astnf sruai" I do® idnJ8 be oi tie or *u: de, j" iolek' izan" prija- i ts""' »re »o AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : M LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, MARCH, 7, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV ugoslavija je na pragu odločitve za bodočnostim iSf'. Stavk® "ganiziranega delavstva se vedno bolj širijo po deželi nfij'a in Nemčija priti j. lct> da se izjavi v to i,:,0.1}0 »mer. Danes ali 1 prišla izjava. M grad. Angleški poslanik ■H p. avlu Je sel h knezu namest- m zahteval odkrito ^tf?6 tališča Jugoslavije % Angliji !.H. Če se bo Jugo- Frani1 ,ttlin« /ofl(5' e E"1' ■už>na Luši"' Mr. * Jac" -ožin® M«15' Ton? ■užinJ o Ž"' in ^ k, I®* n ^ lotVt in** ;lru?JllJ •s« M*'' , >ec, s. *?r rec. IVil U hif # , tO k, > .an,1' S 5 mi rija'f ler," nec»f » br*\ ^ r za'1' Job" •avl^ a src ve^ vo n» reb očutj« a**"" val^' v«! T«*' ijeni" tu«' b0PAlkl°Pila NemčiJi in Ita" )l0ftlat ngliJ'a prekinila ž njo rila,l noša je, kot je to Knez Hom"nijo in Bolgarijo. iz ^mestnik se je včeraj itj{,j. na Gorenjskem. W 1 trdij0' da se je tlem5ifna Brdu sestal z ne" 2 Klm diplomatom, naj- itaijj mim von Ribbentropom Ofti p- zunanjim mini- Ntal u se govori, da se kah- ski svet ali izredna Srnmeta» ki bo odločila bose jerj!co Jugoslavije. Zad- s"ini L 11 Sestal kronski svet Vod' Aleksandra. t52v0-napeto čaka nadaljne- 'ile v Zlasti so narod raz- kn 0 tajnem potovanju ateriamestnika v Slovenijo. jel° trdijo, da je bil skriv • Ug0slavijo. in osiščem Pi8a)iaj Podpisan, ali pa bo ?jaVa v P^hodnjih par dneh. fk0viča Zunanjega ministra ^žavo v . n , sigurnosti, ni na- V°benega vtisa na diploic jj. ej ministrovi izjavi ni %n?S®da "nevtralnost." na Pavel bo v kratkem j. poslanico, da ga . 1 bo v tej poslanici zajeli 25 oseb ki jo je prineslo ča~ namen vlade obdr- Jugoslavija ne sme prodati svobode! Ves svet danes gleda na Jugoslavijo, kaj bo storila. Kot poročajo vesti, silno pritiskata nanjo Hitler in Mussolini, da bi pristopila k osišču. Z obljubami in grožnjami jo hoče prikleniti nase nemško-italijansko-japonsko osišče. Vse, samo tega ne! Naj se zgodi karkoli, samo te sramote ne, da bi naša svobodna Jugoslavija podpisala zvezo s Hitlerjem in Mussolinijem. Ce se ne more ubraniti, naj se uda pod protestom, da ne bo postala prostovoljno članica evropskih krvnikov. Sliši se, da se bo vsak trenutek nekaj zgodilo. Kaj, tega ne vemo. Čakamo in trepečemo mi tu v Ameriki, ki nam je bila Jugoslavija rojstna domovina. Toda vse bi še prenesli, samo te sramote ne, da bi Jugoslavija na povelje iz Berlina in Rima postala dekla evropskih diktatorjev. V tem kritičnem trenutku, ko je na prelomu usoda Jugoslavije, je včeraj naše uredništvo poslalo na jugoslovanskega ministrskega predsednika, Dragišo Cvetokviča, sledečo brzojayko: "Ameriški Slovenci pričakujemo, da se Jugoslavija ne bo nikdar uklonila svojim dednim sovražnikom in da ne bo podpisala nobenega pakta z osiščem, ker bi s tem za vedno izgubila svojo, tako težko pridobljeno svobodo in neodvisnost. "To željo vehementno izraža 300,000 Slovencev v Zedinjenih državah ameriških." Angleži so izvedli nenaden napad na otok ob norveški obali Če bo ta brzojavka kaj vplivala na jugoslovanske državnike, ne vemo. Toda v srcu bomo imeli zadoščenje, da smo storili svojo dolžnost in povedali mnenje, prepričani smo, vseh ameriških Slovencev. ^tni a se bo Jugoslavija h (ljp]0 se še ne ve. ttiatskih krogih se za-^ 0 nemški poslanik v cneza na-f bo DPreko meje v Nemčijo, ltaiijQ . &al zvezo z Nemči-dipj0 111 Japonsko. Angle-kjjpj. acija si prizadeva na t* da odvrne Jugosla- : V? koraka- * bo bi je bil radie in eden izmed njih ga je odprl. Zaslišalo se je oznanilo iz Berlina in po radio se je oznanjeva-lo o tem skrivnem sestanku, navedlo se je hišno številko, kjer so častniki zbrani in navedlo se je imena vsakega posameznika, ki je navzoč. Svet je strmel o tem in se križal nad nemško vsemo-gpčnostjo, ki ji ni prikrita nobena stvar. In vendar je bila to samo nemška propaganda, ker fakt je, da se tak sestanek ni vršil, torej je bila vsa stvar izmišljena. Ampak kdo bo šel pa preiskavat, če se je sestanek vršil ali ne? Na prvi pogled bi vsak verjel v neprimerno izvežbanost nemških vohunov. Tudi tukaj v Ame' iki se vrši propaganda, ki skuša iz-maličiti moralo ameriškega naroda. Nihče ne ve, kdo je to propagando začel, toda vrši se in gre od ust do ust in ker se nanaša taka propaganda navadno na stvari, ki se gode daleč proč, jim človek verjame, ker se pač ne more na lastne oči prepričati, koliko je resnice na tem. Tako ce je začela po deželi propaganda ali obrekovanje o žalostnih razmerah, ki baje vladajo v ameriških vojaških taboriščih. Kar naenkrat so si ljudje začeli pripovedovati, da spe vojaki, ki so zdaj klicani na enoletno vojaško službo, vsak večer v mokri obleki; da so šli vojaki v tem in tem taborišču na stavko radi slabe hrane; da je Sodoma in Gomora v mestih okrog taborišč in da bodo prišli fantje domov vsi pokvarjeni; da je vojaška straža ustrelila nekega civilista, ki je hotel zastrupiti pitno vodo v taborišču itd, itd. Zdaj. na zimo, so se naenkrat pojavile govorice o "flu," ki se je začela širiti po vojaških taboriščih. V nekaterih taboriščih da je umrlo kar 200 vojakov. Iz Washingtona da so morali poklicati 50 bolniških strežnic. Naravno, da so bile matere fantov, ki se nahajajo v teh taboriščih, na smrt preplašene. Začele so poizvedovati na vse strani in čeprav so jim oblasti povedale, da je v taborišču vse zdravo, da ni nobene epidemije, jim je vseeno ostal strah v kosteh: kaj pa, če bi bilo res? Propaganda je našla bogato žetev! Nek časnikar pripoveduje, da je bila oni dan prišla v vas k njegovi ženi boljša dama, ki je začela na vso sapo pripovedovati, da je izvedela iz "najzanesljivejših krogov," da je začela ameriška armada izdelovati mrtvaške krste v taki množini, da je zmanjkalo celo lesa. Dami je bilo povedano, da v voiskinem času ne pokopujejo padlih vojakov v posameznih krstah, ampak v skupnem grobu. To je odlični dami nekoliko sapo zaprlo, toda prepričana pa le ni bila, da ni res, ker si ni vzela truda, da bi šla na kako lesno skladišče in bi tam videla, da v Ameriki ni še zmanjkalo lesa radi mrtvaških krst. To so sadovi pete kolone, ki je vneto na delu tudi v tej deželi, da izpodkoplje moralo ameriškega naroda. To je tajno, toda zelo učinkovito orožje, ki se ga poslužujejo zdaj naciji prav po vsem svetu. Najboljše zdravilo proti taki propagandi je, če se vprašate, kadar slišite kaj takega: če bi bilo to res, komu bi to koristilo? In vselej boste dobili odgovor: to bi koristilo našim sovražnikom. Ti so pa danes poglavitni: komunizem, nacizem in fašizem. Hitler je s propagando strmoglavil vlado kralja Karla. Najprej je našuntal Madžare in Ruse, da so zahtevali Sed-mograško, odnosno Besarabijo. 'Karlu je ukazal, da ozemlje odstopi, drugače bo dežela popolnoma razpadla. Karol se je podal. Potem je pa Hitler s pomočjo svojih agentov našuntal romunski narod proti kralju, ker je odstopil Besarabijo in Sedmograško. Narod se je dvignil, Karel je zbežal iz dežele in Hitler je zlahka okupiral Romunijo. Tako dela nemška propaganda. Bojmo se je! Iz vojaškega taborišča Camp Shelby, Miss. — Samo malo želim opisati svoje vtise o tem vojaškem taborišču, kjer se nahaja precejšnje število naših slovenskih fantov. To taborišče se nahaja na zelo lepem kraju, je sicer v gozdu in v hribih ,da izgleda kakor bi bilo kje v naših hribih v starem kraju. Vežba se tukaj zelo veliko število vojakov. Pa to še ni dovolj, še vedno grade nove in večje vojašnice, kar seveda stane precej milijonov. Tu se vojaki vežbajo v vsem, kar mora dober vojak znati v teh časih. Ker pa je tukaj na tisoče fantov, zato je pa tudi veliko dela, katerega seveda največ vrše tisti, ki pridejo zadnji, seveda pa vsa dela vrše sploh vsi vojaki sami. Sprva novince največ uporabljajo za ta dela zato, ker še nič drugega ne znajo in se morajo pač vsega naučiti. Kakor hitro pa se kaj nauče in pridejo zopet novinci, pa gredo prejšnji na bolje. Bili smo tudi pri kosilu v tem taborišču in smo sedeli ravno nasproti kuhinje, da smo videli vsakega vojaka, ki je šel s krožnikom po svojo jed. Opazovala sem te fante, ki so tam komaj pet tednov, a vsi so bili tako veselih in zadovoljnih obrazov. Zato sem vprašala mojega sina, ki je tudi v tem taborišču, kako to, da so fantje tako veseli. Povedal je, da je bil to prvi dan za nje, ko so postavljali veliki most v navzočnosti višjih častnikov in ker so se tako pridno učili, da so postavili tako velik most v eni uri in pol. Most lahko vzdrži, da cela armada koraka čezenj. Tudi mi smo opazovali postavljanje mostu. Stali smo komaj par sto čevljev'proč od delavcev-vojakov, katerih vsak je vedel natančno kaj je njegovo delo. Tu vlada res prava demokracija. Stric Sam izvrstno skrbi za svoje fante, imajo dovolj obleke in tudi dobro hrano. Prav nič hudega jim ni, kadar se malo privadijo in spoznajo med seboj. Seveda bolj težko je za novince, ko pridejo notri, ker še nikogar ne poznajo, pa tudi tem ni nič hudega, ker so prav lepo sprejeti in tudi lepo ravnajo z njimi. Le ponosne bodimo matere, katere imamo svoje sinove pri vojakih. Nič slabega jih ne učijo tam, ampak veliko koristnega. Prepričana sem, da bodo naši sinovi še boljši prišli domov kakor so bili prej. Tukaj je zelo lepo, vreme jasno, da ni videti niti oblaka nikjer in sonce prav prijazno sije. Lepe pozdrave pošiljam vsem znancem in prijateljem iz tega taborišča, kjer sem obiskala svojega sina in se bom še kaj oglasila. Frances Medved. tako potrudili; kuharice, ki ste pripravile tako okusno večerjo; natakarji, ki ste stregli s fino pijačo in sploh vsem, ki ste Skrbeli, da je bil vsak izmed gostov tako imenitno postrežen. Hvala pevcem in pevkam društva Lira za njih krasno petje. Hvala uradnikom, ki so obenem zastopali SDZ, uredniku Glas-a, urednici Zarje in prijateljice tam iz Wickliffe in sploh vsem govornikom za lepe besede in čestitke na slavnosti v dvorani. Obrniti pa se moramo tudi v Joliet in se zahvaljujemo Franku in Josie Muster ter Muster-jevi mami za lep dar in brzojavne čestitke. Sedaj vas pa vabimo, da pridete pogledat tisto krasno spalno opravo (bedroom set), katerega ste nam podarili vi dobri prijatelji. Mr. Grdina da v resnici iz svoje trgovine najfinejše blago in upava, da bo tudi ta postelja služila 30 let kot je prva, ki je bila tudi kupljena pri našem rojaku Mr. Anton Grdini in smo jo šele sedaj p.o 30 letih vrgli ven, ka smo dobili novo. To je lep dokaz dobrega blaga. Rojaki, svetujem vam, da kadar želite dobro pohištvo, da se obrnete na trgovino Anton Grdina in Sinovi, kjer boste vselej pošteno in točno postrežem. Še enkrat se vsem najinim sorodnikom in prijateljem iz srca zahvaljujeva in vam ostaneva hvaležna, Louis in Rose Erste z družino, 6205 Whittier Ave. Po tridesetih letih Dne 30. januarja je minilo 30 let najine poroke in v ta namen se je zbralo 1. februarja nad 300 prijateljev, ki so nama priredili tako lep večer v. Knau-sovi dvorani, kot najlepši banket. Da se je pa to zgodilo, gre v prvi vrsti zasluga Mr. Anton Grdini in pa Mrs. Theresa Menart, ki je bila njegova desna roka pri tem delu. Vama izrekava javno prisrčno zahvalo. Skoro pa si ne upava zapisati vsako ime posebej, ker je vedno nevarnost, da bi se koga morda izpustilo, kar bi seveda ne bilo namenoma, a vseeno je potem kaj rada zamera. Zato pa vam skupaj kličeva: Bog vam plačaj za vse, kar ste storili za naju ! Upava pa, da vam bova mogla vsaj delno povrniti na en ali drugi način, kar ste vi žrtvovali za naju. Ilvala delavcem, ki ste se vsi telje, da pristopijo k našemu društvu, saj vendar za tako majhen asesment, kot ga imamo pri našem društvu, ne morete pričakovati več podpore, kot jo daje naše društvo. Samostojno društvo Presvetega Srca Jezusovega je eno najstarejših podpornih društev, katerega so ustanovili naši pionirji in ne bi bilo prav, če bi mi sedaj dopustili, da bi kar tako počasi zaspalo in izumrlo. Zato člani potrudimo se vsi, pridimo na sejo in pripe-ljimo tudi kaj novih članov. Seja se prične točno ob eni uri popoldne. (To velja posebno za tiste člane, ki so menda pozabili, da se sploh še vrše društvene seje.) Z bratskim pozdravom, Predsednik nadz. odbora. Izlet v Washington Lansko leto se nam je tako do-padlo v našem glavnem mestu, da smo za letos zopet odločile podati se na , izlet v Washington. Tudi letos šmo se namenile, da bomo šle tedaj, ko bodo japonske češnje cvetele, ker je res krasen pogled na to drevje, kadar je v cvetju. Zato že sedaj vabimo, da kateri je le mogoče pridružiti se, ima sedaj precej časa in lepo priliko, da se priglasi za ta izlet. Zglasiti pa se morate najkasneje do 1. aprila. Imam že precej priglašenih za bus. Katera želi iti z nami, naj se zglasi na 8905 Rosewood Ave., ali pa pokličite po telefonu Michigan 0946. S pozdravom, Louise Zidanič. Samostojno dr. Srca Jezusovega V nedeljo, 9. marca se vrši redna mesečna seja našega društva. Vsak član naj se zaveda, da je njegova dolžnost, da se udeležuje društvenih sej in take sledi delovanju izvoljenega odbora in mu vsak član s svojim dobrim nasvetom pomaga voditi društvo do večjega napredka. Člani postajamo vse preveč mlačni napram društvu in premnogo je takih društvenikov, ki niti ne poznajo svojih društvenih bratov, kar je zelo žalostno, če se članstvo samo ne zanima za poslovanje in delovanje društva, kako moremo potem priča-kfovlati kjakega napredka. Saj se niti vsi ne poznamo med seboj. Vedimo tudi, da je v našem društvu skoro.največ starih članov in če hočemo, da bo društvo še kaj časa obstojalo in vršilo svoje človekoljubno delo, je naša dolžnost, da se tu in tam potrudimo in pridobimo kakega novega člana. Sedaj so se časi precej izboljšali in marsikateri, ki mu v času depresije ni bilo mogoče vzdrževati društva ozi-j rema plačevati mesečnega ases-! menta, bi sedaj lahko to napra-I vil. Člani nagovorite svoje prija- Ladje v starem veku katapulp, ki je metal poldrugi stot težko kamenje in klade do 400 čevljev daleč. Da bi se ladja ne prevrnila, je bila obdana z železno ograjo. Po 60 oboroženih mož je bilo na vsaki strani te plavajoče trdnjave in prav toliko pa tudi pri strojih za metanje kamenja. Ob vsakem jarbolu je bilo v višini po šest vojščakov in na sprednjem krovu pa je bilo pripravljenih 600 Oboroženih mož. Torej iz tega opisa vidimo, da so že v starem veku gradili ogromne ladje, katere so služile različnim namenom. -o- Kokoš mu je rešila življenje iN* Mnogi mislijo, da so naše sedanje, z vsem razkošjem opremljene ladje, tvorba nove dobe. Toda že v tretjem stoletju pred Kr. rojstvom je dal egiptovski kralj Ptolomej Filiopater zgraditi več ladij, ki so bile dolge od 300 do 400 čevljev in so bile neizrečeno - lepo in razkošno opremljene. V sredini ene teh ladij so bile jedilnice in razkošne sobane, a krog in krog pa dvonadstropna galerija. Spodnje nadstropje je bil prekrasen prostor, srednje kot stebriščna dvorana, zgornje pa indijska veranda. Etebriščna dvorana je imela vežo, ki je bila okrašena z slonovino in dragim lesom. Velika dvorana, v katero je bilo mogoče priti skozi 20 s slonovino okrašenih vrat, je bila opažena s cedrovim in cipresovim lesom, ob stenah pa so bile zofe iz škrlata. Tudi strop s pozlačenim stebrov jem je bil iz cedrovine. Sobe za ženske so bile v zvezi s polževim stopniščem, kjer je stal marmornat kip boginje. V jedilni dvorani so bili stebri iz indijskega marmorja. Kako velika je bila posadka tega plavajočega gradu, čigar jadra in vrvi so se bliščale v škrlatnih barvah, ni znano, pač pa je zapisano, da je vsebovala neka druga prelestna ladja, ki jo je dal tudi ta kralj zgraditi, 4,000 veslačev, 3,000 pomorščakov in 400 sužnjev. Lepoto in skladnost pa je znal prikladno združiti siraku-ški kralj Hieron II., ki je vladal v letih 265-215 pred Kr. rojstvom. Dal je zgraditi mogočne ladje za prevažanje žita, pa jih je tako opremil, da se današnji ljudje čudijo opisom iz tedanjih časov. Iz gozdov na Etni so za eno teh ladij pripeljali lesa v takih množinah, da bi bili lahko zgradili iz njega najmanj 30 običajnih galej. Ladja je imela tri nadstropja. V srednjem so bile kapita-nove sobe, katerih tla so bila iz mozaika s prizori iz Homerjeve "Ilijade." V istem nadstropju je bilo športno igrišče z bršlja-novimi senčnicami, vrtovi in vinsko trto. Tla so bila tu svinčena, na svincu so bile lončene ploščice in na teh pa prst. Soba, ki je bila posvečena Veneri, je imela tla iz agata, stene in strop pa so bili iz cedrovine, a vrata slonokoščena. Slike, kipi in druge umetnine so krasili to svetišče. V bližini je bila knjižnica in študijska soba. Ladja je imela tudi tri parila kopališča in ob vsaki ladijski steni je bilo deset konjskih hlevov. 'Da so imeli na ladji vedno dovolj vode, je bila na sprednji strani ladje posebna posoda, ki je vsebovala do 1,000 ve-drov vode. Ta velikanska kad je bila lesena, prevlečena s platnom in to platno pa prepojeno in namazano s smolo. Poleg te posode pa je bila druga posoda z morsko vodo, v kateri so bile žive morske ribe. Ladjo je obdajalo osem utrjenih stolpov. V vsakem so bili nameščeni stroji, s katerimi so metali kamenje na sovražnika. Na krovu je bil tudi mogočen nutkov, je biLa na bojišču si na duša prežeta z iskreno, £ koverno hvaležnostjo. K^ dolgo časa bivala v str®? ^^ jarku, vsak dan si je 118 ^^ vsem neprilikam in motnja® ma poiskala živeža v okoli'1 je v mraku zmeraj vrnila'' jakom. Da je bila ta kokoš izredno domača in priljud"11 jt haja odtod, ker gališki $ ki sestojijo njih hiše nava^ ^ iz dveh, komaj drug od dr1" 5acier kd0 to So jaz t »je." &obr, "ame Pon ločenih prostorov, zmeraj paj živijo s svojimi živali' |» Stf K • t ' lt nisi *oje Takrat, ko so najhujše divjali boji na gališkem višavju, je zvečer sporočila straža, da leži blizu zapuščene gališke vasi, kar na prostem polju, vojak, ki mu je bila krogla prebila nogo. Tista njiva, kjer je bilo le majhno skrovišče za ranjenega vojaka, se je raztezala med ruskimi in nemškimi postojankami, tako da že drugo jutro ni bilo moči niti misliti na to, da bi ranjenec dobil kako pomoč. Z največjo muko je bil ušel iz ruskega ujetništva, a ponoči, ko je bil zaradi izgube krvi, lakote in žeje napol mrtev, se je bil splazil v opuščen strelski jarek sredi tiste njive. Zaradi bližine sovražnih čet in pa ker je bil zmeraj bolj slab, ni imel ranjenec nobene prilike, da bi bil dal kako znamenje in tako tudi ni mogel pričakovati pomoči od svojih tovarišev, zlasti še, ker so bili ti medtem premestili svoje postojanke; Tako je bil v svoji prvi noči trpljenja že obračunal v svojem samotnem skrivališču z vsem življenjem, z domovino in s pozemsko ljubeznijo. Jutro je pričakoval brez; vsakršnega upanja in v zvezi s smrtjo. Toda ko se je začelo daniti, je ves obnemogel od lakote agledal belo kokoš v bližini na polju, ki je prav zložno in zadovoljno stopicala proti svojemu, iz krompirišča in stare slame sestavljenemu skrivališču. Brezskrbno je počenila v kot, čepela nekaj časa in je pustila blesteče se belo jajce v gnezdu, ko je odhajala na svoj sprehod v okolico. Sedem dni in sedem noči je ranjeni vojak, tako ves v strahotah med smrtjo in življenjem, prebil v tem skrivališču, in sleherno jutro je prišla kokoš, da mu je prinesla življenja za bodoči dan. Vsak dan je s tresočo se roko in po mučnih urah pričakovanja, zdvajanja in smrtnega strahu vzel jajce, ki mu ga je nedolžna in nerodna poslanka po ložila poleg njegovega bridkost-nega ležišča, Sijajna postava kakega angela bi ne bila mogla njegovim bolečinam in njegovemu zaupanju prinašati večje tolažbe, kakršno mu je delila ta živalca, ki mu je, poslana od nebeške dobrote usmiljene Vsemogočnosti, vsak dan obnavljala najvišjo dobrino — to je — življenje. Ko je bilo čez sedem dni moči poiskati izgubljenega vojaka in so se ga tovariši spomnili, da bi ga pokopali, misleč, da je mrtev, so ga našli še dihajočega, dasi v jako žalostnem stanju; vendar mu je bilo življenje še ohranjeno. ' Poslednje, kar je napol one-sveščen dejal, je bila prošnja, da naj vzamejo kokoš s seboj. V glavnem prevezovališču je ranjenec polagoma okreval. Polkovnik, ki je kot prvi slišal zgodbo o tej čudoviti rešitvi življenja, je zaukazal, naj prineso kokoš v ondotni strelski jarek. Tam so jo vsi, ki so jo spoznali, častili kot posebno bitje. Z vojaki je prestala vsa prodiranja in vsi so jo varovali kot živo pričo, da se utegne človek rešiti tudi iz take stiske, ko ni že nikjer nobene pomoči več. Spričo smrti, ki je v vojski dan na dan na obisku, spričo strahot lastnih usodepolnih tre- Pri nekem napadu na je kokoš izgubila, vendar ' dozdeva tako samo po vno, da je iznova odšla ^ osa? kjer je po božji volji spet mu človeku rešila življenj (Bou IZ PRIM0RJ* — Za rudarje. V sl( podvig rudarstva P0^'1?,^ da z vso vnemo gradbo z1' ^ blizu Jenili e8ot< ta2Uni verti * je " re; Tudi fat p i re ter i P>il r <2n0 *j Cv /j VOW V ll^lllV 5IWU"- ^ in cenenih rudarskih sta« In m ie£ p Pod njenim vplivom se Jc novil "Fašistovski zav°' ljudske hiše pri italij^ „ premogokopnem z d r u ^ Ta zavod je poskrbel, da- »ar r pri premogokopih na in v Istri zgradilo že v — stanovanj. Po uradnih < kih je bilo 1. 1940 odda"1 dar jem 2364 stanovanj 144 v Istri, do marca ^ pripravljenih na Sardf, 2257 stanovanj, v rudnikih v Istri pa še b zgradbo teh stan o van js je prispevala država 8 . nov za Istro in 50 milij0Tslal Sardinijo. —Znan lovec se je P j čil. V bovških gorah sj iovu na gamse ponesrecl Jože Domenik. Pokoju' v Bavšici majhno poses1 ^ leg tega je'pa delal kot o, ' Vr, v Rablju. Zgodaj zjutraj z več tovai'iši na gamse zi, ki jo je mnogokrat j se mu je pod korakom 0 'kos skale in je strm°£ globino, kjer je mrtev Bil je znan lovec in plezalec po vrtoglavih Imel je 41 let. Stral &le!» taje Toll Id S1 tisti No tebi »-o: veš. Ki veo >'» 10 $ to Pc it>' K iimiiimiiimni verjamete al' pa ne iinimiiMiiiimi Kar je preveč je PreV(1 'li je bil nekemu zakonske" rojen dvanajsti otrok, ® , povedala, da jih je zdaJ ^ volj. In da bosta svojo še bolj podprla, sta najstega otroka imeno^% vloj." Pa kaj boš, z'0'1,,, » sta pa pozabila o ten1 ^ sklepu poslati obvestil0 tiči štorklji. Zato sta t mu otroku (Bog mu je in dolgo življenje neP^, žu) dala ime "Preveč.' } la sta zdaj vse inštancej li vendar, nič se ne ve bi' , V ke, zato zdaj že tuhtaj ime bosta dala štirinaP roku. * j r pravi, da so nekatere že' ^ JJioy bre, druge slabe, nekate^. druge ' 1 ' "A° lutno ; manj lepe (grda j G nobena), nekater*3 L «t druge rade ajčkajo i^'.J povprečna ženska je ima take-le lastnosti, k ta avtor, ne jaz: ( Povprečna ženska se . 1 , , _ «10^, 24 letom, se skrega z moi®j ^ bližno dvakrat na meSfC' ( osemkrat na leto, da ^ ušla domov k mami, manj tri fenderje P1"1 ^ najmanj enkrat podere ^ garaži, ki se v vsem 1 jen ju ne navadi zabiti 'j ^ steno, ne da bi se pri te J 1 la v prst in ki samo vC (jt migne, da bi bila pame^ rila, če bi bila poročila k gega. < S % \ > \ K h k en s streli jišcu si ;reno, 3. KO** v je notnjatf okolici vrnila ^ ^^QUiiiiiiiiiitiiiittiimiTTTTHTiniiiiq SATAN IN IŠKARIOT i kokoš' Dobro •iljud* iški & natneri - na^- m ni 'od ^ iaciPn?°Vem naročilu si tu Po nemškem izvirnika K. Maya IXXXTTXTimilXXXXIIXIIIXXXXIIIX^XXXXIIXl ft: Jaz to vedel? toe." odšli in kje so, kako bi Ali še veš, kaj sem ti dejal, ko Je obv Po Veš za nje! Melton »'estil o svojih načrtih ah. njegov zaveznik zmeraj dšla itffosa, ^0t°val z izseljenci iz i spet^ bližu Tu Ste 86 V grm°" vlje# nenili 0 in tam ste se Gotovo l2Ulnl »rja v s^ ,odpi»'s dbo i sta"0' i se ie zav«" talij811' iruž el, ' la že več dnih t odda", -anj L-ca 5ardi>" lab'"; , še 'anj*"1 ra me je pogledal. Jivo mu je bilo, od m za sestanek. Pa nare- ogorčenega. m res i*> Tudi fat'8 ari Weller je bil ti-j j res!» Weller je prišel po abil po naročilu Meltona »ovai tvft oses 1 kot utrai; nse, 'at P om 01 rmoi •tev J1& in vih P1 U ii žival"5 j?" na S"? endar 30 sebi Clen<*o napadel.' o te' F1 laž, nisi 10 je napadu." Ne brigam se ; si me ujel? Da ti bom odgovarjal le kot svoboden mož —." "Jaz pa sem ti rekel, da ti dam svobodo le, če mi po resnici vse poveš." "Ne bom odstopil od svojega pogoja! Premisliti si boš moral !" "Jaz pa od svojega pogoja ne odstopim. In zgodilo se bo, kakor sem ti povedal. Močni bivol vas bo vzel s seboj, na kolu bo-dete umrli." Spet sem odšel. (Dalje prihodnjič.) Je tako grdo nala- res je! Vse vem! Prišel Meltonu napro- e "a sestanek.' L. Je siknil: ki o njih Saj sem vas sam tistikrat in opazo- cSo- 'Ve si videl! Oči so te °Je T-* me nikdar ne vara-jjwj d 0 bi moral že vedeti lericio pred napadom na teK;° sta bila oba Wellerja /a v vi. nilij^plai ke u' Meltonu J'u sam ni mogel pri- v;ke fem mu izvinil, ka- ^ 111 dogovorili ste se "Otv je P1 ah S| o j ni jer°Val >> lzu tabora m vas °stih napad'a. Tičal fl Ho al." Sattla laž!" je pravil tajig —_ pa dobro —i f slabšal 0 ie iak si boš položaj. ^ na neko drugo vpra-b°š odgovoril! Povej, ^ zgodilo z izseljenci!" r. v Melt Se ze'° natančno ■^th 011 ti je vse povedal. odšli J1 h. jih v°ji i uusu z izseljenci ti '^ij boJ'evniki, ki so 'N^.1 »a haciendo?" ^IjaJ Joji ijudje jih niso CP°nZ,abi. kako sva se po-o ^Uubil si, da mi boš U-^^al! Pa praviš, da MALI OGLASI SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Creamery Butter, lb. ......321/2c Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .25c Merchant's Pure Tomato Catsup, 3 Big 14 oz. Bottles......25c No. 77 Quality Salad Oil,Gal.(inBulk) ...75c Life Buoy Soap, Bar . .5c Lux Soap, 3 Bars ... .17c Gold Cross Milk, 3 Tall Cans........20c "Free" Delicious Chocolate Drink Made From Gold Cross Milk To Be Served All Day, Saturday. SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 KRIZMAN'S MARKET 6030 St. Clair Ave. STOJTE! GLEJTE! BERITE! Telečja prsa za filat, ft. 14Vzc Shoulder, veal steak za pohot, ft...............25c Veal chops, iz sredine, ft. . . 29c Pusti pork shoulders (piknik), ft..........13y8c Sveže sirovo maslo (butter), ft.............31c Najboljša kvaliteta po najnižjih cenah. BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti j tak, da lahko razločite številke na me- , try brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. ly*^ Ijj"-^ t^J i^v^ Prijazno vabimo J utri večer bo pri nas lepa domača zabava. Postregli bomo z vinom in pivom, pa okusnim prigrizkom. Za kratek čas bo igral pa Heglerjev orkester. Za obilen obisk se toplo priporočata vsem prijateljem in znancem. Mike in Rozi Jaksetic 6009 St. Clair Ave. Delo dobi dekle, staro nad 21 let, za delo v restavrantu. Vprašajte pri Bridge Tavern, 694 E. 152. St., telefon MUlberry 9455 (56) SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog ln drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Ignac Slapnik, st. CVETLICAH 6102 ST. CLAIB AVE HEnderoon ll's Veš__i" >ZpJJ..mi obljubil, da me vrtli, 1 —! Mesto da bi ;5: ^ ' svobodo, pa si prijel bojevnike —!" tucij bom obljubo, če j \ J1 mož beseda." beseda ance v ll bi'e, ' ;ata. lajs1 p oP ta'1 po „ J < »te*! fli da itd. pa ti5 jtflt ir^' ie$eC' 3 bo. •az ■eV svoj iti ^ teK K« \j0Vedal sem —! Vse kar vem!" Hiša naprodaj Proda se zidana hiša, v kateri sta 2 trgovini in stanovanje za 6 družin. Hiša je na St. Clair Ave., v slovenski naselbini. Potrebuje se $1,150 takoj, ostalo se plačuje kot rent. Vprašajte pri Jakob Tisovcu, 1366 Marquette Rd., blizu St. Clair Ave. in 55. St. (56) ^da ni res." S? £m°reš vedeti, da ni jfy . 0 Veš več o izseljencih Vež> pa poprašuješ?" 0 "Jih, nego slutiš! ! 5 vem, da si me nala- ;%ait v i^j cemu se prerekava! I(li tneJi°Vedal resnice, zato se ie " treba držati dane * SVa »i! l|'i me vidiš zadnjikrat. Močni bivol odpeljal vas bo Pri nas dobite Najboljše jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, izvrstne domače suhe klobase 30c funt, domače sveže klobase 25c funt, domače kislo zelje 6c funt, sliced bacon 25c funt, male suhe šunke, 18c funt; čista domača mast 2 funta 23c, pork chops s konca 18c funt, teletina za pohat 30c funt. Se priporočam .vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 male sobe s kopalnico; je pripravno za dve osebi. Vpraša se na 15919 Whitcomb Rd., zgorej. . ---(58) Naprodaj trgovina Proda se mesnica in groceri-ja v jako prometnem kraju na vzhodni strani mesta; dela dober promet; rent $45 z 4 sobami. Hitremu kupcu za $800. Vprašajte pri agentih Apple Co., 1836 Euclid Ave. (56) Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. Tel. IVanhoe 3877 Plumbing Electric Sewer Cleaning (5, 7. 10, 12, 14, 17, 19, 21) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 0dprtija nove hiše Če nameravate kupiti ali si postaviti v bližnji bodočnosti LASTNI DOM vas vabimo, da si ogledate novo hišo na Trafalgar in 165. St. Imamo tudi druge v delu, katere > si lahko ogledate. Odprto v soboto in nedeljo popoldne. Za vsa pojasnila vam bomo radevolje na razpolago. c0llinw00d construction company 1084 East 174th St. KEnmore 1476-3716 Za fin premog po nizkih cenah ter točno postrežbo, pokličite ENdicott 3300-3301 MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Rd. F. J. Cimperman A. M. Klemenčič X >1 irf "M J,* M K M X Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM $ Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 rxxxxxixzxTxxzzzxxxxxxxrm TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. M Odprtija gostilne V soboto, 9. marca bo slavnostna odprtija naših GOSTILNIŠKIH PROSTOROV hribar's beer barrel inn 16000 Waterloo Road Servirali bomo okusno večerjo in postregli z hladnim pivom in dobrim vinom. Za kratek čas bo igrala najboljša godba. Se priporočamo za obilen obisk. MARTINA in FRANK HRIBAR, lastnika. THE MAY CO. BASEMENT Razprodaja raznih predmetov iz tovarne! »d, >me "'Jmojemu rodu in tam na kolu." "^Ahv*5?1*1 se in se naredil, Ka im oditi- N Je. Zadnjikrat se J % le" dobro je vedel, Jtofj mene pričakovati V,\ko?ako V?°kl 1» 3v sem stopil, pa Gostilna naprodaj Proda se gostilna po jako nizki ceni. Se mora prodati. Nahaja se na jako prometnem kraju; vse moderno urejeno. Vprašajte na 1245 E. 55th St. (55) Izredne vrednosti — samo v petek $1.29 do $1.94 spomladanski klobuki $1 s bov.Sem Se obrnil- res izpustil, če ti ico?" ,1 0^1 L °tii! a 1 n ^mPak — saj si re-GpVeš ničesar!" Melton mi je za-Oo„1 (Ja moram molčati." Kaj se je zgodilo Nekaj posebnosti Suhe klobase ..........................25c London Ilam ........................25c Suhi pork chops ....................21c Chuck roast ............................22c Sveže domače klobase ..........19c Sliced bacon ..........................25c Za postne dni vedno sveže ribe. Fresh eggs, doz. ....................23c Pink salmon ..........................16c Koksar fižol, 4 lbs.................25c Coffee, 3 lbs.........................39c Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. Lepi slamniki, fini klcbučevina-nove blago ... v novih barvah. Vse mere za dekleta in žene. The May Co. Basement Obleke za dečke in dijake Otroške $1 oblekce 69( 3 za $2 Vzorci znanih "Mitzi" oblek v 15 vzorcih. Mnogo je enakih. Mere 1 do 6'/a. The May Cc. Basement Moške praznične srajce 'li Uoi m Prej svojo obljubo! MOLLY'S tavern 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo prep. obleke, mere 12 do 16. Z 2 kratkimi hlačami, 8 do 16. 1 kratke. 1 dolge hlače, 8 do 16. Jr. dolge hlače, 8 do 16. The May Co. Basement $1.39 Venetian zastori $1 Merc 32 do 3G in. in 64 in. dolgl "Gem" leJ. ivory. Kovinasti na vrhu. ustavijo avtomatično. Kovinasti brakoti, da so zastori lahko premaknejo 10c na par več. Thr May Co. Basement 85c 2 za $1.65 29c in 39c Rayon Undies 5za$1 Panties, stcpins, bloomere, briefs. Reg. mere 5, 6 in 7 za žene in dekleta. The May Co. Basement 59c do 95c vrednosti! Ženske rokavice SPECIALLY PRICED -4 Telechroru ELECTRIC CLOCKS ADVERTISED IN THE «1 American Weekly • Sunday, March 2nd K[,T£HE^GU,DE T Fo,r lichen, bath or game room: Plasfic cat« fn ehoic« 1 of white, ivory or red colors. 5" dial has red hour doti, black charaety« and grey lined center on cream-white background. 6K* high, 7H' wld», SJi'd«»p<' WAS NOW $3.95 X- i w % ■ V. ! ALARM CLOCK, SHERIFF — Has an ivory color plastic case: h« 3JŽ* wide, rectangular dial has a cream color center, brown numeral band and luminous painted numerals, framed by a gold color metal bezel and brown' lacquered front plate. 4" high, A%" wide, Hi" deep. WAS NOW M.25 To so standard Telechron izdelka—originalno mnogo dražje—se sedaj nudijo po izdatnih prihrankih. Najboljša Telechron kvaliteta v vseh ozirih. Natančna, tiha, zanesljiva. Ojačena z finim Telechron motorjem, ki sam starta in ki je hermetično zaprt v olju za dolgo in zvesto službo. Tukaj je vaša prilika, da se veselite pravega električnega časa vsak čas. pboouctW£ »1 ELECTRICAL LEAGUE V OF CLEVELANO ft [194 i] ; norwood appliance & furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! slovenian sr0cers association in c0llinw00d SPECIAL PRICES EFFECTIVE (( MARCH 6 TO M ARCH 13,1941 M?wmmm, faster-mixing 3»>■«<> »k««« C^lSCO'45* 17? Large Small Z for 2 for \\ 19*' IV Bele, plave in lepi vzorci. Garantirani, da se ne skrčijo več kot 1%. Mere 14 do 17, dolžina r.ckavcv 33 dc 35. The May Co. Basement 59c do $1 jd. spomladansko blago za obleke 39cjard Kra:ni nevi spomladanski vzorci v barvah. 39 palccv Široko. Barvat; Rayon, francoski Crepe in mnoge drugih lepih vrst. The May Co. Basement 39c par Krasno blago in bengalines. Popularne spomladanske barve. The May Co. Basement 94c 'Lady Cleveland' rjuhe . . . neregularne Large 2 for 17? 2 for 35? WHITE NAPHTHA SOAP 5 for 19* Tbe Soap of beautiful W omen Large 3 for 16? sAattse/om • sm,„ new- tudi. 23? 10? IVORY SNOW _.Large 21? Med. 10? 69c Mere 63x99, 72x99 in 81x90. Bit ached enežno bde. Malo ne-iCRularne v tej izdelavi. The May Co. Basement chipso.. . Large 2 for 39? Small 2 fof 17? kirks mmmm častili 2 ,,r 9. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina*^ vHKHKHKHKHKHKH^^ Sigrid Undset: KRISTINA LAVRANSOVA HČI ni—KRIŽ •C :itMHIIIICai[tMHntllCIl!llllttllliCXmilllIIIIICIItIllll1IIIIC3UlIin[IIIIUIlUlMUmC3IIIUIlIUIIC3IIMlllMIIIC3IIHItlHIIiaMII Tudi sicer so imeli Jorund-gaardski težko življenje. Er-lend je bil pač komaj bolj priljubljen od Ulfa. če je bil Er-lendov prvi podložnik in sorodnik prevzeten in ujedljiv, tedaj je gospodar s svojim prijaznim, nekoliko zaspanim vedenjem še bolj izzival. Erlendu Nikulaussonu gotovo še na misel ni prišlo, da si nakopava med ljudmi sovraštvo — videti je bilo, da ne misli nič drugega kot to, da je, bogat ali ubog, vendarle isti kot poprej, in še sanjalo se mu ni, da bi ga kdo zaradi tega mogel imeti za prevzetnega. Skoval je bil načrt, kako bo zbral okoli sebe krdelo upornikov zoper svojega kralja, pri tem pa je bil sorodnik in fevdnik gospoda Magnusa, kateremu je prisegel zvestobo; sam je bil s svojo bedasto lah-komišljenostjo zakrivil, da je ta načrt izpodletel — gotovo pa ni nikdar pomislil, da bi zavoljo tega mogel v očeh ljudi veljati za izdajalca. Simon sploh ni mogel opaziti, da bi Erlend kdo ve kaj mislil —. dr. william f. brankah 362 E. 156. St. (corner Ridpath Ave.) IVanhoe 5311 Ni ga bilo lahko razumeti: kadar si z njim sedel pri razgovoru, je bil vse kaj drugega kot neumen, se je zdelo Simonu, toda videti je bilo, kot bi mu nikdar ne prišlo na misel, da bi tudi sam kdaj mogel izvršiti tiste pametne in lepe stvari, o katerih je pogosto govoril. Človek si res ni mogel misliti, da je ta mož že precej v letih — da bi že zdavnaj mogel imeti velike vnuke. Ako si ga bolj od blizu pogledal, je bil njegov obraz res razoran in lasje sivo prepredeni — kljub temu bi mogel njega in Niku-lausa vse prej imeti za brata kot za očeta in sina. Bil je še prav tako raven in vitek kot tedaj, ko ga je Simon prvikrat videl, glas mu je bil še prav tako mlad in zvonek. Še vedno se je kretal med ljudmi enako svobodno in samozavestno, s tisto malce nebrižno uglajenostjo v vsem svojem vedenju —. Med tujimi ljudmi je bil že od nekdaj precej tih in hladen — rajši je videl, da so drugi prihajali k njemu, kot pa da bi se sam potrudil v njihovo sredo, pa naj se mu je godilo dobro ali slabo. Da zdaj nihče ni maral njegove tovaršije, Erlend, kot je bilo videti, ni občutil. In vsa družba velikašev in bogatih kmetov iz zgornjega in spodnjega konca doline, povezanih med seboj s svaštvom in občevanjem, se je srdila na tega nadutega Trondhjemca, ki ga je bila nesreča zanesla v njihovo sredo in ki si je kljub te- mu domišljal, da je iz vse preveč odličnega rodu in vse preveč dvorski človek, da bi se potegoval za njihovo naklonjenost. Predvsem pa je vzbudilo nejevoljo zoper Erlenda Nikula-ussona to, da so po njegovi krivdi tudi Sundbujski zašli v nesrečo. Trondova sinova Gut-torm in Borgar sta bila izgnana iz Norveške. In njun delež pri velikih posestvih Gjeslin-gov, pa tudi polovica dednega premoženja, vse to je zapadlo kroni. Ivar Sundbujski je moral spravo s kraljem Magnu-som odkupiti. Ko pa je kralj Magnus podelil zapadla zemljišča — ne zastonj, je šel glas — vitez Sigurdu Erlendssonu Eldjarnu, sta Ivar in Haavard, najmlajša Trondova sinova, ki nista dotlej nič vedela o izdajstvu svojih bratov, prodala svoje pravice do posestev v Vaagu gospodu Sigurdu, ki je bil njun in Lavransovih hčera bratranec: njegova mati, Gudrun Ivar jeva, je bila sestra Tron-da Gjeslinga in Ragnfride z Jo-rundgaarda. Ivar Gjesling se j6 preselil na Ringheim, dvor na Totenu, ki mu ga je bila prinesla žena za doto; na ta način bi njegovi otroci dobili domačijo pač tam, kjer so imeli rod in dedino po materi. Haavard je imel razen tega še neko veliko posestvo, ki pa je večidel ležalo v Valdresu, in zdaj je priženil še velika zemljišča v borge-škem okrožju. Toda ljudstvu v Vaagu in vsem drugim više gori na severu se je zdela prava nesreča, da se je izselila ta prastara fevdna rodbina s Sund-buja, kjer je živela že od njega dni in vladala nad dolino Vaaga. —Nekaj časa je bil Sundbu v rokah Erlenda Eldjarna Go-dalandskega z Agderja, zvestega fevdnika kralja Haakona Haakonssona — Gjeslingi niso bili nikdar iskreni prijatelji kralja' Sverreja in njegovega 1 rodu; pridružili so se vojvodi | Skuletu, ko se je ta s svojim 1 krdelom uprl zoper kralja j Haakona. Toda mladi Ivar je dobil Sundbu ob priliki neke zapuščinske delitve z Erlen-dom Eldjarnom nazaj in dal temu zamož svojo najstarejšo hčer Gudruno. Ivarjev sin Trond svojemu rodu nikakor ni delal časti, toda njegovi štirje sinovi so bili lepi, prijazni, pogumni možje, in ljudem je bilo hudo, da so izgubili svoj oče-tni dvor. In še preden se je Ivar preselil iz doline, se je zgodila nesreča, da so ljudje še bolj obžalovali nesrečo Gjeslingov in si jo gnali k srcu. Guttorm je bil samec, Borgarjeva mlada žena pa je še po izgonu svojega moža živela na Sundbuju. Dagny Bjar. nesova je bila že od nekdaj malce slaboumna ter je vedno pred vsem svetom kazala, da ljubi svojega moža nad vse na svetu — Borgar Trondsson je bil lep, a precej razuzdan. Tisto zimo po njegovem odhodu iz dežele je utonila Dagny v neki vrzeli na zamrzlem vaškem jezeru. Šel je glas, da se ji je pripetila nesreča. Ljudje pa so si mislili, da sta žalost in hrepenenje vzela Dagny še tisto malo pameti, in vsi so od srca pomilovali slaboumno, prijazno in zalo mlado gospo, ki je storila tako strašno smrt. Zaradi tega je vse bolj naraščala jeza zoper Erlenda Nikulaussona, ki je bil nakopal vso to nesrečo najboljši/« rodbinam v okolici. Zdaj so tudi že govorili o njegovem početju, preden se je oženil s hčerko La-vransa Lagmundssona — da, tudi ona je bila — po materi — iz rodu Gjeslingov —. Novi gospodar na Sundbuju je bil malo priljubljen, čeprav nihče ni mogel nič reči zoper Si-gurda samega. Toda bil je doma iz južne Norveške in njegov oče. Erlend Eldjarn se je v tem delu dežele spri z vsakim človekom, ki je imel z njim kaj opraviti. Kristina in Ramborg se še nikdar nista srečali s tem svojim bratrancem. Simon je poznal gospoda Sigurda še z Rau-marika — bil je bližnji sorodnik Haftorjevih sinov, tadva pa sta bila v bližnjem sorodstvu z ženo Gyrda Darreja. Ker pa je bilo zdaj vse tako zavoženo, se je Simon kolikor mogoče izogibal srečanja z gospodom Sigur-dom. Na' Sundbu ga ni zdaj prav nič mikalo, Trondovi sinovi so mu bili ljubi prijatelji, Ramborg in ženi Ivarja ter Bor-garja so se vsako leto obiskovale. Tudi je bil Sigurd Erlends-son dokaj starejši kot Simon Andresson — mož je bil že pri šestdesetih. Ker je postalo vse tako zapleteno, odkar sta Erlend in Kristi- na živela na Jorundgaardu, se je Simonu zdelo, da bo ženitev tega oskrbnika, čeprav sama po sebi ni mogla veljati za kdo ve kakšen dogodek, vendarle zadostovala, da se bo položaj še bolj poslabšal. Po navadi svoje mlade žene ni nadlegoval, kadar je moral premagati kakšne težave ali zapreke. Zdaj pa se ni mogel vzdržati, da se ne bi z Rambor-go nekoliko pogovoril o teh stvareh. Začuden in hkrati vesel je pri tem spoznal, kako pametno je govorila o tem in kako lepo si je prizadevala po svojih najboljših močeh vse storiti, da bi pomagala. Hodila je zdaj mnogo bolj pogosto kot prej na Jorundgaard k sestri in nikakor ni bila več neprijazna z Erlendom. Na sveti dan, ko so se po maši vsi sestali na cerkvenem hribu, je Ramborg poljubila ne 38 stino, ampak tudi svaka, tem se je prejšnje čase zmeraj tako norčevala iz" govih inozemskih buda'1 iz tega, da je taščo ob vedno poljubil, in podobi ri. Ko je Simon videl, P Ramborg ovila Erlend" okoli vratu, ga je preši^ sel, da bi vendar mogel 's riti s sestro svoje ženCi čutil je — da tega ve"5 more storiti. Poleg tega P* bil nikdar oprijel običaj ljubo vati svoje sorodnih prvem takem poskusu, ^ je bil še za paža v spremstvu, so se mu ma" stre tako posmehoval (Dalje prihodnji^ PODPIRAJTE SLOV$ TRGOVCE tedenske vozovnice hranijo na 3 načine Da; jaz si prihranim ll-*ri vožnji in parkanju prihranite, tedenske izdatke, pa i |2.-Vsi člani družine lahko vporabljajo| kje so posebni pri- g vozovnico. 3.*... hranki? S a/rr/m umar *3. IN TUKAJ JE NAČIN, da imate še lahko neko drugo vrednost pri nakupu tedenske vozovnice pocestne železniške družbe v Clevelandu. Ob nedeljah lahko vzamete seboj s to vozovnico dva otroka pod 12 LET STAROSTI ZASTONJ. Taka vozovnica velja samo $1.25. pri tem si lahko NA TRI NAČINE prihranite denar in se poleg vsega tega lahko VES TEDEN vozite sami. Kupite tore.i tedensko vozovnico . . . Začnite hraniti takoj! 56 fi Uvj je d krafsliji teiia «0 p, Julija do vo ,v°lj, sebe »aizv onG: baVj lv*ni i na saj o. Prvovrstna izbira. Perfektni manti. VI M S ar V Prihranite 10 do 20 v »1* p/ " Splošno znane ELEKTRIČNE, NA -NAVIJAJOČE BUDILNE URE — ^ J TEL URE — KUHINJSKE URE. 98c do $32.50. Znižane cene od 10% do 25 CELOTNO ZALOGO najvišje k oko MUZIKALNIH INSTRUMENTOV se žrtvovalo po 50% do 75% manj ,v<>! ali »Sie H' S« iv, \ ;av At) i 6401 St. (lair Avenue (v Slov. nar. domu) Telephone: HEnderson 0^ Odprto vsaki večer ROASTER SE BO ODDAL V SOBOTO 29. MARCA OB 7:30 ZVEČER