zdravstvo Božidar Voljč, glavni namen obiska pa je dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Obe državi sta že podpisali sporazum o razvoju stikov na področju zdravstva, ki ga je sprejel tudi državni zbor. Slovaški gostje se bodo seznanili s slovenskim zdravstvenim upravljanjem, zdravstveno nego, zobozdravstvom, farmacevtiko in razvojem zdravstvenega zavarovanja. Pogovarjali se bodo tudi o sodelovanju strokovnjakov na področju dodiplomskega in podiplomskega študija ter specializacije. Slovaški gostje bodo obiskali tudi ljubljanski klinični center ter zdravilišči v Strunjanu in Portorožu. • U.P. Junija nižje povprečne plače Povprečni zaslužek 865 mark Ljubljana, 17. avgusta - Junijska povprečna bruto plača v Sloveniji je bila 110.582 tolarjev, je sporočil Statistični zavod Slovenije. V gospodarstvu je bil ta znesek 103.471 tolarjev, v negospodarstvu pa 132.368 tolarjev. V primerjavi z mesecem majem so se povprečne bruto plače zmanjšale za 0,7 odstotka v gospodarstvu in za 0,6 odstotka v negospodarstvu. Povprečni čisti osebni dohodek, zaslužen v juniju in izplačan julija, je znašal 70.416 tolarjev. Zaposleni v gospodarstvu so zaslužili v povprečju 66.538 tolarjev čiste plače, v negospodarstvu pa 66.297 tolarjev. Tako so bile junijske plače v gospodarstvu za 23,7 odstotka nižje kot v negospodarstvu. Ce plače preračunamo v nemške marke, so v juniju v bruto obliki znašale povprečno 1358 mark, v čisti pa 865 mark. Prispevki so tako znašali 493 mark. Pred ietom dni je bila povprečna čista plača 734 mark. • U.P. Kje dopustujejo naši politiki Vsak teden srečna družina več To bo presenečenje "To bodo presenečeni, ko se bodo vrnili z Lošinja," je povedala Sonja Šolar, sestra Antona Šolarja z Ovsiš 3 pri Podnartu. Sestri Sonji je brat Anton namreč zaupal domačijo, medtem ko bo z drulino na dopustu. In Sonja se je seveda tudi oglasila po telefonu, ko je med oskrbovanjem roi in vsakodnevnimi opravili na domačiji ugotovila, da je tokrat med srečnimi dobitniki Vibroserja bratova družina Sicer pa Gorenjski glas Šolarjevi dobro poznajo. Že, zdaj ie pokojni, oče, Anton Šolar iz Poanarta, je bil trideset let naročen nanj in je zelo rad reševal kritanke. Zdaj ga imajo tudi pri Antonu na Ovsiiah. Anton je zaposlen pri Merkurju, lena Mija pa pri Gradbincu. Imata tudi hčerki NuSo, ki je maturantka, in Tino, dijakinjo 3. razreda gimnazije. "Vibroserja bodo zelo veseli. To bo pravo presenečenje za družino, ko se bodo vrnili z Lošnja," je po telefonu povedala Sonja. Mi šolarjevini seveda tudi čestitamo. Vsem bralcem Gorenjskega glasa pa telimo zadovoljstvo ob prebiranju današnje Številke. V prihodnji pa ne pozabite na novo igro. Morda boste med srečnimi dobitniki Vibroserja prav vi. • A. Z. Niti na dopustu ne morejo brez dela Janez Kocijančič se poleti prelevi v Gorenjca, Jelko Kacin letuje v tujini, Ivan Oman pa si še najbolj odpočije kar na kmetiji. Kranj, 17.avgusta - V teh še zadnjih vročih avgustovskih dneh, ko se večina Slovencev že vrača z dopustov, na svoj račun prihajajo tudi politiki. Kar nekaj poslancev in ministrov je te dni na zasluženem dopustu. A skoraj vsi tudi v tem času ne morejo brez svojega kabineta in vsaj za nekaj uric dnevno prihajajo na svoje delovno mesto. Pozanimali smo se, kje in kako počitnikujejo zlasti tisti ministri in poslanci, ki so doma z Gorenjske. Janez Kocijančič je eden tistih, ki - čeprav živi v Ljubljani - redno prihaja na Gorenjsko. Med Podnartom in Kropo, v Lipnici, preživi večino koncev tedna in skoraj vsak poletni dopust. Na Gorenjsko ga vežejo družinske korenine, saj je hiša v Lipnici hiša njegovih prednikov. V tem okolju si z ženo odpočije t a od naporne službe, a tudi letos sta oba s seboj pripeljala gore papirjev. Zaradi napornega urnika v službi namreč ne uspeta predelati vsega in tako oba tudi na dopustu pridno študirata zahtevne strokovne tekste. "Ker pa je žena zdravnica in sta si najini strokovni področji daleč vsaksebi, si drug drugemu ne greva na živce," pravi Janez Kocijančič. Sicer pa se hodita kopat na Bled, igrata tenis v Kropi, Podvinu, zahajata v gore in obiskujeta kulturne prireditve. Dostikrat ju obiščejo prijatelji in otroci. Janez Kocijančič še pravi, da še nikoli v življenju ni izkoristil vsega dopusta, ki mu je pripadal in da ga je delo vedno že prej zvabilo nazaj v službo. Te dni je na dopustu tudi Pavle Gantar, minister za okolje in prostor. Po rodu je iz Gorenje vasi, živi pa v Ljubljani, kjer tudi preživlja letošnji dopust. Kot pravi, gre rad v naravo, veliko kolesari, rad pa odigra tudi kakšno partijo tenisa. Počitnic na morju zaenkrat nima v načrtu. Kljub dopustu pa vsak dan Male hidroelektrarne Predlagajo spremembo Zakona o varstvu okolja Kranj, 17. avgusta - Spor med Ministrstvom za okolje in prostor ter Zvezo društev malih hidroelektrarn se nadaljuje. Zveza društev MHO v sodelovanju s poslansko skupino Slovenske nacionalne desnice predlaga spremembo zakona o varstvu okolja, s katero naj bi natančno opredelili pogoje podeljevanja koncesij za uporabo naravnih virov. Menijo, da je navodilo ministra Gantarja z dne 17.5.1994 nezakonito, zato predlagajo njegovo ukinitev. Predlagajo tudi, naj se upravni postopki v prehodnem obdobju vodijo v skladu z obstoječo področno zakonodajo, kar naj bi bilo utemeljeno tudi v ustavni odločbi. Zveza malih hidroelektrarn v svojem pozivu investitorjem piše, naj se z vlogami obrnejo na pristojne upravne enote ter zahtevajo nadaljevanje upravnega postopka. Če odgovora ne bodo dobili, bodo sprožili upravni spor. • U.P. Izobraževanje vzgojiteljic Vzgojiteljice bi napredovale Kranj, 18. avgusta - V minulem šolskem letu Je Ministrstvo za šolstvo in šport priredilo seminarsko izobraževanje tudi za vzgojiteljice, ki ga je za slednje na Gorenjskem vodila pedagoška svetovalka Lili Jazbec. Vzgojiteljice so bile vključene v več izobraže valnih skupin in se povezovale z ostalimi vrtci na Gorenjskem. Eno od študijskih skupin je na Bledu vodila Jelka Kolman. Zelo zanimivi sta bili zlasti temi o komunikaciji in samopo-dobi. Vzgojiteljice so s svojimi predlogi pripomogle k strokovnosti za delo pri vzgoji otrok in poudarile pomen vzgojnega kadra v vrtcih. Pokazale so veliko znanja in sposobnosti razmišljanja, kar je del njihovega vsakodnevnega vzgojnega dela, ki zahteva veliko samostojnosti in samo zavesti. Med drugim so ugotovile, da vzgojiteljic ne bi smeli premeščati na nižja delovna mesta, temveč nasprotno omogočiti, da v smislu razširjene komunikacije prevzamejo tudi odgovornejše mesto pri vodenju v vrtcih in v družbi. Tudi drugje po svetu na tak način uveljavljajo svojo strokovnost. Pri nas pa se je že marsikateri vzgojiteljici dogodilo, da je morala na nižje delovno mesto, kar škodi njeni strokovnosti. Ministrstvo za šolstvo in šport bi moralo biti pozorno na take pojave in poskrbeti, da bi se to ne dogajalo. Vzgojiteljice se še enkrat zahvaljujejo pedagoški svetovalki Lili Jazbec in vodji skupine Jelki Kolman za vestno vodenje seminarja, šolskemu ministrstvu pa tudi za to, da je sodelovanje na seminarju omogočilo tudi varuhinjam. Pričakujejo tudi, da se slednjim "sprostijo" nazivi, ki jim pripadajo • Pavlina Brucko Ravter prihaja vsaj za nekaj uric tudi v svoj kabinet. Ivana Omana smo dobili doma, v Zmincu. Sam pravi, da praktično nikoli ni imel klasičnega dopusta, saj tega ni dopuščalo delo na kmetiji. Odkar pa kmetuje sin, si vsako leto vzame teden dni počitnic. Prejšnja leta je hodil na morje, letos pa sta bila z ženo nekaj dni v Avstriji. Rad gre tudi v hribe in če bo vreme lepo, načrtuje dvodnevni vzpon na Triglav. Sicer pa se politi ki v poletnem času ne posveča preveč, prebere le časopise. "Kaj preveč pa se ne sekiram," pravi. Na vprašanje, kje si najbolj odpočije od napornega dne, pa sam pravi, da kar v hlevu, pri delu z živino. Te čase medijsko najbolj oblegani minister Jelko Kacin je prav tako na dopustu. V njegovem kabinetu so nam povedali, da minister počitni-kujenekje v tujini, podrobnejših podatkov pa zaradi varovanja diskretnosti nismo dobili. Sicer pa njegove po- čitnice trajajajo tako dolgo kot pri ostalih članih vlade -od sedem do deset dni. Izve deli pa smo še, da bo minister Kacin dopust moral kmalu prekiniti, ker se dogajajo mnoge pomembne stvari, ^ zahtevajo njegovo prisotnost Te dni je uradno na dopustu tudi Andrej Šter, ki pa nam g* ni uspelo dobiti. V njegoverfl kabinetu so povedali, da "je i? ni na dopustu", kar pomeni, da kljub počitnicam minister prihaja na ministrstvo i" opravlja nujne zadeve. Na Gorenjskem je pogosto tudi dr. France Bučar, ki je p° rodu iz Bohinja. V teh počit' niških dneh ga je mogo# srečati v Bohinju, videli Pa smo ga tudi na Gorenjske"1 sejmu v Kranju. Težko dosegljiva je tud1 ministrica za delo, družino & socialne zadeve, Jeseničan^ Kina Klinar. V teh dneh je ie na potovanju v tujini, še pred odhodom pa je moral' urediti kopico stvari v svoje"1 kabinetu. • U.Peternel Demonstracija Amnestv International Pravice žensk so prevečkrat kršene Ljubljana, 17. avgusta • V okviru 22. Mednarodnega •veta Amnestv International, ki te dni poteka v Ljubljani, je v sredo pred Magistratom potekala demonstracija z naslovom Človekove pravice to pravice žensk. Suzana Dcwa, predsednica slovenske sekcije, je predstavila akcijo o pravicah žensk, ki poteka po vserd svetu. Kršitve človekovim pravic proti ženskam ostajajo večinoma skrite, čeprav vsako leto milijone žensk trp1 vse vrste kršitev. "...Ženske so žrtve posilstev, spolneg* nadlegovanja, ponekod od njih zahtevajo pohabljenjč spolnih organov. Od njih zahtevajo, da si zakrivajo obraz, sicer jih lahko doleti smrt..., zato je Amnestv International začela kampanjo za varovanje človekovih pravic žensk," je dejala Suzana Dewa. Predstavnice A» z vsega sveta so predstavile kampanje, ki potekajo P° vsem svetu, zbirali pa so tudi podpise v znak podpore kampanji. Kampanja za pravice žensk bo tudi tem* svetovne konference Združenih narodov v Pekingu-Zasedanje v Ljubljani bo trajalo do sobote. • U.P. STRANKA R S K E N O VI Cf, Gros o fašizaciji Slovenije . v Ljubljana, 17. avguNta - Na novinarski konferenci, ki jojnj torek pripravila Liberalna stranka Slovenije, je predse« stranke Vitomir Gros govoril o razmerah v iloveiMP J gospodarstvu. "Črno-rdeča koalicija bo z velikimi korp°r* > jami in velekapitalom izpeljala tranzicijo in lastninj^ ' slovenskega gospodarstva, kar je zelo podobno začet K. fašizma v Italiji ali nacizma v Nemčiji." To je po GrO*Oj 3 mnenju "fašizacija Slovenije s strani oblastnih struktur • poletnem času se dogajajo pomembne stvari, ki jih oblast n | speljati neopazno, meni Gros. Vladajoča koalicija hov* j dodatno obdavčiti navadne ljudi, male podjetnike, klBy j obrtnike, velikim podjetjem in družbam, ki se privatiziranoj odpuščajo grehe, je še dejal Gros. Liberalna stranka tudi rn . da vladajoča koalicija nima trdnega gospodarskega progr«* in koncepta razvoja Slovenije. • U.P. |ar» Novinarska konferenca SLS Ljubljana, 18. avgusta Slovenska ljudska stranka je v^( sklicala novinarsko konferenco, na kateri je P° tei> Državnega zbora Slovenije in predsednik programi , sveta pri Slovenski ljudski stranki Janez Podobnik gdVO £| trenutnem položaju stranke v slovenskem prostoru ^ konferenci je podal tudi oceno sedmega tabora Slove ^ ljudske stranke, ki je potekal od 12. do 13 avgusta v Nov« na Blokah. • U.P. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni polledmk t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik fatopinncgs sveta: h .111 Bizjak Dir** Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, I>ea Mencinger. Stojan Snic, Darinka Scdcj. J*J3C Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zapjotnik, Danica Zavrl Žlebu, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vo/lič / Fotografija: Gora/d Sinik / Priprava ta li»k: Ari. Kranj /Ttak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revii, Ljubljana Uredništvo, naročnine, oglaino trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon 064/22 M11. Irlcfai: ,WHVi2 ,k,h Mali oglasi: telefon 064/723-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/miiku. urada* ure vsak dan od 7 do IV ure / Časopis i/ha|« ob torkih m |»' Jjj Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek poiWP 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA tOS.OO SI I Bo spet potrebna selekcija pri sprejemu otrok? Vrtci se spet polnijo... To jesen bo v naših vrtcih spet več otrok. Ponekod je naval tolikšen, da spet oživljajo posebne komisije za sprejem otrok. Kranj, 18. avgusta - Pred desetletjem, ko je veliko predšolskih otrok potrebovalo vrtčevsko varstvo, so prošnje pred sprejemom natanko prerešetaie posebne komisije. Selekcijo so delali »a podlagi pravilnika, ki je prosilce razvrščal po točkah. Zadnjih nekaj let to ni bilo več potrebno: rodilo se je yeliko manj otrok in še to zdesetkano generacijo so manj vpisovali v vrtce, ker so bili starši na čakanju ali brezposelni. Morda je letošnji večji vpis v vrtce dobro znamenje, da se namreč popravlja oboje, nataliteta in zaposlenost. Naval na vrtce Namig o tem, da morajo sPričo večjega zanimanja za vrtčevsko varstvo spet delati komisije za sprejem otrok, smo dobili iz Kranja. Zgodba je zanimiva predvsem Zato, ker je pred nekaj leti osip otrok povzročil, da so Najprej ukinili varstvene družne, nato pa še bolj drastično Racionalizirali poslovanje vzgojnovarstvenega zavoda, celo s presežnimi delavkami, Zapiranjem vrtcev in oddajanjem njihovih prostorov v najem. Ze po dveh letih se Stanje obrača: otrok je spet več, v nekaterih vrtcih bo Zato premalo prostora in bodo morali otroke preusmerjati drugam. Za vrtec Hnina smo denimo slišali, "a je tako poln, da so morali °troke naseliti celo v telo-yadnici. Zaenkrat to sicer še ni moteče, pač pa pozimi, ko se otroci nc morejo igrati na znanjih igriščih. Koliko otrok bo v vrtčevs-kem letu 1995/96 obiskovalo kranjske vrtce, nam ta teden imajo pri njih vsako leto velik naval in zato komisija za vpis sploh nikoli ni nehala delovati. "Za jesen je vpisanih 76 otrok, kar 40 pa smo jih morali odkloniti," je povedala Irena Naglic. "Čeprav smo lani odprli dodaten oddelek v vrtcu v Zalogu, še vedno ne moremo zadostiti vsem prošnjam. Zatekli smo se k številnim ukrepom, tako smo vrtce ve oddelke napolnili do zadnjega kotička, precej čez predpisan normativ, dvignili smo tudi starostno 'mejo za sprejem, in sicer z dveh na tri leta. Ob letošnjem vpisu smo žal odklonili vse dveletne otroke. Za prosilce smo uvedli nekakšno čakalno dobo, ki traja leto ali celo dve. Ob 40 na vrtec čakajočih otrocih dvomim, da nam jih bo uspelo prihodnje leto vse vključiti v varstvo." Kot nam je znano, imajo letos vsi vrtci, ki delujejo pri osnovnihšolah, težave zaradi velikega povpraševanja po varstvu. Praviloma gre za podeželske vrtce, ki so prostorsko še vedno takšni, kakršne so zgradili v sedemdesetih ali osemdesetih letih s samoprispevkom. Medtem so se vasi povečale, prebivalstvo se je pomladilo in otrok, ki potrebujejo vrtčevsko varstvo, je vse več. Podobno izkušnjo kot v Cerkljah imajo tudi v Šenčurju, kjer že nekaj časa razmišljajo o gradnji novega vrtca. Dokler pa jih v starem tare prostorska stiska, jim ne preostane drugega, kot da sežejo po pravilniku, ki določa prednostni red pri sprejc-mu otrok. Staršem uspelo izvedeti, ker so i:P0vorni ie na dopustih, ako tudi ne vemo, ali so ohu*'' ^■terega °d prosilcev v kloniti ali vsaj preusmeriti vrtce zunaj njegovega bi-j«'ncga okolja. Zvedeli smo • da 3() avgusta vnovič Sni komisija za vpis, kajti l "s bodo vpisovali še naknadno. Otroci na "čakanju" den od vrtcev, kjer so fc?*n za k-tos otroke mno cno odklanjati, je vrtce pri Cc?Vni i(>l' Davorin Jenko v ^ .rkljah K.ot nam je pove 41a vodja vrtca Irena Naglic odklonjenih otrok pa prepustijo, da iščejo varstvo kje druge: morda v vrtcu zunaj domačega kraja, morda v zasebni režiji, pri starih mamah ali kje drugje. Irena Naglic nam je tudi povedala, pravilnik, po katerem sprejemajo vrtci pri osnovnih šolah, zdaj nov in merila posodobljena. Spomnimo se, da je jc imela pred poldrugim desetletjem prednost pri sprejemu otroka v vi tet denimo mati, ki je v prošnji navedla, da se ukvarja / družbenopolitičnim delom riakih cvetk /daj pravilnik nima več Med merili, po katerih točkujejo, Irena Naglic navaja zaposlenost obeh staršev, večletno stalno bivališče v kraju, kjer prosijo za varstvo, odložen vpis otroka v šolo, lažjo telesno ali duševno motenost, socialno ogroženost družine, "čakalno dobo'', dodatne točke pa prinese tudi število otrok v družini in dejstvo, da družina nima druge možnosti varstva. I udi otroci u gorskih vasi v okolici Cerklej so posebej točkovani. Vsa stvar se sliši hudo birokratska. Vendar pa komisija, ki pretresa prošnje, pred sprejemom dodobra premotri družinske okoliš-čine. V komisiji je namreč tudi patronažna sestra, ki pozna razmere v družinah in jih pred odločanjem tudi obišče. Komisijo sestavljajo še psiholog, socialna delavka, predstavnik vrtca, predstavnik staršev, letos je sodeloval tudi župan občine Cerklje. Dejstvo, da na njihovo odločitev ni prispela nobena pritožba, nemara dokazuje, da so se sprejemanja otrok (in žal tudi odklanjanja) lotili na pravem koncu. Omeniti pa velja, da mnogi starši sploh niso zapsrosili za sprejem otroka v vrtec, ker poznajo razmere in vedo, da imajo silno majhne možnosti. Te pa jim ne poveča noben pravilnik, le večji vrtec. Otrok ne odklanjamo In kako je letos z vrtci in otroki drugje po Gorenjskem? Ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica Mihaela Zupan nam je dejala, da je bil letos vpis v vrtce radovljiške, blejske in bohinjske občine zelo uspešen. V radovljici ie vpisanih 673 otok, na Bledu 418 in v Bohinju 185, vsega torej 1276 otrok. Namesto lanskih 61 bo jeseni delovalo 62 vrtčevskih oddelkov, ob tem, da bodo ponekod za nekaj otrok presegli normativ. To je še vedno bolja rešitev, kot da prosilce odklanjajo. Nekateri vrtci bodo /iln zasedeni, denimo v Radovljici, Begunjah, Lesnih, i »Orliili, Bohinjski Bistrici... "Veljajo še stari normativi," pravi Mihaela Zupan "Če bi hoteli delati po novi koncepciji, ki velja za predšolsko vzgojo, pa nimamo dovolj kadra, podobno pa velja tudi za prostor. Ponekod namreč že uveljavljamospre-raembe v organizaciji igralnih prostorov, za kar nekateri vrtci (denimo v Radovljici) niso primerni, medtem ko imajo nekateri (denimo v Kropi) za to idelane pogoje." Povprašali smo jo tudi, ali pri njih živi komisija za sprejem otrok v vrtce. Obstaja že, vendar ne deluje, ker skušajo najti načine, da otrok ne bi odklanjali. Narašča zanimanje za jasli V jeseniških vrtcih pravijo, da je za jesen vpisanih enako število otrok kot lani, 708, vendar jih je maja ob rednem vpisu že pošteno skrbelo, ali jih bo sploh dovolj. Ker s pomladnim razpisom ne zaprejo vrat, pač pa še vse leto sprejemajo otroke, so se oddelki doslej že zadovoljivo napolnili. Ravnateljica tamkajšnjih vrtcev Milojka Klinar opaža, da je v vrtce vpisanih več majhnih otrok, tako da se utegne zgoditi, da bodo obstoječi jaslični oddelki pretesni. "Morda bomo odprli še en jaslični oddelek, saj otrok ne nameravamo odklanjati. Tudi prostora je dovolj, le še občino moramo zaprositi za razširitev dejavnosti. Upam, da bodo prisluhnili našim argumentom, da gre večje število otrok v jasli razumeti kot jamstvo, da bodo tudi naslednja leta ostali naši," je dejala Milojka Klinar. Tudi v Škofji Loki so letos zelo zadovoljni z vpisom, je dejala ravnateljica vrtcev Olga Bandeij. Vpisanih je 750 otrok, kar je več kot lani ta čas. Tudi v loških vrtcih otrok ne odklanjajo, ne morejo pa vselej ustreči željam staršev, ki hočejo imeti otroka v natanko določenem vrtcu. Velika gneča je v vrtcu Ciciban pri Sv, Duhu, letos je zlasti naval dve do triletnih otrok, zato staršem, ki želijo otroka vpisati v ta vrtec, predlagajo, naj ga usmerijo kam drugam. "Komisij za sprejem nimamo,", pravi Olga Bandeij. "Aprila razpišemo mesta v vrtcih, potem pa v razpisnem roku sprejmemo vse, ki se prijavijo. Tudi pozneje otrok ne odklanjamo. Letos opažamo, da je veliko zanimanja zlasti za najmlajše oddelke (izraz t'asli mi m preveč vščeč), ki »odo do 1. septembra že polni, kar se še ni zgodilo, odkar sem ravnateljica. Prijave namreč vsa leta prihajajo rja do konca leta." V tržiških vrtcih je letos vpisanih med 470 in 480 otrok, tako kot so že vajeni. Nekaj prijav še pričakujejo, starši namreč še kar prihajajo. Otrok ne bo treba odklanjati. Skrbi jih le, da se bo med letom pojavila težava v jasličnem oddelku. Imajo namreč enega samega, kar je premalo, za dva oddelka pa vendarle ni dovolj otrok. Tako morajo najmlajši otroci na sprejem počakati, da mesto v jaslih izpraznijo otroci, godni za vrčeve oddelke. Edini spremembi, ki nam jih je omenila pedagoška vodja tržiških vrtcev, sta letos oddelek manj v vrtcu na Gradu in oddelek več na Deteljici. • D.Z.ŽIebir GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS V tem času so pri AMZS opravili 27 vlek poškodovanih vozil, najdalj so vozilo vlekli do Pule. Pomoč na kraju okvare vozil pa so nudili kar 23-krat. GASILCI Kranjski gasilci so na Cesti 1. maja reševali ljudi iz dvigala, črpali vodo na ulici Tuga Vidmarja 3 in 6, občanu so pomagali s cerado prekriti streho, 8-krat so peljali vodo v Gozd, opravili so tlačni preizkus plinovoda pri novem mostu čez Kokro, pri športnem centru Zarica pa so čistili čistilno napravo. V Tržiču in v Škof j i loki so bili gasilci brez dela. Blejski gasilci pa so preprečili razširitev požara z dotrajanega gorečega avtomobila na objekt. Jeseniški gasilci so 10-krat peljali vodo v Prihode in z rešilnim avtomobilom peljali bolnico v Zdravstveni dom. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je rodilo 12 dečkov in 5 deklic. Najtežji je bil deček s 4.600 grami, najlažja pa deklica s 2.900 grami. Na Jesenicah pa se je v tem času rodil en deček, ki je tehtal 3.710 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so v tem času na kirurškem oddelku poskrbeli za 94 bolnikov, na internem oddelku za 25, na pediatričnem za 8 otrok in na ginekologiji za 20 bolnic. TURIZEM Na Bledu so nam povedali le to, da ima voda 22, 2 stopinji Celzija. V Bohinju je glede na lansko leto 9 odstotkov manj gostov, jezero ima temperaturo 21 stopinj Celzija, kopalcev pa je bolj malo. Na Šobcu je zasedenost 20 odstotkov manjša kot v lanskem letu, jezero pa ima 19 stopinj Celzija in pogumnih kopalcev skoraj ni. Preddvor ima 35-od-stotno zasedenost, jezero ima temperaturo 21 stopinj Celzija, kopa pa se nihče. V Penzionu Zaplata imajo 60-odstotno zasedenost, gosti pa so predvsem iz Italije in Nemčije. 7 /P0HISIV0, BELE TEHNIKA, / ORTOPEDSKE VZMETNICE \ V ČASU SEJMA DO KONCA AVGUSTA X NAJ VIS Ji POPUSTI IN UGODNOSTI ■ >c= :■««=> TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM SPODNJA MESNICA »t IZ GORENJSKIH OBČIN Lovci na Goreljku Koprivnik - Gorjuše, 15= avgusta - V krajevni skupnosti Kopnvmk - Gorjuše v občini Bohinj, kjer so domačini poznani" po prizadevnem urejanju komunalne infrastrukture, so se pred nedavnim vključili v prizadevanja za urejeno okolico tudi lovci. Člani Lovske družine Nomenj -Gorjuše so se namreč pred nedavnim odločili za očiščevalno akcijo struge potoka Karlovec in Mrzlega potoka na Goreljku. V akciji, ki jo je vodi Rajko BeznUc, so nabrali za dva kamiona različne navlake, največ pa je bilo avtomobilske pločevine. Za odvoz navlake na območju Gor-eljka je poskrbel Tine Kunšic z goseniČarjem, akcijo pa sta finančno pokrila Javno podjetje Komunala Radovljica in krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše. Srečanje z županom Kamnik, 17. avgusta - Župan občine Kamnik Tone Smolnikar v ponedeljek, 21. avgusta, vabi novinarje na srečanje v občinsko stavbo v Kamniku. V vabilu napoveduje med drugim tudi pogovor o razmišljanjih in možnostih turističnega razvoja v občini Omenja tudi, da se v zadnjih dneh, kljub do-pustniškemu Času, v občini pojavlja vrsta vprašauj med občani oziroma "šolniki", kdo je dovolil gradnjo bifeja v večnamenski Športni dvorani v Kamni ku. Turistično društvo Kokrica Večera ob Čukovem bajerju ne bo Občinski odlok o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju iz leta 1981 je po desetih prireditvah do zdaj in štirinajstih letih tokrat prvič dobil "svojo moč". Kokrica, 17. avgusta - Precej potrti in razočarani hkrati so predstavniki vodstva TD Kokrica v sredo opoldne na sestanku napovedali, zvečer pa je potem tajnik TD Janez Rihter po razgovorih z županom in vodjem notranjih zadev v Upravni enoti Kranj Jože-tom G os ti nčarje m. potrdil napoved, da Večera ob Čukovem bajerju v soboto, 19. avgusta, ne bo. Zapletalo se je že lani, vendar je takrat Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj vendarle zaradi prireditve izven ožjega območja dal pisno soglaje. Letos pa pisno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ni bilo potrebno. Turistični delavci na Kokrici so sicer dobili mnenje, da na Zavodu nimajo nič proti prireditvi, kakršna in kjer je bila lani. Tudi lastniki Bobovka oziroma Zabretovi so jim ustno zatrdili, da nimajo nič proti prireditvi, vendar pisno tega niso želeli potrditi. Vendar pa so na vlogo za dovoljenje za prireditev, ki so jo 8. avgusta poslali na Upravno enoto Kranj za notranje zadeve, dobili odgovor, da morajo vlogo dopolniti z dokazilom, iz kagerega bo razvidno, ali bo prireditev izven varovanega območja ali v njem. Pri ugotavljanju, kaj je ožje in Širše varovano območje po odloku, so povedali v sredo predstavniki TD Kokrica, je bilo že lani kup zapletov in takšnih ter drugačnih mnenj in tolmačenj odloka. Takrat je bila potem sporazumna ocena, da prireditev na parkirnem prostoru lahko organiziramo. Letos bi v kratkem času morali spet premlevati ta vprašanja na Geodetski upravi in še kje. Poskusili smo, vendar dobili smo jasen odgovor: Če je deset prireditev oziroma Večerov ob bajerju ob odloku, kakršen je bil sprejet 1981. leta, lahko bilo, potem razumemo, zakaj 11. ne more biti. Če bi bili vsi ZA, potem takšna in drugačna ustna zagotovila, da nimajo nič proti (ob poudarjanju, da pisnih soglasij ne dajo), sploh ne bi bila potrebna. 11. Večera pri Čukovem bajerju po vrsti letos to soboto torej ne bo. Zanimalo pa nas je, kaj so turistični delavci letos imeli v programu in kaj v progrmamu bibilo lahko v nasprotju z odlokom. Ob 17. uri so nameravali prireditev zače- ti s kosci in grabljicami na bližnjem travniku. Ob 18. uri so načrtovali modno revijo otroških oblačil, pol ure po tem bi nastopil moški pevski zbor Kokrica in podelili bi priznanja. Rdeča nit prireditve bi bili prikaz oblikovanja izdelkov iz gline (Barbara Štember-ger), poslikava panjskih Končnic (Alija Kump) in izdelovanje lojtre. Ko bi bila gotova, pa bi z njo izvedli vasovanje, na katerem bi igral družinski trio Novina. Ta pa bi potem igral tudi za prijetno razpoloženje še naprej. Takšen program je najbrž veliko manj sporen oziroma v nasprotju z odlokom, kot vsakoletna Kranjska noč, če bi se kdo v zvezi z njo skliceval na prav tako znan odlok o mestu Kranju. Vendar, takšne kulturno zabavne^prireditve jutri zvečer pri Čukovem bajerju na Kokrici ne bo. Očitno so ob prizadevanju članov in delavcev v ID Kokrica, da nadaljujejo tradicijo, tisti, ki so imeli to pravico in možnost, le-to tudi izkoristili. Zato tudi prireditve na kraju, kjer je bila do zdaj, ne bo. A. Žalar Tržič, 18. avgusta - Podoba okrog cerkve sv. Jožefa na griču nad triiško avtobusno postajo se počasi spreminja. Na predlog tržiškega župana bodo namreč po dveh desetletjih tam spet priredili Tržiške poletne igre, ki bodo med 25. in 31. avgustom 1995. Še prej je bilo potrebno očistiti zaraščeno okolico in zatraviti zravnano zemljo, prejšnji teden pa so do prizorišča napeljali tudi električni kabel. Tako ne bo več težav pri ozvočenju in razsvetljavi prizorišča, kjer naj bi tudi v prihodnje: potekali pomembni kulturni dogodki. • S. Saje Zadovoljni trgovci in obiskovalci na sejmu Vse poti vodijo v Kranj Že teden dni je Kranj glavno slovensko sejemsko mesto. Največjo trgovino in najdaljšo zabavo si je do četrtka zvečer ogledalo več kot 60 tisoč obiskovalcev. Kranj, 17. avgusta • Pri posameznih razstavljali ih, kjer sta se ustavila, sta se dr. Alojzij Šuštar in Ivo Bizjak zanimala za poslovanje in gospodarjenje ter poudarila, da je avgustovski sejem v Kranju potrditev, da je Kranj eno glavnih sejemskih mest v državi Sloveniji. Dr. Šuštar je po ogledu obiskovalcem in razstavljalcem ter sejmu še posebej zaželel veliko poslovnih uspehov tudi v prihodnje. Glede papeževega obiska v Sloveniji pa je povedal, daje že znano, da bo papež na obisku dva dneva in pol in da program pripravljata dve komisiji: cerkvena, ki jo vodi škof Uran, in državna pod vodstvom notranjega ministra Stara. Glasova družina se veča Živahno je vsak dan cel dan tudi na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa pri vhodu na sejem, kjer v boben za žrebanje pridno prinašate kupone. Katja in Sina sta zabeležili tudi že prek sto novih naročnikov. Živahno pa je tudi v Press centru Gorenjskega glasa, kjer pripravljamo Sejemski Gorenjski glas. Zastonj za Helene, bodoče mamice •M V sredo so imeli brezplačen vstop na sejem vsi Roki. Bilo jih je 14. Danes (petek) si ga lahko zastonj ogledajo vse Helene, za polovično vstopnino pa vsi nad 60 let stari obiskovalci. Brezplačen vstop na sejem imajo od srede na prej tudi vse bodoče mamice. Do danes jih je bilo 16, Brezplačne oziroma vstopnice po polovični ceni jih čakajo v Informacijski pisarni na sejmu. Sejem sta si danes ogledali tudi delegacija avstrijske zbornice za delo in ameriška družina Carpenter iz Kalifornije, ki jo še posebno drobro poznajo nekateri slovenski študentje, ki so Že bili njeni gostje. Sicer pa sejemski živžav in obisk v največji trgovini in najdaljši zabavi po tednu dni ne pojenjujeta. Največji obisk in promet so seveda zabeležili v torek na praznik Marijinega vnebovzetja. Jože ReŽek iz Kovionotehne je danes zjutraj izjavo direktorja sejma Franca Ekarja po radiu, da je obisk na sejmu za zdaj zadovoljiv, komenitral, da je je obisk "zelo dober". Kovi-notehna, znana, da kupce, ki pri njih nakupijo v vrednosti nad 60 tisoč tolarjev, povabi na kosilo, je imela Že sredi tedna 61 takšnih povabil. Skratka, razstavljala, ki so se na sejem "posebej pripravili", so Že ta trenutek zadovoljni. Do konca, ko bodo sejem v nedeljo, 20 avgusta, zaprli, pa so še trije dnevi. Na svoj račun pa bodo ob koncu sejma prišli tudi večerni obiskovalci. Danes (petek) bo za razpoloženje skrbela Helena Blagne, jutri skupina California, v nedeljo pa Peter Lovšin in Vitezi obložene mize Dogajala pa se bodo seveda tudi dosedanjim podobna nepričakovana sejemska presenečenja. • A. Žalar Izredna seja šenčurskega občinskega sveta v Tudi v Šenčurju bodo lahko delili ugodna stanovanjska posojila Šenčur, 16. avgusta - Šenčurski občinski svet si letos ni privoščil dolgih parlamentarnih počitnic, saj je avgusta zasedal že drugič. Tokrat so izredno sejo sklicali v največji meri zaradi sprejetja pravilnika o porabi sredstev, namenjenih za stanovanjska posojila / ugodno obrestno mero, lotili pa so se tudi nekaterih na videz drobnih pritožb občanov, katerih nagla rešitev pa ljudem veliko pomeni. Kljub še dopustniškemu času je bila udeležba zadostna za veljavno sklepanje, kar je po mnenju predsednika sveta Mira Koželja dokaz resnosti šenčurskih svetnikov. Resno so se lotili tudi obravnave pravilnika o porabi denarja za stano vanjske namene z ugodno obrestno mero. Slednja je v pravilniku določena najmanj R + 4 odstotke, z vsakim razpisom pa lahko župan določi tudi višjo. Poleg obresti je ugodna tudi odplačilna doba, ki lahko traja do 15 let. Svetniki so dolgo premlevali, kdo naj bi bili porabniki tega denarja. Nesporno naj bodo to državljani Slovenije s stalnim bivališčem v občini Šenčur, saj ti vplačujejo v občinsko blagajno. Toda ali naj pomagajo pri reševanju stanovanjskega vprašanja tudi prišlekom od drugod? Ali naj podprejo nakup stanovanja ali gradnjo prebivalcem občine Šenčur, ki se selijo v druge občine? Kako ravnati v primeru, da za stanovanjsko posojilo zaprosi nekdo iz sosednje občine, ki ima zemljišče in veljavno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo v občini Šenčur? Zupan Franc Kcrn je spočetka predlagal, naj bi se v takem primeru občini dogovorili, da prosilcu namenita vsaka polovico zapiošenega posojila Kei pa podobni pravilniki, spre jeti v sosednih občinah, tega ne predvidevajo, se tudi v Šenčurju naposled niso odločili za tako širokogrudno inačico, ludi pretirani lokalpatriotizem svetnikom ni zameglil presoje. Odločili so se, da imajo za stanovanjska sredstva možnost kandidirati vsi prebivalci s stalnim bivališčem v občini Šenčur, tudi Če gradijo ah kupujejo stanovanje drugje. Občina namreč stanovanjski kredit težko pogojuje z gradnjo v domači občini, saj vsem, ki želijo rešiti stanovanjsko vprašanje, ne more zagotoviti parcel, ob takem pojmovanju pa bi ostali na cedilu tudi morebitni kupci stanovanj-saj v Šenčurju za zdaj ni predvidena kaka usmerjena stanovanjska gradnja. Dolžin* bivanja v občini Šenčur in težnja ostati v domačem kraju pa bi vendarle lahko bih prednosti, ki bi domačinom povečevali možnosti priti do stanovanjskega kredita-Svetniki so jo videli v določilu pravilnika, ki pravi, da župan lahko za vsak posamezni razpis določi prednostne kategorije prosilcev, selekcijo pa lahko opravi tudi dobro premišljen sistem točkovanja Brez teži* so se šenčurski svetniki sporazumeli tudi o tem, koliko smejo biti stan odrasli Člani mlade družine (namreč 35 let), da H pridejo v pošte v za ugodno posojilo, ter o tem, da ne kaže iz pravilnika povsem izključiti drugih mladih prosilcev (denimo samcev), čeprav so posojila prednostno namenjena družinam. Pritožbe, ki so jih na občinski svet Šenčur naslovili prebivalci te občine.so bile tudi deležne temeljite obravnave. Ah je občan na Miljah res postavil ograjo na občinsko pot, bodo lahko odgovorni presodili. k° 0000 videli stanje v zemljiški knjigi P° konca avgusta se bodo člani občinske komisije za delo krajevnih skupnosti ogla" sili na spornem mestu, povabili pa lu^' predstavnike krajevne skupnosti Visoko D se zdaj do spora ne želijo opredelili lik''11 bodo prijavo sosedov poslali pristojni inšpekcijski službi • D.Z.Zlebir IZ GORENJSKIH OBČIN Sedmi mednarodni Alpski pokal Lesce Bled V nedeljo srečanje letalskih modelarjev Modelarska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce Bled prireja v nedeljo, 20. avgusta, z začetkom ob deseti uri na letališču Lesce Bled 7. mednarodno tekmovanje radijsko vodenih letalskih modelov in letečih maket motornih, jadralnih letal in helikopterjev do skupne teže 20 kilogramov za Alpski pokal. Posebna žirija bo ocenila izgled ter dva poleta modela, na srečanje pa so poleg modelarjev iz vse Slovenije povabljeni tudi njihovi kolegi iz Avstrije, Nemčije in Italije. Zagotovo bo tudi letos najzanimivejši polet več kot 5-metrske makete letala DC 9 - super 80, ki jo je izdelal Marjan Mencinger, po anketah Gorenjskega glasa v lanskem letu eden najpopularnejših Gorenjcev, saj je ta maketa zagotovo eden največjih modelarskih dosežkov v Evropi. Na ogled srečanja, ki bo ponudilo res mnogo zanimivega za odrasle, zlasti pa za mladino, prireditelji vabijo vse, ki bi si radi popestrili to avgustovsko nedeljo. Tudi za žejo in želodce bo poskrbljeno. • Š. Ž. V nedeljo na Krvavcu Plansarski dan naznanja konec pašne sezone ferklje, 18. avgusta - Nedelja po Velikem Nedeljska prireditev, ki se bo odvijala pri 'mamil t* n<> Vr^am/o.. ;m<.n«na n^iio no domu na Krvavcu, že napoveduje konec pašne sezone. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci deležni tudi dobrot iz planšarskih loncev, od kislega mleka in skute do masovneka, ponudili pa bodo tudi domače krofe. Domača hrana bo še bolj teknila ob dobri domači glasbi, prireditelji pa bodo poskrbeli tudi za drugačne vrste zabavo. Pomerili se bodo strelci, najboljši bo lahko svoji izbranki ovesil okoli vratu ovratnik iz lisičjega krzna, kegljači pa se bodo borili za kapitalnega jarca. To nedeljo se obiskovalci Krvavca ne bodo mogli pritoževati nad gostinsko ponudbo, saj bodo f>oleg doma odprti tudi vsi drugi gostinski okali. Pravi planinci se bodo v nedeljo na Kravec seveda podali peš, tisti bolj "nedeljski" se lahko pripeljejo tudi po gorski makadamski cesti (skozi vasi Dvorje in Grad mimo Stiske vasi in Ambroža pod Krvavcem) ali seveda z žičnico. Za ta dan je RTC Krvavec znižal cene vozovnice za vse žičnice na območju Krvavca. Povratna vozovnica za odrasle bo s popustom veljala 600 tolarjev, za otroke pa polovico manj, z njo pa se bo moč peljati tako s kabinsko žičnico kot s sedežnicami do doma na Krvavcu in do Kriške planine. • D.Ž. 18. avgusta - Nedelja po Velikem *marnu je na Krvavcu žegnana nedelja, na ^manji dan pa priredijo tudi plansarski dan. ■udi v nedejo, 20. avgusta, bo tako. V kapelici 'Marije Snežne bo ob 11. uri maša, ki utegne ob ■epem vremenu privabiti kakih dva tisoč Pohodnikov in planincev. Po bogoslužju pa Turistično društvo Cerklje in Pašna skupnost Kriška planina prirejata Plansarski dan. Predsednik pašne skupnosti Jože Grilc nam je o nedeljski prireditvi povedal: "Pričakujemo, da se bodo že od osme ure zjutraj, ko začne iz doline voziti kabinska žičnica, začeli zbirati obiskovalci letošnjega praznika. Naj-Utej bo v kapelici na Krvavcu maša, po njej pa ?°iho gostom uprizorili mimohod pastirjev z "vino. Gre za prikaz nekdanjih navad, kako 80 ljudje izpod Krvavca gonili past živino v Planino. Pastoriji so bili v glavnem otroci in ti °odo tudi na letošnji prireditvi prignali najlepše primerke iz naših čred z Njivic junno kapelice in doma na Krvavcu. Na dveh ■fvavških planinah. Jezerski in Kriški, se letos Pase blizu tristo glav živine. Samo naša pašna skupnost na Kriški planini, ki vključuje 36 članov, ima na paši 186 repov. Planšarsko |ezono smo zaceli 14. junija, po Malem *uiarnu pa živino že ženemo v dolino/' 40 let Gasilske zveze Kamnik Gasilska društva dobro delajo Občina ima "razumevanje" za gasilstvo, ni pa denarja od države in zavarovalnic. Kamnik, 17. avgusta • Od spomladi naprej se v občini Kamnik oziroma na območju Gasilske zveze Kamnik Vr«tijo različna delovna Praznovanja v prostovoljnih gasilskih društvih. Podpredsednik (.asilskc zveze Kam-uik Ivan Hlade ugotavlja, da dfuštva na celotnem območju dobro delajo. Zato bo 'udi letošnje praznovanje ^-letnice Gasilske zveze Kamnik v oktobru potekalo » znamenju ugodne ocene kovanja društev. "LVuštva skrbijo za posodabljanje opreme in hkrati Seveda tudi za vzgojo članov, usposobljenost in preventiv-n° dejavnost. Kar zadeva °Premljanje in modernizaci-J° 10 največkrat odvisna od Prizadevnosti članov in podpore krajanov na območjih, »Itt društva delujejo. Us-J*62no razumevanje za dejavnost gasilcev je pokazala °bčina, ki je namenila sredstva v občinskem prora Unu za letos, ni pa denarja °d države in zavarovalnic," Je pred dnevi ugotavljal Ivan Ivan Hlade, podpredsednik Gasilske zveze Kamnik Hlade, podpredsednik Gasilske zveze Kamnik. Uspešno delo med drugim potrjuje nekaj dogajanj v društvih v občini od spomladi naprej. 20. maja so v PGD Duplica ob 70-letnici iazvili društveni prapor. Ob 65-lctniti društva so prapor razvili tudi 18. junija v POD Srednji vaj v Tuhinjski dolini. V POD Kril pa so 25. junija proslavljali s tradicionalnim srečanjem z ansamblom Lojzeta Slaka tudi prevzem gasilskega vozila. V PGD Motnik pa so 9. julija proslavili povečanje gasilskega doma in blagoslovitev kipa sv. Florijana. V PGD Špitalič v Tuhinjski dolini so 16. julija gasilci dobili novo motorno brizgalno, v Kamniški Bistrici pa je društvo 22. julija dobilo novo terensko vozilo. "PGD Kamniška Bistrica bo po programu dobilo še cisterno. Nabavila jo bo Gasilska zveza Kamnik. Sicer pa bo letos oktobra praznovalo 25-letnico delovanja tudi industrijsko gasilsko društvo Svilanit Kamnik, Gasilska zveza Kamnik pa 40-letnico. Med dosedanjimi letošnjimi dejavnostmi v gasilstvu v občini Kamnik pa velja omeniti tudi letovanje 130 mladincev z vodiči na Debelem Rtiču. To tradi cionalno obliko v skrbi za mlade iz PGD v občinivsako leto za sedem dni financirajo (iasilska zveza, društva in starši." • A. Žalar Blagoslovili obnovljeno cerkev Voglje, 18. avgusta - Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja so v Vogl-iah slovesno blagoslovili lepo obnovljeno notranjost cerkve sv. Simona in Juda. Obnovitvena dela je opravil pleskarski mojster Franci Petrič iz Vasce pri Cerkljah, finančno in z deli so pomagali vaščani Vogelj, dela pa je vodil voglanski župnik Anton Čopar. Slovesnost s sveto mašo je vodil glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče gospod Franci Trstenjak ob somaševanju vogljanskega in šenčurskega župnika Antona Čoparja in Cirila Iste-niča ter šenčurskega kaplana. Po maši se je romarskega shoda s procesijo s tem, kako mati Marija tolaži svoj rod. Slovesnost ob postavitvi kapelice (kot znamenje zaobljube jo je postavil Voričev oče iz Vogelj) je vodil tedanji šenčurski župnik Vavpotič z domačimi župniki. Kmalu je postala znamenje tolažbe, sprave in tudi slovesa. Slovesnost je spremljalo ubrano petje mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Ivanke Lipar, udeležilo pa se ie je tudi več sto romarjev iz Šenčurja. Ne le notranjost, tudi cerkvena zunanjščma od lani kaže lepšo podobo. Lani so obnovili zvonik, v katerega je udarila strela, cerkev pa je dobila tudi novo leseno ostrešje in bakreno streho. prižganimi lučkami udeležilo več sto vernikov. Ustavili so se ob vaški kapelici, ki so jo postavili 15. avgusta pred šestdesetimi leti, priča pa o Na sliki: slovesnost pri vaškem znamenju, ki jo je vodil gospod Franci Trstenjak. • • J. Kuhar 90 let PGD Sora Avto in prapor 17. avgusta • Gasilsko društvo Sora je eno izmed petih prostovoljnih gasilskih društev v novoustanovljeni občini Medvode. Ustanovljeno je bilo 25. oktobra 1905 leta in je bilo tako med prvimi v trikotniku Medvode - Sora -Škofja Loka. rezervnih in 3 podporne Člane. Društvo se operativno povezuje v sektor Medvode, ob elementarnih nesrečah pa nastopa tudi izven sektorja. Jubilej bodo gasilci Sore proslavili v nedeljo, ko bo pod pokroviteljstvom občine Medvode ob 15.30 parada od šole do prireditvenega prostora pri gasilskem domu v Sori. Potem pa bo pred domom razvitje prapora in pre-vzem avtomobila z blagoslovom in kulturnim Erogramom. Po proslavi, ki krati sodi v letošnji program prireditev ob 700-letnici župnije Sora, pa bo veselica pod šotorom, igral pa bo ansambel Slovenija. Ob 90-letnici društva pa bo že danes (petek) v dvorani doma krajanov v Sori ob 20. uri slavnostna seja PGD Sora. • A. Žalar Na Mladinskem servisu slaba ponudba dela Kranj, 17. avgusta - V kranjskem Mladinskem servisu je letos manj ponudbe dela za dijake in študente kot prejšnja leta. Vseeno pa trenutno potrebujejo deset fantov, ki so pripravljeni delati v Savi Kranj, kjer bodo za opravljeno delo prejeli po tristo tolarjev na uro. Počitniško delo plačujejo po gorenjskih tovarnah različno, večina pa plačuje od tristo do štiristo tolarjev na uro. Vendar pa je letos splošen pojav, da tovarne ne iščejo počitniške pomoči preko servisa, saj običajno zaposlijo kar otroke svojih delavcev, štipendiste ali tiste, ki so delali pri njih že prejšnja leta. Vsi ti pa seveda še vedno dobivajo izplačila preko Mladinskega servisa. Drug razlog za manjšo ponudbo dela vidijo v Mladinskem servisu v slabem stanju gorenjskega gospodarstva. Mnoge tovarne zapirajo nekatere svoje obrate, spet druge so v stečaju ali pa imajo komaj dovolj dela za svoje delavce, zato je rezultat na dlani. Letno dela preko servisa približno dva tisoč mladih in gotovo bo tudi letos številka precej podobna. V Mladinskem servisu pa priporočajo vsem mladim, ki bi radi poleti tudi kaj zaslužili, da pridejo pogledati tudi na servis, kjer jih bodo seznanili z razpoložljivimi deli. Nikoli se ne ve, mogoče se najde tudi kaj za vas. • S. š. POZIV nekdanjim članom Vaške skupnosti Srednja vas - Zalog, njihovim dedičem in pravnim naslednikom k ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti Srednja vas - Zalog Agrarna skupnost bo vzpostavljena, če po tem javnem pozivu najmanj trije upravičenci sklenejo sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti. Interesenti naj se javijo MAJDI LUŠINA, odvetnici v Kranju, Planina 3, tel.: 064/331-136. V Sori bodo v nedeljo proslavili 90-letnko PGD. S svojim požarnim okolišem je nekdaj pokrivalo območje župnije Sora, današnji požarni okoliš pa ima društvo na območju krajevne skupnosti Sora in sosednjih krajevnih skupnosti Senica in Trnovec -Topol. Društvo deluje v požarno in ekološko zahtevnem in ogroženem območju industrijskega predela Medvod, delno škofje Loke in Polho grajskih Dolomitov. V dneh, ko praznujejo 90-letnico, imajo v društvu 107 članov in od tega 43 operativcev, 15 članic, 14 mladincev, 5 mladink, 16 pionirjev in 1 pionirko. K) PLAKATI 70 x 1 OOcm i j_ W~ 50 100 6500 11500 12000 21000 17500$ iti 30500 30500 ithn ittši i 3 4 23000 40000sit 57000 150 j 200 1500s+ 2l500st lOOOsit 30000 56500 74000 MediaArt tel.: 0609 634089,311 055 Srebrni jubilej goijuških gasilce? Gorjuše, 17, avgusta - Gasila Prostovoljnega gasilskega društva Gorjuše v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v občini Bohinj letos praznujejo 25-ietnico obstoja in uspešnega delovanja. Društvo ima 74 članov, 40 usposobljenih operativcev za intervencije, za operativne naloge pa je usposobljena tudi ženska desetina v društvu Srebrni jubilej bodo gasilci na Gorjušah proslavili v nedeljo, ko bo ob 14.30 mimohod gasilcev in proslava pn Gasilskem domu na Gorjušah, ob 16. uri pa se bo začela vrtna veselica z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Šaleški odmev A. Ž. REPORTAŽA Asfaltiranje na Koprivniku in Gorjušah SUPER NAROČNIŠKA NAGRADNA IGRA GORENJSKEGA Poiščite kupon, ki je bil objavljen v petek, 11. avgusta. Vanj vpišite odgovor na nagradno vprašanje, povezano l razstavnim prostorom GORENJSKEGA na sejmu In kje nas najdete? Še vse dm do zaključka sejma Vas tik ob vhodu na sejem, tako rekoč na samem začetku Vašega ogleda sejma čaka GORENJSKI W£Z Med naročnike, ki boste do konca sejma poslati kupon s kolikor toliko točnim odgovorom in ga oddali na sejmu /lahko pa tudi poslali po pošti na naš naslov/, bomo z irebom razdelili 102 lepi nagradi, med njimi: - zakonsko posteljo (izdelek Tapetništva Radovljica) - "Moj piknik" za 30 povabljencev (v Lovski koči na Taležu) -12 x izlet z letalom v Belo krajino (s prevoznikom Sokolje gnezdo Radovljica) • 7 x izlet s katamaranom Kompas PRO v Benetke - zlat prstan (unikatni izdelek Zlatarstva Goldie Radovljica) - 3 x satelitska antena z montažo (SAT Trade Cerklje) - in Še 77 lepih nagrad (počitniški paketi na morju; gostinske storitve....) Posebno presenečenje za vse, ki se bodo v sejemskih dneh naročili na gorenjski mm Ze ob naročilu Vas čakata dve nagradi: brezplačni izvodi časopisa do konca septembra + priložnostno poletno darilce Pokličite nas 064/223 ■ lil. In v vročem avgustu prav posebno darilo za mlade (in mlade po srcu) obiska-valce sejma: GLASOVA POLETNA ČEPICA. P.S Glasovo čepico velja shraniti Ker so vse čepice oštevilčene in ker vsaka nosi svojo srečno številko. Za vsak sejemski dan bomo izžrebali 45 srečnih čepic za 45 simpatičnih nagrad in jih objavili 25. avgusta Uresničevanje programa ob podpori občine Janez Korošec: "Uresničujemo program asfaltiranja, pred nami pa je tudi obnova vodovoda." Koprivnik • Gorjuše, 17. avgusta - V začetku avgusta so v krajevni skupnosti Ko- Erivnik - Gorjuše v občini lohinj uresničili za letos načrtovani program urejanja in asfaltiranja cest. Asfalt je položilo Cestno podjetje Kranj, pripravljalna dela pa je imelo na skrbi Gozdno gospodarstvo Bled. Janez Korošec, predsednik krajevne skupnosti, se je še posebej zahvalil občini in županu inž. Francu Kramar- {'u, da so lahko uresničili etošnji program. Skoraj dva tisoč kvadratnih metrov cest so v začetku meseca uredili in asfaltirali v krajevni skupnosti Koprivnik -Gorjuše. "Na Koprivniku smo asfaltirali 195 kvadratnih metrov na odseku Hiščar • Klan-čar in 125 k hiši Ličefa. Na Gorjušah pa smo asfaltirali v smereh Sušnik, Požrv, Bovc, priključek Arh, proti LotriČu in proti Kurji vasi. Predra- "Hvaležni smo direktorju GG Šolarju in Guzelju, ki je dela vodil. Druga akcija, ki smo jo tudi že sklenili, pa je izgradnja vodovoda od rezervoarja Perk na Zgornjih Pod-jeljah do vodohrama na Koprivniku v dolžini 2.200 metrov. Tudi pri tej investiciji so sodelovali krajani (po devet delovnih ur) in bodo z delom in denarjem (4 do 5 tisoč tolarjev) prispevli okrog 900 tisoč tolarjev. Sicer pa smo to zahtevno akcijo uresničili sku- Zdaj jih na Koprivniku čaka tudi obnova vodovoda. Janez Korošec: "Še nekaj let bomo delali na cestah." čunska vrednost brez priprave je znašala 2,45 milijona, s pripravo (GG Bled) pa 2,8 milijona tolarjev. Dober mii-jon tolarjev so prispevali krajani, občina je dala 1,5 milijona, krajevna skupnost pa 300 tisoč tolarjev. Med krajani pa sta največ prispeva- Franc Beznik, Zgornje Gorjuše: "170 tisoč tolarjev sem dal letos. Cesta mora biti. Do zdaj mi jo je vsak dež odnesel." la Alojz Lotrič z ženo Jernej-ko (190.000) z Gorjuš in Franc Beznik • Bovc (170.00) z Zgornjih Gorjuš," je zadovoljen z akcijo, kakršnih bo do leta 2000 še nekaj, povedal predsednik KS Janez Korošec. Večina krajanov je prispevala od 20 do 50 tisoč tolarjev. V prihodnjih letih bodo program urejanja in asfaltiranja nadaljevali. Predsednik Janez Korošec pa ocenjuje, da bodo s takšno dinamiko in ob podpori občine, kakršna je bila letos, za kar so županu Kramarju v krajevni skupnosti še posebej hvaležni, program uresničili do leta 2000. Alojz Lotrič, Gorjuše: "Janez Korošec se je pred petimi leti zavzel, da sem dobd cesto do doma. No, zdaj bom kmalu imel tudi asfalt." paj z Javnim podjetjem Komunala Radovljica, dela pa je vodildomačin Ciril Strgar. To bo prvi vodovod, katerega lastništvo si bosta delila JP Letos so položili na Koprivniku in Gorjušah skoraj 2000 kvadratnih metrov asfalta. Komunala in krajevna skupnost." Pred dobrimi 14 dnevi pa so bili na Koprivniku brez vode kljub zadostnemu pritoku iz glavnega rezervoarja. Pojavile so se namreč okvare na 50 let starih ceveh primarnega vodovoda. Zdaj jih čaka postopna obnova celotnega vodovoda. To bo akcija za prihodnje obdobje, je povedal Janez Korošec in poudaril, da se Z urejanjem komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše vedno bolj uspešno lahko primerjajo z dolino in urbanimi središči. • A. Žalar Vtisi s sprehoda na Krancelj Razvaline Zgornjega stolpa obiskovalci Škofje Loke verjetno odkrijejo le po naključju Nikjer nobenih oznak, razvaline pa zaraščene Škofja Loka, 17. avgusta -Večina Gorenjcev in Gorenjk ob besedi Škofja Loka najprej pomisli na grad, ki kraljuje nad starim delom mesta. Zelo malo pa jih ve, da grad ni edina in najstarejša utrdba na Krancelinu. Če se povzpnemo do vrha hriba nad gradom, pridemo do razvalin, ki so ostale od najstarejše loške utrdbe imenovane Zgornji stolp. Zato se nas je skupina mladih odpravila na Krancelj pogledati razvaline Zgornjega stolpa. Bolj za šalo kot za res smo eden drugemu predlagali, naj se postavimo v vlogo turistov, ki so na obisku v našem lepem starem mestu. Do gradu smo prišli brez težav, saj je pot do vhoda na grajsko dvorišče asfaltirana in urejena. Toda ker nismo bili namenjeni na grad, ampak malo više, smo odšli naprej. Ob poti smo iskali kakršenkoli znak, ki bi nam povedal, da se na vrhu hriba nahajajo razvaline, in ki bi nas usmeril k njim. Toda nismo imeli sreče. Čisto po naključju smo za grmovjem odkrili zaraščeno potko, za katero smo sklepali, da nas bo hitro pripeljala do vrha Kranceljna in do razvalin, ki smo si jih želeli ogledati. Pot je bila prava, toda takoj smo ugotovili, da po njej hodi le malo ljudi, saj je bila že močno prekrita z visoko travo. Najprej nam je od daleč v oči padel kos kamna, za katerega smo mislili, da že spada k razvalinam. Ko pa smo prišli bliže, smo opazili, da je le-ta novejšega izvora, saj je Šlo za ostanke klopice, ki so jo očitno Maketa Zgornjega stolpa, kakršen je ta verjetno bil v svojih najboljših časih. postavili v časih, ko je bil Krancelj bolj številno obiskovan. Pot smo nadaljevali proti vrhu hriba, kjer smo kmalu prišli do razvalin. To pa je bilo za nas pravo razočaranje, saj smo kmalu Ugotovili, da so razvaline zaraščene in polne smeti Očitno se nanje še največkrat spomnijo organizatorji žurov v naravi. Ker sedanjost Zgornjega stolpa na Kranceljnu očitno ni navdušujoča, smo raje pogledali v knjigo Franceta Planine Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino. V njej je zapisal: Tik nad gradom stoje na vrhu Kranceljna (449 m) razvaline Zgornjega stolpa Ohranjen je 2,5 m debel temeljni zid v kvadratu 13 m z vhodom in stopnicami s severne strani, ob njem so ostanki peči in vodnjaka, 5 do 8 m navzven pa ostanek obzidja z vhodom z iste strani in s temelji hleva Pod ob/idjem je okrog 3 m globok jarek in zunaj njega nasip. l)o leta 1954 so le posamezni kamni, ki so se kazali izpod ruše, in jarek, ki je obkrožal vrh Kranceljna, dajali slutiti, da je tod stala srednjeveška utrdba, o kateri govore stare listine. Poleti 1954in 1955 je muzejsko društvo izkopalo razvaline. Zidovje je delno obnovilo in vzidalo ploščo s pojasnilom, da je bil tod Zgornji stolp, ki ga je dal sezidati freisinški škof najkasneje v 12. stoletju in je to najstarejša utrdba loškega gospostva. V njem je bil nastanjen gradiščan, ki je skrbel za obrambo mesta in okolice. Ko je potres leta 1511 utrdbo temeljito zrahljal, je zemljiški gospod ni več dal obnoviti. Med ruševinami so pri izkopavanju našli gotske pečnice, železne nože, bodala, razne vrste starinskih žebljev, novce, dele baivas-tega stekla in keramike, puščice za samostrel, kamnite krogle in znameniti svečnik s kipcem srednjeveškega paža iz 14. stoletja Izkopani predmeti so shranjeni in deloma razstavljeni v loškem muzeju ter so ena najzanimivejših arheoloških zbirk iz srednjega veka, saj pričajo o življenju po naših gradovih in o naši svetni umetnosti srednjega veka V muzeju je razstavljena tudi maketa Zgornjega stolpa, kakršen je verjetno bil. V zadnjih letih je del zidu, ki so ga po izkopavanju dozidali, razpadel, tudi plošče ni več in razvalina dobiva svojo pristno obliko. Glede pristne oblike se lahko vsi strinjamo, saj se ra/.valinc zelo dobro vklapljajo v zeleno okolico - zaradi zaraščenosti namreč. Tega pa France Planina, ko je pisal knjigo, prav gotovo ni imel v mislih. Polona Orna" Če bi radi preživeli prost dan v naravi V Završnico nikar nekaj čevapčičev k sodniku za prekrške. Kftvršnica je majhen kraj pri Žirovnici, ki je ie od nekdaj Znana izletniška točka - je izhodišče za izlete v bližnje t°re, pa tudi prostor, kjer f*ko posamezniki kot pod-fctia že vrsto let prirejajo Piknike. Toda kako dolgo še? Tudi naša družina se je v soboto, 19. avgusta, tako kot ie nekaj let prej odločila s prija-leiji preživeti dan v Završnici. smo zgodaj zjutraj, z dvema avtomobiloma, našli IVo; prostor, ter kmalu začeli PeČi čevapčiče, meso in podob-n°- V neposredni bližini je tudi n°gometno igrišče, tako da je čas ob igri in pogovoru W6 mineval. Potem pa so se Oholi druge ure popoldne *»«mo peljali policisti. Opazili Sn}° jih, tako kot oni nas, pa si njsmo delali preveč skrbi. Čez slabo uro pa so prišli nazaj, "stavili vozilo, ter se napotili Proti nam. Prav arogantno so ti policisti pristopili, brez Pozdrava, ter gledali okoli, kot bi ukan pretihotapljeno 0r°tje ali mamila. Najstarejši njimi je takoj zahteval dokumente najstarejših članov fp*Hn, popisal je celo štirinajs-Uetnega fanta. Seveda na je Zanimalo, kaj smo prekršili, Sai so leto počele vse družine levo in desno od nas. Kot prvo, (f..*eM smo parkirali avtomo-na '-zelenici". Če lahko bila * nekaj od sonca ožganim, lQvim bilkam, ter pesku med Krni rečemo zelenica, potem *s ni razumljivo, zakaj je P'o/i dovoljena hoja ali tedanje po njej. Da bi imeli dokaze tega "kriminalnega ^janja", je eden od policistov a*tomobila slikal. Naslednje, kar smo prekršili, je bilo, ko Sfno na pesek postavili v krog n*kaj kamnov, ter zakurili J>ety - čisto po taborniško. J*W to ni ušlo fotoaparatu. ,Seskozi so ponavljali, da je 0 o tem veliko govora po ( l)lh, ko pa sem omenila, da ™em za časopis, ter da o tem nisem slišala, je eden od P°',c'stov rekel, da je bilo to °)<>vljeno v Uradnem listu. Najbrž je res bilo in če so to prebrali policisti, kar je njihova dolžnost, zdaj domnevajo, da je vsakemu povprečnemu državljanu Uradni list najljubše čtivo med dopustom. Treba je omeniti, da ob vstopu v Završnico pa vse do konca razen dveh tabel - "pelješ na lastno odgovornost" ter "prepovedan lov na lipana" ni nobene table, ne kakšnega drugega opozorila, da bi bilo prepovedano parkirati na "zelenici" ali kuriti. Skratka, ko so nam razložili, kako smo škodovali naravi, so nam "prijazno" povedali, da sledi sodnik za prekrške, ter da naj takoj umaknemo avtomobila in pogasimo ogenj, ker se bodo čez pol ure vrnili. Ogenj smo res pogasili, ker smo ravno nehali s pečenjem, pa tudi avtomobila smo odpeljali nekam stran. Na poti smo srečali še eno razburjeno družino, sicer domačine, ki jim je tako prekipelo, da bo šel oče do komandirja postaje milice. Prišli smo nazaj, čakali na "gospodo", njih pa seveda od nikoder. Do sedmih smo še ostali, policistov pa nismo dočakali. Tu nekako se ta Zgodba konča. Je bil torej tak pristop policistov^ upravičen? Vsekakor ne. Ze nekajčasa nazaj je minister Šterizjavil, da je njihov namen izvajati opozorilno politiko, ne pa kaznovalne. Na žalost se to ne dogaja. To se je jasno pokazalo v našem primeru. Če bi se šlo predstavnikom zakona toliko za varstvo narave, bi nas opozorili ie takrat, ko so se peljali mimo nas. Toda ne -najprej so šli do konca, odkoder so začeli popisovati in deliti kazni, ter se počasi premikali na začetek. Iako so do nas prišli čez slabo uro. To je čisti dokaz norčevanja iz poštenih državljanov, ki ne počnejo nič ilegalnega. Zelo bi bili hvaležni policistom, če bi se malo zapeljali po cestah, ter preprečili kakšno nesrečo. Takrat jih pa seveda ni od nikoder. • M.Šoro Končal se je tabor RK v Škofji Loki Mladi taborjani so se v dveh tednih veliko naučili Pomagali so socialno ogroženim, starejšim, otrokom, slepim in drugim, ki so potrebni pomoči. Škofja Loka, 17. avgusta - V prostorih internata Srednje šole za slepo in slabovidno mladino je bil v petek zaključek tabora Rdečega križa Slovenije, v katerem se je zbralo 12 mladih prostovoljcev iz vse Slovenije. Tabor je potekal od 31. julija do 12. avgusta v Centru slepih v Stari Loki in ob zaključku so vsem podelili priznanja. Vodja tabora Urša Starman iz Škofje Loke je rekla, da je bilo najtežje organizirati delo na terenu, saj ljudje velikokrat sploh niso pripravljeni sprejeti pomoči RK. Vendar so bili na koncu učinki in rezultati takšni, da je vesela, da se je tabor organiziral. To, da je bil tabor v Centru slepih v Skofji Loki, ni bilo naključje. Ker je leto 1995 leto strpnosti, je bila želja RK, da bi taborjanom - prostovoljcem omogočili, da sami doživijo drugačnost slepih in slabovidnih. Zato je bilo izjemnega pomena, da se vključijo v okolje, ki funkcionira na način, ki ga večina ljudi ni vajena. Damijan Slabe, iz republiškega RK, je povedal, da je bil tabor socialne narave. Dejavnosti so bile razdeljene na dopoldanske in popoldanske. Dopoldanske so se delile na zdravstveno, socialno-tehnično in vzgojiteljsko enoto. Zdravstvena enota je večino časa preživela v samem Centru slepih, kjer se je vključila v življeneje in delo oskrbnega oddelka. Socialno - tehnična enota je bila najštevilnejša in najbolj aktivna. Delovala je na terenu in uspelo ji je veliko narediti. Delo na terenu je bilo težko in je zahtevalo veliko pridnih rok. Med drugim so uredili in pos- pravili tudi hišo človeku, ki živi sam v razpadajoči hiši brez elektrike nekje pod Blegošem. Izraz na njegovem obrazu, ko so odhajali od njega, je bil največja nagrada in bo vsem ostal v spominu. Vzgojiteljska enota je organizirala dejavnosti v vrtcu in likovno delavnico s skupino otrok v parku Centra slepih. Popoldanske dejavnosti so bile namenjene predvsem učenju. Taborjanom so predstavili Skofjo Loko z okolico. Ogledali so si stari del mesta z gradom, povzpeli so se na Lubnik in obiskali Sorico. Imeli so tudi delavnice na temo odgovornosti, drugačnosti, likovne in glasbene delavnice. Ob zaključku tabora je udeležence pozdravil Boris Kopriv-nikar, direktor Centra slepih. Po njegovih besedah je slepota ena od invalidnosti, ki jo javnost pogosto narobe sprejema in premalo ve o njej. Center slepih je organizacija,sestavljena iz treh večjih oddelkov - doma starejših občanov, srednje šole za slepo in slabovidno mladino in invalidskih delavnic. "Vesel sem, da je bil tabor v našem zavodu, ker se takšne skupine lahko bolje seznanijo s slepoto in dobljeno znanje prenesejo v svoje okolje," je rekel Boris Koprivnik ar. Anita Albreht, pomočnica generalnega sekretarja RK Slovenije, je poudarila, da delo z mladimi pri RK ni nekaj novega. Vedno več mladih se vrača in ostaja aktivnih pri RK. "Najpomembnejši element dela pri RK je prostovoljnost, ki osrečuje tako tiste, ki pomoč potrebujejo, kot tudi tiste, ki jo dajejo," je rekla Anita Albreht. A ,vi i • Kranj, 17. avgusta - Direk- antenska zakonca na sejmu t«r Gorenjskega sejma Franc Ekar je danes na sejmu sprejel zanimive obiskovalce, med njimi tudi ameriška zakonca Carpen-ter, ki sta prišla v Kranj iz daljne Kalifornije. Teden dni sta bila gosta družine Prosen, katerih starejša hči Nina je v Ameriki preživela minulo šolsko leto. Šolala se je na Johnsen Iligh School blizu San Francisca, prebivala pa pri družini Carpen-ter. Ameriška zakonca sta prvič v Sloveniji, gospa Terrae tudi prvič v Evropi, medtem ko je njen mož VVallv v letih 1996 do 1965 kot ameriški vojak živel v Nemčiji. Nad Slovenijo sta navdušena in pravita, da bi z veseljem živela pri nas. Med So°!rdenskim obiskom v Sloveniji sta si ogledala obalo, Postojno, Lipico, na Gorenjskem pa t , 1,,M» Prosenovi pokazali Bled, Bohinj, Vršič in Planico. Pogovor z ameriškima U|>cema pripravljamo za torkovo Številko G< *8 Visočani se pritožujejo Voda povzroča škodo na cesti Visoko, 18. avgusta - Nedavno neurje je močno pustošilo tudi po krajevnih cestah. Na Visokem, denimo, kjer je ostalo 120 metrov neasfaltiranega klanca na cesti Visoko - Suha, je meteorna voda z glavne ceste dobesedno izpirala makadam. Tako je v ogorčenem pismu občinskemu svetu Šenčur napisal eden od vaščanov in s tem pokazal na dva problema. Eden od njih je nedokončana naložba, saj so doslej na Visokem uspeli na omenjeni klanec položiti šele 30 metrov asfalta, za preostali del pa pričakujejo pomoč iz občinske blagajne. Druga težava pa je neustrezno odvodnjavanje pred kratkim obnovljene glavne ceste Kranj - Jezersko skozi Visoko, kjer eden od odtočnih kanalov zaliva ravno omenjeni klanec. Na tokratni seji so šenčurski svetniki sklenili, naj se krajevna skupnost Visoko prijavi na natečaj za občinska sredstva, če želi do konca izpeljati začeto naložbo. Resda pa bo dokončanje del mogoče šele, ko bodo rešili problem meteornih voda z glavne ceste. Zato so svetniki naložili županu, naj od ministrstva za promet zahteva, da njegovi izvajalci, ki so gradili glavno cesto skozi Visoko, napako takoj popravijo. Omeniti velja, da to ne bo prva intervencija na ta naslov, vendar so doslej opozorila naletela na gluha ušesa. Ob tem problemu so svetniki rekli tudi nekaj besed o odnosu med krajevno skupnostjo Visoko in občino Šenčur, saj jim omenjeni občan v pismu očita tudi slabo sodelovanje. Za izboljšanje sodelovanja je župan predlagal, da bi pri reševanju krajevnih problemov, ki v glavnem padejo na njegova ramena, v prihodnje v večji meri vključili tudi svetnike, ki prihajajo iz dotičnih vasi. Iz Visokega v občinskem svetu sedita dva. Svetniki so na to menili, da tudi od krajevnih svetov pričakuje, da jih bodo vabili na svoje seje. • D.Ž. Gorenjskega glasa. - * I).Ž., foto: L. Jeras Begunka iz Bosne Bled, IS. avgusta - Nostalgična podoba z obrežja Blejskega jezera nas je spet spomnila na dolgotrajno vojno v Bosni. Begunka iz Bosne je zdoma ie tri leta in nič ne kate, da se bo lahko kmalu vrnila v domovino. - • Foto: G. Šinik Največ zaslug za to, da je tabor potekal v Skofji Loki, ima Marjeta Žagar, sekretarka območne organizacije RK Škofja Loka. Dejala je, da je bil to že tretji tabor letos, ki jih je prepričal, da so pri delu z mladimi v RK na pravi poti. Prvi je bil poskusni mini tabor in je potekal v Bohinju. Drugega, ki je bil na Kolpi, pa se je udeleždo kar 110 osnovnošolskih otrok. V taboru na Kolpi so se prepričali, da lahko delajo z otroki, če pripravijo dobre programe in če imajo dobre mentorje. Vtisi mladih taborjanov: Simona iz Škofje Loke: "V tabor sem se vključila po naključju. V Gorenjskem glasu sem prebrala, da se organizira taborjenje za mlade člane RK na Kolpi. Tako sem se prijavila kot vzgojiteljica. Tam sem izvedela, da bo tabor tudi v Škofji Loki. Na začetku nisem točno vedela, v kaj se podajam, vendar sem danes zelo zadovoljna in mi ni tal, da sem bila zraven. Najbolj so mi bile všeč dopoldanske aktivnosti." Robi iz Maribora: "To je bil te tretji tabor RK, ki sem se ga udeletil, in prav ta mi je bil najbolj všeč. Dobro je bilo poskrbljeno za hrano in prenočišče, saj smo letos prvič stanovali v domu, zato upam, da bodo tudi prihodnji tabori tako dobro organizirani. Všeč mi je, da se na taboru družimo mladi različnih starosti iz cele Slovenije. Posebej zanimivi so se mi zdeli večeri, ki smo jih organizirali sami." Urša, taborovodja, iz Škofje Loke: "To je moje drugo sodelovanje na taboru RK. Drugi so me predlagali za vodjo. V prihodnosti bi se rada ukvarjala z mladimi, pri čemer mi bo ta izkušnja prav gotovo koristila. Na tabor sem prišla brez pričakovanj, saj sem se bala, da bom razočarana. Posvetila sem se vsakemu taborjanu posebej in jih tako bolje spoznala. Le tako sem lahko vedela, kaj lahko pričakujem od njih. Sedaj, ko je tabora konec, sem zelo zadovoljna z delom, ki smo ga skupaj opravili." • Polona Oman Pevka ali manekenka, tu ni vprašanja Marina Roškarič je desetletna pevka, ki prihaja s Štajerske. Kljub mladosti pa že načrtuje izdajo svoje prve kasete. Zatorej, Heidi: pozor, konkurenca je tu! Lahko na kratko opišeš svojo glasbeno pot? "Pojem že približno pol leta in v tem času sem že nastopila v Rušah, Lenartu, Mariboru in Velenju. Na Sarini lestvici sem trenutno na prvem mestu, v tedniku Kaj pa med prvimi petimi.. Hodim tudi v glasbeno šolo v Lenartu, kjer se učim igranja klaviatur." Snemaš pa rudi že kaseto? "Kaseta bo predvidoma izšla oktobra. Na njej bodo večinoma otroške pesmi, dve imam že posneti in sicer Na počitnice ter Moji mamici, ki sem ju zapela tudi na otvoritvi Gorenjskega sejma. S pesmijo Moji mamici sem na otroškem festivalu prišla v finale, potem pa se je mami začela dogovarjati o izidu kasete. Na kaseti pripravljamo tudi presenečenje in upam, da bo uspelo. Posnet je že videospot, ki je za Slovenijo kar vrhunski, in ga vrtijo na velenjski kabelski televiziji." Kdo ti piše pesmi? "Moji mamici in Na počitnice je napisal Bojan Šeruga iz Studia Mandarina. Z njegovo pomočjo pa se dogovarjamo z drugimi znanimi slovenskimi pevci, kot so Zlatko Dobrič, Simona Weiss, Brendi, Sendi in ansambel Čudežna polja." Predstavila si se na otvoritvi sejma. Kako ti je to uspelo? "Starša imata podjetje in razstavljata tudi na Gorenjskem sejmu. Malo sta povprašala in odgovor je bil pozitiven. Sedaj sem tukaj, sem pa prvič na Gorenjskem." Se poleg glasbe ukvarjaš še s čim drugim? "Ukvarjam se tudi z manekenstvom. Pri manekenstvu Metke Klajderič, ki je poznana manekenka, sem dobila že tudi priznanje. Preden sem začela peti, sem hodila tudi v plesno šolo, sedaj pa za to ni več časa. Rada tudi poslušam glasbo, od slovenskih izvajalcev imam najraje Simono Weiss, od tujih pa D.J. Boba." Zanimivo - manekenka ... Nekoč se boš vendarle morala odločiti: ali pevka ali manekenka. "Tu ni vprašanja. Petje je moja prva in največja ljubezen, zato bom povsem gotovo ostala pri petju in sicer v zabavni glasbi. V petje že sedaj največ vlagamo, jaz in starši." Kakšni so torej načrti za naprej? "Najprej izdati kaseto, ki jo bomo sami financirali, zato upam, da se bo prijela. Nato bomo čakali, kako bo kaseta uspela. Qd uspeha je odvisno, kako bomo nadaljevali." • S. Šubic, foto: Lea Jeras Včeraj so nam v uredništvo prinesli žepno uro«. JA? Pa kaj Nič, samo to, da je ura srebrna. In pod zadnjim pok rov čokom je vgravirano: ANCRE LEVEES VISI-BLES PHILADELPHIA 1876. In pod tem REMON-TOIK. Stodvajset in še eno leto za povrh je že naštela ura, pa vendar se njena kolesca in kazalci Se vedno neutrudno obračajo. Reliefi vrezani v oba zunanja pokrova kažejo takratno kmečko življenje, na sprednji strani pa še posebej izstopa pozlačena figura kosca. Današnja vrednost ure je seveda precejšnja, kakšna, pa tokrat sprašujemo vas, bralci. Dva odgovora bosta nagrajena z Glasovimi majicami, vašo pošto pa pričakujemo do petka na našem naslovu Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj s pripisom ZA URO. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Trije kranjski vodnjaki. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta fotografska razstava Obraz jeseniškega vsakdana. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava risb Rudolfa Arha Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem. V bistroju Želva razstavlja barvne in črnobele fotografije Nada Jensterle. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja kolaže Milena Rupar. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani je razstava fotografij letošnje jeseniške odprave na Aconcaguo. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVI. planinske slikarske kolonije Vrata '95. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan razen sobote od 14.30 do 17.30. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava, ki jo The British Council organizira ob tristoletnici smrti skladatelja Henrvja Purcella. BLED - V gostišču Okarina razstavlja akad. slikarka Anka Hribar Košmerl. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava kipov Franca Tavčarja.. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter JovanoviLV Paviljonu NOB je odprta razstava dela galerije Samorastniki v Trebnjem. RAZSTAVA V SORI Ustvarjanje v poletni senci EX TEMPORE SORA 95 - V Finžgarjevem domu v Sori v občini Medvode so v torek, 15. avgusta, odprli razstavo domačih slikarjev pod naslovom Ex tempore Sora '95. Razstava, ki bo odprta od 8. do 12. ure tudi v nedeljo, 20. in 27. avgusta, sovpada z letošnjim praznovanjem 700-letnice Župnije Sora. Na razstavi se s po enim, dvema ali največ tremi deli predstavljajo Jože Ločmskar- Svetje, Vojko Hernaus -Ljubljana, Mirko Mihovec - Svetje, Marko Jerman, Tone Turk - Goricam-, Sonja Bergant - Ljubljana, Š. Zver (slikanje na opeko), Maja Dolores Šubic - Škofja Loka, Tone Gaber -Svetje, Alojz Mrak - Zgornja Senica, Lojze Igličar • Reteče in Matej Mihovec - Ladja. * A. Ž. KDOR POJE, IMA LEPŠE ŽIVLJENJE Pretekli teden so na otvoritvi razstave risb devetdesetletnega Rudolfa Arha v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah nastopilii mladi pevci: Monika Bohinc, Tomaž Legat in Jože Tomažin. To so trije od desetih pevcev, ki jim zadnje dve leti svoje glasbeno znanje in bogate pevske izkušnje posreduje eden redkih gorenjskih opernih __pevcev: baritonist Jaka Jeraša.__ odru, pač moraš dati vse od sebe in poješ, ne glede na to, kaj se takrat plete po tvoji glavi, ne glede na to, kakšne težave si pustil za odrom-Občinstvo tega pač ne smt vedeti, jih tudi ne zanima-Plačajo vstopnice in hočejo doživeti tisto, po kar so pri' šli." Jaka Jeraša je sicer dolgoletni stalni gost na opernih predstavah v Veroni, Gradcu, Benetkah. Z ljubljanski!*1 društvom prijateljev operne in baletne umetnosti hodi p° Evropi in vidi kar največ dobrih opernih in baletnih predstav. To poletje ga navdušuje Aida. Prihodnji teden sc bo še z nekaterimi prijatelji fij drugič odpravil tja. Kljub temu, da je od pred kratkim že upokojen, Jaka Jeraša še vedno lahko slišimo v uspešnici ljubljanske Opere Netopir, v kateri je nastopil že stodvajsetkrat. Pravi, da rad poje v Netopirju, ker se zraven izvrstno zabava, in čuti, da se enako dogaja tudi z občinstvom. "Ljudje radi hodijo v opero, če jim ta ponuja dobre predstave," pravi. "In točno vedo, če je predstava dobro Jaka Jeraša v eni svojih številnih vlog. Na odru je stal kar tisoč stopetino-semdesetkrat in v vseh letih v ljubljanski operi po njegovi krivdi ni bila odpovedana niti ena pre-dstava."Dobra opera je tista, kjer sta igra in petje enakovredna. Zaradi izredne težavnosti arij pa je to včasih težko uskladiti in igra na račun petja mnogokrat trpi. Seveda je veliko odvisno od vsakega posameznika, ki je za igro nadarjen, ali pa ne. Ki se lahko vživi v vlogo, ali pa ne.... Seveda pa je ogromno odvisno od režiserja, ki bo znal razumeti posameznikove posebnosti." ali slabo pripravljena. Tudi preprosti ljudje. Žal v Sloveniji zunaj Ljubljane ni dvoran, ki bi bile primerne za izvedbo opernih drl, pa bi bilo prav, če bi bile. Prav tako je bila v letih po drugi svetovni vojni zapostavljena opereta, saj so jih do nedavnega izvajali le v amaterskih gledališčih." In ker mu ni vseeno, kaj se dogaja s slovensko glasbo, se sedaj, ko ima na voljo malce OKO 1ISKARHA DELO Ilirija Al/S 7 H/A/V . mobitel XIII. Festival Radovljica 1995 sobota, 19. avgust 1995 ob 20.30, Linhartov trg HORTUS MUSICUS (Talim) program: glasba italijanske in francoske renesanse RADIO POSLOVNI VAl v Ljubljani: torek, 22. avgust 1995 ob 20.30, Frančiškanska cerkev Uradna pijača XIII. Festivala Radovljica je peneče vino Valvasor. Prodaja vstopnic: Emona Globtour (Maximarket), tel.: 061/ 213-912, 213-843, 213-912 Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/ 715-300 Informacije: Klemen Ramovš Management, tel.: 061 / 125-33-66, 064 / 715-228 več časa kot prej, ukvarja s poučevanjem solopetja. Pravi, da rad sprejme vse, ki imajo veselje do petja. Tudi zelo mlade ljudi, ki jih sicer glasbeni pedagogi neradi poučujejo. Jaka Jeraša namreč meni, da bi se petja morali otroci učiti že v vrtcu, sam pa svoje učence uči tehnike dihanja, mulozvočja, da se glas formira v lepo oblikovan zvok, da mladi dobijo občutek za petje. "Kdor ima veselje, lahko poje kjerkoli. In kdor poje, ima lepše Življenje. Pevci se, če drugega ne, lažje uveljavijo v družbi. Pa še nekaj je. Petje v slovenskem jeziku bogati slovenski jezik Sam sem doma vedno pel v materinščini. Zavedam se namreč, da nas je malo in da bomo svoj jezik lahko ohranili le z veliko truda. Da se na primer v Operi poje v tujem jeziku, se mi zdi nekakšen neumesten snobizem. In končno imamo v hiši lektorja za slovenski jezik, za tujega pa ne." /lato pravi, da ga jezi, ker Slovenci v zadnjem času tako malo pojejo. Da raje poslušajo kasete in gledajo tuje televizijske programe. "Včasih so si ljudje s petjem sami delali kratek čas, zdaj pa papagajsko ponavljamo popevke, kijih neštetokrat slišimo po radiu. In vanje ne damo ničesar svojega. Prav zato bi rad vzpodbudil tisto peščico mladih, ki jim je kaj do lepega petja. Slovenci smo namreč pregovorno Imenitni pevci; saj poznate tisto: trije Slovenci - pevski zbor? Pa to našo prednost pred drugimi premalo gojimo in vse, kar je tuje, cenimo bolj kot domače." Morda je v to vse skupaj povezano s tisto besedo, kibar-ltonistu Jaku Jeraši tolikokrat kar nekako sema od sebe pride na jezik: odgovornost. Veliko časa je v življenju porabil za študij številnin opernih vlog. Čuval je svoj glas, izpopolnjeval tehniko in upravičeno je ponosen na to, da nikoli v svoji dolgoletni operni karieri zaradi njega niso odpovedali predstave. Zato se tudi silno razjezi, če mu kdo omeni pogruntavščino sodobne tehnike: plavback. "Ne samo pri petju. Ves iivjenje nosim s Jaka Jeraša, učitelj, ljubitelj dobre glasbe, ki pravi, da bi se morali peti učiti že v vrtcu. seboj občutek odgovornosti. Do sebe in do hiše. Ko si na 13.Festival Radovljica '95 NASTOP DVEH FRANCOSKIH ANSAMBLOV Radovljica, 15. avgusta - Na torkovem petem koncertu letošnjega 13. Festivala za zgodnjo glasbo RADOVLJICA 1995 sta v radovljiški Graščini nastopila dva francoska ansambla, oba specializirana za zgodnjo glasbo: vokalni mešani kvintet ZEPHYRS in instrumentalni kvartet SOUNARE e CANTARE. Oba ansambla pa sta imela na sporedu instrumentalno, vokalno-instrumentalno in vokalno-a cappella glasbo skladateljev pozne renesanse in zgodnjega baroka, ki so delovali v Italiji: od Benetk do Rima: A. Zanettini, C Monteverdi, G. P. Cima, J. H. Kapsbcrger in G. Frescobaldi. Prevladovali so Monleverdijevi madrigali, vodilna posvetna umetniška oblika pesnikov in glasbenikov 16. in prvih desetletij 17. stol. V ospredju pa je bil največji glasbeni revolucionar tega glasbeno in umetniško tako pomembnega prehodnega obdobja, Claudio MontC" verdi, in to tisti del njegovih poznih vokalno-instrumefl' talnih madrigalov, ki so v prvih taktih uvedli monodijo v baročno "da capo" arijo. Poudarjena vloga obeh sopt*" nistk, zasedba altista za nizki ženski glas ter obil>ca vokalno-instrumentalne glasbe ob stalni prisotnosti štirih instrumentalistov s kljunasto flavto, basovsko violo da gamba, teorbo ali baročno kitaro in čembalom, pa so dal1 dokončno zvočno podobo tega torkovega radovljiškega koncerta. Izvedbeno ter programsko je bil omenjerU koncert na taki višini, da gladko lahko spet enkrat poročamo o še enem vrhuncu letošnjega radovljiškega festivala za zgodnjo glasbo. Koliko bo letos še tei1 vrhuncev, pa bomo kmalu slišali, saj sta do konca, do 19 avgusta, ostala le še dva koncerta: nastop nizozemskega instrumentalnega kvarteta in vokalno-instrumentalnega ansambla Hortus Musicus iz Talina. F. K. Pestra poletna sezona v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah ČRNA ŽENA Domžale - Uspešnico Črna žena bodo v gledališču na Studencu zaradi velikega zanimanja ponovili ta konec tedna. Nekoč Gledališče pod kozolcem, danes pokrito poletno gledališče v majhni vasici Studenec pri Domžalah. Grajeno je obliki amfiteatra in ga odlikuje izredna akustika. KD Miran Jarc aktivno deluje na Studencu od ustanovitve 1. 1949 dalje. Vsako ali vsako drugo leto pripravijo lastno predstavo. Domača [>redstava je za to območje največji dogodek v etu. Letos, ko so se odločili za upnzoritev drame Črna žena v priredbi Domžalčana Ivana Redenika. Režiser Lojze Stražar je k sodelovanju povabil prijatelje, ki se na tak ali drugačen način profesionalno ukvarjajo z gledališčem. Besedilo je lektorirala lektorica Ana Mlakar, koreografija je delo Janeza Mejača, člana Opere in baleta, glasbo in pesemski material zanjo pa je zbral in pripravil glasbenik Dominik Krt, ki ga poznamo kot vodjo ansambla Krt in aranžena kantavtorja Franca Juvana. Kostume za številne igralce in statiste je skrbno izbrala in pripravila kostumografinja Nada Slatnar, ki dela kot organizatorka kostumske opreme v SNG v Ljubljani. Pri izbiri, šivanju in popravilu kostumov ji je pomagala njena hči Jasmina Slatnar Bogato sceno je oblikoval Marko (Vinu" i/ studia Unikal. Za maske in lasulje sta poskrbela Sašo Vene in Jana Recek. Predstavo je poleg odlične tehnične ekipe oblikovalo kar sedemdeset amaterskih igralce • Svojstven pečat so ji dali konji Konjeniške^ kluba Krtina in haflingerji Davida Stražarja. Režiser Lojze Stražar in asistent rC*'|a France Stražar sta dogajanje drame postavi' na velik - naraven oder pod lipami. Zgodba v igri se plete pred več kot sto leti fl* Gorenjskem in nekje na Hrvaškem. Postavlje11 je v čast turških vpadov. Skrivnostna Črna ž-en - ciganka Nigana, ki velja za mrtvo, pride Gorenjsko iskat svojega moža Radka. Dogajanje v igri se dramatično zaplcte' vendar se vse srečno konča. Strah, da drame ne privabljajo gledalcev, ki i želijo smeha po napornem delavnem tednu, j bil odveč. Premiero in dve ponovitvi si J ogledalo rekordnih tri tisoč ljubiteljev dom«c' predstav na Studencu. Obisk dokazuje, j* amaterska gledališka umetnost privablja g'.^ dalce, ne samo preproste - kmečke ljudi, kar) večkrat slišati, temveč tudi tiste z izostreni«1 gledališkim in umetniškim okusom Dramo Črna žena bodo zaradi i/j«-''"nt'^" zanimanja ponovno uprizorili v petek, avgusta, v soboto, 19. avgusta, in v nede J j 20. avgusta. Vse predstave bodo ob 20.30 m poletnem gledališču na Studencu pri Donu1" Draga J. Vii/in Republika Slovenija Upravna enota Radovljica RAZPISUJE Prosto delovno mesto Kandidati morajo poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še naslednje Jddelku za gospodarstvo: REFERENT I " vSja izobrazba VI. stopnje zahtevnosti kmetijske smeri - kmetijski inženir " 3 leta delovnih izkušenj - preizkus znanja iz ZUP - znanje uporabe računalnika - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Preizkus znanja iz ZUP se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne pnjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska c. 18, 64240 Radovljica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. REŠET d.o.o. Huje 9, 64000 KRANJ, tel.: 064/0609 620 471, 064/326 515 Razpisujemo prosto delovno mesto za določen čas 6 mesecev z možnostjo spremembe v nedoločen čas: - KOMERCIALNEGA REFERENTA za trženj« gradbenih del na področju nizkih gradenj Pogoji: - srednja gradbena šola - 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu - aktivno znanje enega tujega jezika Nudimo: - stimulativno plačilo - samostojno delo Pričakujemo ambicioznega in prodornega sodelavca. Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Jesenice objavlja na podlagi 71. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list RS, štev. 8/91- p.b.) OKLIC o javni dražbi V petek, dne 1. 9. 1995, ob 9. uri se bo v kletnih prostorih RUJP Izpostave Jesenice pričela javna dražba zarubljenih predmetov. Na javni dražbi se bodo prodajali sledeči zarubljeni predmeti: 1. 1 kos rezkalnik za izdelavo okroglih lesenih Palic, letnik 1991, začetna cena 400.000,00 SIT 2. 2 kosa elektronski pikado - nov, začetna cena 350.000,00 SIT za kos. Zarubljeni predmeti se bodo prodali za navječjo Ponujeno ceno, vendar ne za manjšo, kot je Polovična cena začetne cene. Kupec bo moral položiti znesek kupnine in prevzeti stvari takoj po končani dražbi oziroma prodaji in od dosežene cene plačati 20 % prometnega davka. če prva dražba ne bo uspešna, se bo ob isti uri v istem prostoru vršila v petek, dne 8. 9. 1995, druga dražba. Na drugi dražbi se bodo predmeti prodajali ne glede na doseženo ceno. Vse dodatne informacije po telefonu (064)81-040 int. 267. PRODAJNI RAZSTAVNI SALON m TV VID EO HI-FI o. >N O Q O p O SONY DENON ONKYO ALTEC LANSING MBOUART MTX STREET WIRES BANDRIDGE TECHNICS JVC PIONEER BLAUPUNKT HITACHI GRUNDIG PHILIPS O O NOVO V KRANJU OD 1. AVGUSTA DALJE KRANJ, Ljubljanska c. 1a, tel.: 064/225-531 ZA HOTELOM JELEN D«l. čas: od 9. 13. ure In od 16. do 19. ur«,sobot« Od8. do 12. ure OBIŠČITE NAS V VEČNAMENSKI DVORANI! (MM«? SERVISNO PRODAJNI CENTER tel.: (064) 223-276, 211-225 V času Gorenjskega sejma v Kranju SUPER ponudba vozil RENAULT in VOLVO * 4-letni ugodni krediti brez pologa * brezplačna dodatna oprema po VAŠI izbiri * testne vožnje * staro za novo alples lesni program in PREVC salon pohištva predstavljata na Gorenjskem sejmu v Kranju - program TEMPO v novih kombinacijah barv in postavitev za opremo dnevnih in otroških sob, predsob ter jedilnic - klubske mize, avdio in video omarice Poleg tega še posebej ugodno: - garderobne omare - sedežne garniture, vzmetnice - pisarniški stoli in druga oprema Ponudba mesecai - pogradi iz smrekovega lesa za samo 26.928 SIT - avgusta še posebej ugodne cene za takojšnje plačilo, ter možnost obročnega odplačevanja Brezplačno svetovanje arhitekta in dostava na dom. Železniki, Dražgoše 6, tel.: 064/66-931 Ljubljana, Šmartinska 152 - BTC tel./fax 061/185-27-21 ZEUS FOTOAPARAT NIKON ALT KODAK? FOTOGRAFIRAJ! GLAS in A G n 11 LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel: 064/221-112 IZBIRATA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO NA TEMO "POLETJE Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno -skratka cool, cool fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Šk. Loki) pošlješ na naslov: Gorenjski glas, oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1 a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonjen žreb in boš izžreban za eno od tolažilnih nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov in še in še tolažilnih nagradi Fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv! Najbolj odštekan trenutek! Sodeluj v nagradni igri, bodi naj!!! GORENJSKI GLAS • 10. STRAN OGLASI ŽITO PEKARNA VRHNIKA, d.o.o. objavlja razpis na delovno mesto PEK - dva delavca, v obratu "Vrhniški kruh" Pekarna v Kranju. Pogoj: poklicna šola, smer pekarstvo Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejemamo do 8 dni po objavi razpisa na naslov: Žito Pekarna Vrhnika, d.o.o., Kadrovska služba. Idirjska c. 21, 61360 Vrhnika. Kandidata bomo sprejeli za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. U CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L OLJNI GORILO S TOEWrVL()P/POKrVDIZA ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE EKSRANZUSKA POSODA 35 L 30.492,00 +20 %PD 41.916.00 + 20 %PD 16.998.00 +10 %PD 18.360.00 + 10 %PD 40.823.00 + 20 %PD 8.990.00 + 10 %PD 4.290.00 + 20% PO 3.296.00 + 20 %PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 <Š | V POSLOVALNICAH NA STANETA ŽAGARJA 53 -MLADINSKA 2, KRANJ | -KIDRIČEVA 2L JESENICEl NUDIMO ZVESTIM KUPCEM 5%POPUST ZA NABAVO IZDELKOV i PRI OBNOVI IN VZDRŽEVANJU VAŠEGA DOMA (?) FILTRI ZA KEMIČNO, BAKTERIOLOŠKO in MEHANSKO ČIŠČENJE PITNE VODE radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih del (Ur. I. RS. št. 28/93 in 19/94) objavlja Občina Kranjska Gora PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IZVAJALCA ZA IZDELAVO RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA DOVJE IN MOJSTRANO KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 33. MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona 28. 8. - 2. 9, sejemski vlak Celje G. Radgona U POMURSKI SEJEM 1. Naročnik: Občina Kranjska Gora in Krajevna skupnost Dovje Mojstrana 2. Predmet razpisa: Razvojni program za Dovje in Mojstrano, ki vsebuje sestavine CRPOV. 3. Ponudniki lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na Občini Kranjska Gora vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Informacije v zvezi z razpisom daje g. Jože Brudar, tel. 881-846 ali 881-156. 4. Predviden začetek dela na nalogi: september 1995, predvideni rezultati prve faze dela november 1995. 5. Naročnika si pridržujeta pravico spremeniti obseg del, glede na razpoložljiva sredstva za izvedbo naloge. 6. Merila za izbor ponudnika so: kvaliteta ponuđene vsebine, strokovnost in reference, rok izvedbe, cena in plačilni pogoji. Opomba: najcenejša ponudba ni nujno najugodnejša. 7. Pisne ponudbe je treba dostaviti v 14 dneh po objavi tega razpisa v Uradnem vestniku Gorenjske na naslov Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, 64280 Kranjska Gora, s pripisom: "Ponudba za Dovje Mojstrana - ne odpiraj". 8. Odpiranje ponudb bo dne 6. 9. 1995 ob 14. uri na občini Kranjska Gora. Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. ■ " *' " Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, Škofja Loka PROGRAM PROIZVAJALCA ALPLES POHIŠTVO 28% CENEJE pri takojšnjem plačilu v času Gorenjskega sejma od 11. do 20. avgusta v vseh Lokinih prodajalnah s pohištvom. Brezplačna dostava do oddaljenosti 60 km. V ČASU GORENJSKEGA SEJMA Loka PC Alples v Železnikih, BC v Medvodah, BTC. hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP do.o.JRŽIĆ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 V ČASU GORENJSKEGA SEJMA NAS OBIŠČITE _TUDI V VEČNAMENSKI DVORANI! _ OO 1.9,00 91.6.1995 UGOOKIf NAKUP KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, SPALNIC« ITALIJANSKO POHIŠTVO D035% POPUST POHIŠTVO ALPLES LESNI PROGRAM 25% POPVSt KUHINJE GORENJE 25% POPUST SEDEŽNE GARNITURE MIRNA 30% POPUST BREZPLAČNA DOSTAVA. STROKOVNI NASVETI Delovni čas: od 9. do 11.30 ln od 14. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure. Krt/ foto bobnar i ■ 111111 mnl ^ Pri nas kupljene filme, razvijemo brezplačno KODAK EKSPRES ZA HOTELOM JELEN v Kranju NA GORENJSKEM SEJMU VELIKA IZBIRA FOTOAPARATOV IN POLAROID OČAL Pnćakujemo vas na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Polaren m 111111 ■ 111111 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Višek turistične sezone V modi je aktivni dopust Ljudem ni več do poležavanja - Izleti, kolesarjenje, prireditve so tisto, kar privablja. Bled, Bohinj, Šobec, Kranjska Gora, 16. avgusta - Pretekli podaljšani vikend je bil po pričakovanjih in na veselje gorenjskih turističnih delavcev eden najboljših v sezoni. V Kranjski Gori sploh ni bilo mogoče dobiti proste sobe, goste pa so pošiljali celo v Radovljico in na Bled. Poln je bil tudi Bohinj, kjer se je prav tako le težko dobilo prenočišče. Malo manj zadovoljni pa so na Bledu, kjer kljub uradnemu višku sezone turistične zmogljivosti še zdaleč niso polne. V Kranjski Gori je pretekli vikend letovalo med štiri in pet tisoč turistov. Kot so nam povedali na Turističnem društvu Kranjska Gora, so bila vsa hotelska in penzionska ležišča oddana. Poleg domačih gostov prevladujejo Italijani, Nizozemci in Angleži. V Kranjsko Goro prihajajo na aktivni oddih, saj se od tod lahko Podajajo na različne planinske ture, blizu pa je tudi meja. V bohinjskem podjetju Alpinum, ki pokriva hotele, apartmaje, avtokamp in del zasebnih sob, je bil obisk ob koncu tedna za 15 odstotkov boljSi kol lani ob tem času. VeČina gostov je individualnih, od tujih pa prevladujejo Nemci, Nizozemci in Belgijci. Glede na prejšnja leta je tujih gostov približno enako, več pa je domačih gostov. Tudi v kampu Danica so imeli v zadnjih štirinajstih dneh boljši obisk kot lani. Tudi k njim prihajajo v glavnem individualni gostje, ki informacije o Bohinju dobijo v nizozemskem katalogu. Na Turističnem društvu Bohinj so povedali, da so zasebne sobe od konca julija naprej polno zasedene. Veliko gostov se ustavi v Bohinju za krajši čas. Zadnji podaljšani vikend ter številne prireditve, kot na primer kresna noč, so privabile veliko enodnevnih gostov. V Bohinju so začeli vse bolj staviti na domačega gosta, saj se je Število tujih turistov zmanjšalo, veliko tudi po zaslugi cenejše ponudbe v Italiji, Grčiji, Španiji, zadnje leto pa tudi na Madžarskem. Tajnik TD Bohinj je še dejal, da so glavni problem v Bohinju visoke izvenpenzionske cene. Dokler bo gost moral za zrezek odšteti skoraj toliko kot za prenočišče (v zasebni sobi prve kategorije stane prenočišče z zajtrkom 25 mark, zrezek pa ponekod tudi 1700 tolarjev), nas bodo imeli za drage, je Še dodal Malej. V kampu šobec je do ponedeljka letovalo za 20 odstotkov manj gostov kot lani do tega datuma. Največ gostov prihaja iz Nizozemske, Nemčije in Italije. Domačih gostov je le okrog 30 odstotkov. Po besedah upravnice kampa Marjete Vizovišek pa je v začetku tedna veliko gostov že odšlo. Slabo vreme, politični dogodki in nizka vrednosti lire bo po mnenjuVizoviškove vplivalo na to, da bodo slabše sezone in turistični izkupiček. Manj razloga za zadovoljstvo imajo tudi na Bledu. Pričakovanja turističnih delavcev se niso uresničila in v avgustu je bilo manj gostov kot lani. Hoteli so bili na višku sezone zasedeni v povprečju 70 odstotno, še najbolje hotela Golf in Park. Tudi kamp v Zaki je bil zaseden le polovično. Na Turističnem društvu ta izpad pripisujejo predvsem manjšemu obisku italijanskih gostov Zaradi nizke vrednosti lire so počitnice pri nas postale predrage, poleg tega pa si italijanski turistični delavci prizadevajo goste obdržati doma. Tako so močno znižali cene in tudi 15-odstotni skupinski popust, ki ga nudijo na Bledu, ni privabil večjega števila Italijanov. Poleg tega na Turističnem društvu opažajo, da se je trend počitnic močno spremenil. Gostje, ki so bili včasih zadovoljni z jezersko obalo, dobro hrano in pijačo in večerno zabavo, so postali zahtevnejši. Vse več ljudi zahteva aktivni oddih, zanimajo se za izlete v gore in kolesarske ture. Letos so na Bledu izposodili veliko število gorskih koles. Poleg tega gostov ne privlači več množičnost, ampak si želijo tja, kjer je čim manj gneče. Temu slednjemu pa se zadnje dni na Bledu (žal) brez večjih težav izognejo. • U.Peternel Sejem kot priložnost za zaslužek Po sejmu pa še na Brezje V tujini so v času sejma hoteli nabito polni, eene nočitev pa trikrat dražje - še najbolj zadovoljni so gostinci. Kranj, 17. avgusta - V teh dneh je pajvečja prodajalna najraznovrstnejšega b! imela svoj razstavni paviljon s telefoni, telefaxi, ljudje pa so lahko tudi dvigali aga pri nas Gorenjski sejem. Kar 650 gotovino. Toda kot so povedali na Pošti v "oniačih in tujih razstavljalcev ponuja Kranju, je bil promet na sejmu minimalen **0je izdelke in ob nekaj tisoč obiskoval- oziroma premajhen, da bi bil ekonomsko Cln na dan kupčija prav gotovo cveti. Ob zanimiv. Zato so se - ob drugih razlogih-tcjn si trgovci, pa tudi prireditelj Gor- odločili, da letos na sejmu ne bodo £nJski sejem zadovoljno manejo roke. sodelovali. V času sejma je večja tudi ^cKm pa je obenem priložnost za zaslu- poraba električne energije in na Elektro 2e* tudi mnogim drugim, od gostincev, Gorenjske so povedali, da se vsako leto "otelirjev, turističnih delavcev, železnice, ob tem času poraba poveča za nekaj P°šte Pa znajo pristaviti svoj lonček? odstotkov. Ker pa stanje števca odčitava- je povedal direktor Gorenjskega________________ *ejrna Franc Kkar, so opravili temeljito Studijo o tem, katere dejavnosti so soudeležene pri sejemskem dogajanju, lako gre v pivi vrsti za infrastrukturo. V Ca.su sejma imajo večji promet na cest n'nskih postajah in na bencinskih črpalkah Već dela je tudi za železnice in na *c'ezniški postaji v Kranju so povedali, da 0 v času sejma Slovenske železnice Uv^'dlc dva posebna sejemska vlaka, ki sta vozila med Ljubljano in Lescami in na*aj Čeprav za potnike, ki so se peljali !*? sejem, ni bilo posebnih popustov, Iti !?!'a vlaka zasedena okrog 70 odstotno 0da točnih podatkov o tem, koliko Potnikov od teh je obiskalo sejem, n|'Ua)o p,av tako je študija pokazal,i. da "''iskovalci ogled sejma pogosto združijo 2 izletom v gorenjske tunstične kraje, 'Poimenovane ( B ajo tujj p(Kjatke, da se V SttU Sejmi P"veta promet na Karavanškem pređom jo mesečno, točnih podatkov za letošnje leto še nimajo. Na Komunali Kranj, ki skrbi za odvoz odpadkov s sejma, so povedali, da vsak dan odpeljejo dva do tri zabojnike smeti, a bistveno se jim dohodek ne poveča. Naslednji, ki bi si ob sejmu lahko zadovoljni meli roke, pa so hotelirji. V tujini se v času sejmov cena nočitev dvigne za trikrat, prav tako pa tudi cena mestnih prevozov. V Kranju pa se v času sejma obisk v hotelih le malenkostno poveča. V hotelu Creina nimajo nikakršne gneče, saj pri njih prenočuje le nekaj razstavljalcev. V hotelu Bor v Preddvoru v tem času pri njih prenočuje le ena družina, ki razstavlja na sejmu. Tako tudi ni pomisliti, da bi dvignili cene. Poleg trgovcev imajo tako od sejma verjetno še največ gostinci, ki se jim promet kar nekajkrat poveča. • U.P. a) iz Avstrije prihajajo tako razstavljala pot obiskovalci. Več dela je v času sejma Uu,i II špediterji Svoj lonček na sejmu je Prc)5nja leta pristavila tudi Pošta, ki je INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE KRANJ -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE L BAVARSKI TEDEN V LJUBLJANI od 28. 9. do 8.10.1995 V okviru Bavarskega tedna v Ljubljani bodo potekali tudi razgovori med gospodarstveniki Slovenije in Bavarske. Za naša podjetja bo prav gotovo zanimiv m pomemben simpo zij s področja zunanjetrgovinskega poslovanja, kjer si boste lahko izmen jali informacije 0 pogojih poslovanja. Mesto Muenchen pripravlja borzo stikov z bavarskim gospodarstvom Obrtni zbornica Bavarske pa bo na informativni stojnici nudila slovenskim podjetnikom m obrtnikom različne poslovne informacije, posebej s področja Muenchna, Aubsburga in [ngolltaota. Na sejmu Elektronike se bodo v času med 3. in 7. oktobrom L995 predstavila številna bavarska podjetja iz omenjene stroke. Naša podjetja, ki že poslujejo ali želijo poslovati z Bavarsko, imajo prav gotovo mnogo odprtih vprašanj in težav, zato naj nam sporočijo, kaj bi predlagali sogovornikom z Bavarske in kakšni so programi sodelovanja za leto 1996. V okviru predstavitve Bavarske v Sloveniji bo 28. in 29. septembra 1995 zasedala tudi Mešana komisija /a sodelovanje med republiko Slovenije in Bavarsko, ki bo na osnovi predlogov slovenskega in bavarskega gospodarstva pripravila tudi program dela za naslednje leto. Svoje predloge in namere za sodelovanje z Bavarsko nam sporočite na GZS Območna zbornica Kranj, Blei-vveisova 16. 117 presežnih delavcev v Verigi Odveč je režija Lesce, 15. avgusta - Preteklo sredo so v Verigi v Lescah ponovno govoriili o problemu 150 trajno presežnih delavcev, ki so pretežno iz vrst tako imenovanih režijcev. Na skupnem posvetu so se o programu razreševanja pogovarjali predstavniki Sveta delavcev, dveh reprezentativnih sindikatov ter predstavnikov lastnika in vodstva družbe. 12 delavcev predvidenih za prerazporeditev v proizvodnjo, 30 jih gre v predčasno upokojitev, 29 delovno razmerje preneha it drugih razlogov, 19 invalidov, ki so opredeljeni kot presežni delavci, je na čakanju za nedoločen čas, preostalih 27 pa bodo odpustili. Vodstvo je soglašalo, da se zaradi predvidene združitve treh obratov: Orodjarne, Vzdrževanja ter strojne obdelave obrata Sidme verige - kovačnica v obrat Strojne delavnice začasno preložijo aktivnosti določanja presežnih delavcev v obeh obratih do dokončno sprejete organiziranosti novega. To pomeni, da je trenutno določenih 117 presežnih delavcev. Po podatkih vodstva podjetja je bil program razreševanja problematike presežkov s strani predstavnikov delavcev ugodno sprejet, po dogovoru pa se bodo zaradi prejetih pripomb nekateri presežni delavci pronovno preverili v razvojno tehnološki službi. Če ponujeno delo ustreza delavčevi izobrazbi, ga ne more odkloniti, če ga, sledi odpoved. Če eno ali več stopenj ne ustreza njegovi izobrazbi, je za premestitev potrebno soglasje delavca, sicer pa postane trajni presežni delavec z vsemi pravicami, kijih ima v okviru razreševanja presežkov. Po mnenju predstavnice lastnika gre za dokaj mehko obliko razreševanja problema presežnih delavcev, poleg tega pa že ves čas tečejo aktivnosti v povezavi z zavodom za zaposlovanje, ki bo presežnim delavcem skušal poiskati zaposlitev pri drugih delodajalcih, medtem pa jim nudil tudi finančno pomoč. Na pripombe sindikatov, ki jih je Svet delavcev podprl in med katerimi je nekaj takšnih, ki jih kot povsem utemeljene sprejema tudi vodstvo družbe, bo slednje pripravilo pisne odgovore. • M.A. Zbiramo ponudbe za prodajo ATRAKTIVNIH POSLOVNIH PROSTOROV v starem mestnem Jedru, v centru Kranja na Prešernovi ulici 6 Naprodaj so poslovni prostori v I, N , III, in IV. nadstropju, v skupni izmeri 1 043 mJ Predmet prodaje so zaključene enote poslovnih prostorov v Izmeri od II m' do 103 m3 površine, z možnostjo združevanja več enot in potencialno možnost|o dostopa s Prešernove ulice na stroške prodajalca. izhodiščna cena je 1 800 DEM/m', plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije Prometni davek in ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec Prednost pri nakupu in izbiri lokacije v objektu imajo ponudniki, ki odkupijo več enot ali ponudijo višjo ceno za mJ Pisne ponudbe sprejemamo v zaprtih kuvertah z oznako Ponudba za nakup poslovnih prostorov' na naslov: Goreniska banka d d Kranj, Bleiweisova cesta I, Kranj, do 10.9 1995 Dodatne informacije in ogled - tel. 064/221-446, int 244 ali 483 Banka si, po zaključenem zbiranju ponudb, pridružuje pravico spremeniti odločitev o prodaji. Gorenjska |? Banka Banka * posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Audi A4 na Guinessov rekord Pet let je minilo, odkar so pri Ingolstadtu poseben izziv, ker nemškem Audiju slavili po- omenjene poti še noben serijski membno zmago. Audi S2 avto ni opravil v manj kot coupe je v 28 dneh in 16 urah mesecu dni. Naskakovanje no- prevozil pot okoli sveta in se s tem vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Zdaj naj bi na podobno pot poslali serijski audi A4 2.8 guattro, seveda z namenom, da bi postavil nov rekord v hitrosti in zanesljivosti, namesto okoli sveta pa ga bodo napotili od Prudhoe Baya na Aljaski do kraja Ushuaia na Ognjeni zemlji. Rekord te 24.000 kilometrov dolge poti je trenutno v rokah Kanadčana Garrvja Sowerbyja in njegovega sovoznika, ki sta z ameriškim vozilom GMC pick up s 6,2-htrskim motorjem, ki poganja vsa štiri kolesa, potrebovala 23 dni in 22 ur. Pri Audiju načrtujejo, da jim bo rekord uspelo potolči za vsaj dva dni. Pustolovska vožnja z audijem A4 je za tovarno v vega rekorda je seveda resna zadeva, saj se utegne zgoditi, da bodo temperature na začetku poti na Arktiki pod ničlo, medtem, ko naj bi v Srednji Ameriki dosegle tudi 50 stopinj v senci. Poleg temperaturnih razlik audija A4 Čakajo še druge ovire. Tako bo po Dolini smrti vozil na všini 92 metrov pod morsko gladino, v Peruju in Čilu pa se bo povzpel kar na 4.000 metrov. Tudi podvozje in pnevmatike bodo morale prenesti bistveno večje obremenitve kot pri običajnih vožnjah, saj bo več sto kilometrov poti potekalo po makadamskih in ilovnatih tleh, avtomobil pa čakajo tudi številne cestne luknje Audi A4 2.8 quattro naj bi torej prestal kar zahteven vzdržljivostni test. • M.G. Združenje bank Slovenije Nejasnosti pri izračunu zamudnih obresti Ljubljana - Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je na seji 10. avgusta v Ljubljani obravnaval problematiko izvajanja zakona o predpisani, zamudni in temeljni obrestni meri. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu avgusta, veljati pa je začel naslednji dan, torej v soboto, 5. avgusta. Ugotovljeno je bilo, da zakon ne določa samo zamudnih in temeljnih obrestnih mer, ampak da predpisuje tudi nominali-zem obrestnih mer, spreminja obstoječe računovodske standarde, definira "prag oderuštva" in preko tega de facto administrativno omejuje aktivne obrestne mere m posega v svobodo dogovarjanja strank glede pogodbenih določil o določanju obresti. Nadzorni svet ZBS meni, da bi bilo potrebno navedene posege v finančni sistem temeljito premisliti že v fazi oblikovanja preldoga zakona in se pri tem tudi zavedati vseh posledic. Vsekakor pa je nesprejemljivo tovrstno zakonodajo sprejemati po hitrem postopku in določati začetek njene veljavnosti naslednji dan po objavi. Nadzorni svet ZBS ugotavlja, da se z novim zakonom spreminja dosedaj veljavna in z uredbo ministrstva za finance predpisana metodologija za izračun zamudnih obrestnih mer. Po dosedaj predpisani in tudi splošno uporabljeni metodologiji so se zamudne obresti izračunavale tako, da se realne obresti obračunajo na revalorizirano glavnico, medtem ko po novem zakon določa za zamudne obresti izračun z obrestno mero, ki je seštevek temeljne in zamudne obrestne mere. Konkretno to pomeni, da skupna zamudna obrestna mera v mesecu avgustu 1995 znaša po običajnem izračunu obresti 25,14 %, po pedpisanem pa 24,05 %. Rečeno drugače, zamudna obrestna mera ni 18 %, kot piše v zakonu, ampak 16,89 % (zaokroženo 17 %), pri temeljni obrestni meri v višini 6,05 % na letni ravni (preračunano iz 0,5 % mesečne stopnje temeljne obrestne mere). Nadzorni svet ZBS ugotavlja, da je vzrok za probleme pri izvajanju zakona predvsem v številnih nejasnostih glede metodologije izračuna temeljne obrestne mere in metodologije njenega preračuna na letno ravne ter zaradi nezadostno pojasnjene spremembe dosedaj predpisanega načina obračuna zamudnih obresti. Ob tem nadzorni svet ugotavlja, da ne gre za prvi predpis iz finančnega področja, ki zaradi svoje nejasnosti in pomanjkljivosti nalaga bankam in drugim subjektom nepremostljive težave pri njegovem izvajanju Združenje bank Slovenije je v zvezi s tem že večkrat prosilo ustrezne državne institucije, da bi bilo vključeno v nastajanje oz. oblikovanje finančnih predpisov, ki globoko posegajo v vsebino in tehniko bančnega poslovanja. Tovrstna prizadevanja, žal, dosedaj niso bila deležna ustreznega razumevanja. Združenje bank Slovenije bo zato ponovno pozvalo ustrezne državne institucije, da pri pripravi predpisov s finančnega področja omogočijo sodelovanje tudi predstavnikom bančne stroke, vse to v želji, da bi dobili kvalitetno zakonodajo s finančnega področja. MEŠETAR Nižji stroški prireje mleka in mesa Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva čredo enajstih krav s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov na kravo, ocenili junijske stroške prireje mleka na kmetijah. Ugotovili so, da so bili stroški 47,33 tolarja za liter oz. za 0,4 odstotka manjši kot maja. Na znižanje stroškov je vplivala 5-odstotna pocenitev mineralnih gnojil, okoli 8-odstotna pocenitev močnih krmil, 3- do 4-odstotna pocenitev živine ter za 1,2 odstotka nižje obračunana vrednost ure živega dela, ki temelji na gibanju plač v gospodarstvu. Stroški bi bili še manjši, če se ne bi v tem času za 1,5 odstotka podražili naftni derivati in če se ne bi zmanjšala vrednost teleta, ki je pri mleku obračunano kot stranski pridelek. Ocena upošteva tudi regres za obnovo črede (2.300 tolarjev na glavo). In kolikšni so bili junija na kmetijah stroški prireje goveda? V inštitutu so na podlagi modela, ki upošteva rejo od 120 na 510 kilogramov žive teže, povprečni prirast 0,85 kilograma na dan in 460 krmnih dni, ocenili, da so bili stroški prireje kilograma goveda 257.92 tolarja za kilogram oz. za 1,9 odstotka nižji kot maja. Razlogi za znižanje stroškov so enaki kot pri prireji mleka, med stroški pa več kot tretjino predstavlja vrednost teleta. Uredbo so že popravili Življenje kaže svojo pot, bi lahko rekli temu, kar se dogaja z vladno uredbo o kmetijskih intervencijah v letošnjem drugem polletju Komaj je sredi julija začela veljati, že so pri njenem uresničevanju ugotovili pomanjkljivosti in so jo popravili z novo uredbo ( z uredbo o spremembi uredbe...), ki je bila v uradnem listu objavljena 4. avgusta. Uredba pri nekaterih intervencijah spreminja rok za vložitev zahtevkov, pri regresiranju semena za pridelavo semenskega krompirja dodaja regres tudi za seme original, pri premiji za odkup mlade pitane govedi pa znižuje starostno mejo živali ob zakolu z 18 na 15 mesecev. Ukrep, ki opredeljuje pomoč klavnopredelovalni industriji pri odkupu govedi, so dopolnili z določbo, po kateri bo država regresirala obresti največ za 180.000 tolarjev posojila na odkupljeno žival. Nagrade za kupce Trgovci poskušajo na različne načine privabiti kupce. Gorenje Trgovina, ki je generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji, ni nobena izjema. Izmed vseh, ki so letos že kupili traktor Zetor ali ga bodo do 2. septembra, bodo predzadnji dan kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni izžrebali srečneža, ki bo prejel "slovenski traktor leta 1994" - to je traktor Zetor 43-40. Vsi, ki so enega od Zetorjevih traktorjev kupili po 1. avgustu ali bodo to storili še do 2. septembra, so ah še bodo prejeli posebno darilo (sesekljalmk), kmetje, ki bodo traktor kupili na sejmu v Radgoni, pa bodo sodelovali v žrebanju za privlačno nagrado (motorno kolo Javva). Kako premagati utrujenost, bolečine, stres... Dopusti so večinoma že za nami, prilagajanje na domače razmere tudi in že razmišljamo, kaj vse bo potrebno storiti pri hiši preden bo tu jesen. Beljenje, pleskanje in popravila nam vzamejo kar preveč dragocene energije, ki smo si jo nabrali na dopustu. Če pa smo malce neprevidni, si kar hitro lahko nakopljemo bolečine v hrbtenici. In kaj lahko storimo? Lansko jesen je bil na sejmih po Sloveniji predstavljen nov izdelek s področja masainih pripomočkov, imenovan Vibroser. To je prenosna masažna blazina s prevleko iz runske volne. Že ob rahlem pritisku sprožimo nežne vibracije (deluje na baterije), ki delujejo proti utrujenosti, mnogovrstnim bolečinam - ublažijo jih ali pa povsem umirijo, pospešijo krvni pretok, hkrati pa pomirjajo psihično napetost. Največ o tem nam lahko povedo izkušnje iz prakse. Zato smo v Novem mestu obiskali podjetno lastnico trgovine "Nanca" - specializirane za prodajo in izposojo oblačil za posebne priložnosti. Jožica Malus je v najlepših letih, kot radi rečemo za prva leta po štiridesetem. Kot mnoge pogumne Slovenke "je šla na svoje", ker v podjetju, kjer je delala, ni bilo videti možnosti za kakšen napredek in tudi vzdušje ni bilo najboljše Odločitev zato pravzaprav ni bila težka, potrebno pa je bilo nekaj poguma, volje, vztrajnosti in predvsem vzdržljivosti. Tega je zdaj že štiri leta in pol. Takole pripoveduje: "Če ne bi imela toliko veselja s tem, kar delam, najbrž sploh ne bi zmogla. Delam z dušo in to se mi obrestuje. Sama vodim trgovino, izbiram, nabavljam in prodajam. Imam tudi družino. Prostega časa, ko bi se lahko zares spočila in sprostila, je veliko premalo. Od jutra do večera sem na nogah. Zato so se pojavile Jožica Malu*: "Ljudam v stoječih poklicih lahko Vlbrosar ra« valiko pomaga." POMOČ, KI JE VEDNO PRI ROKI vioroser A O R I G I N A težave, predvsem bolečine v križu in v nogah, ki so bile vedno hujše. Ko sem izvedela za masažno blazino Vibroser, nisem niti malo pomišljala, takoj sem se odločila zanjo. Že iz toplic vem, kako mi masaža dobro dene, tudi zato, ker imam nekoliko slabšo prekrvavitev in me rado zebe. Nisem si pa mislila, da bi bila taka blazina lahko tako učinkovita. Včasih se po masaži res počutim kot prerojena. Blazino imam kar v trgovini in kadar je le malo predaha, ko ni strank, se usedem in si jo dam za križ. Bolečina pomine in če je čas, jo nataknem tudi na noge. Ljudem v stoječih poklicih lahko taka reč res veliko pomaga. Mislim celo, da ne bi bilo napak, če bi to imela vsaka hiša. Jaz jo imam že nekaj mesecev, navadila sem se, da se na ta način sprostim in kar težko bi bila brez nje. Seveda je treba skrbeti tudi za počitek in za to, da gre človek malo v naravo in se razgiblje. Domačim em obljubila, da si bom vzela več prostega časa, da se ne bi pojavile še kakšne druge zdravstvene težave Včasih te morajo res drugi opozonti - če delaš z veseljem, sploh ne opaziš, da si si naložil preveč." Stvari so včasih nadvse preproste, pa na) gre za boleč križ, preobremenjene in boleče noge ali za utrujenost. Le spomniti se |e treba, da si marsikdaj lahko sami pomagamo Vibroser, ki je atestiran in ima dveletno garancijo, si je mogoče ogledati in ga preizkusiti na letošnjem Mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju (Hala A) od 11. do 20. avgusta. Dodatna pojasnila po telefonu 061/12-91-794, 1291-795 ali faksu 061/12-91-796. vreme Za danes nam vremenoslovci napovedujejo nestalno vreme z občasnimi nevihtami in precej nizkimi temperaturami. V nedeljo pa naj bi se zjasnilo in se ogrelo. LUNINE SPREMEMBE y Ker je danes zadnji krajec nastopil ob 5.04, bo po Herschlovem vremenskem ključu deževalo. Drugo srečanje na Andreju nad Škofjo Loko Naj živi vesela družba Pri Ivanu Ruparju bo 10. septembra popoldne šest asamblov. Andrej nad Škofjo Loko, 17. avgusta - Napoved, da bo lanskemu prvemu srečanju škofjeloških asamblov prihodnje leto v začetku septembra morda sledilo drugo, Ivan Rupar z Andreja nad Škofjo Loko uresničuje. Pred dnevi smo se srečali, saj bo Gorenjski gias tudi letos med pokrovitelji srečanja, in Ivan nam je zaupal, da bodo 10. septembra popoldne na Andreju nastopili ansambli Borisa Razpotnika, Blegoš, Resnik, Glas Slovenije, Strmina in kot gost Ansambel bratov Poljanšek, ki bo potem skrbel tudi za veselo razpoloženje po nastopu vseh ansamblov. orfeja iz Ptuja, tri zmage na Lojtrci domačih, dve samostojni kaseti, posnel je polurno TV oddajo in več video spot-ov. Sestavljajo ga: Robi Požar (klarinet, vokal, saksofon), Igor Zaje (trobenta, vokal), Rok Fojkar iz Škofje Loke (kitara, vokal), Boštjan Per (bariton, bas kitara, pozavna, vokal), Renata Pavlin (vokal), Zoran Krizman (vokal -namesto Dragota Brvarja), Boris Razpotmk (harmonika, klaviature, vokal). Trenutno največja zanimivost ansambla pa je, da se bo pevka Renata Pavlin jutri, 19. avgusta, v Kamniku poročila z Robertom Smolnikarjem, vodjem ansambla Štajerskih TABORNIKI IN GLASBA Zaradi ozonskih lukenj, lukenj v lepih in ostalih lukenj, se ^nogo Slovencev odloča za taborniške počitnice. Taborjenje Pfi mnogih - predvsem mlajših po letih - predstavlja nePogrešljiv del počitnic. Slovenski glasbenik Janez Hvale je pravzaprav zaščitni Znak taborništva, saj je s svojim ansamblom 12. nasprotje izdal kaseto s taborniškimi pesmimi. Poln pa je seveda numorja in prigod izpod Šotorskih kril. sobotna oddaja bo torej taborniško-glasbeno obarvana, z Sostom Janezom Hvaletom na čelu. Vodja tabora je opazil, da mladim fantom kuhanje ne gre °d rok. Vprašal jih je, ali niso morda pozabili časa, kar je za kuhanje nujno potrebno. "Smo," je odgovoril eden od dečkov, "mojo mamo!" Morda kuha tabornikom dela preglavice, prepričani pa smo, da s prepevanjem in muziciranjem nimajo nobenih tetav. Pa še ena glasbeno Tofovo ten(r)oristična! Poslušala sem nekega tenorista, pa je tako kričal na poslušalstvo, da sploh nisem vedela, ali je tenorist, ali je terorist. Eno je gotovo. Od tenorista do terorista je le en droben korak. Vsekakor pa tenorist precej lažje postane terorist, kot pa terorist - tenorist! Simona H2<) iQi+^P - SKODA VolksvvdKvn Group Ansambel Borisa Razpotnika V prihodnjih številkah Gorenjskega glasa bomo podrobneje predstavili prireditev in ansamble. Danes za začetek predstavljamo ansambel Borisa Rapotnika iz Domžal. Ansambel deluje šesto leto. Ima dva zlata sedem. Srečno na skupni življenjski poti jima želimo tudi v Gorenjskem glasu, ansambloma pa: Ha, ha, ha -dobro godbo oziroma uspešne skupne nastope Raz-potnikovih Štajercev. • A. Zalar "Marko, si pripeljal sinka 'Z vrtca?" je vpila Anka na noža, to je name. "Katerega sinka?" sem jo vprašal. "Gregorja, saj imava samo enega, a si spet pozabil?" Pozabil, priznam iskreno, a to pri moji ljubi ne zaleže, kesanje ne pomeni nič. Sicer je res hud greh Pozabiti lastnega otroka v vrtcu. Ona je kričala, upravičeno. "Kako si mogel? Le si mogel pozabiti na Gregorja, a se voziš tam mimo. . Prcklemano, le čemu sem 5' izbrala za moža od tolikih snubcev ravno profesorja. Tebe?" To me je vedno pogrelo, *o mi je očitala profesorsko diplomo. ■ T)ruge bi se veselile, če bi "**le profesorja!" "Pa ja, dokler ne bi odk-r"e. kakšen pozabljivec si. Za nobeno rabo! . Zdaj pa pojdi lačen po sMa! Jedli bomo skupaj!" Ubogal sem jo! Po jedi sem ji skesano Predlagal: "Pelješ me na tosilo v Dolgo vas h Groz-ako ne bom ves mesec ničesar pozabil?" Peljem, vendar ne verjamem, da ti bo uspelo." •O, ti rečem, in boš Ponosna name! Pripravi de-parnico, ker bom od napora •ejen m lačen." Pa me je ves mesec izsilje vala. "Si telefoniral na pošto, kolko stane zdaj znamka na pismu? Saj se mi zdi, da vsak drugi teden podražijo." "Sem, ženka, stane štirideset par." "Krasno, Gregorja še nisi pozabil." In mi je ustno naročila enaindvajset predmetov, naj ]ih kupim v trgovini. Vse sem si zapisel in ji jih prinesel. Nič nisem pozabil. Kar pihala je od jeze, a jo je zala! Jedli smo za bogove. Stalo je precej, a je kazala dobro voljo! Rekla je, da je tako srečna, ker se mi je pozdravila moja kronična pozabljivost in sploh ni verjela, da je to možno. In zato ne pojdemo še domov, ampak v olimpijski bazen se kopatin tekmovat v plavanju. Upala je pač na zmago. A jaz se nisem in nisem mogel spomniti, ah imajo res Humoreska Ne bom več Zlata Volarič požrla. Brez posledic. V trgovino me je še poslala, a samo po kukšno malenkost, ker več nisva potrebovala. Bila je varčna oseba. In čez mesec me je morala odpeljati h Grozdu, v gostilno v Dolgi VttSl ludi (,'n-gor je bil zraven. In moja Anka se je izka- v Dolgi vasi olimpijski bazen, pa smo hodili sem že dajset let. Molčal sem. "Potem se bomo vrnili in boš kegljal, večerjali bi in šli veseli skupaj domov." Presneto, sem pa res pozabljivec. Niti tega ne vem več, od kdaj je pri Grozdu kegljišče. Pa je bilo! Najprej smo se res šli namakat v bazen, bil je tam! Zmagala je Anka in potem je premagala še vse druge moške in ženske plavalce. Gregor je tudi odlično plaval, je pač njen sin. A paziti moram, da ga ne pozabim kje, ker bo ugotovila, da nisem ozdravljen in me bo še odpisala. V bazenu sem opazil, koliko odličnih možnosti ima. Tisti premagani gotovo niso kronični pozabljivci. Zato moram zmagati. Mogoče bi spremenil poklic. Pravijo, da mehaniki, trgovci in blagajničarke niso pozabijiv i. Blagajničarka bi že bil! Na kegljišču je spet imela srečo. Zaslužila je devet steklenic piva, in smo Šli večerjat. Neki oboževalec z bazena ji je poslal steklenico šampanjca. Po večerji smo še sedeli in dolgo pili. Ko sem rekel, da gremo domov, ni dovolila, da bi jaz vozil. Rekla je, naj bi tu prespali. Ah, ja, preveč osvajalskih Oči sem videl in sem že dremavega Gregorja posadil v avto in odpeljali smo se. Doma sem ga že položil v posteljo, ko je zazvonil telefon. Bil je lastnik gostilne Grozd: "Halo, gospod Marko! Tu ste pozabili svojo ženo Anko!" VASOVANJE 5 PODOKMCARJEM HA RADIU KRANJ 97,3 PM 1. SPOMINI - MONROE 2. MARIČKA - HIP HOP 3. NAGELJ POLKA - NAGEU 4. TAM DOL NA RAVNEM POUU - MILAN PEČKOVNIK PIDŽI 5. POJDI Z MANO V BESNICO - ALPSKI KVINTET 6. JODL AVTOMAT - GAMSI 7. AMORE, AMORE - PRIMORSKI FANTJE 8. MENI JE ŽAL - KORADO BUZETI 9. RIB'NČAN - DON JUAN 10. ZA TVOJ PRAZNIK - SAVA KVINTET IN JELKA 11. TRI BESEDE - ČUDEŽNA POLJA 12. ŠPELA - VIHARNIK 13. SNEŽNIK - SNEŽNIK 14. NERODNI VASOVALEC - VITA 15. BODI MOJA MAČKICA - RUDI TROJNER Oddaja je bila na sporedu 28. julija v nočnem programu radia Kranj. Nagrajenci dobijo malice Domotehnike Kranj. Nagrajenci: Mirja Kokalj, Zg. Jezersko 102 b; Franc Modrijan, Sidol 1/b, Laze v Tuhinju; Berta Bertoncelj, Selca 119, Selca. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem, do 24. avgusta. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 25. avgusta, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, nam za glasbeno željo lahko tudi pišejo. KUPOM - VASOVANJE 5 PODOKMIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdrav'jeni! V skrbi, da ne bi pozabili na najboljšo glasbeno lestvico daleč naokoli, se vam zopet oglašamo tudi prek tiskanega medija. Vseeno pa je glasba še vedno najboljša, če jo lahko slišimo, zato ste vabljeni, da nas še naprej vsak ponedeljek redno spremljate v naši oddaji. Pa ne pozabite - lestvica je sestavljena zgolj po Vašem okusu, zatorej glasujte! Vaše glasovanje nam omogoča, da vrtimo res dobro glasbo. Izrežite kupon, ga izpolnite in pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4,64290 Tržič, vključno do ponedeljka, 21. avgusta In kakšen je sistem glasovanja? Nič lažjega! Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Seveda lahko napišete tudi svoj predlog. V igro za nagrade pridete tako tisti, ki nam pošljete glasovnice, kot tudi vsi, ki glasujete v živo, med samo oddajo. Ena točka - eno glasovanje preko kupona, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. S tem pa imate seveda možnost, da pridete do prijetne nagrade našega pokrovitelja. Tokrat je bila sreča najboi naklonjena Sanji Turk iz Tržiča, ki prav gotovo ne bo ostala lačna. Čestitamo! Vesna in Dušan Lestvica: 1. GREMO NA MORJE - Agropop 2. POTEPUH - Pop Design 3. ODPRI OČI - Anja Rupel 4. A VVHITER SHADE OF PALE - Annie Lennox 5. BE MY LOVER - La Bouche 6. TINA - Danilo Kocjančič 7. NISI EDINI - Sendi 8. NO MERCY - Marky Mark Predlogi: A. PUT YOUR VVHITE SOMBRERO - Abba B. NE BOM POZABIL NA STARE ČASE - Faraoni C. MAMBO JUMBO - John Scatman KUPON Glasujem za: 1 2 3 4 5 6 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: ABC še en krsti BUREK DANES NEMA SPLOH Lastnik kioska pri Evropi Sašo Krpic nam je sporočil, da omenjeni napis ni visel na njegovem kiosku, da pa ga je bilo moč videti nekaj ulic stran. Za netočnost se g. Krpiču opravičujemo. radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS J2*! A«S0LARM»g 064/22-11-33 SAVNA • SOLARIJ »C/J EKONOMSKA 1 1 gPOKUtill 223-111 gOBISKALI S VAS BOMO TVS 1 8.45 Radovedni taček: Trobenta 9.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.15 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 9.30 Na smrt preplašeni, angleška nadaljevanka 10.00 Zgodbe iz školjke 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.05 Poročila 13.05 Večerni gost: Dr. Dušan Petrač, ponovitev 15.05 Malo angleščin, prosim 15.30 Mala Mo, ameriški film 18.00 TV dnevnik 18.05 Mladi Picasso, španska nadaljevanka 18.35 Kate in Aliie. angleška serija 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Utrip 20.10 VVildbach, nemška nadaljevanka 21.00 Ognjena moč, ameriška dokumentarna nadaljevanka 21.30 Narodni park Etoša v Na-mibiji 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.40 Sova 22.40 Seaquest, 20. epizoda ameriške nanizanke 23.25 Obiskovalci iz vesolja, ameriški fiim TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Mladi virtuozi, 2. oddaja: Gregor Marinko, violončelo; Mojca Pucelj, klavir 10.40 VViidbach, nemška nadaljevanka 11.35 Turistična oddaja 11.50 Sova, ponovitev 15.55 Športna sobota: Bled: Poletni turnir v hokeju na ledu, finale, prenos 18.30 Alpe-Donava-Ja-dran19.30 TV Dnevnik 20.10 Sre-čajva se v St. Louisu, ameriški film 22.05 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila HTV 1 8.30 TV koledar 8.45 Poročila 8.50 Flandrijski pes, ameriški film 10.30 Program za mlade 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dobri ljudje, ponovitev 14.25 Živa resnica, dokumentarna oddaja 15.10 Poročila 15.20 Beverly Hills 16.05 Pika in zajček, avstralska risanka 17.20 Prisrčno vaši 18.05 Umetnine iz svetovnih muzejev 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Voguni so med nami, ameriški film 22.00 Beli konji, posnetek 22.45 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Sanje brez meja HRT 2 17.35 TV koledar 17.45 Slika na sliko 18.30 čez Afriko z otorkom in kamero 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 21.00 Polfinale izbora za miss Hrvaške, prenos 23.05 športna sobota 23.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Cerni gad, humoristična serija 0.45 Ognjeni obroč, ameriški film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Dr. Jekyll in g. Hide 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 10.45 Drakula 11.15 Spot tedna 17.40 Klasična videoglava 18.30 Pomoč v hiši 19.00 Generacija transfor-merjev II 19.30 Dance sesion 20.05 Vreme 20.10 Živeti danes -V Evropi norosti, dokumentarna oddaja 20.40 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.35 Najet za ubijanje, ameriški film 23.05 Vreme 23.10 Prave krogle, ponovitev filma 0.40 Lednei plameni, erotični film AVSTRIJA 1 6.05 Evening Shade, Vse dobre stvari so štiri 8.00 Otroški program 12.30 Klic na pomoč, Kalifornija 13.20Katts & Dog 13.40 čudovita leta 14.05 Blossom 14.30 Parker Levvis 14.55 Bay waatch 15.45 Superman - Lois in Clark 16.30 Melrose place 17.15 Beverly Hills 90210 18.00 Šport 19.00 Mr. Bean 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s strani 20.15 O, ti moja Avstrija 23.15 Čas v sliki 23.20 Pardon, najboljše iz Skrite kamere 23.55 Hale in Pace, skeči z angleškima komikoma 0.20 Niagara.ameriški film 1.45 Klic na pomoč Kalifornija 3.15 Beverly Hills 90210 4.00 Podkupljivi so vsi, ameriška kriminalka 5.30 Blossom, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Bombnik, italijanska komedija 12.10 Lepote češke 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Pesem je končana, nemški film 14.45 EP v plavnaju 16.00 Zemlja in ljudje 16.15 Dežela dolin 17.00 Čas v sliki 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Peter VVeck 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Vohun v črnem, nemški tv film 21.50 V znamenju rdečega pajka, ameriški film 23.20 Naročeno - ukradeno - dostavljeno, nemška kriminalka 1.45 Pogledi od strani 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.50 TV napovednik TELE-TV 9.55 EPP blok - 1 9.00 Direktni prenosi z ligaškoga tekmovanja teniške zveze Slovenije - play off 1. liga: Mobitel pokal '95 - tekme polti-nala v Kranju (v živo do ok. 19.00) 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 2 19.10 Mini pet (otroška lestvica) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -3 20.10 Sejemski EPP 20.18 Sejemski utrip 45. Mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 20.30 Petkov tedenski pregled, 77. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 21.00 Sejemski EPP 20.08 Sejemski utrip 45. Mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 21.20 EPP blok - 3 21.25 Film: Polnoletna, komedija 23.02 Ligaško tekmovanje teniške zveze Slovenije - play off 1. liga: Mobitel pokal '95 - izbor najzanimivejših tekem polfinala v Kranju 0.15 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri 19.00 Obiskali smo 45. gorenjski sejem v Kranju 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev - dok. film R TRŽIČ LOKA TV ... Videostrani non stop M MTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani panorama 8.30,12.00 in 15.00 TV SHOP, televizijska prodaja 15.15 Backfield in Motion, film 16.45 Detektiva, angleška nanizanka, ponovitev 5. dela 17.15 Štever-jan *95, 2. del narodno-zabavne prireditve, ponovitev 18.15 MMTV Šport, ponovitev 19.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Edvvard in gospa Simpson, serija 5. del21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Pod zelenim Pohorjem, glasbeno-razvedrilna oddaja 21.50 Veter, avanturistični film 23.25 Varljiva razmerja, film 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Gorenjski sejem 10.10 Štiri tačke 12.00 Brezplačni mati oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Jožefom Jeričem Oddajamo ob 13.30 do 19. ure, z odajnika Kovor na UKV 95 MHz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Tudi tokrat vam bomo v prvem delu našega programa pomagali do zdravja na bolj naraven način. Gostja v studiu bo Magdalena, ki bo skušala v konaktni oddaji pomagati poslušalcem. Osrednje, aktualne in servisne informacije bomo združili v oddaji ob 15.30, kmalu zatem pa se bomo ozrli tuid v zvezde in vam ponudili horoskop. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pa se bomo vključili v prenos poročil radia Deutsche VVelle. Tudi tokrat vam bomo omogočili brezplačne male oglase, le poklicati nas boste morali v času od 17.30 do 18.00. Najmljašim je ob 18.30 namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič, z dežurno ekipo pa boste lahko sodelovali tudi pri oblikovanju glasbene vsebine programa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 17. lekcije ONE TO ONE 10.00 Tema: mednarodna gorskohitrost-na dirka GOLICA 95 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poro-čila16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret: Janez Duhovnik - doktor znanosti 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično giasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Študentska tribuna 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHj LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščien: BBC -one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna isknca 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev ♦ pnprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER Zaradi prenove kino zaprt' STORŽIČ amer. "odšteka na" kom TOMAŽE K ob 17. in 19 uri, akcij, trhill. LEON ob 21 uri ŽELEZAR amer. sodna drama ZBOGOM, SINKO ob 21 uri, amer. znan fant thrill. GOSPODARJI LUTK ob 19 uri RADOVLJICA amer.kom. BRADY BUNCH ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 18 30 in 20.30 uri TVS 1 8.50 Živ, žav, ponovitev 9.25 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 9.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz cerkve v Gornjih Pet- rovcih 11.00 Folkart '95, posnetek z Lenta 11.30 Banchieri singers 11.50 Deutsches magniftcat 12.00 Svet divjih živali, serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip 15.40 Denarja na pretek, ameriški film 17.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Po domače 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Kolumbija, francoski pustolovski kviz 21.20 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 22.40 Sova; Pustolovščine Neda Biessinga, ameriška nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor: Koncert simfonikov RTV Slovenija 10.45 Sova, ponovitev 11.30 VVildbach, nemška nadaljevanka 15.30 Zeleno je žito, ameriški film 17.00 športna nedelja 19.30 TV dnevniki 9.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Gospa brez predsodkov, italijansko francosko španski film 21.45 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 22.45 športni pregled HTV 1 8.50 TV koledar 9.00 Poročila 9.30 Beli sokol, ameriški film 11.00 Sezamova ulica, otroška nanizanka 12.00 Festival folklore 13.00 Folklora 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.15 Kmetijska oddaja 15.05 Opera Box 15.40 Sončna energija, dokumentarna oddaja 16.35 Beverly Hills 90210 17.20 Poročila 17.30 Nasvidneje srednja šola, ameriški film 18.50 Kremenčkovi 19.00 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Razdvojeni, ameriški film 22.00 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.55 Sanje brez meja HTV 2 14.45 Tv koledar 14.55 Slika na sliko, ponovitev 15.40 Klic v sili, ponovitev 16.30 Cro pop ročk 17.30ATP magazin 18.00 Jadranje, reportaža 18.25 Avtomobilizem, prenos 18.55 EP v vaterpolu, prenos 20.15 Boks 21.05 črno-belo v barvah: Mestece Pevton, nadaljevanka; Cirkuški svet, ameriški film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Don Kihot 9.00 Kaličopko 10.00 Burleska 10.30 Male živali 11.00 Splošna praksa, ponovitev 11.55 Ekipur-ejske zgodbe 12.10 Žametne vrnice 12.55 Spot tedna 17.15 Charlie Parker, ponovitev 18.15 Žametne vrtnice, ponovitev 19.00 Generacija transormerjev 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.05 Beverly Hills 90210, ponovitev 20.55 Beverly Hills 90210, 27. del ameriške nanizanke 21.45 Adidas Streetball 22.05 Kino, kino, kino 22.40 Najet za ubijanje AVSTRIJA 1 6.00 Black Beauty 6.30 Otroški program 8.35 Pogrešano darilo za rojsnti dan, lutkovna igrica 9.05 Duck Tales 9.40Benjamin Rožca 10.30 Speedy Gonzales, nsanke 10.55 Duck Tales 11.20 Bugs Buny 11.55 Parker Levvis 12.05 Superman Lois in Clark, ponovi tev13.05 Doktor v hiši, angleška komedija 14.25 EP v plavanju 16.40 Krik, ameriški film 18.05 Polna hiša 18.30 Vozovnica za dva 19.00 Korka za korakom 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr Marcus Merthin. 10. del 21.05 Pravi Dunajčan se ne da 21.50 Drugačna vprašanja, pogo vor z dr. Jorgom Haiderjem 22.40 Čas v sliki 22.45 Vizije 22.50 Biilv, how did you do it? 23.35 Beg na sever, nemško-švicarski film 1.35 V znamenju rdečega pajka, ponovitev ameriške kriminalke 30.05 Naročeno - ukradeno - dostavljeno 4.30 Ljubezenska kletka, francoski film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Visoka družba 10.50 Dežela planin 12.00 Pogledi od strani 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 13.55 Bavarca v haremu, nemška komedija 15.25 Piramida sončnega boga, film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Ognjena krogla, angleški film 22.25 Čas v sliki/Šport 22.35 Columbo: Ženska v črnem, ameriška kriminalka 0.05 Otočje v zalivskem toku, ameriški film 2.35 Pogledi od strani 2.45 Vidoe-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.50 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 EPP blok - 1 9.05 Sejemski utrip 9.13 Sejemski utrip 45 Mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju 9.25 EPP blok - 2 9.30 Direktni prenosi z ligaškoga tekmovanja Teniške zveze Slovenije - Play off 1. liga: Mobitel pokal '95 - tekme finala v Kranju (v živo do ok. 16.00)... EPP blok - 3 ... Petkov tedenski pregled, 77. tedenska informativna oddaja (ponovitev)... Sejemski EPP ... Sejemski utrip 45. Mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju ... Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 51. oddaja 18.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 33. čipkarski dan v Železnikih - otvoritev razstave čipk 20.50 Brez komentarja LOKA TV 18.30 Nedeljska reportaža: Pod Homanovo lipo 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovl-jen ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 10.00 Skrinjica želja, otroška oddaja 10.30 Risanko 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Zvočni valovi globin, dok. oddaja, 9. del 11.30 Cirkuške točke. 9. del 12.00 Bad influence, računalniške igre, 5. del 12.30 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 13.30 Zabavajmo se s fiziko, 9 del 14.00 Capital City, ponovitev 5. dela serije 15.00Vesela nedela, glasbeno-razvedrilna oddaja 17.45 Pod zelenim Pohorjem, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 18.30 Domači zdravnik, ponovitev 19.00 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev 19.30 Glasbeni spoti 20.00 St Elsevvhere, serija 5. del 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Mladoletni volkodlak 2, ameriški film 22.40 Dvomljiva prednost, kriminalka 0.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Tudi to nedeljo bomo upoštevali želje poslušalcev in ponovili torkovo oddajo S'm Tržičan. V njej boste lahko prisluhnili pogovoru z znano Tržičanko, Zoro Konic. Tudi za vse ljubitelje planin bomo poskrbeli. Za njih ob 11.30 pripravljamo Planinski šopek. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli pa bodo sledile podrobnosti iz našega vsakdanjika, kjer se bomo pogovarjali zlasti o problematiki cestnoprometne varnosti na začetku novega šolskega leta. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 redna nedeijska oddaja Iskrene Čestitke, najlepše želje, ob 14.00 novice iz občin Radovljica in Jesenice, spored pa bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Trgovina Triglav 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, Voščila 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 15.00 Poročila 16.00Voščila 17.00 Pokliči, poklepetaj, poslušaj 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 NaŠ zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 14.00 športni utrinki 16.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10. Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilij* 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Slovenska glas bena lestvica za MTV-teletekxt 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 HoljV-vvood - oddaja o filmu 18.15 Novice 19.00 Rick Dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Ja// galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6-45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke 1n pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem P° svetu in domovini o/, misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer. "odšteka- na" kom TOMAŽEK ob 17. in 19. uri, akcij, thrill. LEON ob 21. uri ŽELEZAR amer sodna drama ZBOGOM. SINKO ob 21 uri. amer znan. fant thrill GOSPODARJI LUTK ob 19 uri RADOVLJICA amer kom BRADY BUNCH ob 18 30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. biogr film ED VVOOD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 18.30 In 20.30 uri Spogledovanje Slovenije in njenega kmetijstva z Evropsko unijo Po podeželju že "straši" Evropa "Naj gre Slovenija v Evropsko unijo ali ne, moja kmetija ne bo Propadla, četudi imam samo tri hektarje kmetijske m gozdne zemlje in ***ga tri repe v hlevu. Kmetijo imam zato, da lahko delam, uživam..." Je mnenje enega od gorenjskih hribovskih kmetov, ki kaže, da pri °dloianju za kmetovanje ne vpliva samo gola računica, ampak tudi tradicionalna čustvena navezanost na zemljo. STRAN 16 Gorenjski kmetje, gospodarstveniki in politiki o STRAN 17 "usodi" slovenskega (gorenjskega) kmetijstva v Evropski uniji Poguba, nujno zlo ali perspektiva? Nekateri vidijo v Evropi pogubo in propad kmetijstva, drugi nujno zlo, ki se mu tudi majhna Slovenija ne more izogniti, tretji perspektivo in prihodnost.. Zapornica se bo dvignila: bo traktor zapeljal v lepšo prihodnost ali na evropsko smetišče POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno pravo, če ima primerno zemljo, da jemlje J n,e ^ljenje in davek, če nima dolgov, pač P° Polne hleve, in če ima kopico zdravih in P°kornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od *JRa sveta." Te besede so se leta 1917 Pisale dr. Ivanu Tavčarju, ko se mu je na nSen Življenja še enkrat razcvetelo hrepe-kfrtfJP0 kmečki idili, ki naj bi domovala v un i P°d BleR°*em Jqz si J'n danes ne bi km° P°noviti Precej se namreč gibljem med e(i in se z njimi kar dobro razumem. Če fCa^ztrajal pri gornjih trditvah, je vprašanje, st ? n' ne gledali. Navsezadnje se je tudi j£ ' "beralni lisjak dodobra zavaroval, ko . Mojemu junaku na jezik položil trditev, J* kmet kralj. Kralj je namreč, "če" ... )an^LČar^Va trditev je torej pogojna. De-pre. stanje slovenskega kmeta pa je že bul Xt° 'cr< v svoi'h znamenitih Crnih kmečke&a stanu O*9*) Podal Jq aric? selški rojak in politični nasprotnik paJz v- Krek, ki se je za tisto priložnost '-"»pisal J. So vran: "Kmetu se slabo godi. Ta klic odmeva po Širni b» aLi *e ^e sden dokaz, da je resničen. Izkušnje, ki jih nam, tfcoli'm s*novom živečim med kmečkim stanom, podaja kak nie življenje, nam potrjujejo ravno to. Dan za dnem vidimo, kan° Sr Pred na*'m' očmi vrše žalostne izpremembe, ki jih tvori tQZd orrZsrčno v poljedelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že Ros razkosanih; kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšnji ^'f°darji in njihove družine po svetu, prodajajoč svojo osebno j£f*° moč za - ljubi kruhek." ■ *0 se glasi uvodni odstavek Črnih bukev. Ko ga preberemo, se Poj Sam' od seoe vprašamo: kako se godi kmetu danes, sto let "h '"j?*"'* imetje sami, ki so že po naravi nagnjeni k jamranju in tak niu ' Dl najbrž odvrnili: slabo, slej ko prej. A se mi zdi, da ni d'K Marsikdaj v zadnjih sto letih jim je bilo slabše V Krekovem času trrio, ko je kapitalizem surovo zarezal v ustroj kmetstva, ki je bil še v 7 frvdalen Kmetje so se skušali reševati tako, da so se povezovali Po\ U*r' Pr* femer se seveda niso odpovedovali zasebni naravi svoje Šojf51' Ko je slovensko kmetstvo preživelo (ne celo) kapitalistični ^ • Ra je pol stoletja pozneje zadel komunistični, ki je bil še hujši tri(X,eta i* v lafl f'P zadrug (sovhoil in kolhozi), ¥ katerem bi \e Pro 0" fc eksperiment sam. /godilo se ,LKto, kar je XVOj čas ameriški [>ohlik Robert McNumara v nekem Evropski obeti gorenjskih kmetov kar pogovoru v šaljivi obliki omenil Maršalu Titu: komunizem je kot huda slana - čim se dotakne kmetijstva, slednje takoj oveni... V zadnjem, pretežno liberalnem obdobju komunizma (po Titovi smrti) se je zdelo, kot da dediče Edvarda Kardelja, tega velikega agrarnega eksperimentatorja, po tistem, kar so kmetom storili, peče vest. Kmetom so zvalili celo goro državnega denarja (ki so ga v tovarnah pridelali z zemlje pregnani kmečki sinovi), včasih za pametne, dostikrat za zgrešene naložbe. Zugodnimi posojili ali nepovratnimi sredstvi so se gradili novi hlevi m kmečki domovi, delale so se gozdne "ceste", ki so se nevzdrževane kmalu spremenile v nove hudournike (da so res predvsem to, se pokaže ob vsaki malo večji poplavi), še vedno se širom po Sloveniji dogaja t.i. agromelioracija - potem, ko so s tovarnami in bloki pozidali najboljše njive na ravnini, bodo zdaj poglihali vse kuclje ("menihe") in krtine, kar jih je še ostalo po naših hribih... Tako je bilo. Kako pa kaže za naprej? Kaj se slovenskemu in gorenjskemu kmetu obeta v Evropski zvezi, s katero bi se tako radi zvezali? Dr. Pester Vodopivec, eden vodilnih slovenskih zgodovinarjev mlajše generacije, je nedavno potegnil zanimivo primerjavo med tistim, kar se je s slovenskimi deželami zgodilo pred dobrimi sto leti, ko so skoznje speljali prve železnice, in med navezavo na EV, ki naj bi prinesla ravno tako "revolucijo" kot jo je svoj čas železnica. Tedanji ljudje so namreč od slednje pričakovali silni napredek. Dejansko pa je povzročila pravo opustošenje. Omogočila je namreč vdor tujega kapitala, ki je surovo zarezal v tradicionalni družbeni ustroj, pehal cele množice s kmečkega podeželja v revščino in v Ameriko (med njimi je bil tudi moj stari oče), peščica pa je pri tem silno obogatela. Ali ste kdaj pomislil, da se nam utegne kaj podobnega primeriti tudi s toliko hvaljeno "Evropo"?! Najmanj, kar se lahko zgodi, je družbeni preteres, v katerem bodo najkrajšo potegnili tisti, ki se najtežje ali najpočasneje prilagajajo: tradicionalno naravnani kmetje. Da se ne bo potem ta slavni evropski obet izkazal za obed, ob katerem marsikdo od nas ne bo pri omizju obedujočih. Kje in kaj bomo jedli tedaj? GORENJSKI GLAS / strmi 15 / Kmnj, 18. avgusta 1995 Kmetijstvo in Evropa Ko so se v sosedni Avstriji odločali za včlanitev v Evropsko unijo, so se dobro zavedali, da Evropa ni raj za kmetijstvo, vendar preprosto niso imeli druge izbire, če so hoteli, da ne bi ostali na obrobju evropskega trga, tržnih tokov in povezav. Ali takšna uusodau čaka tudi Slovenijo in slovensko kmetijstvo? No minis-trstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano le pripravljajo oceno, ki naj bi pokazala, kakšen je sedanji položaj slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v primerjavi z evropskimi povprečji in kje bi bile ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko unijo največje težave, hkrati se spoznavajo tudi z avstrijskimi izkušnjami, ki so za Slovenijo zaradi podobnih pridelovalnih razmer še posebej zanimive. Kmetje za zdaj niso pretirano navdušeni nad članstvom v uniji, saj so prepričani, da jim bosta evropska konkurenca in odprt trg še poslabšala dohodkovni položaj in da bodo Številne majhne in srednje velike kmetije propadle. Bo gorenjsko kmetijstvo, ki prideluje hrano v predalpskih razmerah, na razdrobljeni posesti ter na zemljiško majhnih kmetijah zdržalo konkurenco z veliko večjimi evropskimi kmetijami? Povprečna slovenska kmetija ima 3,3 hektarja kmetijskih zemljišč, v Evropski uniji 14 hektarjev. Kmetij, ki so večje od povprečja v uniji, je v Sloveniji le tri odstotke in na takih kmetijah je le 11 odstotkov kmetijske zemlje. Več kot 30 hektarjev ima v Sloveniji le nekaj kmetij, v Evropski uniji pa razpolagajo taki kmetje z več kot 50 odstotki vse kmetijske zemlje. Gorenjske kmetije so v primerjavi s podatki za vso Slovenijo nadpovprečno velike, saj ima vsaka povprečno 10,7 hektarja zemljišč, od tega 4,3$ hektarja kmetijskih oz. 3,46 hektarja obdelovalnih. Delež Čistih kmetij (3,9 odstotka) in kmetij brez delovnih moči (1,8 odstotka) je pod slovenskim povprečjem, delež mešanih in nekmečkih gospodarstev pa le malo nad slovenskim. In zakaj povsod po svetu toliko poudarjajo velikost kmetij? Zato, ker je od njihove velikosti precej odvisna tudi produktivnost, specializacija, izraba kmetijske mehanizacije, velikost stroškov, možnost obvladovanja ekoloških problemov... • C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd šinik R E PO RT A Ž A Cveto Zapiofnik Spogledovanje Slovenije in njenega kmetijstva z Evropsko unijo Po podeželju že "straši" Evropa "Naj gre Slovenija v Evropsko unijo ali ne, moja kmetija ne bo propadla, četudi imam samo tri hektarje kmetijske in gozdne zemlje in vsega tri repe v hlevu. Kmetijo imam zato, da lahko delam, uživam..." je mnenje enega od gorenjskih hribovskih kmetov, ki kaže, da pri odločanju za kmetovanje ne vpliva samo gola računica, ampak tudi tradicionalna čustvena navezanost na zemljo. Če je ta navezanost značilna za starejši rod, ki se je "brusil" v različnih družbenogospodarskih sistemih in ob različnih (kardeljanskih) smernicah, je za mlajši rod, predvsem pa za val novih kmetovalcev značilno, da razmišlja o kmetovanju predvsem kot o gospodarski dejavnosti, ki se splača ali se ne splača. Mladi kmet iz okolice Kranja, kije še pred dvema letoma redil okoli petnajst glav živine, je že ugotovil, da je kmetovanje nedonosno ali premalo donosno in je živino prodal, zemljo oddal v najem okoliškim kmetom, sam pa postal samostojni podjetnik, ki ob vsaki priliki rad pove, da je (ob dohodku iz nove dejavnosti) škoda vsake ure, ki bi jo posvetil kmetijstvu. Strah, ki se že širi po slovenskem podeželju, namreč strah pred Evropsko unijo, kamor se je že včlanila soseda Avstrija in s katero se na daleč spogleduje tudi Slovenija, je že spodbudil razmišljanja o brezperspektivnosti kmetovanja in kmetijstva, ki jih spremljajo temu primerne izjave: "Katastrofa, poguba, propad..!" Kmetje si želijo, da bil "strah Evrope" le strah, ki je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je na vključevanje Slovenijo v Evropsko unijo treba gledati predvsem strokovno in manj politično. Ne glede na to, ali se bo Slovenija pridružila članicam Evropske unije čez pet, deset let ali pa se ne bo nikoli, se morata slovensko kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija (mlekarne, klavnice, pekarne itd.) usposobiti za merjenje z evropsko konkurenco in se prilagoditi evropskim standardom, predpisom in normativom. Voz je ie zapeljal na evropsko pot Kot je na petkovem pogovoru na Gorenjskem sejmu v Kranju dejal slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, so se v Sloveniji že ob odločitvi za samostojnost tudi odločili, da bodo razvijali kmetijstvo tako, kot ga v kmetijsko razvitih državah Srednje in Zahodne Evrope. In na tej poti v Evropo se je doslej zgodilo že marsikaj. Državni zbor je z veliko podpore sprejel strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, v kateri je nedvoumno zapisano, da je temelj kmetovanja družinska kmetija. Zakon o zadru-gah je ponovno "obudil" klasična načela zadružništva, ki sicer veljajo tudi po Evropi. (Preobrazba zadružništva kljub sodobnemu zakonu po ministrovi oceni ne poteka tako hitro, kot so si zamišljali. Deloma naj bi bila za to kriva vodstva zadrug, deloma pa tudi kmetje.) Da bi povečali velikost za evropske razmere majhnih slovenskih kmetij in kmetijskih parcel, so sprejeli zakon o skladu kmetijskih in gozdnihzemljišč in ustanovili sklad, ki z večjimi ali manjšimi težavami že deluje, daje zemljo v zakup tudi kmetijam in podobno. Naslednji korak pri prilagajanju slovenskega kmetijstva evropskim razmeram je zakon o uvoznih dajatvah (prelevmanih), s katerimi naj bi v prehodnem obdobju zaščitili domačo pridelavo in živilsko predelovalno industrijo pred usodnimi posledicami evropske konkurence. "Pri tej zaščiti moramo imeti tudi nekaj sreče: mora biti dovolj velika, a ne tolikšna, da bi domače kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija "zaspala"," je dejal minister dr. Osterc in poudaril, da se slovenska predelava premalo zaveda, kako zelo se bo morala prilagoditi evropskim razmeram. Upa, da bo lastninjenje pospešilo to prilagajanje in da bodo pri tem Še posebej aktivni kmetje, ki sedijo v upravnih odborih mlekarn, klavnic in drugih predelovalnih obratov. Dragocene avstrijske izkušnje Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravljajo oceno, ki bo pokazala položaj slovenskega kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v Evropi in izpostavila probleme, na katere bi morali biti še posebej pozorni ob morebitni včlanitvi v Evropsko unijo. Našemu kmetijstvu bodo pri tem zelo koristne izkušnje sosedne Avstrije, ki je po osemletnih pripravah in trimesečnih pogajanjih z "bruseljsko administracijo" postala članica Evropske unije l. januarja letos. Slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc in predsednik Slovenskega kmečkega gibanja pri stranki Slovenskih krščanskih demokratov Janez šuster&ič sta v petek povabila v Slovenijo avstrijskega zveznega ministra za kmetijstvo VVilhelnm Moltererja, da bi kmetijskim strokovnjakom, politikom in kmetom predstavil avstrijske priprave na vstop v unijo in nekaj več kot sedemmesečne izkušnje "življenja" v uniji. Avstrijske izkušnje so za Slovenijo še posebej zanimive. Ne le zaradi tega, ker je Avstrija naša soseda, ampak predvsem zato, ker ima podobne pridelovalne razmere, regionalne posebnosti, velik delež gorskih kmetij in sorodne kmetijske dejavnosti. Avstrijske kmetije so v primerjavi z evropskimi majhne, dve tretjini dohodka pridobivajo iz govedoreje in tretjino iz poljedelstva. Od vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč je 1,4 milijona hektarjev ornih površin, dva milijona hektarjev je poraslih s travinjem, tri milijone hektarjev je gozdov. Na zahodu prevladuje govedoreja, na vzhodu poljedelstvo. natančne Avstrijce presenetilo, kako dobro pozna njihovo kmetijstvo. "Da bi ji pripovedovali pravljice, ni bilo možnosti," je dejal minister Molterer in poudaril, da bi si tako učinkovito administracijo želeli tudi na Dunaju. Najtežje se prilagaja predelava Avstrija ima zdaj z "življenjem" v uniji že več kot sedemmesečne izkušnje. Te izkušnje so dobre in slabe. Precej problemov imajo s prilagajanjem zahtevam in merilom Evropske unije, še zlasti na tehnično normativnem področju. Veliko je administrativnega dela, saj morajo za vsako kmetijo posebej oddati vlogo za pomoč Dunaja in Evropske unije. Vsak kmet mora izpolniti številne obrazce o zemljiščih, o tem, kaj namerava pridelovati, za katere finančne podpore (subvencije) bo zaprosil... Precejšnji problemi se kažejo na področju živilsko predelovalne industrije. Evropski trg je sicer odprt za prodajo Na Evropo so se pripravljali osem let V Avstriji so se na članstvo v Evropski uniji začeli pripravljati pred osmimi leti. Čeprav so že tedaj vedeli, da se njenemu kmetijstvu v uniji ne bosta cedila med in mleko, praktično niso imeli druge izbire. Za to sta bila vsaj dva razloga. Prvič: ob tem, ko na evropskem trgu za predrage avstrijske kmetijske in živilske izdelke ni bilo posebnega zanimanja, je uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti naraščal, tako da je primanjkljaj v blagovni menjavi z državami EGS narasel od ene milijarde šilingov v 1972. letu natrinajst milijard v predlanskem letu. In drugi razlog! Ko so v Avstriji v začetku predlanskega leta začela veljati določbe iz sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo, je kmete in živilsko predelovalne obrate zaskrbelo, da bo to privedlo še do dodatnega odpiranja avstrijskega trga in do manjših možnosti za prodajo domačih presežkov mleka, govejega mesa in pšenice na tuje trge. Vsak korak v soglasju z zbornico Avstrijska vlada je med pripravami na vstop v Evropsko unijo vseskozi tesno sodelovala s kmetijsko zbornico in s političnimi kmetijskimi organizacijami. Nobenega koraka ni naredila samovoljno, ampak le v soglasju z zastopniki kmečkih interesov. Med pripravami je tehnične in druge standarde prilagajala evropskim, prav tako tudi zakonodajo in predpise, ki urejajo področje živilsko predelovalne industrije, za katero so že pred vstopom v unijo vedeli, da je bila desetletja preveč zaščitena in da cenovno le ni povsem pripravljena za merjenje z evropsko konkurenco. Pogajanja z "bruseljsko administracijo" (sedež Evropske unije je namreč v Bruxelle-su) so se začela februarja lani in so trajala le kratek čas, vsega tri mesece, pri tem pa je tudi presežkov mleka, mlečnih izdelkov in drugih Živilskih izdelkov, vendar le za izdelke, ki so tudi cenovno konkurenčni. Nekonkurenčnost je že spodbudila (povezovalne) procese, v katerih naj bi se obdržali veliki in mali predelovalni obrati, medtem ko srednjeveliki nimajo velike perspektive. Ker Evropska unija s svojim "budžetom" ne podpira visoko intenzivne pridelave, ampak zmerno, okolju prijazno kmetovanje, so na slabšem predvsem živinorejsko intenzivne kmetije, saj jim državne in evropske subvencije ne pokrivajo izpada dohodka, ki je nastal z znižanjem cen. Ob tem, da ima Avstrija po ministrovi oceni verjetno najvišje stroške mehanizacije na hektar kmetijske (obdelovalne) zemlje, bo evropska konkurenca prisilila kmete, da se bodo racionalno opremljali s kmetijskimi stroji in priključki in da bodo še več kot doslej sodelovali v okviru strojnih krožkov. Velik "padec" cen Cene kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov so z letošnjim letom na domačem trgu padle od 30 do 40 odstotkov, cene mleka in govejega mesa bolj, kot so načrtovali, cene žit celo za petdeset odstotkov... Cene umetnih gnojil, škropiv, semen in ostalega kmetijskega reprodukcijskega materiala so ostale na enaki ravni kot prej ali so še celo zvišale, tako da so nekatera škropiva tudi enkrat ali celo trikrat dražja kot v sosedni Nemčiji. Subvencije Dunaja in Bruxellesa v skupni vrednosti štirinajst milijard šilingov bodo sicer nekoliko izboljšale finančni položaj kmetij, a ker jih bodo kmetje prejeli šele v zadnji četrtini leta, so po ministrovi oceni - razumljivo - nc/ado voljni. Nekatere subvencije so enotne za vso Evrope, druge so odvisne od tega, koliko je pripravljena prispevati drtlVI in v katero območje je Evropska unija uvrstila določeno območje. Subvencije so tudi za naložbe v kmetijstvo, za negovanje (in varovanje) krajine, za pridelovanje na težjih območjih... Mleko se seli na ciste kmetije Čeprav se je Avstrija tudi po oceni naših kmetijskih strokovnjakov dobro pripravila za članstvo v Evropski uniji (v pogajanjih si je za vse najpomembnejše kmetijske pridelke zagotovila dovolj velike blagovne kontingente oz. kvote, za prehodno obdobje štirih let si je zagotovila dodatne subvencije, veliko je storila tudi na prilagajanju predpisov ifl standardov...), pa jo je presenetilo, da se novim razmeram lažje prilagaja kmetijstvo kot živilsko predelovalna industrija in da kmetijstvo prav zaradi obilice administrativnega dela (za vsak zahtevek je potrebna vloga) dokaj težko koristi pripravljeno finančno podporo države in Evropske unije. Članstvo v Evropski uniji je že spodbudilo nekatere spremembe v avstrijskem kmetijstvu in živilski predelavi, še več pa jih bo. Mleko se vse bolj "seli" na čiste kmetije, polkmetje se ukvarjajo z rejo matičnih čred krav in ovc, v poljedelstvu vse bolj narašča pridelava tržno zanimive koruze. Ker Evropejci zelo slabo poznajo avstrijske živilske izdelke, jih veliko dela čaka pri trženju, kjer bo po oceni ministra treba hitro nadoknaditi zamujeno. Pomembna naloga bo nadaljnje povečevanje kmetij, usmerjanje (specializacija) kmetij v eno dejavnost ifl zniževanje pridelovalnih stroškov. Na področju živilske industrije bo verjetno prišlo do tesnih poslovnih in kapitalskih povezav * živilsko industrijo v Nemčiji in Italiji. Precej kmetij bo v naslednjih desetih letih propadlo« nihče pa si ne upa napovedati, koliko ot-kolikSen del zgolj zaradi članstva v uniji. Povečanje produktivnosti in znižanje stroškov Kakšne spremembe je doživela avstrijska govedoreja, dovolj povedo podatki, ki jih r prof. dr. Jože Ferčej navedel v listu DruŠt^2 rejcev govedi črnobele pasme v Slovenij1' Avstrija je 1972. leta imela 245.075 govedo!' ejcev, 2.468.266 goved, 1.070.129 krav in g glav goved na kmetijo, predlani pa 124.73° govedorejcev, 2.333.887 goved, 897.463 krav J 18,7 goved na kmetijo. Izvoz goveda in mesajc. v tem času potrojila, izvoz plemenskih goved' pa povečala skoraj za polovico. Ko prof. dr; Ferčej piše o pridružitvi Slovenije k Svetovfl* trgovinski organizaciji in Evropski unij1' poudarja, da govedorejce čakajo v prihodnosti predvsem tri naloge: povečanje produktivnosti dela, zniževanje proizvodnih stroškov ifl doseganje večjekakovosti pridelkov in izdelk' ov. Te naloge zajemajo tudi druge, kot, A* primer, povečevanje števila krav v čredaj)> mlečnosti na kravo in učinkovitosti strokovni" služb, izboljšanje organiziranosti rejcev... Strah pred propadanjem kmetij "Kmetijstvo in Evropa" je vse pogosteje? tema tudi med slovenskimi (in gorenjskim'/ kmeti, ki se dobro zavedajo, da bodo 4 članstvu Slovenije v Evropski uniji in s M tudi 0 njihovi usodi odločili nekmetje (krnet) so namreč v manjšini). Želijo si, da bi ** slovenska kmetijska oblast pripravljala na 1 korak v sodelovanju in v soglasju s kmeti 10 p* GORENJSKI GLAS / 16. stran / Kranj, 18. avgnrta 1995 za zaprtimi vrati. Že vnaprej jih skrbi, koli"0 kmetij v Sloveniji bo v prihodnosti propad'0 Dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete P na primer, že predlani zapisal: "Veli" slovenskih kmetij bo sicer ne v kratke^ zagotovo pa v naslednjih desetih do petn*) stih letih prenehalo obstajati. Morda bo tak' 20.000, morda pa kar 40.000. Spretnem^ bodo posledica starostne strukture in spl°J nega gospodarskega položaja kmetijstva-•' Ker so razmere v slovenskem kmetij*lV slabše kot v avstrijskem, strokovnjaki 1 kmetje terjajo, da se Slovenija na članstvo Evropski uniji dobro pripravi. Povpf***" produktivnost v slovenskem kmetijstvu naI\ reč Se zaostaja za doseženo v /ahodnoevrflp kem kmetijstvu. Naše kmetije so majhne g če bi vsako leto za tri odstotke povečale sV(/y posest, bi sedanjo povprečno velikost knu'tU Avstriji in v Švici dosegle šele med lcU)I^ 2.020 in 2.030. Slovensko kmetijstvo j« E številu (slabih) traktorjev na hektar knu-tij** zemlje v evropskem vrhu... ANKETA Gorenjski kmetje, gospodarstveniki in politiki o "usodi" slovenskega (gorenjskega) kmetijstva v Evropski uniji Poguba, nujno zlo ali perspektiva? Nekateri vidijo v Evropi pogubo in propad kmetijstva, drugi nujno zlo, ki se mu tudi majhna Slovenija ne more izogniti, tretji perspektivo in prihodnost... Miran Aleš, kmet iz Olševka: Evropa ne prinaša nič dobrega "Za kmete Evropa ne prinaša nič dobrega. V ostri evropski konkurenci se bodo verjetno obdržale le večje kmetije, Medtem ko bodo manjše propadle. Ocenjujem, da se bodo v Olševku dolgoročno obdržale le tri kmetije. Kaj se bo zgodilo z našo, si ne upam napovedati in bo predvsem odvisno od tega, kako kruta bo Evropa oz. kakšne bodo splošnogospodarske razmere in posledice "življenja" v uniji. Imamo šest nektarjev obdelovalne zemlje ter redimo petnajst goved in trideset Prašičev. Mama je doma, midva z očetom hodiva še v službo. Cene kmetijskih pridelkov so že zdaj nizke in če se bodo ob vstopu v Evropsko unijo tako znižale, kot so se, na primer, v sosedni Avstriji, potem se kmetovanje ne bo več splačalo oz. se °° splačalo le peščici. Škoda je, ker bodo o usodi kmetijstva odločili nekmetje, ki so v večini. Mislim, da bi bilo za nas, kmete, bolje, če bi se Evropski uniji izognili." Tomaž Jelar, kmet iz Zadrage: Poguba! Lahko bi shajali brez Evrope "Od avstrijskih kmetov slišim, da je članstvo v Evropski Uniji za njih poguba: cene pridelkov so padle, subvencije bodo dobili šele ob koncu leta, veliko imajo pisarije...Če bi bil Jutri referendum za vstop Slovenije v Evropsko unijo, bi glasoval "proti". Mislim, da bi lahko shajali brez Evrope, le red bi morala napraviti v trgovini s kmetijskimi pridelki. Kot Pridelovalcu krompirja mi je nerazumljivo, da Slovenija Uvaža tako velike količine surovega in predelanega krompirja, hkrati pa imamo kmetje velike težave s prodajo. Pred kratkim smo izkopali krompir, frisio, pridelek je bil odličen (43 ton na hektar), pa ne vemo, kam bi ga prodali. Naša kmetija ima vsega pet hektarjev obdelovalne zemlje in v Tazmerah, ki kmetijstvu niso naklonjene, nima obetavne Prihodnosti, ne v Evropi in ne zunaj nje. Žena hodi v službo, Jaz delam doma na kmetiji. Denar samo "prekladam": kar utržim, takoj vložim nazaj v kmetijo. In če se bo Slovenija že odloČila za članstvo v Evropski uniji, bo razvita Evropa gledala na našo državo podobno, 8'eda Slovenija na Balkan." Joža Jelovčan, kmet iz Dražgoš: Ivan Oman, kmet iz Zminca pri Škofji Loki in poslanec državnega zbora: S cenami na ravni Evrope "Slovenija je majhna in v Evropi ne more vodi svoje kmetijske politike, zato podobno kot naša soseda Avstrija nima druge izbire, kot da se vključi v Evropsko unijo. Kdaj se bo to zgodilo, je precej odvisno od interesov unije. Naša vlada bi verjetno želela, da bi se čimprej, jaz pa mislim, da se je na ta korak treba dobro pripraviti in da se to ne zgodilo prej kot v desetih letih. Za slovensko kmetijstvo bo to §H ggf "^^^H JmIP zanesljivo manjši stres kot, denimo, za avstrijsko, ki jc bolj W# ninall ščitilo domačo pridelavo kot večina evropskih držav. Slovenija je že zdaj s cenami kmetijskih pridelkov na ravni Evropske unije, lahko pa se primeri, da bodo takrat pridelovalni stroški celo narasli. Zakaj, sprašujete! Cene gnojil, krmil in še nekaterega kmetijskega reprodukcijskega materiala so zdaj nižje kot v Evropi, potlej pa bodo verjetno narasle. Pri mleku me skrbi nadaljnje povečevanje količin, sicer pa se mi zdi, da se bodo z vstopom v Evropsko unijo tudi za Slovenijo odprli novi trgi. Ta možnost so predvsem trgi v severni Italiji, ki so nekdaj že bili slovenski (Trst, Benetke). Slovenska predelovalna industrija je že zdaj izpostavljena tuji konkurenci, saj je na domačem trgu velika ponudba živilskih izdelkov iz drugih evropskih držav, sicer pa tudi zanjo velja, da bo priprave na vstop v Evropsko unijo morala vzeti zares in se prilagoditi evropskim standardom in zahtevam." Franc Selak, vodja komerciale v kranjski Agromehaniki: Evropo že "okušajo" "Zdi se mi pametno, da se Slovenija včlani v Evropsko unijo, saj Evropa s svojim velikim trgom daje možnosti za prodajo tudi slovenskim proizvajalcem. Agromehanika je kot proizvajalka kmetijske mehanizacije že "okusila" sladkobo in grenkobo Evrope, predvsem Srednje, deloma pa tudi Zahodne. Ob tem, da že zdaj 90 odstotkov proizvodnje proda na tuje trge, kjer postaja vse pomembnejša kakovost izdelkov, se ne boji morebitne vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Stroje je že prilagodila evropskim tehničnim zahtevam, čakajo jo Ie še manjše prilagoditve standardov. Čeprav država spodbuja delovanje strojnih krožkov, v to pa kmete vse bolj sili tudi ekonomika, dosedanje izkušnje kažejo, da vsak kmet hoče imeti in delati s svojim strojem." Franc Tušek, kmet z Martinj Vrha. Slovenija nima druge izbire "Slovenija ne more biti osamljen otok sredi Evrope, zato yerjetno res ne bo imela druge možnosti, da se bo podobno kot Avstrija včlanila v Evropsko unijo. Čeprav je naša kmetija majhna, redimo le tri goveda, in četudi bodo cene kmetijskih pridelkov še tako nizke, naša kmetija ne bo Pfopadla, pa naj gre Slovenija v Evropsko unijo ali ne. imetje smo bili v preteklosti že večkrat na hudih Preizkušnjah, a smo vsakič dokazali, da nas prav vsak vetrič [je zamaje. Nekateri mi dopovedujejo, češ - le zakaj se "matraš", ko nimaš nič od tega, jaz pa jim odgovarjam: "Ni res! Če mi kmetovanje že ne daje zaslužka v denarju, mi daje de,o, veselje pa tudi pridelke - kure, jajčka, krompir..." Časi s° zdaj takšni (in tudi v prihodnje verjetno ne bo nič boljše), da je lažje pridelati, kot potlej prodati. Vem za primere, ko je nekaterim kmetom krompir celo segnil, ker ga niso mogli Prodati. Ali bo s prodajo potlej, kobomo v Evropski uniji, kaj °'je, pa ne vem odgovoriti." Večja pridelava zagotavlja večje kontingente "Vem, da ne moremo ostati zunaj evropskih povezav in tržnih tokov, vendar ne smemo hiteti, ampak se moramo na ta korak dobro pripraviti. Slovenija mora izbrati skupino strokovno usposobljenih, spretnih pogajalcev, ki bodo v pogajanjih z Evropsko unijo poskušali doseči čimveč za kmetijstvo in za vso Slovenijo. Pri tem nam je lahko za zgled sosedna Avstrija, ki se je na vstop v unijo dobro pripravila in je v pogajanjih z unijo dosegla dovolj velike kontingente za prodajo kmetijskih pridelkov na evropskem trgu in tudi zadostne subvencije, s katerimi bo blažila posledice znižanja cen na evropsko raven. Pri nas "cenovni padec" ne bi bil tako boleč kot, denimo, v Avstriji, kjer so bile cene pred včlanitvijo v Evropsko unijo precej višje od naših. Slovenija mora v pripravah na vstop v Evropsko unijo bistveno povečati prirejo mleka in ostalih pridelkov, vlada pa mora to spodbujati tudi z boljšimi odkupnimi cenami. Od dosežene količine pridelave bo namreč odvisna velikost kontingentov, ki nam jih bo priznala unija, s tem pa tudi prihodnost slovenskega kmetijstva." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA rrtd dnevi smo 180 naključno izbranih telefonskih aroČnikov na Gorenjskem spraševali o njihovih oliščih do včlanitve Slovenije v Evropsko unijo, še z'osti o posledicah, ki naj bi jih občutilo naše 'gorenjsko) kmetijstvo. Kaj natančno smo jih spraševali rj kako so se do ponujenih odgovorov opredelili, je r°Zvidno iz preglednice. Da bi bili izidi ankete prfglednejši, smo številčne podatke preračunali v odstotke Od J80 vprašanih je sodelovanje v anketi zavrnilo 27 jl)r?*anih, tako da smo pri izračunu upoštevali odgovore .. ('orenjk in Gorenjcev. In kakšno je njihovo večinsko "**Mf? Ce bi bilj jutri referendum za vključitev Slovenije k ivroPsko unijo, bi večina glasovala "za". Na vprašanje, oko se bo v Evropski uniji godilo slovenskim oz. ^\renjxkim kmetom, se je največ vprašanih odločilo za Ugovor llolje jim bo, saj jim bodo dogovorjeni f '"Ulngenti zagotavljali odkup pridelkov, deletni pa bodo Ty* podpor, Evropski unur." In če se bo Slovenija lamla v Evropsko unijo, je večina mnenja, da bo potlej rana v Sloveniji cenejša, kot je zdaj. Kako bi se odločili, če bi bil jutri referendum za vstop Slovenije v Evropsko unijo? 53,0% 23,5% 0% 23,5% glasovali bi za 81 glasovali bi proti 36 ne bi šel na referendum, oddal bi prazno glasovnico 0 ne vem, ne želim odgovoriti 36 Kako bi se po vašem mnenju v Evropski uniji godilo gorenjskim kmetom? 33,3% »,8% 27,5% 29,4% bolje jim bo, saj jim bodo dogovorjeni kontingenti zagotavljali odkup pridelkov, deležni bodo tudi podpore Evropske unije b 1 slabše jim bo, saj bodo izpostavljeni evropski konkurenci]^ ne bo jim ne boljše, ne slabše 42 ne vem ne želim odgovoriti 45 Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo s cenami hrane, če bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo? 35,3% 21,6% 23,5% 19,6% hrana bo cenejša, kot je zdaj 54 hrana bo potem dražja, kot je zdaj 33 mislim, da bodo cene hrane enake kot so zdaj 36 ne vem, ne želim odgovoriti 30 T CZ/k ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI iStitfi\ V začetku tedna se je vročina nekoliko umir-ll°- Nebesa so Gorenjcem milost skaza-la in jimpoklonila nekaj dežja. t&lgfj>\ Na svečani otvoritvi Gorenjskega sejma je zbrane nagovorili tudi sam presvetli kranjs-fažupan Vitomir Gros. 1&ItE\ V nagovoru je zbranim zaupal, da je notranji sovražnik na Gorenjskem poskrbel, da so bele, rdeče in modre zastavice obešene v barvah jugoslovanske in ne slovenske zastave, ter da so taisti faloti slovensko zastavo uničili ISUttfA Gospod župan zbranih ni posebej povabil na svojrazstavni prostor. fflftfSft Gorenjski sejem je obiskal tudi avstrijski minister za kmetijstvo Wiihelm Molterer in kolegu Ostercu zaupal vse o njegovih od novega leta evropskih kmetijskih težavah ter njihovem reševanju; edina uganka ostaja še, kdo ga je na otvoritev pravzaprav povabil. fPflffi} Pravzaprav pa se presneto dobro ve, kdo je na Gorenjski sejem povabil ministra za ekonomske odnose S jujmv Janka Deželaka. lltLtfA Ministra na sejmu sicer nismo uspeli videti, saj so tisti, ki so ministra povabiti, pričakovali, da se bo pripeljal z ministrsko limuzino, pa se nt; ostal je v Laškem, limuzina v Ljubljani, Gorenjci pa smo na seV™Lostali orez-ministra. fffiflrjTJfl Čas kislih kumaric je dokončno nastopil, saj razen v Šenčurju gorenjski svetniki in župani uživajo v (zasluženem) dopustu. WXtjffl Miha Jazzbinšek, ki se je za nekaj časa poslovili od vloge politika, se je prijel trobila in z Legendami Jazziraipvd Homanovo lipo. lXf*fi\ lipa št sloji Gorenjci pa so se po koncertu zibajoči odpravili domov ifofflEl Predsednik Kučan se tokrat z fovorom svojim podani-om ni posebej obrnil. ffi/fKI Čas kislih kumaric pač. ESttiffi V nedeljo so planšarji v dolino prignali ovce; ne čisto v dolino *nJ}*t}iPrave črede ni bilo far/Hal Ovčarski bal je svoje ime obdržal po zaslugi manj kot dvaj setih bickov in zaradi pravih odličnih pastirskih igancev, sicer pa je v povprečju med obisko valci več zanimanja veljalo tekoči osvežitvi kot belim kosmatim bitjem ffiffffl Z° konec pa spet ha Gorenjski sejem. Bjflffl Pravzaprav je to edini kraj, kjer v poletnih avgustovskih dneh Gorenjcem zabave ne manjka, v večernih urah se organizatorji dosledno držijo gesla kruha in iger, Gorenjci se lahko vrtijo ob zvokih slovenske estrade, gostinci lačnim in manj lačnim prodajajo specialitete iz žara, sploh pa je vstop rta sejem zvečer prost. MjBBB Imenitno pa se je dalo zabavati tudi na premnogih gasilskih veselicah minuli teden, ki so jih Florjani pripravili ob predaji avtomobilov, pa Črpalk ali pa kar tako. zavoljo veselja samega. fflflfljV Govori se. da bomo Gorenjci morali začeti veliko oolj skrbeti za pogostnost požarov, da se bo v gasilstvo vloženi denar vsaj povrnil, če se že obrestoval ne bo. "Ššššš.... ššš. Šššpšš..." To je vse, kar je uspelo slišati naši Lei, ko je v svoj objektiv ujela avstrijskega in slovenskega ministra za kmetijstvo. Kaj tako pomembnega in zanimivega ter seveda zaupnega se je pletlo med ministroma, še ne vemo, govori pa se, da je minister Molterer svojemu kolegu Ostercu ponudil svoje rokovnike in zapiske pogajanj z Evropsko skupnostjo. O tem, za kakšno odškodnino je avstrijski minister svoje zapiske pripravljen odstopiti, nam naš vir ni uspel povedati, zagotovo pa ne velja dvomiti, da bi bil denar dobro vložen, saj je gospod Molterer svoje delo na pogajanjih z evropskimi ministri dobro opravil. ********** **** **** Le zakaj morava sedaj sedeti takole na miru v tejle pasji vročini, se najbrž sprašujeta štirinožna prijateljčka dveh srednješolk, ki jih je naš objektiv ujel na eni kranjskih ulic. Naj kar pojasnimo, da ne gledata kasnega pasjega spričevala, ampak svojo hranilno knjižico. Zadovoljni sta ugotovili, da je v njej še ostalo nekaj cvenka, počitnic pa je tudi ravno dovolj za kaj daljšega, kot je le sprehod s kužkoma. Kam bosta odšli na potep in kdo ju bo spremljal, pa naj ostane, skrivnost! »»»»It ******* Laško, Podšmihel 4 So stvari irs dogajanja, katerim bi se v življenju radi izognili. Žal to vedno ni mogoče. Najtežje nas prizadene smrt našega najblžnjega. sorodnika, znanca, prijatelja. V teh trenutkih Vam lahko delno priskočimo na pomoč in Vas rešimo vsa) nekaj skrbi in pod. Dovolite nam. da Vas v kratkem seznanimo z našo dejavnostjo. Nudimo Vam popolno organizacijo pogrebov, priskrbimo potrebno krsto ter njeno opremo, cvetje - vence, šopke. Organiziramo tu opravimo prevoz pokojnika, po želji tudi zažig pokojnika. Urejujemo listine, brzojavke, radijske objave in objave v časopisu. Na voljo smo Vam tudi pri urejanju morebitne hišne vežice, kadar leži pokojnik doma. Opremo lahko izbirate po veljavnem ceniku. Na razpolago smo Vam 24 ur na dan. ob delavnikih, praznikih in nedeljah. Nudimo znatno konkurenčne cene s popustom pri gotovinskem plačilu. Račun lahko poravnate tudi s tremi čeki. Izvršimo obračun s socialnim zavarovanjem. Kadar boste potrebovali gornjo pomoč, nas pokličite na tei. (063) 731 -257. sicer pa nas najdete v Laškem n.isprotl železniškega perona. Obiščite nas in prepričajte se sami! Današnji časi tržne ekonomije zahtevajo trd tržni bolj med podjetji z istim področjem delovanja. Pri tržnem tekmovanju pa je izrednega pomena propaganda. Eden klasičnih avtorjev študija marketinga in propagande kot osnove za uspešno marketinško akcijo med drugim navaja kar nekaj nujnih pogojev: ciljno publiko, pa vzbujanje osebnostnih potreb tej publiki, način zadovoljevanja te potrebe pa še kasen pogoj bi se našel. Menedžerji v pogrebnem podjetju LUČKA so omenjeno gradivo očitno zares dobro preštudirali ter se lotili dela - na padalskem prvenstvu v Lisci. S tem se jim ni bilo potrebno pretirano ukvarjati s ciljno publiko, ta se je prijavila sama pri organizatorju prvenstva, vzbujanje osebnostnih potreb po storitvi je bilo nepotrebno, za to običajno poskrbijo padala, z izpolnjevanjem zadnjega pogoja pa so zadeli Žebljico na glavico. Morebitne žrtve padalstva bi pri sebi imele listič, na katerem bi bilo obkroženo, da želijo, da jih pokopljejo samo pogrebnik! tega in nobenega drugega podjetja. Ta pogrebniški primer marketinga bo že v prihodnje zagotovo spremenil študij marketinga, pripravljalcem akcije pa se v imenu vseh sedanjih in bodočih propagandistov za tako čist zgled že vnaprej zares lepo zahvaljujemo. Jazzby se je po delni prekinitvi politične kariere prijel trobila in se lotil muziciranja. Skupaj s svojimi Legendami je pod Homanovo lipo dokazal, da mu jazzy style silno pristoji, da prav dobro pozna dela jazzovske klasike in da bivši ministri za okolje sploh niso od muh. Muziciranje pod lipo se je na veliko presenečenje Mihe s trobento končalo ie ob desetih zvečer, ko se prave črnske duše v klenih Slovencih šele dobro prebudijo. Kljub temu je jazza žejnim Gorenjcem vsaj nekoliko potešil pričakovanja, po zatrjevanju pa bomo že kmalu v prihodnje priče novemu koncertu Mihe Jazzhinška in njegovih Legend. Prava noč polna romantike se je zgodila v soboto na Zbiljskerfl jezeru. Na nebu so se videle samo zvezde, saj so v tem koncu v Z* blagor romantike odklopili celo elektriko. Seveda brez ognjemeta il parih možnarjev ni šlo, aktivna pa je bila tudi zbiljska izpostavo gorenjskih marincev. Po blejski in kranjski noči ter večerih fla prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma je bila to še dodati priložnost za noro zabavo do jutranjih ur, s pridihom zdrave romantike seveda. Avgusta se odločate, kdo bo GORENJ KA/GORENJEC meseca julija Avtobus proti klobasam Prvi krog glasovanja /a Gorenj-ko/Gorenjca meseca julija je za nami, drugi krog glasovanja pa že kaže nekolikšno prednost... Pa kar po vrsti. Tokrat so v naše uredništvo do včeraj poštar in kolegi Štirih gorenjskih regionalnih radijskih postaj prinesli 151 vaših novih glasov, skupno smo torej do sedaj prejeli enega manj kot dvestopetdeset glasov. Mladi šoferki Branki PapTar ste tokrat namenili 77 novih glasov, skupaj z glasovi iz prejšnjega kroga ima za seboj 158 glasov podpore. Mesarju Antonu Ar-vaju je svojo podporo poleg 47 glasovalcev iz prejšnjega kroga izreklo še 74 novih, skupno torej 121 ljubiteljev njegovih mesnih speeialitet. Tretji avgustovski rok glasovanja za Gorenjko/Gorenjca meseca julija se je začel prav danes, za Branko in Antona pa boste na radijskih postajah lahko glasovali vse do zadnjega avgustovskega petka, ki bo tokrat 25. dan v mesecu Bralci nalaga časopisa imate seveda malen kostno prednost, saj boste do pisnice lahko pošiljali še šest dni po radijskem roku vse do četrtka, 31. avgusta, ko bomo julijsko glasovanje nepreklicno končali ter vas seznanili s končnimi rezultati. Vmesni rezultati sicer nakazujejo neko likšno prednost mlade šoferke, vendar pa naj vsekakor povemo, da se tudi ljubitelji mesa prebujajo iz zimskega spanja in v večjem številu pošiljajo svoje glasove. Do konca se izid lahko še popolnoma spremeni. PREDLOGA ZA GORENJ KO/GORENJCA MESECA JULIJA PA STA: 1) BRANKA PAPI.AR, doma iz Dobravice pri Podnartu, ki že drugi mesec z avtobusom jeseniškega Integrala prevaža potnike po Gorenjskem. Prva šoferka se je na gorenjskih medkrajevnih linijah dobro zniišla, avtobus pu "ne raka in ne čuka'1, sploh pa potniki njeno vožnjo zelo zelo pohvali- Srečna roka je iz kupa dopisnic tokrat potegnila pet srečnežev, ki ste glasovali v naši akciji. To so: Mina Jerič ni k. Cesta na Rupo 17 iz Kranja, Miran Jenko s Smtedniške ceste 76 v Kranju, Brigita Jurjevec iz Srednjih Bitenj 28, Mateja Mulej z Dobravice 4 pri Podnartu in Ivanka Hvalica s Cankarjeve 13 v 'Tržiču. Vffem nagrajencem iskreno čestitamo in upamo, da si boste z nagradami v višini enega tisočaka vsaj delno olepšali te vroče poletne dni. Poleg tisočakov pa kot vedno tudi tokrat pet glasovalcev, ki dobijo Glasove majice. To so: Lovrv Sušnik iz Strahinja 59, Marija Osterman z Glavnega trga 9 v Kranju, Janez Parenta, ki stanuje v Hafnerjevem naselju 53 v Skofji Loki, Alojzija Čehašek iz Vokta 12 ter Nina Janša iz Stagenj 7 pri Bledu. Ker vremenoslovci Še naprej obljubljajo vroče dni, vam bodo majice zagotovo še prišle prav. ANTON ARVAJ jo. To, da je šoferski poklicni kruh kar precej trd in naporen, pa Branke ni odvrnilo ot tega, da se ne bi pridružila celi armadi klenih gorenJHkih šoferjev. 2) ANTON ARVAJ je tisti mesur iz Brilofa, ki ga širna Slovenija pozna po njegovih klobasahin hrenovkah. Uspe Sen podjetnik in ustanovitelj zelo uspešnega družinskega podjetja Mesarija Arvaj se lahko pohvali z mnogimi prestižnimi odlikovanji, ki jih je dobil za svoje izdelke, med njimi nujdete kar nekaj znakov SO - Slovenska kvaliteta. Na radgonskem sejmu se je med sodelujočimi mesarijami Arva-jeva odrezalu najbolje, Anton BRANKA PAPLER pu bo konec meseca doin<»v prinesel zares trdo prisluien* medalje. Za OORENJKO ali GOR BNJCA meseca lahko preko radijskih valov glasujete spe* danes, v petek, 18 avgusta v kontaktnih oddajah Radi« Kranj, Radia Triglav J<*1" niče, Radia Tržič in Radi« Žili Kadarkoli do konca mc seca lahko z dopisnicami g'3; sujete na naš naslov-Gorenjski glas, Zoisova v 64(MK) Kranj Med glasovali bomo iz. bobna tudi tokr*1 potegnili pet srečnežev, ki ),rfl DOmo počitniški proračun p'' večali /a tisočaka, pet n«W bralcev pa bo kot običaj"0 dobilo majice našega časopis*' PONEDELJEK, 21. AVGUSTA TVS 1 ItB Malo angleščine, prosim J*0 Otroški program j0,40 Tedenski izbor: Znanje za znanje, učite se z nami ''•05 Srečaja se v St. Louisu, JJeriškj film '•00 Poročila '••05 Športni pregled, ponovitev 5.30 Umetniški večer, ponovitev '£•20 Dober dan, Koroška » n° ^ dnevnik B,05 Otroški program: Radoved- l8očeak: lestev ."•<5 Štiri deklice v Trevisu «r'fO Kate in Allie, angleška serija K5 5'sanka »•18 Žrebanje 3x3 «.30 TV dnevnik 2, Vreme 20 X šP°rt r*-°0 Stranski učinki, kanadska f^-45 Razglednice mest: Pačriz, 229ii*ka dokumentarna oddaja 5*00 TV dnevnik, Vreme g-20Sova j^'<0 Seinfeld, ameriška nanizan-^nka ^eac'uest' ameriška nani- TVS 2 15 Jf UtriP 1500 Zrcal° tedna frak 2ak'adi sveta: Kolumbija, s^coski pustolovski kviz 16.25 T vLa-Ponovitev 18.00 TV dnevnik 18 d'05 Regionalni studio Maribor F»oi t ^ Avtomagazin 19.15 tek smučarksi skoki, posne-teLz Trondheima 20.00 Pro et M°Ja z9°dba: Dom" ka2i "ec- francoska nanizan-Bat *0 Kako so snemali tarrT1303 11am^ški dokumen jjni f,|m 22.10 Vojna in pogajania pogajanja. Rentami film 23.10 Brane izza odra ta 2?ričel HTV1 ■55 Poročila 8.00 Dobro jutro '0.00 Poročila 10.05 šolski prodam 11.30 Bettina družba, na-?alievanka 12.00 Poročila 12.15 Mubezen 12.45 Ko se srca vna-^8Jo, ameriška humoristična na-^anka 13.10 Severna obzorja, SJJ*ka nanizanka 13.55 Sre-tar s prihodnostjo, dokumen-drTa Ser'Ja 1420 Morske steze, J^mentarna serija 14.50 Ob-nJ?,n' Policist, ameriški film 16.30 bj aška danes 17.30 Santa Bar-18 la ameriška nadaljevanka lar'r, 0,0 srece '••80 Dokumen-Ij na oddata 19.30 Dnevnik 20.15 hrVaIamske9a albuma: Adagio, svet drama 21 30 Hrvaška in DrS: dokumentarna oddaja 22.45 SpJt J 2245 S,lka na slik0 23-15 Jsko Poletje 1.15 Sanje brez HTV 2 14 in ■K? koledar 14.30 Slika na Vojhj Ponovitev 15.15 Svet v Dr g dokumentarna serija 16.10 19 it"nrn- ameriška nadaljevanka Kil k7sanka_ 19.30 Dnevnik ameriška 20.45 v vojni, 20ic "'sanka 19.3C hu'm« MurPhy Brovvn, ai Seve? S,lčna nani*anka van/ lrJ lug, ameriška nadalje-nania 21.40 Loveiov, angleška irnnka 22-30 Svet L2urnentarna serija kanal a 1o.on c 10.15 1 a todna 1005 a shop \\ ne V svetlobe, ponovitev žametne vrtnice 11.50 SPot , P,us 12.15 A shop 12.25 17 40 |dna 12-30 Video strani MSt ^Pot tedna 17.45 A shop ia videoglava ' - Vreme 19.05 R '0 Luč svetlobe 20.00 Alica A shr. k'asična videoglava 18.45 ka ijP 19-00 Vreme 19.05 Risan v 9la<;K 1 uč svetlobe 20.00 Alici la 20°®f11 deželi, glasbena odda-WerTle J De?urna lekarna 21.00 s|qVr tJ'JB Do konca in naprej, V rj/% film 2230 Obalna stra-nani>^,0v,,ev 20. dela ameriške A jho nke 23-50 Spo« tedna 23.55 Atrija k 0trD*k|Orak za korakom 6.30 PranCj' program 9.00 Ulice San \„a^ Kupliva ljubezen -1°-35 v/ l|ube/en 9 50 Baywatch trnovi« °'iska ladia Enterprise, 9a kl™ev 11.25Piradmia sončne-PtrojTfa, ponovitev filma 13.00 S« P ^ram 15.35 Vesoljska 1?10 c» prlse 1620 Bavvvatch ^.35 prašno prijazna družina jjdhj ^.la,.a dekleta 18.05 Nena- J?*r- Lepa polomija 19.00 Pri Jblovih '''..jI,. a9ovnica. italijanski film O-j-'v-vm 19.30 čas v sliki ^ogledi od strani 20.15 22.10 Letališče '75, ameriški film 23.55 Čas v sliki 0.00 Na svetih tleh, ameriški film 1.35 Strašno prijazna družina 2.00 Schiejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Gospod Moto in ladjevje, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Bavarca v haremu, nemška komedija 10.25 Iščemo varuško za očeta, nemška komedija 12.10 Drugačna vprašanja 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija, ponovitev 13.40 EP v plavanju 15.30 Mačke 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Preizkušnja za dediče, nemški film 21.10 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih, kultura 23.05 Veliki dirigenti 0.35 Ta mračni predmet poželenja, film 2.15 Pogledi od strani 2.20 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 23 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Streetball Chatlenge Kranj 1995 - 1. del 20.25 Kolesarska dirka za 1. pokal Tržiča 20.55 EPP blok - 2 21.00 Ligaško tekmovanje Teniške zveze Slovenije -play off 1. liga: Mobitel pokal 95 -izbor najzanimivejših tekem finala v Kranju 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 23 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 8. Groharjev teden v Šorici 20.50 M. Dolžan in J. Kališnik (3. del) LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Pokal Loka 95 (kolesarska dirka, ponovitev reportaže) 20.45 EPP blok 20.50 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.20 Film ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 In 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.00 TV SHOP, televizijska prodaja 14.20 Santa Barbara, ponovitev 1066. dela 15.10 GEO, ponovitev 11. dela 15.40 St. Elsevvhere, ponovitev 5. dela serije 16.40 Mladolenti volkodlak 2, ameriška komedija 18.40 Santa Barbara, 1067. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital Citv, senja 6. del 21.00 Živa scena, glasbena oddaja 22.45 Umor v podzemlju, grozljivka 0.15Video strani 1.00 Deutsche VVelle ATM KR. GORA ... EPP ... Blejski turizem (gost tajnik TD Bled Miro Mulej) ... Kremenčkovi... Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ KINO Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Ponedeljkov program Radia Tržič bomo začeli ob 13.30, najprej s predlogom, da nekaj storite tudi zase. čez ves dan bomo zbirali tudi informacije iz Tržiča in Gorenjskega ter jih zgostii v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Takrat bomo pogledali še vremenske in cestne razmere Ob 16.10 sledijo obvestila, ob 17-ih bomo govorili o novostih na številki 92. seveda pa bo tu tudi redna ponedeljkova oddaja Tržiški hit ob 17.25. Če boste sodelovali pri oblikovanju lestvice, ste v igri tudi za nagrade! Končali bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregied športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nas gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev:duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ amer. "odštekana" kom TOMAŽEK ob 19 uri, akcij, thrill. LEON ob 21. uri ŽELEZAR prem amer drame KAZNILNICA ODREŠITVE ob 18.30 in 21. uri TVS 1 9.55 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 10.55 Gospa brez predsodkov, italijansko-francosko-španski film 12.35 TV Avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Poletni smučarski skoki, posnetek iz Trondheima, ponovitev 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Kate in Allie, angleška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 VVildbach, nemška nadaljevanka 20.50 Zgodbe iz oper: Umor na Manhattnu, ponovitev angleške glasbene serije 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Skrajnosti, angleška nadaljevanka 23.10 Seaquest, ameriška nanizanka TVS 2 12.50 Malo angleščine, prosim 13.15 Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka 14,10 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 15.10 Sova, ponovitev 16.25 Dunaj: EP v plavanju, finala.prenos 17.30 Iz življenja za življenje 17.55 Športni dogodek 20.00 Ozon - rak neba, novozelandska dokumentarna oddaja 20.50 Zemlja -konec sveta, portugalska drama 21.50 Roka ročka 22.35 Videoš-pon 23.20 Svet poroča HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se srca vnamejo, ameriška humoristična serija 13.10 Severna obzorja, nadaljevanka 13.55 Srečanje s prihodnostjo 14.50 Očetovstvo, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.05 Obnova sakralnih objektov, dokumentarna oddaja 22.40 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Sanje brez meja HTV 2 14.10 TV koledar 14.20 Slika na sliko, ponovitev 15.05 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 16.00 Tenis, prenos 19.40 Nogomet 21.35 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 22.30 Življenje v zamrzovalniku, dokumentarna serije 23.05 Rešilni čoln, nanizanka KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.30 Spot tedna 16.35 A shop 16.50 Do konca in naprej, slovenski film 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika, dokumentarna oddaja 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 22.55 Spot tedna 23.00 A shop AVSTRIJA 1 6.00 Evening Shade, Teta Ava 6.30 Otroški program 8.55 Ulice San Francisca 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.15 Letališče '75, ameriški film 13.00 Otroški program 15.30 Vesoljska ladaj Enterprise 16.15 Bavvvatch 17.05 Strašno prijazna družina 17.30 Zlata dekleta 17.55 šport 23.00 Čas v sliki 23.05 častni konzul, ameriški film 1.45 Plinska luč, ameriški triler 3.25 Usodno prijateljstvo, drama 5.15 Doktor Trap-per John AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Doktor v hiši, angleška komedija 11.35 Živjo nevarno 12.05 Vreme 12.15 Klub za seniorje 13.00 čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Slika Avstrije 14.45 Doktor Trapper John 15.10 Umor je napisala 16.00 EP v plavanju 17.30 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogiedi od strani 20.15 Klic Kookaburra, avstralski narodni ptič 21.10 Reportaža 22.10 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 0.30 Noah Chomskv in mediji 1.40 John Heatfiels, portret leta 2.10 Tisoč mojstrovin 220 Pogledi od strnai 2.25 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroški program: Glasbeni vrtec Boben-ček Kranj 19.38 Iz arhiva: Dežela igrarije 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Slovenska knjiga predstavlja veliko družinsko enciklopedijo 20.50 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.55 EPP blok - 3 21.00 Film: Club Fed. komedija 22.35 10 let Pop design 23.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.40 EPP blok 20.45 Pokal Loka 95, kolesarska dirka,ponovitev 21.20 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00 in 9.30 Video strani - panorama 8.30, 12.00 in 13.00 TV SHOP, televizijska prodaja 13.35 Santa Barbara, ponovitev 1067. dela 14.25 Umor v podzemlju, grozljivka 15.55 Vesela nedel'a, ponovitev 18.40 Santa Barbara, 1068 del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, serija 6. del 20.30 To je ljubezen, serija 1. del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu22.05 Najnevarnejši človek na svetu, akcijski film 23.35 Edvvard in gospa Simpson, ponovitev 5. dela serije 0.35 Čudežna trava: Svetla prihodnost bambusa, dok. oddaja, 7. del 1.00 Deutsche VVelle ATM KR. GORA ... EPP... Sport (hokej, košarka)... Risanka ... Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.20 Vedeževanje v Živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točki, metri in sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ KINO Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 Mhz iz Tržiča. Na samerr začetku torkovega programa vam ponujamo skok v našo preteklost v oddaji S'm Tržičan, kjer se vsak teden pogovarjamo z znanimi Tržičani. Seveda ne bodo manjkale tudi informacije iz sedanjosti. Za vse ljubitelje jeklenih konjičkov ob 14.30 pripravljamo oddajo Na štirih kolesih. Obvestilom ob 16.10 sledijo poročila radia Deutsche VVelle, nato pa glasbena lestvica Air play Slovenia. Po sprostitvi, ki jo nudi ta lestvica, pričakujemo, da boste že polni moči za vrnitev v šolo. Res je, učili se bomo, in to brezplačno, z 18. lekcijo English One to one tečaja angleškega jezika. Program se bo končal z oddajo o športu, ki jo povezuje dobra glasba. Vabljeni torej pred radijske sprejemnike, naravnane na naše frekvence. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom)14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 8.00 Napoved programa Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Torkovo poletno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stapanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Odkar znam brati, berem ŠKOFJA LOKA amer thrill. KRI NA SONCU ob 20.30 uri VELIKA NAGRADMA KRI^MKA Že nekaj časa je možno kupiti hrustljavi krompirček izdelan iz gorenjskega krompirja. Krompirček izdeluje podjetje SLOČIPS, krompir dobavlja GKZ SLOGA Kranj, prodajata pa ga podjetje ECOMAR iz Kopra in Sloga Kranj. Izdelan je po italijanski tehnologiji podjetja PAPA BARZETTI. Za reševalce razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada - trije kartoni SLOČIPSA 2. nagrada - dva kartona SLOČIPSA 3. nagrada - karton SLOČIPSA 4., 5. in 6. nagrada • majica GORENJSKEGA GLASA Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz Črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon pod križanko) pošljite na dopisnicah do četrtka, 24. avgusta 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali p* oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK * Preddvoru* Rešitev pa lahko oddate tudi v naši matooglasni službi. ZANKA AM KAVBOJEV IGRALEC BALOVVIN ŽIVEC PAKET SL. ŠAHIST LEON RITMIČNA IIMNAS TIKAJ INDOSTR. RATUNA MESTO V RUSUl 21 ANG SVETLO PIVO LRIOIJ MARJAN RESNOST 26 PEVEC PESTNER NEKD. RIM. PROVINCA OLIVE R GRIEG 4$ . KAČA VELIKANKA EKSPLOZ TELESA MANJŠE MOČI NAJVIŠJE NORO. BOŽANSTVO MIK CrTTBaTa" DRUGO IMl ZARASTL. oua PRIPADNIK GERM PLEMENA ROKAV RENA V NJEGOVI DELTI OLIVER REED VEČJI KOS DEBLA EGIPČ SVETI PTIČ ZiMBAB. POLITIK JOSHUA PRIPADNIK INDU. PLEMENA ESTONEC 29 19 PRAVILEN RAZVOJ 3z PERZIJSKI VLADAR DERMATO-MIKOZA 12 THOMAS POHOTEN YEKD, SLOV BIVALIŠČE MRTVIH T7" MODRO BARVILO SIPKEGA PESKA SLOV. KRILO flj* TEDNIK KONJE*** (V JE STAVČNO LOČILO DUŠAN ERŽEN MORiLSKI DELFIN VERDIJEVA OPERA PRIP VANDALOV PISATEU PELIN ZAMiSEL 36 55 NIZKA POORAST PRIPADNIK AZTEKOV TIP AVTA ŠLEM I UU TEKOČA TED NUGENT 39 SMISEL PRIP NEKD RUSKE CERKVE NEKD FIZIKALNA ENOTA ČASOPISNI RODAJALEC DALMAT MOŠKO IME OBLIKA IMENA IZIDORA IT W Fkav eW 2T medmet tišine SENČNICA VRSTA PIHALA CVTTUCA MENOVANA) TUDI ZlATI DEŽ URŠKA PESEM TUJE MOŠKO IME NIK01A TESLA OUUKA IGRE NA SRFČO mm IRENA KOHONT pogan MESTO V VOJVODINI K) pkosoca hfumo-RISTKA PUTRIH cerkveni PISATELJ FLEMING NJORKA AFRIŠKA PLEMENSKAJ SKUPINA HEBREJSKI PREROK 3T ATEK STOTINKA DINARJA OSEBA IZ JUD MIT PLEMIŠKA RODBINA UUBITH J ANDRAŽ KUKACA w w VRSTA ŠPORTA ŽENSKI ANTON VIUAV VRH V SLOVENUI predor 36 ZEV80V ŠČIT ŽENSKO IME SESTAVIL F KALAN KRAJ d ŽENEVSKEM II /Uv i 1 2 3 4 6 6 7 8 9 11 12 13 14 18 16 17 18 19 31— T2 ST- sw~ 2t^ Tf Tf— s8~ .-1 39 REŽISER KUHOSAVA 10 ZBOR DEVETIH PfV (V IZRAZ ZA (.HIK I PISANO ČRKO 15 OKLEPNO VOZILO 27 W 22 POVRTNINA W ŠOLSKA GRAJA VIKTOR OLEŠA ŽENSKO "33" POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 2L STRAN • GORENJSKI GLAS Abanka Izplačali že skoraj vse stare devizne vloge Ljubljana - Okoli 102.000 varčevalcev je imelo pred slovensko ^»osvojitvijo (pred petimi leti) v Abanki za 181.2 milijona Otoških mark deviznih vlog. Banka je večino teh deviz (176,6 bilijona mark) imela v Narodni banki Jugoslavije, le manjši del 'vse^a 4.7 milijona mark) pa na računih v tujini. .. Ker je Narodna banka Jugoslavije zaradi slovenske osamosvojile zamrznila vse devizne vire, so marca 1992. leta "zamrla" tudi Qevizna varčevanja. Nekdanji varčevalci so potlej od Abanke zahtevah izplačila svojih deviz, banka pa je njihove zahteve sevala prednostno glede na namen porabe deviz. Vsa izplačila je korala financirati iz lastnih virov Do sprejetja zakona o Poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog je Pnbližno 80 tisoč varčevalcem izplačala iz svojih virov 75,2 *''»jona nemških mark Na stare devizne vloge čaka še okoli *dem tisoč varčevalcev, skupna vrednost vlog pa je 17 milijonov "terk. Banka na mesec izplača varčevalcem okoli enega milijona Ptt starih vlog, ki jih varčevalci potlej večinoma spremenijo v Dovo devizno varčevanje. Abanka bo do 1997. leta izplačala še f&dnje vloge, tako da bo potlej pojem "stare devizne vloge" z&ubil sedanji pomen. Ko je Abanka 1992. leta ponovno pripravila ponudbo za nove £e*izne varčevalce s spodbudno obrestno mero, je bila po strjevanju vodstva banke prva med bankami, ki ji je uspelo održati zaupanje starih varčevalcev in vzbuditi pozornost novih. a so devizni varčevalci ostali zvesti banki, dokazuje podatek, da Je ob koncu letošnjega julija imela skoraj 106 tisoč deviznih ^cevalcev ali več kot kdajkoli doslej. Vrednost novih deviznih log je 232 milijonov mark, od tega je 51 odstotkov deviz vezanih a določen čas. Za varnost deviznih vlog ima banka v tujini ePoniranih 205 milijonov nemških mark, kar pomeni, da bi na ^amevo varčevalcev lahko njihove devizne vloge takoj izplačala. • S*BBANKA JECJI PLAČILNI PROMET S TUJINO Jubljana - Obseg plačilnega prometa SKB banke s tujino je v šestih mesecih letošnjega leta znašal 882,4 milijona USD in °d-^ ^Primerjavi z enakim obdobjem leta 1994 povečal za 80 LiOi je SKB banka ustvarila 1.254 milijona USD plačilnega »j orneta s tujino. Obseg deviznih prilivov je presegal obseg l Vlznih odlivov, kar zaradi valutne sestave bilance sredstev za anko ni bilo preveč ugodno. Letos se je obseg deviznih odlivov E52! Pov'šal. Devizni prilivi so bili tako v prvih šestih mesecih "ošnjega leta za 14 odstotkov, devizni odlivi pa za 22 odstotkov c*Ji od načrtovanih. . SKB banka največ posluje z bankami iz Nemčije, ZDA, Avstrije I Italije. Njen delež v plačilnem prometu Slovenije s tujino je ob *on.cu tega polletja dosegel 11,1 odstotek. \-- STA TISTICNE INFORMACIJE <«w>d republike Slovenije za statistiko Ljubljana. Vožarskipot 12, telefax 061/216-932 ^prečne plače na zaposleno osebo v podjetjih In drugih 0rganizaci|ah v Republiki Sloveniji, junij 1995 BRUTO SKUPAJ~- GOSPODARSTVO Gospodarstvo VI 95 SIT 110582 103471 132368 NETO SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO V! 95 _SJI 70416 66538 82297 '^EKSBRuroPtAĆ Skupaj GOSPODARSTVO GOSPODARSTVO '5|Pj:KS BRUTO PLAČ SKUPAJ"- S°SP0DARSTV0 ^GOSPODARSTVO VI 95 V 95 99 3 99.3 99 4 INDEKS NETO PLAČ SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO VI 95 V 95 99 2 99 3 99 2 ■ IVI 95 I-V 94 122.7 121 2 1258 INDEKS NETO PLAČ SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO STARI DVOR Škofja Loka, Kidričev« 26, te L: 634 - 000 '^maaaWnrW9>^WW'trWaW>^ Q WA 906 x ► 22 PROGRAMOV ► NOVI DESIGN TV VOYAGER 61 cm TTX ^Efr'plt] 55 cm TTX ^-Mr^'I'E t?L-. OO/ DODATNI KS^JS^SISft!00,18 i^DEN O /0 POPUST ZA ROČNO ORODJE %f?MOKOLNICE 3.991,70 • SESALCI OD 13.479 20 ISKALNIKI OD 3.334.00 • ŠTEDILNIKI OD 49.080.00 }^RTNIKIOD 10.640,00 m HLADILNIKI OD 32.040 00 f+~*2iNIKI OD 10.640,00 • HLADILNIKI OD 32.040 0 Jl&fiOTOVINO POPUSTI OD 5 - 15% RAZEN AKCIJE ^SOiNoSTPLAČILA DO 5 ČEKOV- DOSTAVA NA DOM 1 T* KOVIN Otihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Pivo in Gorenjci Tudi pri pivu je pomembna cena Kranj, 17. avgusta • Gorenjci imamo najraje pivo ljubljanskega proizvajalca. Pivo je kot cigarete - ko se ga enkrat navadiš, se mu le stežka odrečeš. In ko se navadiš piti neko vrsto piva, se le malokdo premisli in poseže po drugi. To kažejo tudi podatki o prodaji piva v zadnjih letih. Čeprav je v zadnjih letih ponudba novih vrst piva, večinoma gre tu za tuje vrste, vedno večja, pa se Gorenjci Še vedno odločajo po starem. Peter Sajovic iz Živil o tem pojavu pravi, da, ko govorimo o pivu, smo Gorenjci zelo konzervativni. Gorenjci od nekdaj najraje pijemo Union pivo (prej Union Grand) in delež prodaje tega piva je v Živilih okoli devetdeset odstotkov Ponudba novih piv v zadnjih letih tega deleža ni bistveno spremenila . Edino, kar je novega, je povečan nakup piva v pločevinkah. Toda slovenski proizvajalci imajo v svoji ponudbi tudi druge vrste piva - od temnega piva Črni baron do piva z majhno količino alkohola Lahko Laško ali brezalkoholnega piva Uni in Gren. Te vrste piva pijejo le ljudje s posebnimi željami in takih je malo. V Unionu se tako delež prodaje Unija giblje okoli pet odstotkov, pri Črnem baronu pa je številka še manjša, vendar je to po besedah ljubljanskih pivovarjev razumljivo, saj je temno pivo specialno pivo. ki ga pijejo le pivci s specialnim okusom. Verjetno je visok delež potrošnje Union piva na Gorenjskem posledica pomanjkanja piva drugega slovenskega proizvajalca Pivovarne Laško na gorenjskih prodajnih policah. Kar nekaj trgovin namreč piva Zlatorog, ki bi moral konkurirati Union pivu, sploh nima, če pa ga imajo, pa ga prodajajo le v pločevinkah. Sprehod po gorenjskih trgovinah, ki ponujajo obe vrsti piva, pa je tudi pokazal, da je ljubljansko pivo za malenkost cenejše in to ima pri pravem Gorenjcu, saj se ve, kakšni smo, tudi svojo težo. Da o tujem pivu, za katerega je treba plačati marsikdaj tudi dvakratno ceno, sploh ne govorimo. Da cena pri Gorenjcih igra veliko vlogo, smo se prepričali tudi v enem izmed kranjskih lokalov, ki ima pestro ponudbo piva. Janez Volk, lastnik Kava bara Volk, kjer lahko dobite sedemnajst različnih vrst piva (med njimi je devet tujih znamk - Heineken, Amstel, Guinness, Corona, Gosser, ...) opaža, da se mnoge stranke, preden naročijo pivo, najprej pozanimajo o ceni tujega piva. Rezultat je torej znan: okoli sedemdeset odstotkov prodajo Union piva, ki stane 180 tolarjev. Ker pa ponujajo tudi hmeljne izdelke štajerske pivovarne, se Gorenjci veliko zanimajo tudi za njihovo pivo. Od tujih piv, katerih cene se gibljejo med 220 in 350 tolarji, prodajo največ Heinekena. V tem lokalu tudi opažajo, da Gorenjci nismo ravno kulturni pivci, saj piva ne znamo piti z užitkom, večinoma ga le zlivamo vase. Pivo imajo raje mladi, medtem ko se starejše stranke pogosteje odločajo za kozarček rujnega • S. Šubkr, Gost je kralj, pa četudi na štirih tačkah Pasji hotel - tudi to je posel Dolge počitnice in potovanja so za pse prava muka. Vročina, dolge vožnje, plaže, ki psom niso nemenjene, ter še in še razlogov se najde, zakaj mnogi kosmatincem nudijo bivanje v pasjih hotelih. Prav zato so pred približno desetimi leti tudi na naših tleh posamezniki začeli odpirati tako imenovane pasje hotele -celostno oskrbo psov med odsotnostjo lastnikov. V pasjih hotelih ima vsak pes svoj prostor - boks. Njegova velikost je od hotela do hotela različna, v največji meri pa je odvisna od velikosti samega psa. Pasji hotelirji poleg bivalnega prostora v času lastnikove odsotnosti poskrbijo seveda tudi za kosmatinčevo prehrano in sprehode, kot pa smo izvedeli pri dveh gorenjskih pasjih hotelirjih, Zgunu iz Fužin in Brodarju iz Škofje Loke, pa pri oskrbi v največji možni meri upoštevajo želje lastnikov. Oba pasja hotelirja se lahko pohvalita s stalnimi strankami, kar predstavlja določeno prednost, saj se gostitelj in gost že poznata, tako da večjih presenečenj med pasjim oddihom ni. Seveda je ob oddaji psa potreben lastnikov iskren opis pasjega značaja, da so presenečenja gostitelja čim manjša.Cena pasjega polnega penziona dosega višino od slabih sedemsto tolarjev pa do enega tisočaka, kar ob misli na zmanjšano pasje trpljenje ni pretiran strošek. • U.Š. ROHR BLITZ .d.o.o. KAM Al TV POSOLIM HIANJI in f.tClNJI pod vodnim pritiskom CltćfNJC MNCINIKIH.Ul MIH IN maicoinih lovilccv 4 TEUFAX:061451586 AVTOHISA H YUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Rpanova 46, Šenčur TEL: 064/41 573, 41-426 Privatizacija Renauita Francoska vlada je začela postopek za privatizacijo Renauita, ki se je delno začela že ob koncu lanskega leta, z odprtjem kapitala te delniške družbe. Renault je podjetje, ki posluje v komercialnem sektorju, in zato ne sodi med javne službe, kar je bilo tudi odločujoče pri vladni odločitvi o postopni normalizaciji vodenja in statusa Renauita. S privatizacijo naj bi Renault pridobil večji ugled pri svojih kupcih, možnost za hitrejše odločanje in večjo učinkovitost ter enake pogoje kot konkurenca. • MG. EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 000/31-20 —► SAMO ZA ODRASLE -¥ 156 SIT VIN -O KJSS UNE -¥ 24 UR V ŽIVO KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NMClTM-atOOVV! I WAjn3WgODAjW 1 NAKUPNVHŽOOAJV 1 DEM 1 ATS ioo nt A BANKA (KrsniJfflć) 82,30 AVALBted 82,60 AVAL Kranjska gora 82,20 SANKA CREDiTANSALT d.d. M 82,20 EROS(Stai1 Map), Kranj 82,60 GEOSS Medvode 82,70 GORENJSKA SANKA {vse enote) 81,5$ HRANILNICA LON, Cd Kranj HIDA-tržnica Ljubljana 82,66 HRAM ROŽICE Mengeš 82.55 lURlKA Jesenice 82,30 INVEST Škofja Loka 82.55 LEMA, Kranj 82,50 MIKEL Strazisče 82,45 PBS d.d. (nt vseh »ostani 80.75 ROBSON Mengeš 82,60 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj 82,50 SKB (Kran|, Radovljica, Šk. Loka) 81,90 SLOVENIJATURrST Boh. Bistrica 81,55 SLOVENt JATURIST Jesenice 82,30 S2KB Blag. mesto Žiri 62,30 ŠUM Kranj 82 JO TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 82.60 TALON Zg. Bitnje 82.60 TENTOURS Domžale 82,40 TRORCAL Kamnlk-Bakovnik 81,70 UBKd.d.Sk.Uka 82 30 WILf AN Kranj 82 70 MLFAN Radovljica, Grajski dvor 82 65 VVILFAN Tržič B2.70 POVPREČNI TEČAJ 82.36 82.80 82.80 82.70 82.90 82,90 82,90 82,95 82,85 82,68 82,80 82,95 82.80 82,80 82.70 82,75 82,90 82.95 82.80 82,85 82.90 82.85 82,85 82.90 82,85 82,99 82,90 82,85 82,80 82.85 11,54 11,68 11,65 11.55 11.66 11,71 11,37 11,68 11,70 11,57 11,65 11,64 11,62 10,55 11,75 11,77 12.00 11,75 11.78 11,78 11.78 11.78 11.80 11,75 11.79 11,76 11,76 11,74 11.78 11,77 11,75 11.75 11,80 11,77 11.78 11,80 11,73 11,73 11.75 11,78 11,74 11.74 11.70 11,75 11,77 12.00 11,75 11.78 11,78 11.78 11,78 11,80 11,75 11,79 11.76 11,76 11,74 11.78 7.14 7,30 7,10 7.00 7,40 7,40 7.13 7,47 7.25 7,30 7,40 7,40 7,40 6,37 7,40 7.20 7,30 7,13 7.15 7,20 7,40 7,42 7,42 7.25 7,50 7.10 7.50 7,40 7,40 7.27 7.54 7,40 7,40 7,60 7,60 7,60 7,85 7,55 7,38 7,60 7,59 7.70 7,70 7.50 7,55 7.40 7,80 7,50 7,69 7,60 7.65 7,65 7,55 7,65 7,60 7,70 7,55 7.50 7,59 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Tata že v prodaji Ljubljansko podjetje Globus Motors, ki pri nas zastopa indijski avtomobilski tovarni Maruti Udyog Limited in Telco, je pred kratkim uspeio homologirati lahko dostavno vozilo Tata 2.0 D. Gre za vozilo s potniško kabino z dvema sedežema in tovornim prostorom. Osnovni model brez servo volana skupaj z dajatvami stane 20.990 nemških mark, model S s servo volanom 22.490 DEM in model SX z vso opremo, kot je trda streha za tovorni prostor, aluminijasti pragovi, dodatne dolge luči, meglenke, vlečna kljuka, zaščita luči, zaščitni lok in Blaupunkotov avtoradio, pa 24.690 mark. Poleg Marutijev in Tate naj bi pri Globus Motors International začeli zastopati tudi indijska terenska vozila mahindra, o čemer se s Principalom že dogovarjajo. • M.G. mm m Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVUICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 VOLKSBANK BOROVLJE Hauptplatz 6 Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27-37 56-18 ali 00 43 42 27-37 56-12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27-62 01 VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Vloge obrestujemo do 6% v vsaki valuti. /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA DD. .LJUBLJANA Obiščite nas v poslovalnicah MEDVODE, Cesta ob Sori 3, tel.:061/613-285 ŠKOFJA LOKA, Sp. trg 1 (stara Kašča) tel.: 064/634-291 BRNIK- letališče tel.: 064/261-679 TU SMO ZARADI VAS Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Medvode - Gorenjska KJ0B KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečki praznik pod Storžičem Kako so nekdaj kmetovali in gozdarilL. Bašelj Da bi bilo konec tedna le lepo vreme, si želijo v turističnem društvu Bela - Bašelj, predvsem pa Bašljani, ki imajo že od začetka v rokah vse oganizacijske niti. V soboto namreč pripravljajo na Celarci, odkoder je lep razgled v Storžičevo "kraljevstvo" pa tudi proti Kranju, noč pod Storžičem, v nedeljo še kmečki praznik, na katerem bodo prikazovali, kako so nekdaj v teh krajih kmetovali in goz-darili. Sobotna "noč" se bo začela ob sedmih zvečer. Na sporedu bo več družabnih iger, med drugim tudi troboj Bela - Bašelj - vikendaši v "pajsanju" hloda. In ko bo iger konec, bo za dobro razpoloženje obiskovalcev skrbel trio Storžič. V nedeljo se bo prireditev začela ob treh popoldne. Obiskovalci si bodo poleg starih kmečkih opravil lahko ogledali tudi Vaškarjeve ovce, Mešanove krave in šišenkove konje. Zaplesali bodo preddvorski fokloristi, zapeli in zaigrali Gašperji. In če bi naredili seznam tistih, brez katenh ne bi bilo nedeljske prireditve, bi poleg domačinov morali posebej omeniti tudi nekatere glavne dobrotnike ali sponzorje. To so Šiviljstvo in trgovina Klakočar, Vila Bela, Občina Preddvor, salon pohištva Ark Maja, zavarovalnica Adriatic, Pivovarna Union, Gorenjski sejem, GMM Blac & Decker Grosuplje... • C.Z. Sodelovanje kranjske in češke kmetijske šole Kranj, 16. avgusta - Pretekli teden so na obisk h kolegom Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj prišli učitelji srednje kmetijske šole iz Horowic pri Pragi. Skupina tridesetih čeških učiteljev je bila na obisku v Kranju že drugo leto zapored. Najprej so si ogledali šolsko posestvo v Stahinju, za tem pa še nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Sicer pa obe šoli sodelujeta tudi z izmenjavo dijakov. Tako je letos skupina kranjskih učencev odšla na Češko, z začetkom novega šolskega leta pa prihajajo štirje češki dijaki na nekajdnevno dodatno izobraževanje k njim. • M.A. Sindikat Slovenske kmečke zveze Vlada naj pomaga pridelovalcem krompirja Ljubljana • Sindikat Slovenske kmečke zveze poziva republiško vlado, da takoj začne reševati težave pri prodaji krompirja in nesorazmerja med odkupno in maloprodajno ceno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne pripravi obljubljenega tržnega reda, zadruge in Zadružna zveza Slovenije ne znajo organizirati ponudbe oz. prodaje krompirja, izvoz je vsako leto težji, kmetje pa sami izredno težko najdejo oblike organiziranega nastopa na trgu. pravijo v sindikatu kmečke zveze in navajajo, da je Slovenija letos uvozila velike količine krompirja iz Egipta, Grčije, Francije, Portugalske in od drugod. Ocene, da je v Sloveniji 150 tisoč ton krompirja preveč, so alarmantne. Da je v državi nekaj hudo narobe, kaže tudi to, da krompir odkupujejo od kmetov po ceni, ki je nižja od 22 tolarjev za kilogram, medtem ko je maloprodajna cena V trgovinah in na tržnicah od 40 do 90 tolarjev za kilogram. • C.Z. Ocenjevanje kmetijske mehanizacije Priznanja tudi za gorenjska podjetja in obrtnike Kranj - Pomurski sejem iz Gornje Radgone je tudi letos v okviru kmetijsko živilskega sejma (začel se bo 26. avgusta in bo trajal do 3. septembra) pripravil ocenjevanje kmetijske mehanizacije in inventivno inovacijske dejavnosti. Na razpis je 16 podjetij in obrtnikov iz Slovenije prijavilo 36 izdelkov. Ocenjevalna komisija sedem izdelkov ni ocenila, ker jih je že lani, tri bo dan pred začetkom kmetijsko živilskega sejma, ostalim pa je podelila skupno deset zlatih, osem srebrnih in štiri bronaste medalje ter štiri priznanja. Zlate medalje so dobili SIP Šempeter in Husquarna - forest in garden d.o.o. (po dve), Agrometal iz Črnega vrha, Jože Bider, kovaštvo Oral, Borut Mlakar, Friderik Lešnik in podjetje Vipoll. Srebrno priznanje so z Gorenjske prejeli Kozina d.o.o. iz Kranja za prekucnik zabojev s podajalnim trakom in za drobilnik cime in Agromehanika Kranj za pršilnik AGP 250 TM m za licenčni traktor tigrone 3700, bronasto medaljo Agromehanika za družino specialnih traktorjev AGT 830, priznanje pa Tibo d.o.o., Kranj, za računalniški program za kmete. • C.Z. OBČINA PREDDVOR Dvorski trg 10, 64205 Preddvor POZIVA lastnike kmetijskih zemljišč na območju Občine Preddvor, da prijavijo površine, ki so jih, ali pa jih nameravjao v letu 1995 izboljšati z agromelioracijskimi deli: posek drevja in grmičevja, izkop panjev z odvozom v deponijo, razstreljevanje m odstranjevanje skal, zasipavanje grobelj, mikrodepresij ter starih jaškov, planiranje terena in urejanje vodnega režima na kmetijskih zemljiščih. Zainteresirani naj pisne pnjave na obrazcih oddajo do 15/9-1995,v času uradnih ur (ponedeljek m petek od 8. - 10. ure in sredo od 15. - 19. ure) v tajništvu Občine Preddvor, kjer dobijo tudi obrazce. Istočasno obveščamo živinorejce, da Občina Preddvor z 10/8-1995 regresira gorsko višinskim kmetijam 50 %, hribovskim m nižinskim kmetijam pa 30 % veljavne cene umetnega osemenjevanja krav in telic. Prašičjerejskim kmetijam v občini se regresira 50 % veljavne cene umetnega osemenjevanja svinj Popust upošteva Živinorejski veterinarski zavod pri računu po opravljeni storitvi. OBČINA PREDDVOR ŽUPAN: Miroslav ZADNIKAR Aljančičevi iz Križ pridelujejo zelenjavo že več kot pol stoletja Trg je manjši, konkurenca pa večja "Umetno namakanje kriškega polja je nujnost, sicer bomo preveč odvisni od naravne moče,' pravi Janez Aljančič, znani kriški pridelovalec zelenjave. * Janez, lahko na kratko predstavite kmetijo! Koliko časa že pridelujete zelenjavo, kolikšne količine...? "Na naši kmetiji ima pridelovanje zelenjave več kot polstoletno tradicijo, saj so prve tople grede postavili že med drugo svetovno vojno, prva semena jim je poslal stric iz Amerike... Zdaj jo pridelujemo na petih hektarjih površine. V zadnjih letih smo pridelavo vsako leto zmanjšali približno za desetino, tako da je v primerjavi z najboljšimi časi (to so bila sedemdeseta leta) za polovico manjša. Razlog za to so slabše prodajne možnosti in konkurenca. Nekdaj smo jo veliko prodali v Istro, na območje Kvarnerja in celo do Splita. Zdaj je trg manjši, pridelovalcev pa več. Že v Križah se domala vse kmetije ukvarjajo tudi z zelenjadarst-vom. v zadnjih letih so s to dejavnostjo začeli tudi na nekaterih kmetijah v okolici Kranja, kjer so za pridelovanje celo boljše naravne možnosti kot na kriškem polju." Z vremenom je križ, idealnih letin ni več * Zelenjadarstvo je še posebej odvisno od vremenskih okoliščin. V zadnjih letih vam je vreme kar dobro nagajalo. Suša, toča, mraz... "Z vremenom je v zadnjih letih nekaj narobe, idealnih letin ni več. Suša nam je dve leti zapored "pobrala" najmanj 30 odstotkov pridelka, lani je na del kriškega polja, kjer prevladuje zelenjava, padala toča, tako da je bil pridelek ponekod tudi za polovico manjši. Tudi letos vremenske okoliščine niso idealne: maja in junija je bilo veliko padavin, vendar je bila rast zaradi nizkih temperatur precej počasna, zdaj nas pesti suša. Zanimivo je, da na kriškem polju kar pet tednov zapored ni bilo padavin, medtem ko je v njegovi bližini vsaj malo deževalo. Vremenske ujme povzročajo dvojno škodo: po eni strani zmanjšajo pridelek, po drugi "poderejo" predelovalni ciklus in načrtovana zaporedja." * Ali morda že razmišljate o tem, da bi na kriškem polju uredili namakanje? "Vsekakor! Namakalni sistem je nujnost, sicer bomo preveč odvisni od padavin. Pridelovalci smo najprej razmišljali, da bi do vode za namakanje prišli z vrtinami do podtalnice, vendar smo od teh načrtov odstopili. Meritve so namreč pokazale, da je tegneš. Pridelovanje poteka v dveh "turnusih", le v idealnih letih je še tretji. Pridelujemo vsake stvari po malo, da lahko potlej kupce oskrbimo z vsem, kar potrebujejo." * Tudi na zelenjadarskem trgu se pojavljajo novosti. Jih kupci dobro sprejemajo? "Slovenski trg je še zelo konzervativen. Dobro je samo tisto, kar je uvoženo in kar ponujamo že leta in desetletja. Kupci počasi spre- podtalnica šele na globini 75 metrov in da je verjetnost za učinkovito namakanje le 60-odstotna. Ocenili smo, da jo naložba v vrednosti okoli petdeset tisoč mark glede na pričakovano učinkovitost prevelika. Zdaj delamo na tem, da bi vodo potegnili iz Tržiške Bistrice, ki je od kriškega polja oddaljena 2,5 do 3 kilometre. Večina sistema bi potekala po zemljiščih pridelovalcev, so pa težave s soglasji in dovoljenji." Najboljše škropivo je "rokoprim" * Kaj vse pridelujete? "Pridelujemo solatnice, ka-pusnice. krompir, v zadnjem času zaradi kolobarj^nja spet tudi žita. Pridelki so skoraj povsem "bio", saj uporabljamo zelo majhne količine gnojil in škropiv. Najboljše škropivo zoper plevele je "rokoprim" - primes in po- jemajo nove vrste in sorte zelenjave, četudi so med njimi tudi trpežnejše, boljšega okusa...Za brokoh in br- stični ohrovt, na primer, so dobre pridelovalne možnosti, vendar je povpraševanje skromno. Problem je tudi v tem, da je v Sloveniji malo obratov za predelavo zelenjave in da je na našem trgu večina pripravljenih (zmrznjenih) jedi še iz uvoza." Prodajo so prepustili trgovcem * Je delo še vse ročno? "Ne gre drugače: veliko dela je treba opraviti še na roke! V svetu že obstajajo različni zelenjadarski stroji, vendar vsi niso primerni za delo na precej kamnitem kriškem polju.V zadnjih dveh letih smo uvozili iz Italije stroje za sajenje sadik, ki obenem tudi polagajo folijo, zalivajo, dognojujejo, vendar se dela z njimi šele učimo in navajamo. Spravilo je še vse ročno. Vsa zelenjava ni naenkrat "zrela", zato jo je treba prebirati. Dodatni problem je tudi razdrobljenost zemljišč." * Veliko ročnega deU zahteva tudi veliko rok. So dovolj domače? "Na kmetiji delava midva z ženo in otroci. Ko je dela največ, nam pomagajo Še sosedje, dijaki in drugi. Da bi koga zaposlili, ni možnosti, saj so v zelenjadarstvu le konice, ki trajajo po efl teden, vsega par dni..." * Kmetje pravijo: lažje je pridelati kot potlej prodati« Ali to velja tudi za pridelovalce zelenjave? "Nekdaj, ko so bila količinska naročila večja, smo zelenjavo prodajali tudi sami. zdaj smo to prepustili kranjskim Živilom in tržiški kmetijsko gozdarski zadrugi, katere član sem. Še zlasti z Živili zelo dobro sodelujemo." Cene so padle za petino * Večna kmečka in vsakdanja tema so cene kmetijskih pridelkov, tudi zelenja* ve. Ste zadovoljni z njimi? "Letošnje odkupne cene so v primerjavi z lanskim« za petino nižje, realno pa Še malo več. Pocenitev je po; sledica konkurence. Še zlasU uvoza. Zdi se mi, da je tega še veliko in da je vmes tudi precej dvomljivega. Če bo uvoz preveč liberalen, bodo domačo pridelavo uniči'1-Njena prednost je med dr"' gim tudi v tem, da lah^° kupcem ponudi svežo zelen' javo." * Nekateri tržiški prideloj valci zelenjave so se prc" leti včlanili vspecializira"0 zelenjadarsko zadrugo Žele* ni krog, ki naj bi n,c" drugim poskrbela za Pr°^% jo zelenjave. Ste se včlanil'• "Bil sem na prvem sestanku, a ker na nekatera zastavljena vprašanja nisem dobil zadovoljivih odgovorov, se nisem včlanil. Kot m1 je znano, zadruga ni zaživela tako, kot je bilo zamišljeno-• C. Zaplotnik Plemenito krzno Dragocen svetlotemen kožušček naprodaj Činčile so glodalci iz vrste zajčjih miši, ki živijo v družinah. Še ne tako dolgo nazaj je bilo o njihovi reji precej povedanega, pa tudi precej ljubiteljev malih živali se je odločilo za njihovo rejo. Od takrat pa do danes so ob reji činčil vztrajali le redki, saj tovrstno delo ne prinaša velikega zaslužka z lahkim delom. Domovina činčil je Južna Amerika, kjer so jih domačini zaradi zdravilnega in zelo okusnega mesa skorajda že iztrebili Pri nas činčile redijo približno trideset let, že kar petindvajset let pa so rejci V Ljubljani združeni v posebno društvo, ki že vrsto let pripravlja mednarodno razstavo činčil. Naši rejci redijo činčile izključno zaradi njihovih plemenitih kožuščkov, njihovo krzno je najplemenitejše med vsemi živalmi, ki jih v ta namen redijo v kletkah. Uporaba njihovega mesa je poznana le redkim posameznikom. Činčile živijo do dvanajst let. njihovo krzno pa najboljšo kvaliteto običajno doseže pri osmih letih. Krzno živali dozori v slabem letu Odrasla samica tehta od 60 dekagramov pa do enega kilograma in lahko povržc zarod tudi dvakrat letno, do pet mladičev ob kotitvi, najbolj običajno dva. Če samica skoti več kot dva mladiča, so ti manjši, kar se pozna na kvaliteti krzna, poleg tega pa večje število mladičev samico bolj izčrpa. Živali so odporne na bolezni, najbolje se počutijo v suhem prostoru, kjer se temperatura giblje med 16 in 18C. Činčile živijo v družinah, samca v času parjenja spustijo k samici, ki po skotitvi skrbi /.a mladiče. Na sanu a v gojitveni populaciji pride od pet \r.\ do deset samic. Samica se običajno pari takoj po kotitvi, tako da po ločitvi mladičev po dveh mesecih kmalu skoti nov /arod Znane so |>o svoji ljubi /ni vosti, tako da se danes precej ljudi odloči zanje, ko si izbirajo hišne ljubljenčke, ('ena najboljšega krzna d< lahko tudi višino 100 nemških mark, njena višina pa je v precejšnji meri odvisna od same kvalitete krzna, od njegove barve, gostote in velikosti Krzno odrasle živali men približno 40 krat 10 centimetrov, najbolj kvalitetno pa je temno in gosto krzno z belo dlako na trebuščku. Žal pri nas ni možnosti kvalitetnega strojenja kož kot tud' (0 odkupa, tako da morajo rejci za poskrbeti v tujini. . Seveda pa je reja činčil vse prej .) enostavno delo in možnost doWW zaslužka. Kljub temu, da večini sK'VL J kim rejcem njihova reja predstavlja ( pol ljubiteljsko dejavnost, pa dcjavfl^ /ahleva precejšnje finančne vložke- .(| kvalitetno krzno je potrebno K^kT živali s kvalitetno genetsko o^^i poleg tega pa je pri parjenju Zjjj potrebo precej pozornosti nafti« , lastnostim zaroda. Činčile prebivaj1.), kletkah površine okrog 2(K) kvadra1^, centimetrov, v sklopu kletke pa ' lp krmilnik, napajalnik za vodo, seno in kopalnico za kopanje v Pr^Jt Kletke rejci v precejšnji meri izdcl^J v sami.izkušnje z rejo pa si izmenjuj0^; društvih, poleg lega pa je strok'' , literaturo o reji moč najti tu ^ slovenščini. Cena krzna je v zadnj^ BatU nekoli ko padla zaradi evTC?«*gJ| gibanja proti reji živali za krzno, ^ temu pa po mnenju rejcev kval'^(,v k i/no <.c omogoča vs.ij pokritje s,r<) • 1 Špehar UREJA: Vilm« Stanovnik Jutri začenjajo nogometni ples tudi tretjeligaši TRIGLAV CREM ZA VRH, VISOKO ZA OBSTANEK Medtem, ko so nogometni prvoligaši odigrali že tri kroge drugoligaši pa uvodni krog letošnjega državnega prvenstva, pa ta konec tedna prve prvenstvene tekme čakajo tudi tretjeligaše - Triglav Creina in Visoko najprej pred domačimi gledalci. Kranj, 18. avgusta - Potem, ko smo Gorenjci po izpadu članske ekipe Nakla iz prve Bogometne lige ostali brez moštva v najmočnejši skupini, pa kaže, da si bomo vendarle lahko ogledali zanimive dru-goligaške in predvsem rretjeli-gaške nastope. Že jutri, v soboto, tretje ligaška ekipa Visokega doma gosti Arne Tabor 69> v nedeljo pa bo tekma druge lige med Naklotn in Rudarjem v Šenčurju, tekma •fetje lige med Triglav Creino ,n Biljami pa bo na centralnem Qogometnem stadionu v Športom parku v Kranju. Kadetska •n mladinska ekipa Gorenjske-8* glasa, ki igrata v prvi ligi, Jutri odhajata na težko gostovanje k ekipama Mure. Naklanci so v novo sezono pjartali s porazom z ekipo Crnuc, vprašanje pa je, če si kjjj ugodnejši rezultat lahko °betajo proti Trboveljskem Ru-darju, ki prihaja v goste to 9e ko je Žiga Janškovec postal celo prvak. Poleg jutrišnjih in nedeljskih tekem finala ekipnega Prvenstva bo na centralnih teniških igriščih istočasno potekal W boj med TVD Partizanom iz Medvod in TK Celjem za vstop v L slovensko ligo in med ŽTK Mariborom in poražencem prve tekme za plav out 1. lige. Tako bo za vse ljubitelje tenisa dva dni veliko priložnosti za ogled iger naJJ>oli$ih slovenskih tenisačev in ekip. Ce kdo ne bo mogel ob igrišče, pa si lahko ogleda tudi Jlrcktne prenose in posnetke na TELE-TV Kranj. • V.Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Pokal Kranja za dečke - Smučarski klub Triglav iz Kranja bo jutri, v soboto, 19. avgusta, v skaklnem centru na Gorenji Savi organizator tekmovanja za Pokal Kranja za dečke do 13 in IS let na 45-metrski skalnici. Tekmovanje pod reflektorji se bo začelo ob 20.uri. • J.B. Državno prvenstvo v gorskem teku - To nedeljo, 20. avgusta, bo v Podpeči pri Ljubljani letošnje državno prvenstvo v gorskem teku v disciplini gor - dol. Start bo ob 10. uri pri Podpeškem jezeru. Proga za mladinske in ženske kategorije bo dolga 7 km z višinsko razliko 360 m, člani in vetemi pa bodo tekmovali na 10,5 kilometra z višinsko razliko 540 m. Organiziran bo tudi otroški tek. Proga za najmlajše kategorije bo dolga 1 km z višinsko razliko 50 m. Tekmovanje bo štelo tudi kot izbirna tekma za SP, ki bo letos na Škotskem. • A.G. Nočni košarkarski turnir v Sorici - Jutri, v soboto, 19. avgusta, bo v Sorici nočni košarkarski turnir. Ekipe se zanj lahko prijavijo pred tekmovanjem, ki se bo začelo ob 17. uri. Po tumiju bo ob 21. uri zabava s plesom. • V.S. Državno ekipno hitropotezno prvenstvo v šahu - To nedeljo, 20. avgusta, bo v Mostecu v parku Tivoli ob 10. uri ekipno hitropotezno prvenstvo v šahu. Nastopijo lahko poljubne štiričlanske ekipe z dvema rezervama. A.D. Kasaška prireditev v Stoficah - Kasaška sekcija KK Ljubljana, KK Visoko, KK Grosuplje in KD Vrhnika so organizatorji nedeljske kasaške prireditve, ki bo na hipodromu Ljubljana -Stožice. začela se bo ob 14.30 uri, najzanimivejši od devetih točk pa bosta gotovo šampion a t za 3 - 12-letne kasače Slovenije in takoimenovana "Ljubljanska milja*4, dirka za kasače mednarodnega razreda. V.S. Malonogometni turnir v Selcih - ŠD Selca je urganizator turnirja v malem nogometu, ki bo na travanatem igrišču Rovn 26. in 27. avgusta. Prijavite se lahko po telefonu 67 - 776 do torka, 22. avgusta, ko bo ob 20. uri žrebanje. • V.S. Driavno prvenstvo teniških veteranov - Od petka, 25. avgusta, do nedelje, 27. avgusta, bo v Kranju 4. državno prvenstvo veteranov Slovenije v tenisu. Nastopajo lahko ženske in moški od 35 let naprej, igralo pa se bo na peščenih igriščih. Prijavite se lahko po telefonu 217 - 670 ali v prostorih TK Triglav Kranj, kjer bo jutri, 19. avgusta, žrebanje. • V.S. GORENJCI NA TEKU TREH VRHOV Minulo nedeljo je bil na avstrijskem Štajerskem organiziran eden najtežjih gorskih tekov v Avstriji in Evropi na sploh, Tek treh vrhov. Premagati 28 km dolgo progo z višinsko razliko 1582 m res ni mačji kašelj. Gorskega teka, ki postaja tradicionalen, saj je bil letos organiziran že enajstič, se je udeležila tudi ekipa Gorenjcev. Presenetljivo dober rezultat je dosegel mladi Boštjan Potočnik, ki je v kategoriji od 20 do 30 let osvojil odlično 2. mesto, absolutno pa je bil 5. s Časom 2 uri 31 minut 45 sekund. Prav tako 2. je bil v najmlajši kategoriji do 20 let, njegov brat Martin Potočnik. Za pričakovanji je zaostal le Mitja Kovačič (vsi iz Škofje Loke), ki je v svoji kategoriji osvojil 14. mesto. Aleš Gros Na Bledu se je začela poletna hokejska liga JESENIČANI ŽE KAŽEJO ZOBE Bled, 18. avgusta - Medla in nič kaj zanimiva tekma med ekipo Olimpije Hertz in Unie, ki so jo dobili poljski hokejisti s 3:4, ter zanimiva in razburljiva tekma med ekipo domače Sport ine in jeseniških Acronijev, ki so jo dobili Jeseničani s 3:7, sta bili uvod v letošnjo poletno ligo za pokal Casino na Bledu. Že uvodni sredini tekmi na poletni ligi na Bledu sta nov dokaz, da je za hokej na Gorenjskem (še vedno) veliko zanimanja. Ce se je na prvi popoldanski tekmi med Ljubljančani in Poljaki zbralo le 300 gledalcev, pa je bilo toliko več navijačev (več kot 2 tisoč) na prvem letošnji gorenjskem obračunu. Blejski organizatorji pa so se na takšen obisk pripravili, saj so na led povabili znanega gorenjskega pevca Aleksanda Mežka, ki je za uvod zapel znamenito gorenjsko (tudi hokejsko) "himno" Siva pot. Po uvodnem pozdravu predsedika HZS Ljuba Jasnica je letošnji Pokal Casino odprl blejski župan Vinko Gok. Prvi gorenjski obračun so zaneslivo dobili Jeseničani. Vsi v dvorani pa so že nestrpno čakali prvi letošnji gorenjski obračun s kanadčanama Laplantexom in Flanaganom okrepljene ekipe Acronija in z novimi slovenskimi "zvezdami" Tišlerjem, Markom Smolejem, Matjažem Kopitarjem, Rokom Rojškom in Lukom Simšičem okrepljene ekipe Sportine. V začetku je bilo srečanje zelo izenačeno, potem pa so Jeseničani pokazali zobe, ter z lepimi akcijami obeh novincev v ekipi (Flanagan se je res izkazal z močnimi streli) in Andreja Razingerja ter učinkovitim mladim napadom na čelu z Petrom Rožičem, Juretom Smolejem (Magicom) in Dejan o m Varlom napolnili mrežo še ne uigrane ekipe Sportine. Jesničani so zmagali z rezultatom 3:7 (2:3, 0:2, 1:2). Rezultatov včerajšnjih tekem do zaključka redakcije še nismo dobili, danes pa bo ob 16. uri tekma med ekipama Kaufbeurna in Unie, ob 19.30 uri pa se bosta pomerila KAC in Sportina. Jutri ob 10. uri dopoldne bo tekma za tretje mesto, pb 16.uri pa bo finale s TV prenosom. • V.Stanovnik, foto: G.Sinik ZUNANJE RADOVLJIŠKI TURNIR SISKI Radovljica, 16. avgusta -Na prenovljenem štiristeznem balinišču v Radovljici je BK Radovljica pod pokroviteljstvom občine Radovljica organizitral že 30. mednarodni balinarski turnir. Na zelo kvalitetnem tekmovanju je sodelovalo 12 ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije, zmagala pa je ekipa BŠK Šiška, ki je v finalu premagala Sitograf Slogo s 13:4. V tekmi za tretje mesto je ekipa Radovljice v postavi: Rebec, Raspet in Uran premagala borbene Tržičane s 13:7. Sicer pa bodo ta konec tedna zaživela balinišča po vsej Sloveniji, saj se z rednimi koli nadaljuje letošnja balinarska sezona v super, 1. in 2. ligi. V super ligi bo derbi kola na Trati pri Škofji Loki, kjer se bo domaČa ekipa Trate Casinoja Sara ob 15. uri pomerila s Skalo Titanicom. V 1. ligi bosta dva gorenjska derbija: Huje gostujejo na Jesnicah, Primskovo pa gosti Virtus. Feroles gostuje v Izoli. Tudi v drugi ligi bo gorenjski derbi, ko se bosta v Tržiču pomerili ekipi Tržiča in Tele TV Rogovile. Bistrica gostuje v Polhovem Gradcu. Vse tekme bodo jutri z začetkom ob 9uri. • VS. avtotehnaWD Avtotehna VIS, uradni zastopnik za vozila OPEL v Sloveniji vas vabi na teniški turnir " PIziy off 95," ki bo 19. in 20. avgusta pred športnim parkom v Kranju. Poleg zanimivih tekem si boste lahko ogledali vozila Iz najnovejšega Oplovega programa, dobili vse Informacije In Jih tudi preizkusili. Priporoča se Avtotehna VIS, Koroška 53a, Kranj KOMENTAR PREJELI SMO Amnesty International nam drži ogledalo J\ Jenšterle, zunanji sodelavec Skupina obritoglavcev, ki si je za svoje Žrtve izbrala udeležence 22. zasedanja Mednarodnega sveta Amnesty International v Ljubljani, se verjetno niti na zaveda, da je navkljub škandalu naredila tudi nekaj "pozitivnega". Po njihovem fizičnem napadu na črne Senegalce, povrh vsega še aktiviste Amnesty International, si zdaj v Sloveniji prav nihče več ne more zatiskati oči pred naraščajočim nacionalizmom in rasno nestrpnostjo. Če so se nekateri do konca prejšnjega tedna še Zgražali in norčevali iz akcije Vsi drugačni - vsi enakopravni, češ da pretirano izpostavlja problem rasizma, je zdaj verjetno dovolj jasno, da Slovenci še zdaleč nismo toleranten narod. Pri tem seveda ne gre za to, da bi zdaj kar vse po vrsti obtoževali neposredne nestrpnosti in rasizma, vendar je za takšno trditev dovolj ena sama agresivna skupina (v tem primeru so to obritoglavci), ki očitno lahko mirno deluje sredi našega glavnega mesta. Ravno v tem mirnem delovanju je srž problema. Takšnih tolp je dovolj po vsej državi, nenazadnje zametke rasne nestrpnosti lahko najdemo tudi v nekaterih strankah. Spomnimo se, s kakšnimi akcijami je v parlament prišel Zmago Jelinčič in kako svojo Nacional socialno zve- zo Slovenije s pomočjo trojk v javnosti propagira Matjaž Gerlanc. Družbena odgovornost do izzivanja rasne nestrpnosti se kaže predvsem v zatiskanju oči pred tem pojavom, ter izgovarjanjem, da "problem še ni tako pereč". Toda, ko ta takšen postane, je običajno že prepozno. Kolektivno zatiskanje oči ni slovenska posebnost. Pred drugo svetovno vojno se je to dogajalo v Nemčiji, kjer je Hitler na oblast prišel legalno, podobno nevednost in posledično "izgubo spomina" je bilo nato mogoče zaslediti širom po Južni Ameriki, ko so čez noč izginevali ljudje, njihova okolica pa tega kar ni videla. Navsezadnje se tudi slovenski komunistični voditelji, ki danes še lahko pričajo o dogodkih po vojni, ne spomnijo več, kaj se je v resnici dogajalo. Izgubili pa so samo tiste dele spomina, ki jim lahko škodijo. Spomnimo se tudi, kako so isti ljudje še v osemdesetih letih trdili, da niso vedeli za stalinistične procese v Sovjetski zvezi pred vojno, čeprav so o njih na prvih straneh ves čas natančno poročali tedanji osrednji slovenski časopisi. Napad na Amnesty International nam je tako pred nos postavil ogledalo, v katerem vidimo naš pravi obraz, poleg tega pa smo se po bližnjici prebili v najožji krog tistih, ki jih ta organizacija nadzoruje zaradi kršenja človekovih pravic. Resda je predsednik Milan Kučan s svojim hitrim opravičilom in obžalovanjem incidenta pokazal na to, da se vsaj državni vrh zaveda resnosti dejanja, toda reakcija "navadnih ljudi" kaže, da se ob dogodku niso ravno pretirano vznemirili. Spoštovanje temeljnih človekovih pravic je ena najbolj občutljivih točk vsakega demokratičnega režima. Toliko bolj pa tistih, ki se z zgodovino demokracije ne morejo ravno hvaliti. Slovenija je zaradi življenja v enostrankarskem sistemu pač med slednjimi, čeprav je ob tem treba dodati, da se je družba začela demokratizirati še v času Jugoslavije in je bil tako r prehod v večstrankarski sis- f tem manj boleč. Očitno par nismo imuni pred vsesploš- 1 nimpojavom rasne nestrpnosti, s katerim se v zadnjih letih znova srečujejo na Zahodu, pri nas pa se ta čuti predvsem v sovraštvu do ljudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki živijo v naši državi. Mednarodni svet Amnesty International se je za zasedanje v Ljubljani odločil zato, da je izrazil priznanje delu naše sekcije (spomnimo se, da je bila ta ustanovljena v Kranju.'), verjetno pa njegovi člani niso pričakovali, da bodo s svojo prisotnostjo Slovencem pokazali na kruto resnico, da še zdaleč ne živijo v mirni in tolerantni državi. Odgovor na članek: "Bodo stanovanja dokončana in zaključena" Dovolite mi, da v zvezi z omenjenim člankom podam nekaj ugotovitev in razlag ter videnj problema MLAKA brez sprenevedanj in polresnic, objektivno, da bo javnost spoznala škodljivost ali neškodljivost take možnosti gradnje neprofitnih stanovanj za občino Tržič. Od prvega trenutka, ko sem se soočil z gradnjo, sem imel o koristnosti za občino Tržič pomisleke. Kljub temu, da dokumentov od prejšnjih občinskih mož nisem dobil, sem hotel priti na čisto pred nadaljevanjem gradenj. Pri vztrajanju, da je občina dolžna parcele komunalno opremiti, mi je zadeva postala nejasna, saj bi to pomenilo iz letošnejga proračuna na škodo drugih investicij v tem obdobju tudi do 800.00 DEM (po predračunih) izpada. Ker nisem vedel, kdo je bil tako dober, da je sedanjo občinsko upravo zadolžil tako močno, sem vztrajal na dokumentaciji (predvsem prvi pogodbi), ki mi jo je g. FRANC TERAN, direktor Stanovanjske zadruge Gorenjske pred nedavnim dovolil kopirati. V tej pogodbi piše, da je Občina Tržič dolžna dati v upravljanje vsa stanovanja in stanovanjske hiše Stanovanjski zadrugi Gorenjske za dobo 50 let (po zakonu!), kar pomeni, da bi vse najemnine (prihodke ok. 40 MIO SIT) Stanovanjska zadruga Gorenjske (pogodbo podpisal Frančišek Meglic) skupaj s svojim deležem porabila za gradnjo stanovanj, ki bi bila v končni fazi last Neprofitne stanovanjske organizacije oz. Stanovanjske zadruge Gorenjske. Menim, da bi občina s tem prenosom izgubila ogromen delež premoženja! Ta del pogodbe ni bil izvršen od leta 1994, ker so bile takrat volitve in so se vodilni na občini po izjavah g. Terana bali očitkov ljudi, češ, tudi stanovanja ste podarili drugim. Ker je v tem spoznana resnica, vztrajam, da se ta del pogodbe izniči, ker sem prisegel, da bom dober gospodar, ta pa navadno premoženje pridobiva. V nobenem primeru se ne bom obnašal drugače. Poleg omenjenega je bila podpisana pogodba o BREZPLAČNEM prenosu komunalno opremljenega zemljišča v last Stanovanjske zadruge Gorenjske (pogodbo podpisal Frančišek Meglic). Ne vem, zakaj se niso podpisovalci dogovarjali o komunalno neopremljeni parceli, če je taka bila in je menda še danes. Menim, da je občina podarila tako zemljo, kot piše v pogodbi. Zakaj bi za komunalno opremo še dajali denar, ne vem, saj v omenjeni pogodbi govorijo o komunalno opremljeni zazidalni zemlji. Občina je z darilno pogodbo (namesto s prodajo) izgubila ok. 30.000 DEM. Opravičujem se, ker sem izjavil, da smo kreditno sodelovali s 300.000 DEM kot 40 % vrednosti gradnje. V resnici smo prispevali točno toliko kot trdi g. Tema, to je 377.532 DEM (pogodbo podpisal Frančišek Meglic). Za ta del obveznosti je Občina najela kredit pod znatno slabšimi pogoji, kot ga je plasirala naprej, kar govori o zelo "dobrih" gospodarjih. Pa nič zato, seveda, če bi denar vložili v recimo nakup stanovanj, ki bi bili v lasti Občine Tržič (6 stanovanj s po približno 70 m2!). V ta stanovanja bi lahko vselili tudi socialno šibke dru-žine.Dovolite še nekaj: Krajevna skupnost Pristava je podala pogoj v dobro sostanovalcev, ki so po nemilosti upali, da bodo iz barak na Mlaki l prišli do sodobnih stanovanj. Seveda jim nihče ni v obraz povedal, da novi stolpiči niso namenjeni njim-To resnico spoznavajo sedaj-Je pa to ostalo hudo breme občini. Po obljubah bivših oblastnikov bo za vseh 16 družin morala poskrbeti Občina Tržič (14 stanovanj + 2 stanovanji kot odškodnino Zlit-u). Če jim priskrbimo skromna stanovanja, moro Občina Tržič seči po nekaj več kot 1 MIO DEM v svojo malho! (55 m2 x 1200 DEM x 16 stanovanj). Kje je potemtakem rešenih 10 socialnih stanovanj, če imamo na grbi 16 barakarskih družin, ki nam ostanejo kot hudo breme zgrešene naložbe? Menim, da je mešanje poli' tike, nepoznavanje in drugi podobni vzroki v zaustavitev gradnje, blefiranje. Tudi občinski svet in sprejemanj1 odloka s tem nimata zveze, ker Stanovanjska zadrug? mirno lahko nadaljuje s pri' pravo del. Res pa je, da ne dovolimo odvoza zemlje za pod objekt, ki se gradi iz preostalega dela parcele, ki i sreči ni bil poklonjen zadrugi-Seveda smo o možnem nakupu preostalega obvestili najprej zadrugo. Mogoče še nekaj besed o črni gradnji: res je, da imatf vse dokumente, vendar ste jih pridobili 15. novembra 1994, ko so stolpiči že bili pokriti s Nadaljevanje na 25. strani' Živali moraš imeti xaa\ to sploh ni vprašanje Franc More je kovač. Toda ne tisti vsakdanji, ne tak kot jih je stotine drugih. Franc je kovač s srcem in z veliko mero ljubezni do tistih, katerim je posvetil svoje delo in svoj poklic in nenazadnje tudi svoje življenje: konjem in kravam. Kuje konje in spodrezuje parklje kravam. Usojeno mu je, da njegov poklic izumira, in kot pravi sam, bi dal vse na svetu, da bi se končno našel kdo, ki bi ga nasledil. Koval je že njegov oče. "še bolj je trpel kot jaz", se spominja Franc. Pri kovačiji so se ustavljali "vozje", konji, prihajali so kmetje z rouncami in najrazličnejšimi kmečkim orodjem. Takrat je bilo po okoliških vaseh veliko konj: na Sovodnju, po Cerkljanskem vrhu, Planini, v Cerknem, gor pod Laniščem, na Koprivniku in Javorjevem dolu. V začetku niso imeli v kovačiji niti pravega orodja. Kmetje so priganjali, ker se jim je mudilo, oče in Franc sta hitela, kolikor se je najboj dalo. "Najhuje pa je prišlo po vojni," se spominja Franc. "Ko je "ratau" komunizem, so ta glavni vkup stopili in so hoteli nas, obrtnike, uničiti. In kaj nam je preostalo drugega, kot to, da smo pustili vse skupaj. Brat je odšel na Jesenice v Martinarrio, očeta je 1967 leta kap, tukaj na Sovodnju pa se je odprl nek kombinat in tam sem se potem znašel in delal kar sem vedel in znal. No potem pa je tudi tisto "cepnil", in ne bodi vrag, so me poklical z občine in me milo prosili, naj se ponovno lotim obrti. Videli so, toliko pa niso bili slepi, da nas kmetje potrebujejo." Toda Franc je bil tokrat poln dvomov. Prvič so se tako trudili, da bi ga uničili, potem pa taka sprememba! In res ni šlo vse gladko. Prišel je inšpektor in postavil cel kup zahtev, kakšna naj bi bila delavnica. "Kaj sem mogel," zagrenjeno razmišlja Franc. Z ženo sva stanovala v majhnem stanovanju, bili so Štirje otroci, in zato sem delal dan in noč USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ in vse nedelje, da sem spravil skupaj toliko denarja, da sem lahko preuredil kovačijo. Na mizo je položil roke. Močne dlani, in tisti prsti, ki so tolikokrat držali težko kladivo, so sedaj počasi drseli po fotografijah, ki so ležale raztresene po mizi Trdo je bilo kovaško življenje! Polno odrekanj in odpovedovanj. In potem je prišla še bolezen. "Na Cerkljanskem sem ravno konja koval, ko se je zgodilo. Tako je zeblo, da so se žeblji oprijemali prstov. Kar izgubil sem se in odpeljali so me v klinični center, kjer sem ostal celo večnost. Rekli so mi, da sigurno ne bom preživel, toda tokrat so se zmotili. Le vrat me po kapi še včasih boli, drugače je danes že vse dobro!" Franc More je imel konje zelo rad. Neko posebno ljubezen je čutil do teh živali in one so mu jo na poseben način tudi vračale. Včasih znajo bititudi muhaste, toda nič zato. Nek doživljaj pa mu je še posebej ostal v spominu: "6. maja 1976 so me poklicali na Vrsnik k Plahovšu. Konj je bil popolnoma bos, spredaj in zadaj in veliko dela sem imel z njim. Nič se mi ni zdelo, da bi bilo kaj narobe, toda ko sem se lotil sprednjih nog, mu je glava kar naenkrat omahnila in prea mojimi očmi je poginil. Kar ni ga bilo več! Ko sem prišel domov, se je okrog in okrog pričelo tresti, šele čez čas mi je cerkniški zdravnik povedal, da je konja kap zaradi strahu, ker je že prej začutil ta potres. To me je še bolj prizadelo, ker sem takrat spoznal, česa vsega so živali sposobne. Zato nisem prenesel, da so bili nekateri gospodarji s konji surovi. Poznal sem nekega gospodarja na Polici, ki je grozno grdo delal z njimi. Konj ea je nekoč brcnil v glavo, da je na mestu umrl. Veste, žival hudičevo dobro "zamerka", kdo z njo grdo ravna." V zadnjem času ima Franc More veliko več opravka s kravami. Lani jih je bilo kar 286, katerim je spodrezal parklje. To je šele težaško in zahtevno delo! S seboj mora imeti poseben stol, v katerega privežejo žival, orodje in tudi zdravila, da potem rane razkuži in obveže, velikokrat ga ob pogledu na zanemarjene živali boli srce in kar srbijo ga dlani, ko vidi, kako malo se nekateri gospodarji zmenijo za uboge krave. "Razumem, da nimajo pravega časa," je nadaljeval s pripovedovanjem. "Možje so v službah, lene imajo polne roke dela z otroki. Žival pa je prepuščena sama sebi. V hlevu stojijo v voai ali v gnojnici toliko časa, da pričnejo kopita razpadati. Toda to še ni najhuje! Ne vem, kdo je bil tako pameten, da se je spomnil na mreže, skozi katere odteka gnojnica! Parklji se ob njej tako radi snamejo in nastane globoka rana, ki jo je težko pozdraviti. Marsikdaj gre krava v klavnico po nepotrebnem. Se ti še spomniš, kako so včasih krave jedle iz jasli?" Prikimala sem, kaj se ne bi spomnila. To so bila posebna doživetja, ko je nam, otrokom stara mama pustila, da smo živalim zvalili nakošeno travo skozi stropno odprtino! "Tako se mi krave smilijo, ko jih imajo ograjene spredaj in zadaj, pa še od strani Nfekje je potem še žica in ko se le-te z ritjo dotakne, jo strese električni tok. To je nečloveško!" Oči so se mu navlažile, povzdignil je glas in Z mahanjem rok orkog sebe si je dajal duška zaradi takšnega ravnanja z živalmi. Ljudje so brez srca, drugače ne more biti. "Na Poljanskem je bil kmet, ki je imel kravo po teletu. Rekel mi je, da je brez mleka, meni pa se je to zdelo zelo čudno. Komaj sem se lotil dela, da bi ji spodrezal parklje, pa, glej ga zlodeja! sem opazil na njenem kolenu veliko rano, kakih 40 cm dolgo. Bila je brez kole in mesa, videla se je kost in vsenaokrog je bilo le zagnojeno. Po pravici povem, da sem imel solzne oči, tako se mi je lival zasmilila. Tega me še danes ni sram povedati. Med parklji pa je bilo toliko gnoja, da je špricnilo kot bi kuro zaklal. Revše se je matralo, da se bolj ni moglo!" In potem, ko sem se Že zdavnaj naslonila na mizo in ga poslušala in poslušala, mi je pričel razlagati o ljubezni. O tisti, Čisto posebni, ki jo mora vsak človek čutiti do živali. Kajti drugače med njo in ljudmi ne more biti sožitja. Žival zna ljubezen vračati, to bo Franc More trdil do konca življenja. Včasih se je zgodilo, da se je kakšna krava bala njegovih klešč in mu je enostavno spustila moker curek izpod repa naravnost v obraz-Pa se ni nič sekiral za to! Obrisal se je in delal naprej. Kajti če je lahko strah nas, ljudi, zakaj ne bi smelo biti tudi Itvali?! KOMENTAR Maškarade duha Jože JSIovak:, zunanji sodelavec Ko bodo ne-' koč zgodovinarji raziskovali obdobje slovenske Pomladi, bodo verjetno po klikih naporih odkrili, da je bilo to obdobje razsvetljenstva v slovenski zgodovini. Kritični intelektualci so v skoraj desetih letih uspeli, da H marksistično ideologijo zamenjal znanstveni realizem, večne resnice pa preverljiva dejstva in dokazi. Danes je mogoče teiko razumeti, zakaj je bilo to tako pomembno. Toda tuj-cem iz kapitalizma se je samoupravni sistem zdel kot narobe svet. Podjetja niso Poslovala na osnovi profita in tržne konkurence, ampak na osnovi dogovorne ekofUh Jfc V bankah niso odločali bančniki, ampak samoupravno organizirani delavci iz tozdov itd., v ozadju pa je vse nadzirala partija. Prava Zgodovina se je začela z nastankom Komunistične partije, ki nas je vodila iz svetlega danes v še svetlejši Jutri itd. Zato je bila slovenska pomlad tako pomembna, ker je uveljavila prepričanje, da mora biti družba in država Urejena na razumskih načelih, Pri čemer ima vsaka resnica Možnost, da se uveljavi, toda Prej mora prestati praktično Preizkušnjo. Velike zasluge Za prodor razsvetljenstva imajo Novorevijaši (zakonca Hribar, dr. Bučar, dr. Jerov-H, dr. Rus, Niko Grafe-nauer, Rudi Šeligo, dr. ^rbančič itd.), Janez Janša ln delno tudi skupina mlajših intelektualcev zbranih okoli Slavoja Žižka, ki je imela Ve/'fc vpliv na tednik Mladina. Toda ravno pri Žižkovi skupim, ki je bila povezana z liberalnimi komunisti, zasledimo ciničen odnos do nacionalnega programa, ki so ga Zasnovali Novorevijaši s 57. Uevilko Nove revije. Med °samosvajan)em je Žižkova skupina na vse načine s Clnizmom obravnavala De-*nosov projekt osamosvojitve ^ovenije. Ko je bilo jasno, da °° JLA v Sloveniji posegla z 0toljem, so se zavzemali za demilitaricizacijo Slovenije in dokazovali, da bo z razpadom Jugoslavije naš šport padel na amatersko raven. Danes je cinizem postal že način življenja. Tednik Mag je pred kratkim objavil zabavno zgodbo, ki odlično ilustrira cinizem. Dimitrij Kovačič, predsednik mestnega sveta Ljubljane je županu dr. Ruplu očital, da ima v domači delovni sobi na steni obešeno sliko Lenina. Dr. Rupel je odgovoril, da ni nikoli povabil Kovačiča k sebi domov, zato je verjetno neka strankarska policija preiskala njegovo stanovanje. Toda preden je revija Jana objavila članek z naslovom Pri Ruplovih z velikim številom barvnih fotografij. Na veliki fotografiji dr. Rupla v delovni sobi bralec lahko v desnem zgornjem kotu opazi sliko Lenina. Ruplov odgovor je zanimiv, saj je laž na kvadrat, je skratka cinizem. Bistvo cinizma je preprečiti, da bi se ugotovila dejstva in da bi prišli do dokazov. Iz Ruplovega odgovora vidimo, da je cinizem agresiven, njegov namen je oblikovanje stereo-tipov in predsodkov, s katerimi se zagovarja določena politična stališča, ki se jih več ne da razumsko utemeljiti. Za sedanjo duhovno situacijo v Sloveniji sta značilni dve vrsti cinizma. Tipičen zastopnik odkritega, oblastnega cinizma je obrambni minister Jelko Kacin, ki nadaljuje tradicijo Staneta Do-lanca. Leta 1972, potem ko sozdrave sile iz partije odstavile Staneta Kavčiča, je Do-lanc rekel, da se mora vedeti, da so na oblasti komunisti, komur to ni všeč, ta lahko gre, saj so meje odprte. Aprila letos je podoben cinizem izrekel obrambni minister Jelko Kacin, ko je napodil iz Slovenije vse tiste, ki jim ni bil všeč Triumf. Bolj rafinirano obliko cinizma uporabljajo Spomenka Hribar in nekateri ideologi LDS. Hribarjeva se sklicuje na strpnost do drugače mislečih, na razumevanje itd., seveda ne do Janeza Janše, ampak do agresorskega generala Milana Aksentijeviča. Ko je spomladi prišel v Slovenijo, je Spomenka okrcala vse tiste, ki so protestirali proti njegovemu prihodu, češ da so nestrpni itd., kar je prvovrsten cinizem. Geneal Aksentijevič do Slovenije ni bil le nestrpen, ampak je poleti 1991 vodil agresijo na Slovenijo. Agresija pomeni ilegitimno, nezakonito uporabo državnega nasilja proti drugi državi. Hribarjeva pravi, da kogar Aksentijevič moti, naj pač vloži proti njemu kazensko ovadbo, kar je spet cinizem. Francoska država je dvajset let po vsem svetu lovila terorista Carlosa, ki je v Franciji organiziral nekaj terorističnih akcij, v katerih je bilo ubitih deset ljudi, medtem ko je general Aksetnijevič vodil agresijo na slovensko državo in med vojno za Slovenijo je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Osnovna naloga vsake države je, da ščiti ustavni red, zato vse države preganjajo tiste, ki so se proti njim borili. Povsod po svetu tožilci in policija morajo po uradni dolžnosti preganjati tiste, ki so hoteli uničiti državo. Zato je strašen cinizem. Če nekdo reče, da naj tisti, ki se ne strinja z Aksen-tijevićevim prihodom, kar sam vloži kazensko ovadbo. Jeseni 1993 je ministrstvo za obrambo vložilo ovadbo proti genealu JLA Konradu Kolšku, ki se je takrat vrnil v Slovenijo. Sodišče ovadbe do danes nt obravnavalo. V celotni zgodbi je skrit prikrit politični interes komunističnih sil, ker je jasno, da če bi postavili pred sodišče generala Aksentijeviča in Kolška, potem več ne bi mogli zadržati pritiskov javnosti, da naj se sodi tudi tistim, ki so krivi za povojne poboje. Spomenka Hribar se je kot poslanka upokojila, zato se mnogi sprašujejo, zakaj prostituira svoj intelekt z demagogijo, hujskaštvom in cinizmom, toda, ali že že veliki Machiavelli rekel, da so v boju za oblast dovoljena vsa sredstva? geodetih izven geodetskega upravnega organa. Seveda gre pri tem le za določeno fazo postopka in sicer terenskega dela, pri katerem pa je nujno upoštevati tudi pravila splošnega upravnega postopka. Od 1. 1. 1995 občinskih skupščin kot oblastvenih organov s precejšnjo pristojnostjo na geodetskem področju ni več. Vse pristojnosti na področju geodetske službe je prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor, tudi tiste glede pooblaščanja geodetov izven upravnega geodetskega organa. Po 4. členu Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljanje organi občin (Ur. 1. RS štv. 29/95), je geodetska služba izrecno navedena. Nov zakon o geodetski službi dosedanje prakse opravljenja geodetskih storitev po zunanjih izvajalcih ne bo ukinjal, ker bi bil to velik korak nazaj in bi povzročil ogromno povečanje števila upravnih delavcev v geodetskih upravah. Nadaljevanje s 24. strani! strešno opeko. Do tega dne je bila to čisto črna gradnja! Se b°lj Črna pa je bila odmera II. f°Ze na preostalem delu par-c*le> kije še vedno last °bčine Trlič in niste imeli n°f>enih dovoljenj za zako-parcel. na kratko strnem po-aatke v povzetek, je slika sledeča: ' občina je podarila zemljo '*64 m2) Stanovanjski zadru-\l Gorenjske vredno ok. 30 000 DEM; ' občina naj bi komunalno V>re.m^a podarjeno zazidal-° "komunalno opremljeno" „ ' občina je izplačala kredit tQnovanjski zadrugi Gorske v višini ok. 378.000 utM (25 let R f 3 %); ' občma je dolžna poskrbeti lQ 16 stanovalcev na Mlaki 1, Jtt Znese ok 1.000.000 ' ob reševanju slednjega Problema je izguba najmanj esUh stanovanj, ' občina prenese v uporavl-jjjjb Za dob,, 50 let vse tvoft B*Ovanjsko mirne (ok. 40 Ml<> SIT prihodkov x SO let) k.' OBČINA NI LASTNIK "OREN EGA NOVEGA STANOVANJA!!! Kljub temu, da so zgoraj omenjene, podpisane obveznosti morda celo iztožljive. Na zahtevo svetnikov in predsednika sveta g. Petra Smuka naj bi škodljivost podpisovanja takih pogodb dokazal na sodišču. Kakšna bo presoja pravosodnega organa, prepuščam njim, ljudem pa prepuščam v presojo škodljivost ali neškodljivost te investicije. Sam vem le to, da bi z vsem denarjem Občina Tržič imela mnogo več imetja in mnogo več rešenih socialnih problemov kot s to novogradnjo, če bi ves denar namenila za nakup stanovanj,ki so na trgu. Mnenja sem, da smo zaustavili odliv ogromnega kapitala iz mesta in da krivdo o zaustavitvi del nikakor ne nosi sedanja občinska uprava. Dolgove za nazaj smo poplačali, o novih pa se seveda ne pogovarjam. O moji pravilnosti naj odloči sodišče, če se kako drugače s Stanovanjsko zadrugo Gorenjske ne bomo dogovorili, da bo lastniško, finančno in pravno v korist našemu mestu' l ep [>o:tlniv' Župan Občine Tržič Pavel Kupar Meritve plačal, odločbe pa ni in ni (Gorenjski glas, dne 11. 8. 95, stran 11) (Pojasnila k navedbam predstavnika Geodetske uprave Republike Slovenije Stanka Pristovnika v zgoraj navedenem članku.) Novinarka ga. D. Sedej je po telefonu res spraševala o upravičenosti oddaje geodetskih tehničnih del geodetskim strokovnjakom izven geodetskih uprav. V desetminutnem razgovoru gotovo ni razumela vsega, kar je bilo povedano, zato so pri navajanju mojih izjav nastale določene netočnosti, ki zavajajo. Zato dajem naslednje pojasnilo: Po še vedno veljavnem zakonu o geodetski službi (Ur. 1. SRS štev. 23/76) so občinske skupščine lahko pooblaščale geodetske organizacije in druge organizacije za opravljanje določenih geodetskih storitev, če so te organizacije izpolnjevale splošne pogoje glede opreme in kadrov, ki pa jih je predpisala Geodetska uprava SR Slovenije. Torej že skoraj dvajset let nazaj se geodetske storitve lahko opravljajo po Pravno podlago za poo-blaščanje zunanjih izvajalcev dajeta oba že navedena zakona in sedmi člen zakona o upravi (Ur. 1. RS štev. 67/94). Za prehodno obdobje do sprejema novega zakona o feodetski službi, kjer bo poo-laščenje zunanjih izvajalcev podrobneje urejeno, pa je minister za okolje in prostor izdal posebno obvezno navodilo štev. 020-00-72/93 z dne 22. 2. 1995, po katerem se oddajajo določene faze izvedbe geodetskih del in postopkov. Navodilo naj bi v glavnem poenotilo dosedanje različno obravnavanje in zaračunavanje geodetskih storitev na celotnem območju Slovenije. V članku je neprimerna primerjava plačevanja geodetske storitve s plačilom storitve, ki jo opravi instalater. Geodetska storitev se opravi po tehničnih pravilih in po pravilih zakona o splošnem upravnem postopku. To je upravni postopek in je primerjava z instalaterjevim delom milo rečeno smešna in zavajajoča. Zunanji izvajalec je podaljšana roka upravnega organa. Za izvedbo postopka se z gotovostjo pričakuje, da bodo nastali posebni stroški Vnaprejšnje plačilo lahko organ zahteva v skladu s 116. členom Zakona o splošnem upravnempostop-ku. Podobno lahko zunanji izvajalec zahteva akontacijo za poravnavo stroškov v skladu s predpisanim cenikom. Neutemeljen je strah pred nekakšnimi neizkušenimi zasebniki - merilci. Vsa prizadevanja Geodetske uprave RS so usmerjena v to, da se sicer zakonsko dopuščeni dolgi roki skrajšajo, vzpostavi učinkovita kontrola izdelkov in izboljša kvaliteta storitev. Zato so postavljeni zelo strogi pogoji glede pridobitve pooblastila (vsaj višja izobrazba, petletne izkušnje na takih delih, ocena dosedanjega dela). Tega v dosedanjih upravnih organih ni bilo mogoče povsod zagotoviti, pa tudi ustreznih sankcij ni bilo. Vsekakor bo lažje odgovornemu delavcu geodetskega upravnega organa kontrolirati kvaliteto izdelka zunanjega izvajalca, kot pa zahtevati od upravnega delavca, da sam kvalitetno izvede predpisan postopek. Ljubljana, 16. 8. 1995 Stanko Pristovnik Služil z odsluženimi barvami in olji I. K. v zvezi s člankom v tem časopisu z dne 11. avgusta 1995 na 48. - zadnji - strani, pod naslovom: "Služil z odsluženimi barvami in olji", ki ga je podpisala novinarka H. JelovČan, na podlagi 9. člena zakona o javnih glasilih (Ur. list RS, št. 18/94) zahteva objavo sledečega odgovora: Informacije v tem prispevku, ki 1. K. očitajo nezakonita ravnanja, so neresnične in povsem v nasprotju z dokumentacijo o teh poslih. I. K. pri sklepanju poslov ni prav nikoli nastopal kot "nekdanji republiški inšpektor", temveč vedno le v imenu svojega podjetja. I. K. s svojim poslovanjem ni kršil niti zakona niti pravilnika o ravnanju s posebnimi odpadki, temveč je pri vsem poslovanju ravnal v skladu s predpisi, nanašajočimi se na odpadne snovi, ki so predmet poslov, o katerih govori prispevek. Res je I. K. sodeloval na razpisu podjetja Tuba, za odstranitev odvečnih barv in lakov, ter na podlagi razpisa tudi pridobil posel. Šlo pa je za ODVEČNE, in ne ODSLUŽENE barve, z drugimi besedami: za še NEUPORABLJENE barve in lake, in jih je kot take tudi povsem legalno lahko prodal - in tudi, predmet razpisa ni bilo UNIČENJE barv, temveč le njihova ODSTRANITEV. Barve so bile za firmo Tuba iz razlogov proizvodnega postopka sicer resda lahko neuporabne, so bile pa še neuporabljene in kot take v celoti uporabne za druge. Dokumentacija o uporabnosti ni bila kakorkoli lažna. Kupca kvalitete nista reklamirala, pa tudi blaga nista plačala, tako da je I. K. sedaj prisiljen iskati plačilo po sodni poti. Nihče torej ni mogel ugotoviti, da naj bi šlo za neuporabne barve, ker gre v resnici za v vseh ozirih najkvalitetnejše barve, namenjene barvanju tub. Barve so bile pač NEUPORABUENI VISKI, ki pa zaradi tega na kvaliteti niso prav nič izgubili. Nobene barve, in še posebej ne kakšne odpadne, niso spravljene v kozolcu pri Krškem, tam je le prazna embalaža, saj je kupec od I. K. kupljene barve sam pre-pakiral, v kozolcu pa pustil le prazno embalažo. I. K. je NA PODLAGI JAVNEGA RAZPISA - in ne podlagi zvez in poznanstev - pridobil tudi posel, to je ODVOZ opadnega olja in NE UNIČENJE, v Adrii Airways, pri čemer nikogar ni spravil zmoto. Sprejeli so njegovo ponudbo, res pa mu nočejo plačati tako da je bil prisiljen plačilo terjati s pomočjo sodišča, ki je na prvi stopnji njegovemu zahtevku ugodilo - pri čemer sodba še ni pravnomočna. Tudi navedbe v zvezi s Kemotermom iz Lesc so neresnične. Tudi tu je I. K. uspel na podlagi razpisa, in svoje delo opravil v skladu s ponudbo. Pri tem ne gre za nevarne odpadke, saj so na prav enak način, kot jih je uskladiščil sam, med drugim taki odpadki uskladiščeni tudi na dvoriščih vrste tovam, ki uporabljajo take lake, med drugim tudi pri Kemotermu -od koder jih je pač odpeljal. Elanu, itd. Nikakor tudi ni res, da naj bi I. K. kogarkoli oškodoval, temveč je svoje delo za vsa podjetja opravil v skladu s svojimi legalnimi ponudbami. Res pa je prav nasprotno, da je sam prisiljen plačilo iskati tudi s pomočjo sodišča. Iz navedenega je razvidno, da je tudi celoten naslov zavajajoč, in je tudi v nasprotju z zakonom in ustavo, saj v trdilni obliki govori o poslovanju I. K. kot o služenju z odsluženimi barvami, zatrjuje, da gre v primeru I. K. za kaznivo dejanje goljufije in da je ogoljufal Tubo, Adrio Airways in Kemoterm. Poleg vsega ostalega pa je kršeno tudi ustavno načelo o domnevi nedolžnosti, ki se ga očitno ne upošteva za vse državljane enako, saj je v prispevku tudi trditev, da naj bi bilo šest kaznivih dejanj že dokazanih, in to že kar pred uvedbo kazenskega postopka. Glede na to, da so trditve v članku o poslovanju I. K. povsem v nasprotju z dokumentacijo, I. K. lahko le domneva, da gre pač za uresničevanje znanega gesla: NAJPREJ DISKREDITIRATI, POTEM...! Kranj, 16. 8.1995 Po pooblastilu I. K. Igor Bele, odvetnik v Kranju Odprto pismo javnosti Po odločitvi francoskega predsednika g. Jacquesa Chiraca naj bi Francija septembra letos ponovno začela izvajati jedrske poskuse v južnem Pacifiku, na katerem je bil pod težo neizpodbitnih znanstvenih dokazov o škodljivosti in pod pritiskom nevladnih ekoloških organizacij leta 1992 razglašen moratorij. Leta 1963 so francoske oblasti zatrdile, da niti najmanjša možna količina radioaktivnih snovi ne bo nikdar segla do naseljenih območij. Takoj po prvih opravljenih jedrskih poskusih so povečano radiokaktiv-no sevanje zaznali celo na Samoi, Fijiju in Novi Zelandiji Atol MORUROA je že sedaj odlagališče jedrskih odpadkov, katerih radiaktiv-nost nekaj tisočkrat presega vrednost černobilskega radioaktivnega žarčenja. Če k temu dodamo še ponovne jedrske poskuse, bodo posledice za naravno okolje in ljudi nepopravljive. Ekološka organizacija Greenpeace je začela svoje delovanje proti jedrskim poskusom v južnem Pacifiku leta 1972. Nedavno razglašen časovno neomejen moratorij na izvajanje jedrskih poskusov pa jim je dal novo upanje, da s skupnimi močmi lahko omejimo škodljivo delovanje onesnaževalcev. Zato Slovensko ekološko gibanje v sodelovanju z Greenpeace protestira proti jedrskim poskusom. Vabimo Vas, da se pridružite, kajti skupaj smo močnejši. Prosimo vas, da nas podprete tako, da nam telefonirate ali pošljete fax: 061/302-823. Lahko nam tudi pišete na naslov: Slovensko ekološko gibanje, Miklošičeva 38/111, 61000 Ljubljana. Pritisk posameznika v civilni družbi je bil uspešen že leta 1992, ko so sprejeli moratorij na jedrske poskuse in le tako bomo uspešni tudi sedaj. Ekoloiki pozdrav! Slovensko ekološko gibanje Glavni tajnik: Karel Lipič, dipl. ing. ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Sce S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B VOZNIŠKI IZPIT NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 21. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Vožnja z vozili: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim MED POČITNICAMI ko,esom Kawasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALM AN OVA 22.8.; GARDALAND - AOUALAND, 19.8., 28.8.; GARDALAND AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO AVTO ŠOLA ING. HUM AR MADŽARSKA - LENTI, 26.8.; TRST, 23.8. Rozman, tel.: 064/715-249 SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA' Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 21. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (2000 SIT); 19. 8. nočni Gardaland in Aquaiand (65 DEM). Križarjenje, letni oddihi na hrvaškem Primorju, slovenskem Primorju; Španija, Sicilija, Turčija, Grčija in vse ostale destinacije. Skupinski izleti doma in v tujini. Smo poceni, pridite, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Šk. Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 MIZARSTVO KUNŠIČ ZASIP POLJE 20, BLED SOVA TEL ŠT. 064/741-578 Izdelava pohištva po vaših merah in barvah lesa. Kuhinje, spalnice, otroške sobe, predsobe, dnevne sobe, operne za turistične sobe! NOČNI GARDALAND + CANEVA (AQUALAND) V soboto: 26. 8., 2. 9....., Lenti, 24. 8. Naročila za izlete: 331-384, Maj k, d.o.o. Gorenje maloprodaja ASCOM, a\o.o. Kranj, J. Puh a rja 10 Tel/fax: 064/325-257 Posebna akcijska ponudba v času Gorenjskega sejma: BELA TEHNIKA 10 - 30 % got. popust PRALNI STROJI 10 -15 % got. popust TELEVIZORJI 10 -15 % got. popust KUHINJA "PAV" že za 50.000,00 SIT NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI! EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR DRINO VEC TEL.: 064/731-050 POČITNICE V ŠPANIJI Gradbeništvo DEŽMAN, d o. o. Naklo, Strahinj 15 Tel.: 064/47-301 Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 PINGO cLo.o. Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel.: 064/216-141 Trgovina "MOJ DOM" Triič, Trg svobode 15 V ČASU GORENJSKEGA SEJMA CENEJŠI NAKUP NAKUPOVALNI IZLET Razstavno prodajni salon LE K ERO Milje 13 (Kranj-Preddvor) Tel.: 43-345 in Kranj, Cankarjeva 7 Tel: 224-620 NA BLEDU REKREACIJSKO DRSANJE PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje-čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 22. avgust - Trst, nakupovalni izlet; 24. avgust • Madžarska; 26. avgust - Gardaland 4. 9., 3.10., 13.10. - 8 dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 IZVAJAMO: polaganje tlakovcev, robnikov, opornih zidov; ureditev vrta in parkirišč (tudi hortikultumo); gradimo stanovanjsko in gospodarsko gradnjo, adaptacije; izdelujemo fasade z lastnimi odri, katere tudi posojamo; dobavimo ves gradb. mat po konkurenčnih cenah. RAZPRODAJA otroških prehodnih jaken in zimskih bund: od 3.900 do 7.000 SIT. VABLJENI! DEL. ČAS: pon. - pet.: 9.-12., 15.-19.; sobota: 9.-12. ure LEDOMATICEMTIC N20LW 447-^00- 105.000 SIT HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI -11G.C0fr- 106.000 SIT AVTOMATSKI APARAT ZA KAVO -102.500" 88.000 SIT TRGOVINSKI MLIN ZA KAVO - 70 006- 66.00 SIT SALAMOREZNICA 300 mm 80 .000- 63.000 sit Akcijske cene samo na Gorenjskem sejmu od 11. do 20.8. 95 Vse artikle iz kataloga "MOJ DOM" si lahko odslej ogledate in kupite v naši trgovini. VABLJENI! Del. čas: pon. - pet.: 8. • 12., 14. -19.; sobota: 8.-12. ure Velika izbira jeansa že od 4190 SIT: Levi s 501, Diesel, Sexes, Joop, kvalitetne majice - kratek in dolg rokav iz domače proizdovnje in uvoza: Replav, Gas, Wampum z gumbi ali vrvico od 2990 SIT; spodnji del trenirke 1990 SIT; fitness hlače Gold fox 2990 - 3600 SIT; moške srajce od 2590 SIT, pasovi Harlev Davidson, brezrokavniki... OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) 19. 8., 2. 9. ■ Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad Na zalogi ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE po zelo ugodnih cenah - 5 % PROMOCIJSKI POPUST; kotne in polkrožne tuš kabine - tudi iz kaljenega jekla, tuš in kopalne kadi, kopalniško pohištvo. KOPALNIŠKI BLOK že za 46.729,40 SIT. Rekreacijsko drsanje bo vsako soboto in nedeljo od 20. do 21.30 Cene: odrasli - 500 SIT, otroci do 10 let - 200 SIT Izposoja drsalk 300 SIT; brušenje drsalk 200 SIT ■50% Foto olematika obvoza vahen'Ce * 0bcina Jesenice Ir*.na. sestanek v zvezi s [joblematiko obvoza skozi ^'pce, ki bo v ponedeljek, 21. Susta' ob 10- ^i v konfer-o Cni sobi Občine Jesenice. -stanka se bodo udeležili gedstavniki naselja Lipce, KS Dobrava, predstavniki izva- laicev investitorjev in nadzora, Predstavniki policije, občine in Zaradi zelo pereče n°vinarji. ?r°blemati ke prosijo, da se /**Wlka zanesljivo udeležite. Prireditve iZlr ta!?' ve^er - Okrepčevalnica Par- 'n Glasbena šola Piano co CM cd J* Srečanje v Kamniški Bistrici Žabnica - DU Žabnica vabi na srečanje gorenjskih upokojencev v Kamniški Bistrici. Srečanje bo 7. septembra ob 10. uri. Odhod je ob 8.30 iz vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. DU Kamnik je poskrbelo za kulturni program in razvedrilo. Vabljeni! »»»»»»»»»»»»It Srečanje upokojencev Kranj - SPD Edinost v Pliberku in DU Pliberk organizirata 1. septembra ob 11. uri 3. srečanje upokojencev Slovenije in zamejske Koroške. Pripravili so bogat kulturni in zabavni program. DU Kranj vabi, da se srečanja udeležite. Odhod je ob 8. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo na društvu. »»»»»»»»»»»»» Srečanje v Mojstrani Dovje - Mojstrana - DU vabi na kulturno zabavo prireditev, ki bo v nedeljo, 20. avgusta, od 15. ure dalje na prostoru pred klubom DU. Tekmovanje z nihajno kroglo pa se bo začelo že ob 8. uri. Startnina je 100 »»»»»»»»»»»»» SIT. Strelsko tekmovanje Dovje - Mojstrana - DU prireja za svoje članice in člane strelsko tekmovanje, ki bo v sredo, 23. avgusta, ob 16. uri v prostorih Strelske družine Janez Mrak v Mojstrani. Množično vabljeni! »»»»»»»»»»»»» Spoznajmo Slovenijo Kranjska Gora - Ob 90 -letnici Turistične zveze Slovenije bo potekala 19. in 20. avgusta prireditev "Spoznajmo Slovenijo". Prireditev bo v Gozd Martuljku pri hotelu Špik in v Kranjski Gori pri Porentovem domu. V tekmovalnem delu se bodo pomerili gasilci in ribiči iz Otočca, Novega mesta, Gro-suplja, Kranjske Gore in Gozd Martuljka za lepe nagrade. Pripravili so tudi glasbeni program. »»»»»»»»»»»»» Aljaževi dnevi Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Organizacijski odbor Aljaževih dnevov v KS Dovje - Mojstrana vabita na prireditev "Aljaževi dnevi '95". V sredo, 23. avgusta, ob 20.30 bo predstava gledališča Tone Čutar Jesenice z igro Zlatorog. Predstava bo na prostem v Mlačci nad Mojstrano. V četrtek, 24. avgusta, pa bo otvoritev razstave fotografija članov Foto kluba Jesenice.Otvoritev razstave bo ob 18. uri. Ob 20. uri pa bo kulturni program ob otvoritvi Aljaževih dnevov in koncert Slovenskega okteta. »»»»»»»»»»»»» Čipkarski festival Idrija - Turistično društvo Idrija vabi na 14. Čipkarski festival. Prireditev bo potekala v petek, soboto in nedeljo. Častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. »»»»»»»»»»»»» Bohinjski večer Bohinj - Turistična zadruga prireja Pod Skalco ob 20. uri Bohinjski večer. Nastopila bo folklorna skupina iz Sr. vasi, predice in ansambel Encijan. Ogledali si bosto lahko prosto Sležanje in diapozitive. r»»»»»»»»»»»» Srečanje narodno-zabavnih ansamblov Bohinj - TD Bohinj vabi na "Srečanje narodno-zabavnih ansamblov", ki bo jutri, v soboto 19. avgusta, ob 19. uri na prireditvenem prostoru Pod Skalco. Nastopili bodo: Blejski trio, ansambel Francija Falanta, ansambel Planika, Monika in Alenka z Marjanom iz MariDora ter Alpin trio. Vabljeni! Razstave Kipi Franca Tavčarja šk. Loka - Danes zvečer, v petek, 18. abgusta, bo ob 19. uri v galeriji Fara otvoritev razstave kipov Franca Tavčarja. Sodelovale bodo udeleženke škofjeloške šole klekianja. »»»»»»»»»»»»» Razstava čipk Škofja Loka - Danes, 18. avgusta, bo ob 19. uri v Galeriji "Fara" otvoritev razstave izdelkov udeleženk šole klekijanja. Razstava bo odprta do 7. septembra. Koncerti 9t Ljoba Jenče in Duma Šk. Loka - Jutri, v soboto, 19. avgusta, bo ob 20.30. uri v kapeli Loškega gradu večer slovenskih pripovednih pesmi v izvedbi Ljobe Jenče in skupine Duma Pred nebeškimi vrati. »»»»»»»»»»»»» Festival Radovljica 95 Radovljica - V radovljiški graščini bo v soboto, 19. avgusta, ob 20.30 uri še zadnji iz serije koncertov stare glasbe Festivala Radovljica. Tokrat nastopa ansambel za staro glasbo Hor-tus Musicus iz estonije. Komorni ansambel je eden prvih v bivši Sovjetski zvezi in v severnem delu Evrope nasploh.V Radovljici se bodo predstavili z deli Gastoldija, Praetoriusa, di Lassa, Phaleseja, Attaingnanta in Bendusija. »»»»»»»»»»»»» Komorna glasba na otoku Bled - Na večeru komorne glasbe v cerkvi na blejskem otoku v ponedeljek, 21. avgusta, ob 20. uri ponovno nastopajo pianist Primož Kerštanj, flavtist Matjaž Šurc in baritonist Jaka Jeraša. »»»»»»»»»»»»» Camerata Carniola Bled - Danes zvečer, v petek, 18. avgusta, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Martina nastop skupine flavtistk Camerata Carniola. »»»»»»»»»»»»» Trio Luvvigana Bled- V cerkvi sv. Martina na Bledu bo v soboto, 19. avgusta, ob 20.30 uri nastopil Trio Luvvigana in violinist Volodja Balžalorskv.Vstop je prost. ZA USPEŠEN POSEL! 064/223-111! PEGLAŠ I Bled 95 Zdraviliški park NA BLEDU DANES, V PETEK, 18. 8., ob 21.00: Indo afriški večer - Sagar, Slovenija - Afro Malagasi, Madagaskar JUTRI, V SOBOTO, 19. 8., ob 21.00: Indo afganistanski večer - Sunil Kamar & Lal Shankar, Indija - Drums of India, Munich Tabla Ensemble -Munir A. Zai, Afganistan Vstop prost, informacije Restavracija Okarina, tel.: 064/741-458. %gmantični večeri Motel ob ZJJU}s/(em jezeru j ^fft^. Za ples in razpoloženje vam duo HONCY MOON iara vak večer. ° Odlična hrana, izbrana vina. vrt z bazenom in igrišča za tenis. Družinska nedeljska kosila Sprejemamo tudi rezervacije 1061/627-011. s« > a> lO O) O) T- ro ■♦-» (/) 3 CD > 03 cd j* 4-» o. d h- LU .c 3 KJ co o c ■ kj o o TO O c <0 cd ~° o TO J3

n 00 2 tO s to n C - o a> ~> TO 2 a 3 65 clkj co to o a O) TJ . o ti C _x k. V) "O *& tO i i i- tj I O °c j* .£ 1 cL co n > O J* tj o 11 m o O tO C Zi TO TO TO "8 N N TO TO 1 O cca q) 0) D I c B TJ c £ V TO a ■ o c R > h o to c 00 s s? si 51 3 E j> P c n m co > O) c E rt o TJ TJ "O K E c TO^-o N CO li§ J (0(fl KJ v CM TO O 00 0 O (DOTO > * - w_ 1 &1 O J? TO > S a N O 3 C I > O 'iT E M B E n o a D O-« W > "O J2 TO -r; 2 »II 2 .£ c O . o c c to tj a to ►N to C 0) O If D) O c a s s se o t a) Kj g-o ES c O n 15? o c o o. to TO v - (0 0) C m E O) P 3 3 t TJ c- 2 1*11 e Cl c M H. to 2 o c c cl o TO TO KJ TO > $ n h > > o 0) C 9 . 0) to > E TJ .E ^ □ n O L c. (D (/> TO > E (d E Sle oton cl jxt o E 5 3 O) KJ"fSl t 2 . O TO O n -O C <1> co £^ KJ II • d) -2 TJ O TO to a> Um Iti* C TO S E TO d) < Z CD LU V) > H si o g§ O o. < TO J* TO 9" C - o ž™ E « fflN r co r-- ___^ E s?! ° eS TO ■— °P C ^ o * « 00 -i^.E 00 TO fe ^ ~ co c S "čd O * £& o w ^cjl *i OJ ko r- CD °9 > co 3 d) ^ c to tj y.- f« tj ilfB .51 TJ O N « O .^=0 ff cljc c o cl < O 5! o o < Si -c co e 3 ra * d) a br co >n J5 O- £ O) di co O > TO ^ . o) o 2 w (D r f C c c C N lifj »rt P C o) JĆ co c 3 KJ TO t_ O k. a d> o o č d) c N d) 2 E S 2 I-g 3 n KJ 1 TO E ii g TO N N ! i jj c O d) 1 II -J 'c TO TO aT 8_ O ? ro < Z co o ^ lu 81 JO o m OO S c c7jkj ■»f Ji s TO •S c to Kj.y jo 0 O to tj 3 ra iS a, ■ C ro kj 11 KJ +-I d) lo > N co o 00 co h-O w —i Is o o oc a. ® C ro cl 3 fsl E| « o tj c ro ro c c m S o-g ro .ro ro 0-50 t it 000 tj a>Tj TO TO TO tr N lt m d) — c ■ E Sil O KJ r- ro > iti E a ro o d) co C KJ p lil 2 E cl TO aj co c N g O to ® tj n o £ > cd co a> © N te? 1* TO ao 3 r-O © |l tj o O tj c CO c S o x: a k_ o o O ._- c to ko O > h t C KJ TO 9 l> O c ro iS > 0 .51, "to ca n to c ■n ro o 2 ro f? § 2 o KJ °-tj ro to n p .92. 3 — z> -S 5 > I s| N 5- tj __ro o c co > i lil i lil v N —■» -J o O*! ro ro !2 •— S Sls tj tj 5 c O O ČLlfe o i i I ro c > a> 3 co e KJ ._ 0) TO Jt o 2 c % £ °- £ c -q to 2 Sr co 0 c c -g 1 c — TO x: ^ KJ O 1 d) d) K <« h « cd ca r; ^—> k* to d) D n ^ TO - d) 5f I clč > 3 co o si I j2 .E co C r3 kj ca ca KJ ca n 0 e| o C ca "8 l: tj 2 2 O cl ^ to c o d) L=* °^ rr a> c KJ O TO jO km 3 co TO C KJ C TO c co C 3 TO KJ 3 5 kj 2 to a 2 "5 &a a d) II o 2 co w o a o o ro c °-ro o CD > o ■p cl tO d) ii i g o. n aT 2 c to O 3 £ 6> tj 8 |1 .E o S.a !|. ro" ^ co 3 iS-1*1 cl O cl d) E Č .O O - TO c c o O -O 5 jc d) o- to co NI O > o O sr. TJ O > o 8 h i § 5 O co O 59 aoi o o> c co cm ^ > cm t- to .™ ^ cđ "5 O O o cd" OO CD cd co O ^ _r r; d) i!i m cl 81 TO TO c. c 3 0 tj > 1 >-s c O TJ »" jc O to to c N tj a OSMRTNICA V 60. letu starosti je umrl VALENTIN SUSTAR Poljanska c 23, Škofja Loka Do pogreba, ki bo danes, v petek, 18. avgusta 1995, ob 17. uri na pokopališču v Lipici leži v tamkajšnji mrliški vežici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI MALI OGLASI g 223-444~ APARATI STROJI VAU za valjanje njiv, TRANSPORTNI TRAK, in avtomatsko TEHTNICO, prodam. S 328-238 19774 CISTERNO za olje 2000 litrsko, prodam. »324-457 1995« Nov steberni vrtalni stro) prodam 50% ceneje. • 43-533 Prodam nakladalno prikolico 25 NPR «242-672 19940 Prodam kvaliteten OJAČEVALEC NAD 3220 E in kasetofon NAD 6220, ter ZVOČNIKE VVHARFEPALE DIAMOND, ugodno. «311-095 Rok PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8'° - 2200 iNEDEL )A OD ll 00 - 2200J Prodam PLUG OLT orač 3. 672 r242- 19939 savska c. 34. kranj to. ..fax. 064.724 640 ^Lj*0»&20 009 vsk vrste rkktamnihtabkl in transparentov modularni rotacijski Dl splav I najnovejša tehnologija za izdelavo vseh oimenzu barvnih plakatov- Prodam BOJLER 80 I na elektriko, star eno leto in peč na trda goriva, staro dve leti. Valjavčeva 14, st. 12, Kranj 19949 Prodam raPljeno etažno centralno PEČ 23000, na trdo gorivo, zelo ohranjeno, poceni. «802-698 19954 Prodam ind šivalni STROJ Ipe-deck Rimaldi, tri igelni in 5 nitni. «78-351 Prodam MLIN za sadje, cirkular, ročno črpalko za vodo. « 241-483 Prodam SKOBELNI STROJ 60 cm šinne in kompresor. « 67 294 19909 Kupim komoro za sušenje testenin, kapacitete od 100 - 150 kg. « 45-596 _1991? SILOKOMBAJN SK 80 S skorai nov in samonakiadalno PRIKOLICO, ugodno prodam. «061/815-233 , Prodam TRAKTOR ZETOR tip 52 45, star 4 leta. 700 ur «715-503 1993« Prodam silokomPajn SK 80. Dorfarje 32, Žabnica 19961 Prodam NOVO TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ. «326-270, od 7. do 10. ure 19979 Prodam pralni stroj, star 6 let, cena 8000 SIT. »311-877 19995 Prodam SKOBELNI STROJ Paoioni FS 515. «741-578 20063 Prodam za traktor Tomo vlnkovič enobrazdni obračalnik. «421-228 2G066 Prodam razne elektromotorje, ob-novljene. Pivka 20, Naklo, tt 47-490 GR. MATERIAL ŽIVO APNO nad 500 kg, prodam «068/ 43-958 19761 Prodam suhe smrekove deske 25 mm in 50 mm. «401-527 19944 Prodam savsko MIVKO. Pivka 1. Na« o. «48-733 i99«o Prodam suhe smrekove plohe in deske primerne za gradnjo ali šolanj«. «45-334 20002 Prodam cinkane žlebove, stare 5 let (22 m2) komplet s kijukami m odtočnimi cevmi 12 m. «061/611-132 20029 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža. «725-319 20037 Prodam rabljeno strešno OPEKO in Žlebove «45-098 200m fax. tel. 064/50-394 Predilniška 1, 64290 TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. Če Vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, Vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1995/96 vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Večmesečne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Celoletne vozovnice pa je mogoče kupiti tudi na štiri čeke. Pri nakupu vozovnice bo potrebno navesti naslednje podatke: - ime in priimek, letnico rojstva - relacijo prevoza - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto) - točen naslov šole oziroma šolske ustanove - potrebno je navesti vrsto vozovnice Vse zgoraj navedene vozovnica valjajo neomejeno vse dneve v mesecu, oziroma v letu. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 64290 Tržič - v Kranju, za Hotelom Jelen v turistični poslovalnici Integral Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 61000 Ljubljana Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ KUPIM ^ »MH AKCIJSKE CENI! ^^^^^^W^ KOLIČINE OMEJENE TEL£FAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX S 65.800SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CEU SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastoonik Matsushite in znamke Panasonic ■ i d. o. o Utelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel /fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel /tax 064 / 222-150 Odkupujemo vse vrste STARINSKE' GA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit kovance, razglednice...Nudimo M kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjev« 7, Kranj. »221-037 ali 47-534 I LESPROMET odkupuje les na panj«' za takojšnje plačilo. « 621-779, P° 15. uri. i««* Odkupujemo smrekovo hlodovini « 64-103 i*11 Kupimo STAREJŠO HIŠO ali zerrij-iišče za vikend v okolici Žirov. K ŽIRI « 691-555_m Kupim kvalitetno balirano sen"' Naslov v oglasnem oddelku. Kupim knjige za I. letnik komercial'1' šole. «329-658_ Kupim HLADILNIK za mleko do 1§ litrov. «421-739 2Q°* Eno ali dvosobno stanovanje kupj^ v okolici Vodovodnega stolpa, g 214-072_20* Kupim motor od E 90, v celoti i" delovnem stanju. « 78-712 H*j NAJDENO Na Planini III., ulica R. Papeža, s«^ j našla verižico s tremi obeski. LasW naj pokliče « 323-458, Jakra 2<><*! u OBVESTILA Prodam železna vrata obiožena z lesom. «46-030 200b6 Strešno OPEKO BRAMAC 200 kosov «66-767 20071 SALONITKO, novo, prodam po ugodni ceni. « 214-072 2ooai Prodam tn nova okna z roletami, zapakirana, 180x140, po ugodni ceni. B 57-741 200*3 Prodam 500 kom nove strešne opeke Likozar, cena 50 SIT kom « 622-392 20108 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 7 raz OŠ « 242-822, po 19 uri 19897 Instruiram matematiko in fiziko za OŠ in SŠ. «730-072 199*3 Prodam KNJIGE za I. letnik SŠ, kupim za II. «324-616 20046 VSE ZA ŠOLO! Šoiske knjige za osnovno in srednjo šolo. Šo!ske potrebščine. Med drugim sprejemamo v komisijski odkup rabljene šolsKe knjige. POKLIČITE ALI OBIŠČITE NAS! GRAF.d.o.o., Frankovo n. 108, ŠKOFJA LOKA, »633-316 20052 Prodam dvojne knjige za 7. razred. « 324-121 2ooeo Prodam PROJECT ENGLISH in fiziko ter kemijo za 7. razred « 211-706 ?oo«j Med Radgonskim sejmom 7 noc:'*v rr,( samo 110 DEM. « 069/48-646 K( Moravske toplice - objekt Kron' Tedensko bvanie 90 DEM, z zaF kom 130 DEM, polpenzion 199 d0j «069/46-646 1*1 KOLESA Prodam otroško gorsko kol, Shim* no 18 prestav, novo. « 214-861 19887 ___, Prodam skoraj nov moped Expres jjj 40.000 SIT in žensko kolo novo ■ 10.000 SIT « 061/627-790 Prodam moško KOLO, maio rabil* no. « 686-421 _ Prodam GORSKO KOLO USA M"^; 18 prestav, novo. « 682 060 J^j, KOLO Maraton m PUCH prodam F ugodni coni 0 215-144 20111 3 9 -o NI JU w £ n o Q.o g o r?' o« o ctxj o 2 5 % i ro «■ 3 < CT 3. x —i

3 B 3 c O W SI SI Si si 3 ?r S O w-o z* (/i si cd £ \\ jL c3 \ tt 3 (d n 3 o S F! i O- < H O) o 1x1 3 O (d (/> II I tj rjj II o. o X" tt =1 zr i o < cd zr $ & tt< 3 (fi ti IS tt 3 £° o $ n 11 (d C ■ cd a N cl S tt IT tf (p m O < n. o cr 'cd < 3 CT ~ O J 1 .-. tt 3 8 N) in tt O (P ^3 'ti) tt g} Loka AT RUN TO 55 S 3V . *IAT RUN TO 55 S 3V > fMT RUN TO TS SX SV 17.-74B,33 LIT. 18.046,004 LIT. 0.&36.67OLrr\ Vsi modeli na zalogi! "°<'i7vo po tečaju NLB za podjetja prodajni tečaj. Garancija in tervis zagolovljlv. Na zalogi tudi več kot 100 rabljenih vozil. Te/.. 064/631-190 a*«««**^^ , J^arn moško koio Maraton, po jj^oanicen!. 0 51-169 mi4 i foj*!8™ dva nova moška GORSKA s ifi > &A na 18 Orestav, cena 20,000 'V^^OOO SIT, lahko na čeke. 0632- I 19926 '!toi°nam mal° rabJer!0 ŽENSKO i (>jJ-0 na 5 prestav s^ceva 9. Kranj x^*ovo 19928 ■ ,qr5?am HONDO 500 CROSS, letnik &5?7 In bt 50, letnik 1987. 0311- 19966 Shi!?am m°$k° gorsko KOLO ROG "mano, 18 prestav. «84-695 20068 JOKALI Posi ru Kran!a oddamo 80 m2 za oh^^ne.prostore in 60 m2 za mimo IC^J^fK. s p 332-061_2ocor g^..,^K. LOKI oddamo opremljeno orrj, : v Kranju večji prostor za ter w^''0, zavarovalništvo, trgovino, Af>ftni??.Curiu trgovski K -^°N D.O.O., 331-292 v Šenčurju trgovski lokal 20 m2. _j_d.o.o., 331-292 20096 Ok°isovne prostore oddamo: *°»ca sk loke - gostilno z V^Pc-rr, inventarja, 110 000 dem; SarJ rqovskih lokalov in Pl-Stoi V centu kranja; trgovske mSS*v Šenčurju; proizvodno ?1i ,'rčn« Prostore v kranju. « '*106 mu klefon: 084 634 500 ODDAJAMO POSLOVNE IN SKLADIŠČNE PROSTORE -računovodski ^rvis "COGIS" odpira nove prostore na Likozarjevi 1/11. nadstropje (Gorenjska obrtna zadruga) in 0t>javlja. da imamo še Proste kapacitete za nove zainteresirane stranke. T*'./fax: 064/32 00 46 in 46 446 °*LAČ IL A samo 19814 Do^'V^S ' najcenejša izpo lO.i?!! oblačil v Sloveniji •»-^rjoo su a 224-158 verIta"--- "Ofočnd obiščite izposojevalnico "»ću« oblačil. Sprejemamo rezer-^4-ISr* mesec oktober VERITAS 19817 TEliTSKE ANTENE MATSKIVKTUIV! sistemi |SATTRADEd.o.o. .°STALO Prikoi ico dolžma 5 m, novi NJS?.' letnik 1988, rabliena dve ^Sto • kot nova, cena 5000 'n»ohprodam • 712 124, v petek 1o p.0o,o od 9 do 11. ure ter od 18. Prrvj • »mrekove plohe 50 mm, « 41 04 7 19898 NiJgJ Bukova drva, p-odam s^X>v_ogiasnem oddelku 1977» &4VEr,JlTNO čudežna krpa Jfej^«1«!!. Cisti vse: okna, pipe, -.. ia samo 3000 SIT • »'dan Prodam vrtno okrasno PTIČJO HIŠO. Beleharjeva 47, Šenčur 19938 Prodam video IGRE Sega, Martini, Cankarjeva 20, Tržič 2000; Menjam, kupujem, zbiram podobice vseh vnst, nove in stare. Rok Vaija-C45-427 vec, 20034 Prodam okovane GAJBICE za krompir ali jabolka. »731-208 ali 731-366 20039 Prodam bukova drva. Košir Franc, Križna g. 6, šk. Loka O 64-379 20106 PRIDELKI Prodam BELO DOMAČE VINO Savignon-Pinot, « 241-038 19B91 SADIKE debelih celoletnih vrtnih jagod, poceni prodam. «45-532, zvečer 19921 Prodam rdečo peso in seno iz kozolca ter velike palme. «45-487 19929 Drobni krmilni krompir prodam. «310-768, Žabnica 53 19973 Prodam seme mnogocvetne liulke(enoletne trave). Gasilska 19. Šenčur, «41-007 20013 POSESTI okovane, za krompir ali ODDAMO manjšo h'šo pod Krvavcem. Hiša je zeio lepa na prekrasni legi. komfortno opremljena. MANDAT D O O., « 224-477_i96w PRODAMO polovico hiše z 2000 m2 zemlje, blizu letališča Lesce; polovico hiše s 700 m2 zemlje in posebnim vhodom v Naklem. MANDAT O.O.O, « 224-477 19653 PRODAMO: lepo 2 stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v Stražiš-ču. Možen kredit! 2 stanovanjsko hišo s trgovino v Šenčurju. MANDAT DO O., « 224-477_ikjm ZELO UGODNO !!! prodamo polovico hiše z lastnim vhodom pri Žireh. MANDAT D.O.O., « 224-477 1%5s PRODAMO: starejšo hišo z vtom v Crngrobu, starejšo hišo z vrtom v Tržiču. MANDAT D.O.O, « 224-477 19856 PRODAMO: več zazd.ijivih parcel na Gorenjskem, Smlednik, PrePačevo in Žirovnica MANDAT D O O, « 224- 477 19857 APARTMA v Poreču oddam do 2.9., cena 95 DEM. «331-882 i<**6 7 km iz Kranja prodamo 2 s hišo, 1 s hišo in v Lescah 1/2 hiše z 2000 m2 zemljišča. KOŠNIK, s.p. 332-061 2o009 Prodam PARCELO 3000 m2 Zadnja vas Begunje-Tržič, možna menjava za obalo Istra! «714-879 20027 Kupim starejšo HIŠO ali zazidl|ivo PARCELO 800-1000 m2 na Gorenjskem po možnosti na relaciji Kranj-Radovljica. šifra: GORENJSKA 20060 Kupimo ali najamemo 2000-3000 m2 zemlje primerno za poslovno dejavnost. Šifra: OKOLICA ŠENČURJA 20061 V KRANJU prodamo atraktivno poslovno-stan hišo pri Kranju hišo s trgovino, ter v Hotemažah sodobno Rraieno nedokončano več|0 hišo; ARCELE V KRANJU, DOBF.NSKI AMERIKI, pri GOLNIKU APRON D.O.O . 331-292_yoo«? Na Gorenjskem kupimo zemljišča 15 000 m2, od tega najmanj 4.000 m2 zazidljivega. APRON D.O.O , 331-292; 331-366_20096 HIŠE PRODAMO: NAKLO - polovico ali celo hišo, starejšo, brez CK, na parceli 600 m2, 2 zidani garaži, 140 000 DEM; PODBREZJE, pol dvojčka na lepi parceli 500 m2, 195 000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH - novogradnja v IV. fazi na lepi parceli 1200 m2, 170 000 DEM; ŽAPUŽE -starejša enodružinska hiša na parcel' 484 m2, 130 000 DEM; BASE U -novogradnja, III. pod faza, na parceli 500 m?, 166 000 DEM; KRANJ - več starieiih hiš v centru, primernih za poslovno dejavnoat DOM NEPRE MICNINE 211-106_2Q102 PRIREDITVE Glasbo za OHCETI m zabave nudi tno BONSAJ 0 421-498 \>w NK BITNJE vabi na veselico v soboto 19.8 95, ob 20 uri na igrišču Do 03 ure igra MONROE 19732 POSLOVNI STIKI Prodam lastninski CERTIFIKAT, zeio jgodno. ©632-265 20022 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dooite. Zbilje 22 « 06V611-078 18619 GUMI VOZ 16 štrino in -azne zapuščnske predmete, ugodno pro-dam. «802-581 200.-4 Masivne lesene vrtne garniture, miza + 2 klopi ugodnp. Q 55-036 200B6 STAN. OPREMA Ugodno prodam sedežno kotno garnituro, cena 600 DEM. «633-859, Frankovo 66 20016 Zelo ugodno prodam KAVČ, dva fotelja, dvosed, video igrice, 055- 382 20033 Prodam jedilno MIZO 1,20x70 in jedilni kot. «51-646 20043 ŠPORT Večju GUMI ČOLN Olimpia in baldahin za Pclsko prikolico, prodam. « 713-079 19751 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 STORITVE Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj, ŠTEDILNIK. « 331-450 14364 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev in bele tehnike Gorenje. Srniedniška 80, Kranj « 329-886 ali 331-301 18804 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. « 62V443, po 20. uri. iM7s SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite « 332-053 1m90 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog in predelnih sten. Armstrong, Knauff... « 331-519 Sprejmem vsa zidarska deia in fasaderska, po ugodni ceni « 326-190 ali 0609/623-869 _19366 Cisterno za kurilno olje vam izdelamo po meri ali naredimo na vašem domu. « 85-292 issbi KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Zaščitite kletna in pritlična okna, vhodna in garažna vrata s kovinskimi mrežami, po vaši izbiri vzorca. 045- 129_199/6 Skupina sprejme vsa zidarska in fasaderska dela Kličite od 6. do 7. ure dopoldne in od 17. do 19. zvečer « 328-266 19883 KOMBI PREVOZI tovora. 211 ali mob. 0609/631-776 215- 19886 TELEKST GORENJE! Vgradnja de-koderja na vašem domu - cena ugodna. « 331-199_iwie RTV SERVIS SINKO' Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. « 331-199 19917 Vaš pralni, pom.vaini stroj, ŠTEDILNIK, popravimo hitro in strokovno! •331-450 19918 Izvajamo vsa zidarska in fasaderska dela. «45-832 19920 Konec dopusta - POKVARJEN PRALNI STROJ - TU SMO 0331- 450 19924 Nudim vseh vrst notranjih in zunanjih pleskarskih del «56-715 19959 Popravilo elekt, m plin. štedilnikov. • 738-932, 738-147 i9W Popravilo pralnih strojev. •738-932, 738-147 19989 OBNOVA VODOVODNE INSTALACIJE KOPALNIC (komplet: voda, zidava, ploščice) ter VODOINŠTALACIJO V NOVI HIŠI tudi razna popravila pip, bojjlerjev ipd.... vam naredi ekipa strokovnjakov po zmernih cenah. Telefon: 218-427 MIZARSTVO JOŽE KUNŠIČ s. p. Polje 20, ZASIP - BLED Pozdravim z boenergijo' «51-521 19988 Vodovodne instalacije hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM, KOŠNIK, s.p. 332-061_20C10 Satleitski sistemi od 377 DEM z montažo, lahko na čeke « 064/719- 014 20085 Popravilo hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev in rotorjev Pivka 20, Naklo, « 47-490 20088 Servis električnega orodja Iskra, B&D, AEG, Bosch, Elm, Makita. Pivka 20, Nakio. « 47-490 20089 Naša skupina takoj prevzame obijanje in pleskanje opažov. Delamo kvalitetno in po konkurenčni cenah. S.P. STANIČ B 715-958 ali 53-564 STANOVANJA Zamenjam enosobno stanovanje s sanitariji 42 m2, za podobno ali manjše v Kranju, Kamniku ali okoii-ci. Stanovanje je družbena last. 0 063/481-402 19569 Enosobno opremljeno stanovanje s telefonom pri Vodovodnem stolpu v Kranju, takoj vseljivo prodam za 50 000 DEM « 860-858, vsak dan 00 21 do 22. ure 19798 Oddam vikend v Poreču, zeleno okolje, 50 DEM/dan. « 216-202 ali 0038-552-433-909 19834 Na Planini prodamo 4 ss in 2 ss v centru 3 ss in 2 ss v Lescah. KOŠNIK s.p. 332-061_20008 Najamem garsonjero ali starejšo HIŠO v okolici Kranja. «47-233 Kupim 1 -sobno stanovanje v škofji Loki po možnosti: Partizanska cesta, Novi Svet, v starem mestu Škofje Loke. Sanovanje mora biti v dobrem stanju, zato pride v poštev tudi starejši tip stavbe. Resne ponudbe ter navedbo ceno pošljite na naslov: MARTIN DOLENC, CH-7408 CAZIS/GR, POST-FACH 9. SUISSE-SCHEIZ. ŠK. LOKA - PODLUBNIK, prodam komfortno opremljeno 3 sobno stanovanje, 76,5 m2, v 3 nadstropju nizke stolpnice za 115.000 DEM, po ugodnimi plačilnimi pogoji. « 064/ 622-695, po 20 uri 19900 Oddaiamo sobe. Kličite v soboto, nedeljo. Srniedniška 35, Kranj 19915 centru 19931 študentka najame sobo Kranja. «0601/84-200 CA; 60 m2, novejše, 1500 DEM /m2; ŠK. LOKA: 76 m2, 3ss, novejše 110000 DEM. DOM NEPREMIČ NINE 211-106 VARSTVO V skrbno varstvo sprejmem vašega malčka. «327-150 19937 V Selški dolini iščem varstvo za 2-letnega Josta za 5 ur dnevno, Prosim mamico ah študentko, da pokliče 620-821! Plačilo je ugodno' Realna VOZILA DELI Prodam JUGO 45, letnik 1982. «730-727 19933 Prodam karamboiiran FIAT 127, lahko tudi po delih. Štim, Jezerska c. 91, Kranj 19974 1 AUTO KRAINER dr*. CELOVEC, metmikterst. Mgm*. TEL 00*3-463-38330 Najamem eno ali 2 sobno stanovanje Planina Kranj za 6 mesecev. 0326- 286 19971 Upokojenka dobi stanovanje. 0241-713 20004 PRODAMO: KRANJ 1,5-ss 53 m2, 2,5 ss 76 m2 na Planini H, obnovljeno 3ss 76 m2, Planina I., pri sodišču ohranjeno 2-ss 54 m2 s kamini, na Jesenicah različna stnaovanja. ODDAMO: 2-ss v bloku v Kranju in polovico hiše v Šenčurju. APRON D.O.O., 331-292; 331-366 20095 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO-ODDAJAMO ... STANOVANJA, HIŠE, PISARNE, TRGOVSKE LOKALE PARCELE. DOM NEPRE MIČNINE 211-106 mm STANOVANJA PRODAMO: ŽELEZNIKI: 38 m2. CK. sat., tel., bel., 40000 DEM; BEGUNJE: 76 m2. 3ss novejše, 100000 DEM; BOH BISTRI- STANOVANJA PRODAMO KRANJ: Planina II - 1ss, 39,6 m2, opremljeno, 55 000 DEM; 2,5 ss. 85 m2, 1200 DEM/m2; in vač 3 ss po 1200 DEM in 1300 DEM/m2; Center, 2ss, 75 m2. CK. tel., bal., 1200 DEM/m2; 2ss. 86 m2, CK, tel., 96000 DEM; 2,5 SS, 900 DEM/m2, Zlato Dolje: 3ss, 62,5 m2, in CK. 60.000 DEM; 2ss v hiši, 60.000 DEM 2010' STANOVANJA NAJAMEMO 1 s a! garsonjero v Kranju za poslovneža z družino. DOM NEPREMIČNINE 211-106 »104 Dvosobno stanovanje, 58 m2, zeio ugodno prodam 0 634 690 20108 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 ! -----SčtfuđTB VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos iastnišva, 0325-981, 325-659, po 20. uri 9s26 "CITROEN" rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov za avtood-pad. 0 692-194 18936 P 126, letnik 6/88, ugodno prodam. 0 241-346 19180 R 5 Campus, letnik 1993, 5 V, rdeče barve, cena ugodan, prodam. 0 43- 107 19723 Prodam MITSUBISHI PAJERO 2,5 TD, ietnik 1984, kabrio, z okvaro na motorju 0 58-174 19828 SAMARA 1300, letnik 12/1992, 5 V, metalna barva, prodam. 0 215-307 Prodam YUGO 45A, I. 87, reg. do 7/ 96. a 326-653 YUGO 1.1 GX, 1.12/87, reg. do 1/96, dobro ohranjen, prodam. 0 064/ 241-861 VVARTBURG KARAVAN letnik 1981, obnovljen, registriran - zelo ugodno prodam. Keržič Drago, Koroška 49, Kranj 0 211-865 19852 BMV 318 i, letnik 1988, sivo modre kovinske barve prodam 0 311-234 OPEL OMEGA 2.0 i, brezhiben, 12/ 1992, z veliko dodatne opreme, prodam. 0 715-907 19885 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. celo leto, 1500 DEM. 0 312-470, Pokorn Lojze, Sutna 13, Žabnica Prodam FORD ORION, letnik 1992. kovinska barva, katalizator, redno servisiran. 0 801 -074 t9896 Prodam ŠKODO FAVORIT, lešnikove barve 136 L, dodatna oprema, letnik 1990, reg do 7/96, 55.000 km 0 061/721-517 19897 Prodam Z 101, letnik 1S76, dobra ohranjena, cena po dogovoru. 0 326-275 19899 Pradam Z 128, letnik 1985, 66.500 km. 0 215-288 19901 Prodam LADO SAM ARO, =etnik 1987, reg. do 6/96. 0 57-405, Zaplotnik 19902 Ugodno prodam GOLF GTi, ietnik 1987, reg. celo leto, črne metalik barve, z aluminijastimi platišči, originalno strešno okno, tonirana ste*ia, digitalna armatura, avtorad'o, električna stekla. 0 733-129 19905 YUGO 45, letnik 1990 0 328-388 19906 Prodam YUGO 45, letnik. 12/1988. reg, do 4/96, za 2000 DEM 0 329- 406 19910 Prodam R 4. ohranjen, letnik 1985, reg. eno leto, 045-532, popoldan 19919 Prodam GOLF diesel S paket, letnik 1985 0211-352 19922 Prodam AX CABAN, star 9 mesecev. Šuceva 9, K^anj Primskovo. 19927 Prodam Z 128, letnik oktober 1988. 0714-247 13930 Prodam BX 1.4, letnik 1984, dobro ohranjen. 0421-433 19934 Prodam HONDO CIVIC HB, letnik 1990, izredno ohranjen - črna metalik, redno servisiran. 0631-113 19941 Prodam JUGO 45 A: ietnik 1987. 0329-022 19943 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1400, letnik 1990, 0718-523 19947 CORS A OD 17.300 DUM ASTRA OD 23.500 DEM DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MODELI VOZILA SC Z BOGATO SERIJSKO OPREMO UGODNc CENE, POPUSTI,KRATKi DOBAVNI ROKI VRBA, d.o.o., STRUŽEVO 4, KRANJ, TEL:064/211-090 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1991, vinsko rdeče barve, reg. do 19.6.96. Valjavceva 14, stan. 12, Kranj 199*0 Prodam GOLF diesei, letnik 1987, model 88, bele barve, reg. 26.4,96. Valjavceva 14, stan. 12, Kranj 19951 Odkup, prodaja rabljenih vozil nudi MEPAX,d.o.o., 0323-298, 331-214 19952 R 19 Chamade GTS, ietnik 1990, FORD CIX 1,8 D, I. 91, ugodno prodam. 0323-298, 331-214 19953 Prodam JUGO 45 AX, bele barve, letnik 1987, prevoženih 55000 km. 047-609 19957 Prodam GOLF diesei, letnik 1985. 0323-914 19962 GLAS Avto Trim, d.o.o. CITROEN SERVIS KRANJ Gregorčičeva 8, Kranj tel.: 064 211 943, 211 944 - ROČNA AVTOPRALNICA - KEMIČNO ČIŠČENJE NOTRANJOSTI VOZILA - SERVIS PNEVMATIK - CITROČN SERVIS ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. DO 17. URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE ZASTAVO 101. letnik 1978, obnovljeno 1989. neregistrirano, vozno, prodam. «46-009 im« Prodam SAM ARO 1500 S, letnik 1990. «52-072 19965 Prodam JUGO 45, ietnik 1987. Miličevič. Zg. Bitnje 3 1m7« Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 3 96, ugodno. Ogled popoldan, Tomšičeva 18, Kranj 19901 Poltovorn; avto Z 35/8 z dvojno kabino, skupna teža 3500 kg, vozen z B kategorijo, prodam. «212-708 19982 CITROEN AX, 14 RD, ietnik 1989, bel, zelo lepo ohranjen, prodam. «421-369 19984 R 4 TL, ugodno prodam, letnik 1984. »310-778 19985 PICK UP CITROEN, C 15 D, lentik 1986, prodam, cena 5600 DEM. «0609/628-070 19989 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, reg. do 7/96. «861-017 19990 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1989 december, prevoženih 48000 km, cena po dogovoru. Jovanovič, Dežmanova 1. Lesce 19992 JUGO KORAL 45, letnik 1990, vinsko rdeče barve, kot nov, prodam. «224-652 19998 VW 1200 J. letmk 1976, obnovljen, prodam. «403-097 20012 Prodam FORD ESCORT 1.8 D CLX. ietnik 1993, 21000 km. odlično ohranjen. tt*9-159 20015 VW 1200, obnovljen, bele barve, ugodno prodam. «733-038 200*4 Prodam CITROEN VISA SUPER E, letnik 1982. »323-782 20045 DAIHTASU CHARADE letnik TJtl, reg. do 12/95, prodam za 9500 DEM. »733-038 20048 Prodam ŠKODO KARAVAN, letnik 1991, reg. celo leto. «620-483 20053 R 4, letnik 1986, R 5 GTL, letnik 1986, GOLF, letnik 1981, ugodno prodam. «715-096 2005r Prodam JUGO 65, reg. do decembra, letnik 1988. «327-635 20002 W0 -ivrfio -alarm -mobitel JM Stružnikova 19, 64208 Šenčur Te/..fax. 064/4 1 016 A VTOAKUS TIKA AVTO ALARM mobitel pootvaitam t.rvi. ta prodajo m moniaio Prodam UNO 6 S, letnik 1988, dodatno opremljen. «242-290 20004 Prodam avto GOLF, bele barve, benzinar, letnik 1980. Avto je obnovljen 60.000 km po generalni, tudi ostali vitalni deli obnovljeni, registriran do 12/95, cena 2600 DEM. «241-616 20006 Prodam JUGO KORAL 60, rdeče barve, ietnik 1990, odlično ohranjen, prevoženih 65000 km. «718-437 20007 Prodam OPEL letnik 1977, reg. do 15.2.96, cena po dog Ogled Sp. Gone 3 pri Eimontu MM MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT. OPEL, SEAT. FIAT. OPEL. SEAT POSEBNA PONUDBA FIAT UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. UNO 1.7 DIESEL 3V TIPO 1.6, 5V, ABS, air bag, el. pomična streha TIP01.4 S, 5V, kat., meglenke. alarm, radio, tem. stekla 93 TIPO 1.9 TD, BOGATA DODATNA OPREMA TEMPRA 1.9 diesei SX, klima, alarm, servo volan TEMPRA 1.9 TD, klima, BOGATA DODATNA OPREMA TEMPRA 1,4.i el. stekia, centralno zakl.. CR0MA 2 0. max. oprema, el. pom. streha, ABS. klima LANCIA DEDRA 1.9 TD, max. oprema, klima, ABS LANCIA DEDRA 2.0, el. stekia, cent. zakl., servo LANCIA THEMA 2.0 16v, max. oprema, klima, ABS FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev C0UPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema POSEBNA PONUDBA OPEL OPEL CORSA1.2SWiNG BOGATA DODATNA OPREMA dvojni air bag. centralno zaklepanje, el steklo 6. zvočnikov, ojači?., dig. ura, signal luči OPEL OMEGA 3000/24v maximalna dodatna oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GLS, 5 V klima, temna stekla, cent. zaklepanj OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V, cent zaklepanje, alarm, radio, temna stekla OPEL ASTRA 1.4 GL, 5 V el. steKla, centralno zakl., air bag. modei 95. koda POSEBNA PONUDBA SEAT 94 12.690 93 11.690 94 12.990 92 10.990 94 21.490 93 15.990 92 17.490 92 17.490 93 19.990 92 16.990 92 19.990 92 21.990 94 24.990 92 24.990 92 13.190 94 43.990 95 17.990 91 29.990 93 19,990 92 17.490 94 21.990 SEAT TOLEDO 1.8 GLX BOGATA DODATNA OPREMA servo volan, centralno zaklepanje, el. stekia, volan m sedež nastavljiva po VMM, KLiMA, alarm 94 23.990 POSEBNA PONUDBA AUDI AUDI 100 2 3 E, aut., el. pom. streha, ABS, servo 92 26.900 VSA VOZILA Z BOGATO DODATNO OPREMO VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. JUGO KORAL 45, letnm 1989. ohranjen, ugodno prodam. «??a- 063 20018 Prodam CUO 1,2, letnik 93, temno moder, 42000 km, odlično ohranjen, cena 13000 DEM. «216-533. popoldan po 15. uri 20019 Z 101 po delih, dve maski za BT 50, luč in disk, prodam. «632-265 20021 Prodam Z 101, letnik 1980, reg. 19.2.96, dobro ohranjeno, cena 800 DEM «331-417 20023 Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, možna menjava. «310-537 20024 BMW 320. letnik 1986, 4 vrata, lepo ohranien, cena 11000 DEM, prodam. «718-308 20025 OPEL CORSA 1.2, 28000 km, ohranjen, kot nova, prodam. «725- 055 20026 Prodam ŠKODO 105 L letnik 1982 «66-493 20028 SKALA 55, letnik 1988, reg 7/96. redeče barve, dobro ohranjena Gorenjska 20, Radovljica, Marjan, popoldan 20030 Poceni orodam Z 101, letnik 1985, reg. do 2/96. «52-116 20031 OLD TAJMER, letnik 1958 636 d'esel tovrni za B v dobrem stanju kason, ima cerado, mašina v manjši okvari. Prodam ali zamenjam za osebno vozilo, prodam odprt tovorni tricikel Tehnika Belovar. Paradinovič, Log Ivana Krivca 12, Jesenice, «83 995 OPEL KADETT. ietn.k 1987. 1.6 ; katalizator, š.bedah, prodam »725 362 20071 Prodam NISSAN, letnik 1985, cent 5000 DEM, Z 101, letnik 1987. AVTC INTEX 224 029 200- HONDO CIVIC prodam, kovinsko modra, 86000 km, 13000 DEM. «49-430 200 78 prodam LADO starejšega letnika, reg. do avgusta 96. 057-687 20079 Prodam YUGO KORAL 45. letnik 1989, reg do 2/96, lepo ohranjen « 725-083 MMI AA BOLTEZ svetuje Vedno znova, ko sedete zd volan, dobite visok pritisk. Avtomobil vas sploh ne ubot>a. Zdi se vam, kot bi lebdeli nad cesto ... Ne gre za pritisk v vaši glavi, pač pa za previsok pritisk v gumah, ki povzroči, da se zmanjša uporabna površina gume. In že lebdite v zraku! Pa i&ecna aogsija! BOLTEZ Avtooprema, c. S. Žagarja 58c, Kranj ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo honor arno delo - kasneje možnost redne zaposlitve. « 328-265, 323 501 19383 Gostilna v Gor vasi takoj zaposli natakarja za strežbo. « 681 424 19306 Zaposlimo več simpatičnih deklet za strežbo. « 49-411 19490 Podjetje IRCA - GRELCI zaposli večje število delavcev z osnovnošolsko izobrazbo za delo v proizvodnji. Prijave pošljite na naslov: IRCA GRELCI d.o.o.. Alpska 43, Lesce. 19908 KO PRIDEŠ NE ODIDEŠ. da lahko prideš, moraš imeti pogoje: sred ali višja šola. avto, telefon Izvoli pridi' NE, NE ŠE TAKOJ! Prej pokliči na telefon 061/824-081, med 16. in 20. uro 19742 Iščemo NATAKARICO. Gostilna Tavčar, Begunje 73. « 733-81519794 Zaradi odpiranja novega lokala v Kašči zaposlimo več KUHARJEV -KUHARIC in NATAKARIC - NATA KARJEV. GOSTILNA PLEVNA tt 632 445 ah 622 087 197*8 Takoj redno zaposlimo trgovca-ko, za delo na stojnici. Lahko tudi pripravnik. Informacije po telefonu: 061/841-029 od 9. do 10. ure. V šk Loki zaposlimo prodajalko ali veterinarskega tehnika v spec trgo vini za male živali tt633 205, po 19 uri MM Žensko srednjih let zaposlimo v Bistroju na Visokem pri Kranju Vse informacije v Bistroju. ite»3 Prijazno izučeno trgovko v živilski trgovini zaposlimo v Sk. Loki tt623 090,633 152 10001 Zaposlimo dekle v bifeju. 518 332- 19797 Simpatično dekie dobi deio v kava baru v Kranju. « 331-209 i9S84 Rabimo upokojeno trgovko za pomoč . Ponudbe pisno: Kiosk, Predilniška 1, Tržič 19898 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pokličite: «311-131 19948 Zaposlimo prodajalko za prodajo ženske konfekcije. Pogoj: trg. šola ter več let delovnih izkušenj BER-NIK, d.o.o.. Gregorčičeva 8, Kranj ORBITA I agencija za delo I K sodelovanju vabimo: I - PROFESORJA/ PROFESORICO | ITALIJANSKEGA JEZIKA j f - VEČ ABSOLVENTOV ? TUJIH JEZIKOV predvsem I NEMŠČINE oz. i ANGLEŠČINE I Vse informacije lahko dobite i j po telefonu: 47-574, 47-575 | | oziroma osebno v Naklem, I i C. na Okroglo 3. Zdravniška družina iz Kranja išče pošteno GOSPODINJO za vsakodnevno prihajanje, najraje mlado upokojenko z znanjem slovenščine. Dobro plačilo. «213-034 20014 Delo dobi mlajša upokojenka -čiščenje gostinskega iokaia zjutraj-Gohče. «46-030 20058 Dobro plačilo redno aii honorarno delo na terenu. «51-812 20000 Iščemo prodajalko za redno ali honorarno delo v živilski trgovini. «312-274 ?oo6i INŽENIRJA ALI TEHNIKA ELEKTRONIKE s prakso zaposli privatno podjetje v Šk. Loki. Pismene vloge pod Srfra: ZANESLJIVOST 20075 Prijetno dekle aii fanta TAKOJ zaposlimo v KAVA BARU v škofji Loki. Prakas zaželena Prijave po telefonu «624-180 od 9. do 15. ure aii 621-006 od 15. ure dalje. 20079 Zaposlimo trgovke v novi trgovini v centru Kranja. « 213-440 20093 Iščem dekle v okrepčevalnici. « 43- 07 0 20094 Želite dobro zaslužiti v prostem času. fi 064/51-583 20109 ŽIVALI PIŠČANCE bele za dopitanje, KOKOŠI rjave pred nesnostjo in gra-haste JARKICE, prodajamo. PERUTNINARSTVO Moste 99 ori Komendi.« 061/841-471 19705 7 mesecev brejon KRAVO, prodam « 43-107 19724 KOZLIČKA in KOZLICO prodam. S 741-370 19753 Ugodno prodam NEMŠKE BOK-SERJE z rodovnikom. « 312-470 19890 Prodam 6 mesecev staro teličko simentalko. Podhom 49, Zg. Gorje 19907 Prodam BIKCA simentalca, 14 dni starega. Ziherl. Sr. Bitnje 24, Žabnica 19913 Prodam bikca simentalca in kupim VitlO. «802-040 19923 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, težko 600 kg. «715-503 19936 Prodam črnobelega BIKCA, starega 3 mesece, primeren za rejo ali za zaKol. «242-829 19948 Prodam mlade papige skobčevke, nimfe, agapornize. «47-818 19958 Prodam KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, težko okoli 500 kg, mleka ima 7 dO 8 I, cena po dogovoru. °ogačnik, Sr. Dobrava 14, Kropa 19960 Po 8. septembru bodo naprod* MLADE KOKOŠI NESNICE prf nesnostjo (sorta Isa), debikirani kjjjj ni. cepljene, talna vzreja, cena m SIT. Zbiramo naročila! Žabnica ™ «311-767_i«JJ Prodam BIKCA simentalca teža >" kg. Sr. Bitnje 26. «312-294 Prodam TELICO simentalko. a"3* 235_jj* Prodam BIKCA simentalca 120 W >725-537__»1 težkega. P-odam BIKCA simentalca. 616 »78- 19987 Prodam BiKCA simentalca, teža 1* kc^Kunčič, Lancovo 11, RadovijiC Prodam dve TELIČKI 2 meseca s* simentaiki. «725-286__if* Mladiče CAVV-CAVV brez rodovn** ugodno prodam. «41-383 ^Jj Prodam črnobeio TELIČKO, starog dni. «52-116_j5 Prodam TEUČKA 10 dni - bikecf BAZEN 400 I. «46-022 J»» KRAVO pred telitvijo in TEL£jjJ prodam. «64-114 2°*, -- Prodam KRAVO simentalko.' mesecev, drugič brejo. «718-51' 20036___^ LABRADORCE, rumene barve odj£ nih staršev z rodovnikom, prodaj «66-473__ Prodam mlade PAPIGE skobce^ «41-905_ Prodam TELIČKA, starega 14 *J Sp. Brnik 25. Cerklje_ Prodam belo PONY KOBILO, 10 let. «721-557, po 21. uri % Prodam BIKCA sim. cca 160 ki! dve TELIČKI sim. cca 130 kg. MT 260, zvečer___j*. Prodam mladiče ZLATE PR|NA ŠALCE, stare 8 tednov. 20072 E Pflll^ f5l-26* Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. «876-145 19970 Prodam JARKICE 5 mesecev «t>* Um, Zasip Reber 3. Bled 20C RADIO 104.5 A A A ,05-9 107.3 V II II M 107.S 91.2 OGNJIŠČE tal. 152 11-26 fix. 152-13-62 ZAHVALA V 86. letu se je tiho poslovila od nas naša draga IVANA KONČAN rojena Tušek, iz ljubljanske c. 16 v Šk. Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njeJ1 darovali cvetje in sveče in nam v teh težkih trenutk''1 kakorkoli pomagali. Gopodu kaplanu iz Stare Loke zahvala tudi za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta FRANCA ŠVABA iz Lesc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za p1^ in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter da ste ga v tako velikem številu pospremil' I večnemu počitku. Hvala vsem zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju, ki so mU težki bolezni lajšali trpljenje. Zahvala g. župniku za duhovno pripravo na zadnjo pot' cerkevnemu zboru in oktetu LIP Bled za zapete žalostinke, g. Kirinu za zaigrano T^'JJJ g. Globočniku in predstavniku F.lana za ganljiva poslovilna govora Hvala tudi pogreb službi AKRIS za vso strokovno pomoč VSI NJEGOVI Lesce, 10. avgusta 1995 __> ZAHVALA Človek iivi dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega JANEZA PRETNARJA Putkovega s Poljske •vil" se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem It* pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in CV( t,t()L\ nam i/tekli so/alje. Najlepša hvala dobrim sosedom za lK,,n(jij sorodnikom, gasilcem in gorjanskim godbenikom, župniku za lepo opravljen obred, govornikoma, pevcem 'jlifji ter bivšim njegovim in Marjankinim sodelavcem. Hvala B zdravnikom in osebju Infekcijske klinike v Ljubljani. Vsem vsakemu posebej prisrčna hvala Žalujoči: žena Božena, sin Samo, sestra Marjana /. družino in ostali sorodniki Poljsica, Gorje, 9. avgusta 1995 ^ V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj, ko tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Sreča, radost in veselje, s tabo Tanja so odšli, le v mislih in srcih naših še živiš čeprav že eno leto tiho v grobu spiš. 17. avgusta mineva žalostno leto od dne, ko nam je kruta usoda v prometni nesreči vzela našo ljubljenko TANJO ČIČA Hvala vsem, ki obiskujete njeno prazgodnje prebivališče, prižigate svečke in prinašate nežne bele cvetke. Mami, ati, brata Daiibor in Daniel Kranj, 16. avgusta 1995 V SPOMIN Tvoj dom brez tebe mama prazen je in pust, v srcih nizmerna bolečina, ko na tvojem grobu lučka zagori, se v naših srcih solza zablesti. 10. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša nepozabna mama MARIJA DOLINAR iz Godešiča 99 pri Šk. Loki Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate sveče in se jo spominjate v molitvi. VSI NJENI Kranj, 16. avgusta 1995 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama. sestra, tašča, babica, prababica in teta MARIJA RAKOVEC rojena ŠTER iz Sp. Dupelj 84 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijeteljam, znancem in sodelavcem kolektivov FORMA SAVA, SSD Iskra Kranj in TVD Partizan Duplje za izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala doktorici Jerajevi, doktor Remsu in vsemu osebju na kirurškem oddelku bolnišnice Jesenice za požrtvovalnost ob njeni bolezni. Zahvaljujemo se častitemu župniku, g. Grahku za prelep pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Triglav Duplje za zapete žalostinke in pogrebniku g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Duplje, Naklo, 30. julija 1995 V SPOMIN IZIDORJU POTOČNIKU Danes, 18. avgusta, mineva žalostno in boleče leto, odkar si zapustil tebi drage in dom. V bližini gozdička je tihi tvoj dom, kjer le ptički ti pojejo zdaj. Dom je prazen, ker tebe več ni, karkoli si delal, bilo je veselje in smeh. Lani sva skupaj še rožce sadila, letos sem ti že na grob jih nosila. Sveče neštete gore ti vse dni, ne vidiš pa mame, očeta, kako nam ob tvojem grobu po lici solza polzi! 7.e leto in dan prihajava k tebi, da ne bi bil tako sam. Ob večerih sami smo zdaj, v mislih na tebe, le kje si sedaj. Rana globoka se nikoli zacelila ne bo, ker ti boš vedno povezan z njo. Vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI Sv. Duh, 18. 8. 1995 V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni samo bili nekdaj, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan in noč, povsod je tvoj lik navzoč. 16. avgusta je minilo dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra PAVLA KOŽELJ p.d. Jurjeva mama iz Čirč Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. VSI NJENI Čirče, Jama V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. 21. avgusta je minilo leto dni, odkar nam je kruta smrt vzela dragega sina in brata BOGTOA ERJAVCA Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče, hvala. Mami Joži s Eikretom, sestra Tatjana V SPOMIN Leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni, ostal je le spomin. Danes, 18. avgusta, je minilo leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš mož, ati, stari ata, brat, tast in stric STANKO ZORMAN Hvala vsem, ki prižigate sveče in postajate ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Lahovče, Brezje, Jama, Čirče ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata, strica, tasta in svaka ALEKSANDRA HAJDINJAKA iz Sv. Duha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, podarili cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnikom in osebju UKC Ljubljana, Urološke klinike, Onkološkega inštituta ter osebju ZD Sk. Loka, zlasti dr. Andreju Šubicu. Hvala podjetjem Jelovica, Iskra Emeco, Srednja lesarska šola in Tomi line. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Stražišča, praporoščakom, Zvezi borcev za lep poslovilni govor in vsem, ki jih na tem mestu nismo posebej imenovali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sv. Duh, Studeno, 9. avgusta 1995 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tiho je odšel od nas naš dragi oče, stari oče, brat, stric, tast in praded \j\ w FRANC GROHAR st. krojaški mojster v pokoju Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI DOMAČI Orehek, Britof, Žiganja vas, Čirče, Lahovče, Šk.Loka, Sindelfingen, Bašelj, 12. avgusta 1995 Nesreče na Gorenjskem v prvem polletju 1995 Žalosten izid nereda na gorenjskih cestah V 1289 prometnih nesrečah je ugasnilo kar 20 življenj, kar je pet več od enakega obdobja lani. Kranj, 17. avgusta - Varnost cestnega prometa na Gorenjskem se je v prvih šestih mesecih letos poslabšala v vseh ozirih, ugotavljajo prometni policisti. Število vseh prometnih nesreč se je povečalo za 5 odstotkov, nesreč s smrtnim izidom pa je bilo celo 23 odstotkov več kot lani v tem času. Žal ne pomagajo niti pozivi k razumnejšemu ravnanju voznikov niti preventivna dejavnost, mnoge pa ne spametujejo celo izrečene kazni. Statistika o varnosti cestnega prometa postaja vse bolj zaskrbljujoča tudi na Gorenjskem. V prvem polletju letos se je zgodilo 1289 nesreč (lani 1228), med njimi 16 s smrtnim izidom (lani 13), 218 s telesnimi poškodbami (lani 197) in 1055 z materialno škodo (lani 1018). Razen tega so policisti obravnavali 541 nesreč, za katere so napisali samo uradne zaznamke. Največ dela so imeli na območju PP Kranj, kjer se je zgodilo 78,7 odstotka vseh nesreč, v njih pa je bilo 45 odstotkov vseh mrtvih, prek 45 odstotkov hudo in prek 53 odstotkov lažje ranjenih. Tod se je število nesreč glede na enako obdobje lani povečalo za 8, v Škofji Loki za 9 in na Jesenicah za 11 odstotkov, v Radovljici pa se je zmanjšalo za 1 odstotek in v Tržiču za 16 odstotkov. Kar 390 (lani 299) nesreč se je pripetilo na regionalnih cestah, 196 na magistralnih (lani 207), 98 na lokalnih (lani 114) in 30 (lani 25) na avtomobilskih cestah. V naseljih je bilo 448 (lani 583) nesreč, ki so terjale 4 mrtve, 28 hudo in 63 lažje ranjenih. Na žalost so bile tudi posledice nesreč hujše od lanskih. Umrlo je 20 oseb (lani 15), huje se je ranilo 106 oseb (lani 83), lažje pa je bilo ranjenih 196 (lani 159) ljudi. Med mrtvimi je bilo 12 voznikov (7 v osebnem avtu, 2 na mopedu, 2 na kolesu in 1 na motorju), 4 potniki v osebnih avtih in 4 pešci. Žal so se še poslabšale razmere glede varnosti otrok in mladoletnikov, ki so bili udeleženi v 107 (lani 82) nesrečah; le-te so med njimi terjale 2 življenji, 29 huje in 60 lažje ranjenih. Še posebej je zaskrbljujoče, da so kar 59 nesreč povzročili sami! Statistika kaže, da so največ nesreč (1166 oziroma 83 odstotkov) povzročili, ali pa so bili med sopovzročitelji, vozniki osebnih avtov. Sledijo vozniki tovornjakov (75 nesreč), kolesarji (35), vozniki motornih koles (30), vozniki koles z motorjem (28), pešci in vozniki avtobusov (oboji po 23) ter vozniki traktorjev (8 nesreč). Najbolj se je povečalo število nesreč pri motoristih (14), saj mnogi uporabljajo ceste kot dirkališča. Kar 137 povzročiteljev (lani 89) je pobegnilo s kraja nesreče, vendar so policisti raziskali večino primerov. Tudi preiskave o vzrokih nesreč potrjujejo, da je neprimerna hitrost še vedno na prvem mestu (344 nesreč). Zatem sledijo nepravilna stranvožnje (314), izsiljevanje prednosti (257), napake pri premikih z vozilom (245), prekratka varnostna razdalja (99) in nepravilno prehitevanje (74 nesreč). Kar 188 povzročiteljev nesreč (lani 166) je bilo pod vplivom alkohola, kar je glede na skupno število nesreč 14,6 (lani 13,6) odstotka. Tak žalosten izgled varnosti na cestah bi bil še slabši, če ne bi policisti izvedli vrsto preventivnih ukrepov. Razen tega so podali 3759 (lani 3977) predlogov za uvedbo postopka o prekršku in izrekli 12762 (lani 8862) denarnih kazni. Odredili so 2277 preizkusov alkoholiziranosti z alkotestom in 161 s strokovnim pregledom ter odvzemom krvi in urina, odvzeli 1429 vozniških in 606 prometnih dovoljenj, odredili 106 izrednih tehničnih pregledov ter iz prometa izključili 3223 vozil. Zaradi nadaljevanja prekrška (vožnje pod vplivom alkohola) so pridržali 60 oseb. • Stojan Saje Podljubelj, 18. avgusta - Od minule srede ni več gradbene jame ob zadnji strani trgovsko-gostinskega centra TGT v Podljubelju. V jami, kjer naj bi vgradili cisterne za nov bencincinski servis Istrabenza, se je namreč pojavila talna voda, obenem pa so v nižje ležečem zajetju opazili kalnost pitne vode. Zato je sanitarni inšpektor odredil zasutje jame, tržiški komunalci pa se nameravajo skupaj z vodstvom občine dogovoriti z investitorji poslovnih objektov v Podljubelju za ureditev novega zajetja pitne vode. • S. S. NESREČE NESREČE f Jesenice Gorenjski cestni kažipoti Od tod do večnosti, brez vrnitve Gorenjci imamo radi svojo deželo in tudi oznake. In konec koncev, urejeni kažipoti bi tisti, ki prihajajo v gorenjske turistične kraje, bili tudi droben prispevek k boljši varnosti na po večini odhahajo zadovoljni, ker se cestah. • M.G., foto: Lea Jeras naužijejo naravnih lepot. Toda kaj nam pomaga, če pa imamo na Gorenjskem kar precej takšnih cestnih kažipotov, kot jih prikazujejo naše fotografije in to prav sredi turistične sezone. Polomljene table, ki jih pogosto preraste grmovje in drugo rastlinic, so kot kaže prav malo mar tako krajevnim velemožem kot tudi tistim, ki bi morali skrbeti, da bi tisti, ki krajev ne poznajo, lažje ugotovili, kam morajo zaviti. Turizem smo ljudje, smo rekli včasih v naši podalpski deželici in turizem se prav gotovo začne in konča pri urejenosti kraja, k čemur sodijo tudi kažipoti in druge Minuli teden 13 nesreč Kranj, avgusta • V tednu od 7. do 14. 8. 1995 so na Gorenjskem našteli 13 hujših prometnih nesreč. Med njimi se jih je 6 zgodilo na kranjskem območju, 3 na jeseniškem, 2 na radovljiškem in po 1 na škofjeloškem ter tržiškem območju. V teh nesrečah se je ranilo 17 oseb, med njimi 3 mladoletne in 3 otroci. Kar 3 povzročitelji nezgod so bili pod vplivom alkohola. Pri vzrokih je v ospredju hitrost (5 nesreč), cladi nepravilna sli on mJnji (3), izsiljevanje prednosti (2) in neprevidnost pešcev (2). POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. -Tanus _A_VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 Z avtom v drevo Kranj, avgusta - V prvi uri petkovega jutra (11.8.1995) je Marko J. iz Ljubljane, rojen leta 1957, vozil svoj Subaru legacv od Ribčevega laza proti Ukancu v Bohinju. Najprej je zapeljal na desno bankino, potlej pa trčil v drevo. V nesreči se je huje ranil sopotnik Mihael A. iz Ljubljane, rojen 1930. leta, lažje pa voznik. Oba so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je voznik odklonil odvzem krvi, enako pa je ravnal zdravnik ob zahtevi policistov vsaj za strokovni pregled. Voznika so namreč sumili, da je vozil pod vplivom alkohola. Ni mogel ustaviti Kranj, avgusta • V nedeljo, 13. 8. 1995, ob 12.50 ie Srečko R. z Doba pri Domžalah (rojen 1. 1968) vozil avto Z-101 od Šenčurja proti Brniku. Naprej od odcepa za letališče je opazil avto 12o P, s katerim je nameravala Sabina H. iz Domžal (rojena 1. 1972) s sredine cestišča zaviti v levo na kolovozno pot. Srečko je vozil prehitro, zato kljub zaviranju ni mogel pravočasno ustaviti. Sam je ob trčenju ostal brez poškodb, voznica drugega avta in njen sopotnik Štefan P. i* Depale vasi (1. 1967) pa sta biU lažje ranjena. Po oskrbi v ljubljanskem kliničnem centru so ju pustili domov. Prehitro v ovinek Kranj, avgusta - V nedeljo, 13. 8. 1995, ob 22.10 je Tržičao Ivo P. (rojen 1. 1956) vozil svoj yugo od Tržiča proti Bistrici. V križišču nad kopališčem ■ zavijal desno, vendar je prehi' tro pripeljal v ovinek. N* otoku v križišču je najprej oplazil prometni znak, nato pa je trčil v drog javne razsvetljave. Voznik se je laže ranil, sopotnik Nedo G. lZ Tržiča (1. 1964) pa je bil huje ranjen. Nihče ni bil pripet I virnoetnim patom. Vozniku 9^ zaradi znakov alkoholiziranos-ti odvzeli kri v tržiškem zdravstvenem domu. • S. Saj* Med kontrolo 30 prekrškov Kranj, avgusta - Min^1 petek popoldan so policisti l dvema avtoma, petimi motor)! in helikopterjem izvedli skupi11 nadzor prometa na gorenjski!! cestah. Kljub povečani gostot' se je promet dokaj tekoče odvijal; na cesti je bilo tud1 precej tovornega prometa. • S. Saj« »KM Kot Pošta svetuje - tudi vi lahko poskrbite za varnejšo vročitev pošiljk namestite hišni predalčnik na katerem naj bo čitljivo napisano vaše ime. I^^^F GARANCIJA lespero, neiia): 3 lata ali 100.000 prevodnih km D/MEVVOO Od 16.990 DEM ^^L^^^^^ PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH In njihovih znstopniklh : ATHENS 062 25 r^^T 860 • avto perua 0602 t 63 328 • «mona merkur po volan 062 / 771 388 • mobix K 0609 70 590 ■ AVTO HIT 066 / 26 077 • avto-dom 0608 / 70 180 • M avtokleparstvo krmel) 066 • 44 373 • hovreka 0606 / 82 844 • h.o.r.d. 061 /881 V 364 • AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 36 811 • avtoaervls maurar 063 / 867 730 • KOMPAS HERTZ 061 15 62 007 • armio 061 / 653 748 • Izvir 061 / 777 852 • t^Hr/T^^fflL^ mobll lmpex 061 / 722 879 • MEGA AVTO 061 / 264 087 • eurotrnde 068 / 23 392 Li4llA4MmE± JHhV ' POLIET 0601 t 64 667 ■ a fini* 061 / 447 663 • VAREX, O.M.C. 064 / 331 013 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER, LJUBLJANA, CELOVŠKA 209, TIL.: 091 / 19 91 332 darilni bon za NEXIA > 500DEM od 19.297 OEM... M %#WW od 24.990 OEM za kupce v avgustu RADIO 97.3 FH ISTKRSO DUŠAN MRAVLJE - EKSKLUZIVNO IZ NEW TORKA SAMO ZA POSLUŠALCE RADIA KRANJ V PETEK OB 20.50 V ŽIVO, V SOBOTO OB 11.20 PONOVITEV POSNETKA, NA 97,3 =*ad;o