P. b. b kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih d o go dj<_ o v Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagmfurt Z. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt CENA 2.- ŠILINGA LETO XIII./ŠTEVILKA 48 ČETRTEK, DNE 30. NOVEMBRA 19(31 Žive naj vsi narodi! Nekdo je začel trditi, da je njegov narod najplemenitejši in na najvišji razvojni stopnji človeštva. To misel je vcepil vsakemu posameznemu človeku v državi z modernimi propagandističnimi sredstvi, z izsledki masovne psihologije. »Sklical lx>m vse može in fante svoje dežele. Ustvaril bom mogočno vojsko. Iztrebil bom v svoji deželi tiste, ki niso naše krvi ali ki so jo onečastili. Podjarmil bom sosede, da bodo služili nam, nadljudem.« — Svet je okusil najhujšo morijo zgodovine. Začetek našega epohalnega stoletja je bila v’ojna, so bile ruševine. Na teh ruševinah so si ustvarili zlasti manjši narodi lastne države. Idejo nacionalne države so povzeli po večinskih narodih. Postavili se meje, ki naj bi ločile naše in vaše. Medsebojno so si zagotovili pravice po mednarodnem pravu. Medsebojno razumevanje naj bi se razživelo in privedlo do dobe miru in prijateljstva. A vsi teh pravic niso upoštevali. Prišlo je do druge svetovne vojne. Človeštvo je prestalo najgrozovitejšo preizkuš-njo v zgodovini. — Ko so sklepali predstavniki narodov in dežel mir, so ponovno zaklicali v svet: * Upoštevaj t« človečanske pravice posameznika in narodov!« Ustanovili so zato Organizacijo Združenih narodov. Ali jih upoštevamo? Ali jih upoštevajo drugi? Zakaj S1 mora manjšinski narod svoje pravice od države šele priboriti oziroma jih izsiliti? Zakaj te sosed gleda po strani in te zani-^uje, ker nisi istega pokolenja kot on? Zakaj je dandanes črnec še manjvreden! Zakaj žive ljudje za »železno zaveso« v stal-I,em strahu in se boje drug drugega, celo Najboljšega prijatelja. Ena sama nepremišljena beseda je lahko usodna zanj in za yso družino. Vse to je malo v skladu s pra-vtčnostjo in enakopravnostjo. Ali strašne Preizkušnje druge svetovne vojne človeštva se niso izučile? Ali res ni mogoče izbrisati nasprotstva in sovraštva? Tudi pri nas v deželi bridki nauki zgodovine še niso prišli do polne veljave. Zakaj slovenski sodeželani še vedno nimajo zagotovljenih pravic, ki jih predvideva državna pogodba in zahteva naravno pravo? Jasno je: Dokler nam bo kratil večinski Narod naše pravice in omejeval našo svo->(*do, dokler bo stremel za tem, da nam zatre našo materno govorico, ne bo pra-Vega sporazumevanja. Kakor si ni izbral predstavnik večine svoje matere in svojega naroda, tako tudi mi ne, ki predstavljamo lužna Tirolska zopet pred Združenimi narodi manjšino. Kakor je on ponosen na - •■iti 11 j.TIIIVZ. »Vil v/l --- Sv<>j narod, tako smo tudi mi ponosni na sv°jega. Slej ko prej je naša želja: mirno sožitje Nved narodi, a ob upoštevanju pravic vsa-^ga posameznika. Naj bi bil to sad ne-Nhiornega prizadevanja za mir in spravo 'Ned narodoma sosedoma! Ljubezni in do-•roti je služil vse svoje življenje tudi naš največji pesnik France Prešeren, katerega ° letnico rojstva bomo praznovali 3. de-Cembra. T soglasju z zavestjo svojega pesniške-poslanstva je znal izraziti svojo oseb-^ in narodno usodo. Slovensko poezijo Postavil na raven sodobne Evrope. Pre-^evtiova pesem je domača, ljudska, narav-.a’ Notranje resnična, prepričevalna, hkra-Pa klasično izbrana in svetovljanska. v°boden duh in srčna milina njegovih Pesmi sta izraz naše narodne duše in sta Podbujala od Prešernovih dni do danes ^ one, ki so se po Prešernovem zgledu 'N >U z duhom ali z orožjem za to, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost l>o vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! K. J. Znova dvostranski razgovori Minuli četrtek je v posebnem političnem odboru skupščine Združenih narodov v New Vorku po večdnevni debati, v katero je poleg spornih strank — Italije in Avstrije — poseglo še 35 drugih držav-članic te svetovne organizacije, končno bila sprejeta resolucija, ki pravi: »Glavna skupščina sprejema z zadoščenjem na znanje pogajanja med obema spornima strankama, nadalje sprejema na znanje, da spor še ni poravnan in vabi obe stranki, da nadaljujeta svoje napore za dosego ustrezne rešitve tega vprašanja.« Debata pred Združenimi narodi je pomenila novo potrditev mednarodnega značaja južnotirolskega vprašanja. Avstrija s svojo pritožbo na Združene narode sicer ni dosegla nobene takojšne rešitve južnotirolskega vprašanja, pač pa ji je vendarle uspelo, da je o nerešenem južnotirolskem vprašanju zopet govoril ves mednarodni politični svet. In to za Italijo vsekakor'ni prijetno. Za to pa je morala Avstrija plačati težko ceno, kajti kljub mirnemu tonu debate je Italija po svojem zunanjem ministru Segniju in glavnem delegatu pri Združenih narodih Martinu do konca izkoristila priložnost, da označi Avstrijo kot leglo nacističnih elementov, ki so uprizorili valove terorističnih akcij na Južnem Tirolskem ter celo še niže po Italiji. Od-nošaji med Avstrijo in Italijo so še slej ko prej napeti zaradi južnotirolskega vprašanja in minuli teden ga je smrt Južnotirol-ca Hoflerja, ki je umrl v policijskem zaporu, še poostrila. Vsekakor je imel avstrijski zunanji minister dr. Kreisky prav, ko je po povratku na Dunaj izjavil, da je avstrijska vlada storila vse, kar je v njeni moči za južne Tirolce ter da je lahko z rezultatom debate pred Združenimi narodi »povsem zadovoljna«. Tudi zadovoljen, a nekoliko manj, je bil zunanji minister Sogni ob svojem povratku v Rim. Vodilni italijanski list »Corri-ere della Sera« pa je v uvodniku napovedal, da bo »južnotiirolsko vprašanje še delalo velike težave« Italiji. V debati se je oglasil k besedi tudi stalni delegat Jugoslavije, Pavičevič, ki se je tudi zavzel za dvostranska pogajanja med Italijo in Avstrijo. Dejal je med drugim: Staline beograjske vlade »Vsaka ureditev problema narodnostnih manjšin mora zagotavljati popolne demokratične pravice, enakopravnost in svoboden razvoj nacionalnih značilnosti vsake manjšine. Najbolj smotrna je tista pot, po kateri postanejo nacionalne manjšine čini-telj, ki prispeva k zbliževanju narodov in zboljšanju dobrih sosedstvenih odnošajev.« iPavičevič je nadalje poudaril,' da »se zdi Jugoslaviji, ki ima pred očmi ta načela, zakonito in moralno, da se o položaju manjšine in jamstvih za njene pravice sporazumevajo v okviru dvostranskih odnosov. V skladu s temi načeli si je Jugoslavija prizadevala, da bi podobne probleme uredila z dvostranskimi pogajanji« in zaključil z željo, da bo moč najti »formulo, ki bi pomagala obema državama doseči pravično, prijateljsko in sporazumno rešitev tega problema, ki kali odnose obeh sosednjih držav, do katerih goji Jugoslavija prijateljska čustva«. Poleti že skozi ljubeljski predor Ljubeljski predor, ki so ga med zadnjo vojno prevrtali vojni ujetniki, bo v smislu pogodbe, sklenjene med Avstrijo in Jugoslavijo predvidoma dokončan in izročen prometu sredi prihodnjega leta. Kot poroča jugoslovanska agencija »Tanjug« je gradnja z avstrijske in jugoslovanske strani že precej napredovala. Naknadno pa se je pokazalo, da bo zaradi talne vode potrebno injiciranje, stene predora bodo pa morali obložiti z izolacijskim materialom. Treba bo audi urediti zložnejšo dovozno cesto k predoru ter jo zavarovati pred snežnimi plazovi. Ljubeljski predor bo namreč posredoval ne le ugodno poletno zvezo za tujski promet na jugoslovanski Jadran, ampak služil tudi kot .zimski prehod za blagovni in osebni promet. Rekordni polet rakete „Atlas E”. — Preti kratkim so iz ameriškega oporišča za raketne poskuse Cap Canaveral uspešno izstrelili medcelinsko raketo novega tipa „Atlas E” (slika poleg), ki je poletela 14.500 km daleč ter padla v Indijski ocean točno na predvidenem kraju. Je to ic četrta raketa serije .Atlas”* ki je poletela nad 14.000 km daleč. Sovjetska prednost glede raket se je zelo zmanjšala. Rakete tipa „Atla.s” služijo dvema namenoma: a) ameriški vojaščini kot nosilci atomskih bomb, s kateruni morejo doseči katero koli točko na svetu in b) za polete v vesolje. Spričo dobro uspelih poskusov z raketami so stopile ameriške priprave za oli-krožitev Zemlje v zaključno fazo. Minuli teden so v Ncw Vorku že objavili imena prvih dveh vesoljskih letalcev. Sta to letalski polkovnik G 1 e n n in major Car-panter. Polet v vesolje nameravajo izvršiti enkrat konec tega leta ali pa v začetku novega leta. Pogodba o odškodnini Minuli ponedeljek je bila v zunanjem ministrstvu v Bonnu ipodpisana ipogodba med Avstrijo in Zapadno Nemčijo o ureditvi 'medsebojnih odškodninskih zahtevkov. Zapadna Nemčija se je obvezala, da bo Avstriji izplačala 330 milijonov mark (okroglo 2.145 milijonov šil.) kot odškod-ninskii fond za vse zahtevke žrtev nacističnega preganjanja, izgnancev, izseljencev ter avstrijskega socialnega zavarovanja proti Nemčiji. Pogodba mora biti predložena obema parlamentoma v ratifikacijo (odobritev). Zapadnonemška vlada se je obvezala, da bo to pogodbo predložila parlamentu še letos. Ko bosta oba parlamenta pogodbo odobrila, bo postala izvršna in bo moč izvesti postopek glede posameznih oškodovancev, med 'katerimi so tudi izseljeni koroški Slovenci, ikot smo že svoj čas poročali. -KRATKE VESTI - Jugoslavija bo dobila živila iz Združenih držav, je ameriška vlada sporočila Beogradu. Jugoslovanska vlada je že pred meseci izrazila ameriški vladi željo, da nakupi za okrog 100 milijonov dolarjev živil iz ameriških zalog odvisne hrane (,surplus food’). Čeprav vsakdo rad prodaja svoje odvisno blago, do te kupčije doslej ni prišlo, ker je ameriški predsednik Kennedy odredil »ponovno preučitev« ameriške pomoči državam »izven blokov«. Obenem z željo po nakupu živil je namreč Jugoslavija tudi želela ameriško posojilo s katerim bi potem ameriška živila kupila. Rabi jih zato, 'ker je bila letošnja letina zopet zelo slaba »zaradi suše«, — kot pravijo uradni jugoslovanski viri. Psička Strelka, ki je pred dobrim letom poletela v vsemirje, je minuli teden povrgla štiri zdrave kužke, poročajo iz Moskve. Je to že drugo gnezdo po njenem povratku iz vsemirja leta 1960, kjer je takrat 17 krat obkrožila Zemljo in pri tem premerila razdaljo 700.000 km. 46 nagrobnih kamnov so podrli »neznani storilci« v noči s srede na četrtek minuli teden na judovskem pokopališču v Innsbrucku. Deželna vlada je vandalsko dejanje, iki dokazuje, da je nacistični duh še živ, takoj odločno obsodila ter naznanila, da bo poškodovane grobove dala na deželne stroške popraviti. Obenem je razpisala 50.000 šil. nagrade za tiste, ki bi pomagali storilce prijeti. Policija je takoj uve-clla preiskavo, toda doslej brez uspeha. Use Koch, žena poveljnika koncentracijskega taborišča v Belsenu, ki je bila zaradi sodelovanja pri umorih in drugih zločinskih grozovitostih obsojena najprej po ameriškem, kasneje pa še po nemškem sodišču na kazen dolgoletne ječe, 'ki jo še sedaj odslužuje, je vložila pritožbo na Evropsko komisijo za človečanske pravice v Strassbourgu. Pritožuje se, da sedi po krivici. Predsednik komisije je lizjavil, da je pritožba »nezdružljiva z duhom Konvencije o človečanskih pravicah«. Dragulje v vrednosti 25 milijonov šil. so odnesli štirje maskirani in do zob oboroženi banditi, ki so stopili sredi belega dneva v neko draguljarno v Dusseldorfu. Med tem, ko sta dva tolovaja držala v šahu uslužbence draguljarne in radovedneže, sta ostala dva ročno izpraznila trgovino. Z vrečo naropanih dragocenosti so nato tolovaji skočili v avtomobil, ki so ga bili prej u-kradH in se izgubili v prometnem direndaju. Toda svojega uspeha se niso dolgo veselili, kajti še isti večer je policija vdrla v neki nočni lokal, kjer je vse štiri tolovaje zalotila, ko so si v nekem separeju pravkar delili plen, ki je še ves ležal v kupu ma mizi. Plen je policija spravila na varno, zlikovce pa tudi. Politični teden Po svetu ... Dva potnika Dva popotna politika sta minuli teden igrala vodilni vlogi na svetovnopolitični poizornici: Finski državni predsednik Kekkonen je rajžal v daljno Sibirijo, kjer se je v Novosibirsku sestal s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom. Zapadnonemški kancler Adenauer pa se je bil podal v Wa-shington k ameriškemu državnemu predsedniku Kenncdyju. Kekkonen v Sibiriji iKot smo že poročali, je pred nekaj -tedni Sovjetska zveza nenadoma svoji finski sosedi sporočila, da je zaradi »naraščajočega zapadnonemškega oboroževainja« mala Finska v nevarnosti ter, da jo je velika Sovjetska zveza pripravljena vzeti v zašči--to, za kar pa so potrebna skupna posvetovanja in skupni vojaški ukrepi. To so na Zapadli -tolmačili kot zahtevo, da naj Finska dovoli Sovjetski izvezi oporišča na Finskem. Finci, ki so bili v -drugi svetovni vojni premagani po Sovjetski zvezi in morali lota 1948 z njo skleniti »prijateljsko pogodbo«, so bili sicer (presenečeni nad novo nevarnostjo iz Nemčije, toda vedeli so, da jim resnična nevarnost grozi z Vzhoda, kajti Zapadna Nemčija je sicer res postala močnejša, toda je trdno vključena v atlantski blok ter sama ne more napraviti ničesar, še najmanj pa začeti kako vojno, kajti nima atomske oborožitve in vse kaže, da je ne bo dobila. Finska je -takoj odgovorila na sovjetsko grožnjo s predčasno razpustitvijo parlamenta in razpisom novih volitev, pri katerih bi naj bil izvoljen tudi novi državni predsednik. Večina -političnih opazovalcev je mnenja, da bi v tem primeru bil namesto •sedanjega -levičarsko usmerjenega predsednika Kekkonena izvoljen predstavnik kmetijsko meščanske opozicije dr. Honka, komunisti bi pa izgubili -še večino tistih šibkih postojank, ki jih imajo. Tako se je moskovska vlada s svojo intrigo pravzaprav krepko vrezala v lastni prst in je seveda hitela, da -to nerodnost čimprej popravi. Po zakulisnih pogajanjih je dosegla, da je Honka nenadomai,prostovoljno' odstopil in ostal sedanji predsednik Kekkonen edini kandidat. Ta je sovjetski vladi še vedno ljubši kot pa desničar Honka. Tako so Finci z notranjepolitično »uslugo« rešili vsaj deloma državno suverenost in se ubranili najhujšega, -sovjetske vojaščine na lastnih tleh. Nato je -Kekkonen res moral potovati -daleč, v Sibirijo, kjer je v Novosibirsku dohitel Hruščeva in ga pregovoril, da je zaenkrat odložil »vojaška, posvetovanja in skupne ukrepe«. V zameno pa je Kekkonen obljubil, da bo Finska sama »budno zasledovala razvoj položaja v Severni Evropi ter ob vznemirljivih pojavih takoj obvestila Sovjetsko zvezo«. To pomeni, po domače povedano, da bo morala Finska hoditi za Sovjetsko zvezo po kostanj v žerjavico. Sovjetska intriga je namreč bila naperjena ne le proti Finski sami, ampak predvsem proti Atlantskemu paktu, oz. njegovemu severnemu krilu. Že vse zadnje leto pritiska vrhovni poveljnik Atlantskega pakta, ameriški general Grunther, na ojačitev severnega krila. Po sovjetskih grožnjah Finski, sta pa obe nordijski članici Atlantskega pakta, Danska in Norveška postali še bolj mlačni ko-t doslej. Sovjetska zveza je torej deloma dosegla svoj cilj, -seveda za ceno grobega vmešavanja v -finsko notranjo politiko. Vendar v tem primeru ni vstal noben »nev-tralist« ter obdolžil Sovjetsko zvezo imperializma 1 ga je Vzhodna Nemčija potegnila skozi Berlin. Novo stališče je vsekakor bolj realistično, kajti za porušitev tega zida bi bile potrebne atomske bombe, teh pa Zapadna Nemčija nima in zasedaj jih tudi od Amerike ne bo dobila. Ali si bo De Gaulle premislil? Poznojesenski čas ni najprimernejši za potovanje, posebno pa ne za starejše ljudi, to je moral' spoznati topot tudi 85-letni Adenauer, kajti med potjo ga je prijela gripa in vrnil -se je domov bolan. Nahod pa je prijel tudi tisti del nemškega javnega mnenja, ki pričakuje, da se bodo zaipa-dni zavezniki iz druge svetovne vojne, v kateri so porazili -Nemčijo, -sedaj vojskovali za njeno zedinjenje. Vprašanje -zapadne solidarnosti proti Sovjetski zvezi pa kljub pohvalnemu realizmu zapadnonemške vlade še ni rešeno, kajti državni predsednik Francije De Gaulle še vedno misli, da nima smisla pri-tiskati na pogaljanja s -Sovjetsko zvezo -glede Berlina, če so -Sovjeti bili tisti, ki- so berlinsko krizo sprožili, pa sc naj sedaj še potrudijo, da jo -spravijo s sveta, Zapad pa naj mirno čaka, kajti kaj več škode Sovjetska zveza -ne more narediti, kot jo je že. To sama čuti, zato začenja -ro-vari-ti drugod, kot kaže finski primer. Angleži, ki so v vsa-ki situaciji za pogajanja, pa — seveda v lastnem interesu — ne mislijo tako in zato je minuli teden britanski ministrski predsednik Mc Millan povabil De Ganila na svoje posestvo na deželi. Tam sta se v družbi žen, vnukov in nečakov oba državnika, ki po svojih manirah še spadata med zadnje fine gospode iz lepih starih časov, v domačem okolju menda precej dobro razumela, tako da se bodo v sredi novembra morda štirje za-padmi zunanji ministri mogli tudi v podrobnostih dogovoriti o skupnem nastopu proti -Sovjetski zvezi. ... in pri nas v Avstriji Parlament zaseda Kot se bodo vsaj nekateri pazljivi bralci našega lista spomnili, smo že pred tedni poročali, da je državni proračun za leto 1962 gotova stvar, potem ko sta se po več mesecih napornega boja obe vladni stranki o njem zedinili. To je bilo res, pa tudi ne, 'ker ga mora po določbah ustave odobriti parlament, ki mu je bil sicer v poslednji uri, a še vendar pred pravočasno predložen. Sedaj namreč državni zbor, ki zaseda -na Dunaju o tem razpravlja, in sicer mnogo razpravlja. -Minuli teden je finančni odbor zaključil svoje »delo«. K besedi se je oglasilo kar 180 poslancev, ki so marsikaj zanimivega in celo resničnega povedali. »Pravica proračuna«, to je odobravanje ah pa celo odklanjanje -državnih izdatkov je prva pravica -ljudskega zastopstva, tako vsaj stoji zapisano -v vseh ustavnih in zgodovinskih učbenikih. Prav preko te pravice •ljudstvo -izvršuje svojo voljo. Politična demokracija se je prav iz te pravice rodila, kaj-ti angleški parlament si je pridobi pravico, da vladarju odobruje ali odklanja izdatke. Toda pri. nas v Avstriji smo se -v povojni dobi- že zdavnaj odvadili na to, da bi parlament vladi odrekel kako »željo«, ki sta mu jo izrazila oba koalicijska partnerja v vladi. Izgleda, kot da bi .poslanci ne bili več po -vesti vezani na -to, kar je po njihovem -mnenju volja in -interes ljudstva, ki jih je izvolilo temveč, da so vezani zgolj po »klubski disciplini« na voljo strankinega vodstva, ki jih je postavilo kot kandidate na volilno listo, ter jim šele tako omogočilo izvolitev. Zato tudi vseh -teh 180 govornikov -v parlamentu ne bo spremenilo niti za pičico že sklesani proračun in je naša -vest torej -le bila resnična. To je bilo -razvidno tudi iz govorov in debat, ki so se vlekle kot kurja čreva. Parlament je res ostal le še govorilnica. Ta teden -se bavi s proračunom plenum državnega -zbora. Vretje v gospodarstvu Draginja, -ki -spričo naraščajočih cen postaja vedno občutnejša, povzroča obema koalicijskima strankama v vladi resne skrbi, zaradi česar bi lahko govorili o nekakem začasnem tihem političnem premirju med obema strankama. -Podkanclerju dr. Pi-ttermannu -povzročajo sive lase tisti, katerih interese on pravzaprav v vladi zastopa, namreč delavci. Leti zahtevajo -povišanje prejemkov. Da pa z zahtevami po zvišanju plač ne spravijo v gibanje celotnega mehanizma plač in cen, pa sedaj delavci po raznih -večjih podjetjih skušajo po -stranpoteh priti do povečanih dohodkov. Pri »Alpini« in VOiEST-u so delavci že dosegli izplačilo posebne »socialne -dividende«, prav tako je tudi tovarna '»Simens-Halslke« odobrila -to dividendo, ki bi naj predstavljala delež na dobičku. Na ta način so preprečili izbruh stavke. Oe-MV (Petrolejska uprava) je sicer tudi pristala na izplačilo i»socialnre dividende«, a to vendar ni nič pomagalo, kaj-ti stavka je kljub temu izbruhnila, in sicer zato, ker podjetje ni ugodilo zahtevi po posebni »doklad na šiht«, ki so jo zahtevali delavci tankovskega skladišča v Lobau. Stavkajo sicer samo delavci skladišča, toda ta stavka moti v celoti zelo zapleteni proizvodni proces. Da bi preprečili pomanjkanje pogonskih sredstev, sedaj drdrajo dolge kolone avtotankerjev v Trst, od koder prevažajo v Avstrijo Italijanski bencin, ki je cenejši od domačega. Stavka je razgalila tudi notranjo k-ri-zo tega podržavljenega podjetja, glede katerega pravijo, da je njegova proizvodnja predraga zato, ker zapo-sljuje okrog 2000 delavcev preveč. Kaj je »socialna« dividenda? »Socialna dividenda« je posebno poglavje, ob katerem se moramo nekoliko -ustaviti. Dividenda je pri delniških družbah tisti del dobička, ki odpade na delničarje, •to je imetnike delnic. (Izraža se v odstotkih celotnega dobička). Delnice so listine, ki izkazujejo njih posestnika kot solastnika podjetja. Pri podržavljenih podjetjih pa je edini ali vsaj glavni -delničar država sama, k-i ima v svojih rokah večinski paket delnic. »Socialne dividende« ne izplačujejo zaradi tega, -ker bi s-e bil morda dobiček za toliko povečal, temveč zato, da pomirijo delavce. Izplačuje se iz dobička, ki bo za toliko manjši. To se pravi, delničarji (reci država) bo zato dobila manj. Morala bo iskati dohodke za kritje svojih izdatkov torej drugod, pri državlja-nih-dav-koplačevalcih. Tako predstavlja »socialna dividenda« podržavljenih podjetij darilo njihovim delavcem v breme celotne državne skupnosti. Ravnotežje med cenami in plačami tvori posebno sedaj, v času povečanih nakupov zaradi bližajočih se praznikov, najbolj pereče vprašanje, ki ga bo najbrž zopet rešil čas — v čigavo škodo, boste pa sami lahko ugotovili — po božiču. Duhovni svetnik Anton Nerkun - umrl Adenauer se je nalezel nahoda v VVashingtonu 1/ VVashingtona pa se je vrnil zapadnonemški kancler Adenauer, ki se je prvič po volitvah in -sestavi nove vlade sestal z ameriškim predsednikom Kennedyjem. Glavni uspeh washingtonskega sestanka je pa vendarle skromen. Doseženo je bilo soglasje med obema vladama glede Berlina pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Tako v Bonnu kot v VVashingtonu pravijo, da mora biti ohranjeno »sedanje stanje« ter vse pravice zapadnih zaveznikov, ki izvirajo iz okupacije. To se lepo sliši, vendar je v tem bil molče opuščen dosedanji glavni nemški pogoj: porušitev »kitajskega zida«, ki V Clevelandu (Združene države) je nenadoma umrl bkeromašnik duhovni svetnik Anton Merklin. Dočakal je visoko starost 85 let. K večnemu počitku so ga |>oložili dne 4. novembra. Pogrebnim obredom je prisostvovalo (i prelatov in Se 25 drugih duhovnikov ter mnogo vernega ljudstva. Z Antonom Merklinom je legel v grob eden izmed najmarljivejših učencev začetnika socialnega gibanja meti Slovenci, Janeza Evangelista Kreka. Že kot kaplan je poleg dušnega pastirstva začel posvečati svoje velike darove zadružni misli. V celi vrsti far, kjer je služboval, je ustanavljal zadruge, gradil prosvetne in zadružne domove. Bil je pa tudi ves prežet od dejavne ljubezni za pomoč potrebnim. Podpiral je revne slovenske srednješolce iti visokošolce. S prav posebno skrbjo pa sc je posvečal zapuščenim in onemoglim. Ustanovil je več hiralnic. Prav tako pa sc je zavzemal za obrtne vajence. Pok. svetnik Merkun je bil prvi slovenski duhovnik, ki je šel misijonarit med slovenske rojake v Argentini. Ko se je po nekaj letih vrnil, je v vrsti člankov opisal položaj naših izseljencev in pokrenil, da so naši rojaki, raztreseni po svetu, dobili svoje dušne pastirje. Poleg vsega pa je pokojnik ves čas neumorno pisal v katoliške liste o zadevah, za katere se je zavzemal, predvsem pa o cirilmetodijski ideji, ki bi naj pripomogla, da bi sc vzhodni kristjani zopet vrnili v edinstvo z Rimom. Tega duhovnika, ki so ga nazivali ,»samaritana duhovnega in telesnega življenja”, bodo mnogi hvaležni Slovenci, posebno izseljenci, ohranili v hvaležnem spominu. SLOVENCI d&ma iti po meta Slovenec med argentinskimi katoliškimi voditelji V začetku novembra je bil v Buenos Airesu večdnevni sestanek voditeljev argentinskega katoliškega gibanja, na katerem so obravnavali pereča sodobna vprašanja. Med predavatelji je bil tudi slovenski rojak tir. Milan Komar, profesor filozofije na katoliški univerzi v Buenos Airesu. On je imel uvodno predavanje? „Ideje v svetu”. Predavanje je naslednji dan v obširnem izvlečku prinesel vodilni argentinski dnevnik „La Nacion”. Uspeh pevca Brajnika na Norveškem / Tenorist ljubljanskega opernega gledališča Miro Brajnik je zaključil svoje gostovanje v Oslu, prestolnici Norveške, kjer je desetkrat nastopil v naslovni vlogi Gounodove opere „Faust”. Občinstvo in kritika norveške prestolnice sta Brajnikov nastop zelo ugodno ocenili. Poleg Brajnika sta isto vlogo pela Mochel Roux' iz pariške Opere ter znameniti tenor Kim Borg, ki poje v Metropolitanski operi v New Yorku. Vodstvo kraljevskega opernega gledališča v Oslu je za drugo sezono povabilo Brajnika kot stalnega gosta, obenem pa jc izrazilo namen, povabiti na gostovanje celotno ljubljansko opero. Slovenska literatura v bolgarščini Založba „Narodna kultura” v Sofiji pripravlja zbirko slovenskih novel. Zastopani bodo naši najboljši pripovedniki od Ivana Cankarja do Cirila Kosmača. Novele je izbral in prevedel prizadevni poznavalec naše literature Dimitr Pantelcev, ki ima v načrtu tudi obsežnejšo antologijo slovenske lirike, in sicer po izboru posebnega odseka komisije za zveze s tujino pri Društvu slovenskih književnikov. Nadalje namerava Dimitr Pantelcev prevesti i>' izdati pri kaki vodilni sofijski založbi enega slovenskih povojnili romanov. Trenutno se še ni odločil, katerega bo izbral, vsekakor pa smemo pričakovati, da bo še marsikaj storil za spoznavanje slovenske književnosti meti Bolgari. Jeseniške jeklarne nameravajo povetati Jeklarne na Jesenicah, ki so najstarejše železarsko podjetje v Sloveniji, ki si je že za časa nekdanje Avstro-Ogrske, pa tudi v dobi med obema vojnama pridobilo velik sloves, bodo moderniziral1 in povečali. Iz obrata Kranjske industrijske družbe, ki je bilo zgrajeno na tradiciji nekdanjih „fU' žin” na Gorenjskem, jc zrastlo veliko podjetje, k' se je posebno uveljavilo z izdelavo specialnih j1'' kel. Modernizacija obratov jc postala neizogibna' ker so strojne naprave stare okrog 60 let, bile ^ docela iztrošene in zastarele. Zmoglivost obstoječi!1 visokih peči bodo podvojili, poleg tega bodo P” postavili še novo električno visoko peč. Tovarn* bodo preurejene na proizvodnjo visokokvalitetnil’ vrst jekla v višini do pol milijona ton letno. Kanadska požastitev Slovenca Osrednja zveza kanadskih kreditnih zadrug il podelila dr. Rudolfu Čuješu, soustanovitelju slu venske posojilnice Janeza Ev. Kreka v Torontu častno priznanje ustanovitve člana „Credit Union* Club”. To priznanje doljc le osebe, ki so v<’ dilno pomagale pri ustanovitvi kake zadruge 111 more biti za vsako zadrugo podeljen ta našlo' samo eni osebi. Torontski Slovenci so pa dr. Cuj£ šu ob odhodu iz Toronta v Antagonisti, kjer je sprejel profesorsko mesto na univerzi, priredili ' cerkveni dvorani prisrčno slovo. V imenu P°s jilnice sč je poslovil predsednik Trček, v iniof slivenske fare pa je spregovoril župnik preč. F Prebil. Slovenski kipar v italijanski izdaji Založba „Politica c cultura” v Udinah jc itda^ lepo maj>o 10 risb slovenskega kiparja Stoja*1 Batiča iz njegovega cikla »Rudarji”, ki se gl‘,s’ , italijanskem prevodu »Minatori”. V uvodu k mJl pravi umetnostni kritik Domcnico Cadoresi vita'- blbu' »kiparstvo Stojana Batiča preseneča s svojo nosijo in raste iz ljudi, ki so umetniku Batič je letos uspešno razstavljal v Londonu ”, Parizu, nekaj njegovih plastik smo pa videli 11 na nedavni razstavi slovenske moderne um1*11 sti v Celovcu. Kirurg dr. Lavrit umrl V Ljubljani jc umrl dr. Božidar Lavrič, Pr°f_ sor medicinske fakultete in podpredsednik • venske akademije znanosti in umetnosti, šel« ^ starosti 62 let. Medicino jc študiral na univeI,(', v Zagrebu, Pragi in Parizu, kjer se je speci8 1 ral za kirurgijo. V tej stroki si jc pridobil ,1,ct rodni sloves. Bil je prvi kirurg, ki je v ji opravil operacijo na odprtem srcu, s p1'111 aparature, ki jo je izdelal njegov institut. C'111'1 v Nancyju (Francija) mii je podelila častni d« rat. (J) &iiiL - deželi naravnih lepot in grozot (Koroškim bralcem popisuje popotne vtise g. Vinko Zaletel) Prihodnje jutro sem zgodaj maševal pri avstrijskih patrih SVD. To so misijonarji Družbe Božje besede in izhajajo iz misijonske hiše Sv. Gabrijel pri Dunaju. Veseli s'o bili obiska iz Avstrije 'im zelo prijazni, ^ zvečer smo se marsikaj pomenili. Brat zakristan me je na vsak način hotel imeti /a semen iškega rektorja ali vsaj profesor-Zakaj? »Sic machen alles so exakt!« Je tar večkrat povedal, kako sem pni maši ta v zakristiji vse »exakt«, točno, natančno naredil. No, sem res moral dti prav na drugi konec sveta, da me vsaj eden v tem ozi-ru pohvali! Da pa gre tam v južnih krajih 'večkrat zelo po domače, sem pa mnogokrat videl. Kar več patrov mi je streglo pni zajtrku, se »mavžno« za na pot so mi dali in me z a'v,tom odpeljali na postajo. Prvikrat se sedaj peljem s čilskim vla-kom, ko ne stavka. Izbral sem si majhiitrej-vlak »Pullman«, ki vozi le vsaki drugi din. 'Moram priznati, da smo kar hitro taez zamude v 6 urah prevozili 350 km j" da so tu boljši vlaki kot v Argenltini. Zamude so v Argentini in Braziliji obi-('ajne, pa so seveda tudi razdalje velike. y Braziliji sem slišal, kako je neki doma-‘lr' prišel na postajo /prav ko je vlak od-sel. Tedaj se je razburil, zakaj je vlak prav danes tako točno odšel ko /ima sicer prav vedno zamudo. Pa so mu odgovorili: ".N. ampak 'ta vlak je bil od včeraj!« Z vlaka opazujem velike poplave zara-1,1 deževja. Ponekod nisem vedel, ali je je-^ro ali poplava. Vreme je tako čudno, da n ne verjel, da je kaj takega mogoče. Na Dakih deset minut se menjavata sonce in jiez. Ge pogledam skozi okno, je jasno ne-)(>, če na drugi strani, je temino. Kakih Ddesetkrat je med potjo deževalo in son-Ce prisijalo, Vozimo se vedno bliže središču strašnega potresa. Ob progi vidim zemeljske pla-/,)ve, udrtine, ruševine, nove železniške pobije, mostove. Tukaj na jugu so kraji stra-l0te: Valdivia, Osorno, Porto Vares, iPor-to Montt ... Izstopim v Porto Vares. Na kolodvoru s omi večinoma nemško, 'tukaj je namreč nogo nemških staronaseljencev. Eden me yarne v svoj avto in me zapelje do zavo-! 'l "Germania«, kjer so nemški patri — 0 skr bratje. Vodijo veliko gimnazijo s nnviktom koit je n. pr. pri nas na Ple-stvcu. Komaj tam dobim nekega patra, po 'Hiti Čilenca, pa je za silo znal nemško, e ta povabi v Opel-kombi, da se ‘peljeva v Porto Montt, 20 km daleč. O, to me eseli, da itako vsaj enkrat pridem do Ti-jtata oceana ali Pacifika. Čile je sicer ob-nrska dežela, toda obljudena je večino-a po sredi, na obeh straneh pa so gore. 'taj je veliko pristanišče, so zveze po šf ?lU’ .i:>rcctasem pa je Porto Montt izhodita' \ južni čile. Tukaj se konča železnica cesta, naprej gre promet skoro samo z adjami in letalom. Komaj se vsedeva v avlto, se vsuje toča. Ko preneha, se peljeva prhko razpokane in precej popravljene ceste. Ponekod vidim ob strani velike cementne plošče, ko je potres cesto mečkal koit papir. In v Porto Montt, kakšno razdejanje je še sedaj! Zlasti v pristanišču, tam je voda uničila več 'kot potres, kajti najprej se je umaknila, nato udarila nazaj in razbila ladje, čolne in vse, kar j.e dosegla. Tam štrli konec ladje iz vode, tam železje, koli... V Valdiviji, kjer je bil potres najhujši, je prav to rešilo največ ljudi, ker se je morje najprej odmaknilo daleč stran. Prebivalci so slutili, kaj 'to pomeni in so se hitro odmaknili na bližnji grič. Ko pa je morje pridrvelo nazaj, je seveda pod velikansko maso vode kar pometlo s pristaniščem in hišami. Morje je n. pr. zagrabilo neko ladjo in jo kot igračko vrglo daleč nazaj in danes leži tam za neko tovarno. Hvala Bogu, da se je prav sedaj vreme zjasnilo, da sem napravil več slik. Mesto leži na 'tako lepem kraju in je podnebje ob Pacifiku tako milo, da kljub zimi vse zeleni, cveti drevje, krasne kamelije in rože, ki jim imena ne vem, da sem kar zasanjal o tej pravljični deželi. Pa me iz sanj zbudi — potresni sunek. Ohol Že drugič v Čilu! Ne, v tej lepoti ne bi hotel živeti, ker se menjava z grozoto kot sonce in dež. Tako sem 'tukaj v Čilu v enem dnevu doživel zimo in večno pomlad, zemljo, gore, jezera in morje, tridesetkrat dež, enkrat točo in še potres. Ostalo popoldne, ko sva se s patrom vrnila v Porto Vares, sem porabil, da si ogledam posledice potresa. Pater uni razkazuje: zavod Germania stoji na gričku, kjer je skalnata podlaga, zato je vzdržal. Toda spodaj je popolnoma porušena samostanska cerkev, farna pa tako poškodovana, da sedaj ni tam božje službe. Tam se je zvrnila v globino hiša in ker je gorelo v ognjišču, je potem še zgorela. Tukaj se je zemlja vdrla, tam se je zvišala. Pristanišče ob jezeru je razbito in tudi tukaj štrle iz vode ostanki razbite ladjice. 'Pa kaj bi vse našteval. Pater pripoveduje, da je bil on ob potresu na izletu pri neki gorski koči pod ognjenikom Osorno. Ko je slišal strašno grmenje im trušč, je letel iz koče daleč stran in se tako rešil. Tedaj je že pridrvel plaz kamenja po pobočju im kočo odnesel in je bilo 9 fantov, ki so ostali v koči, mrtvih. Župnik je Čilenec, star, častitljiv gospod in se je radi nemških 'faranov naučil nemško. Ker je bilo župnišče porušeno, stanuje sedaj pri patrih v samostanu. Tedaj ob potresu 15 dni mi zatisnil očesa, ne le, ker se je vedno treslo, ampak ker je skušal vsepovsod pomagati. Tedaj itak ni nihče spal v izavodu ali v hiši, vsi na prostem, če so ob vseh grozotah sploh mogli. V njegovi fari je bilo 41 mrtvih. Ljudje so mislili, da je že sodni dan. Potresni sunki' so bili tako močni, da 'tedaj sploh niso mogli stati, ampak so se ulegli na tla. Naslednje jutro sem maševal pri sestrah brezmadežnega Srca Marijinega, ki imajo zavod za dekleta. Napravile so novo kapelo, ker je cerkev porušena. Sestra, ki mi je prinesla zajtrk, mi je pol ure samo od potresa pravila in se ji na obrazu vidi, koliko je pretrpela. Pa kakšna sreča v nesreči: z dekleti so imele sestre popoldansko pobožnost v cerkvi. Ko so končale, so šle na vrt, tedaj se je začelo tresti in deset minut nato se je cerkev zrušila, če 'bi torej še deset minut dalje bile v cerkvi, bi bile vse mrtve. Marijinemu Srcu pripisuje to milost, da so se vse sestre in dekleta rešile. Koliko je bilo smrtnih žrtev v Čilu, ne vemo, vlada ni hotela objaviti, da ne bi še bolj prestrašila ljudi. Da pa ni bilo neprimerno več mrtvih, se je zahvaliti prav temu naključju, da se je potres začel v nedeljo popoldne, ko je večina ljudi zunaj, ni šolskega pouka in so bile cerkve prazne. V Čilu je neki kraj, kjer vedno miga, ni skoro dneva, da ne bi bilo potresnega sunka. G. župnik je rekel, kako je čudno to, da ljudje še vedno tam stanujejo in nočejo drugam. Nekaterim je potres že večkrat poškodoval hiše, pa jih popravijo — in čakajo zopet na potres, toda ostanejo doma. Tudi koroškim bralcem rečem: ostanimo kar lepo doma na Koroškem, pa pri proš-njih procesijah lepo prosimo: »šibe 'potresa — reši nas, o Gospod!« (Dalje) Obisk na Južnem Tirolskem '(Nadaljevanje in konec) Videl sem torej, da je pod tem imenom tako kot s Teranom, Cvičkom, Jeruzalem-cem v Sloveniji in v Franciji s šampanjcem. Različne firme sl nadenejo ime vina, ki bolj vleče in dobe zanj višjo ceno. Najbolj važna je otiketa, da gre vino v promet, ker je le malo pivcev, ki se na vino spoznajo. Vsa pokrajina od St. Mihaela do kal-ternskega jezera, je-bila polna turistov iz Zapadne Nemčije, ki so se zalagali z žlahtno kapljico in vsemogočimi dobrotami. V teh krajih sem slišal govoriti italijansko le v trgih in v gostilnah, vsi krajevni napisi in razglasi so pa dvojezični. Zanimivo je, da Nemci iz Zapadne Nemčije ne posnemajo Avstrijcev z bojkotom. V polnem vlaku, ki je peljal iz Lienz.a v Italijo čez mejo, sem 'bil pa jaz edini potnik, ki sem prišel iz Avstrije v l/talijo. Ogledal sem si tudi dolino od Bozna do Metana. Ta dolina, dolga 28 km, je bila nekdaj zelo zamočvirjena, sedaj pa je en sam prekrasen vrt najžlahtnejšega sadja. Dolino obkrožajo do 3000 m visoke gore, ki spomladi meseca maja, ko drevje cveti, povzročajo nizko temperaturo in nevarnost skoro vsako leto, da vse cvetje pomori. Da to preprečijo, so napeljali po vsej dolini iz obeh rek, ki se stekata pri Merami, vodo v velike brizgalne, katere ob času ostrega, nevarnega mraza odpro v zgodnjih jutranjih urah. Večkrat je tak mraz, da ta voda na drevju in cvetju zmrzne, da visijo debele ledene sveče, ki se potem, ko -sonce posije, počasi stope. Pravijo, da ravno s tem postopkom dosežejo, da cvetje sad Obdrži in je radi tega vsako leto dober pridelek. V Lani, ki je največji kraj te doline, sem obiskal g. dekana Bitnerja, ki je po rodu Čeh in je ravno te dni praznoval 87-le‘tnico rojstva. Kljub visoki starosti on še vedno vzorno opravlja duhovniško službo. Dolga leta je bil dekan v Črnomlju In deželni poslanec. Ima velike zasluge za Belo krajino, ki jo je zastopal v Ljubljani. Iz Lane sem odšel v Meram, ki je.svetovno znano letovišče, nekdaj avstrijske, sedaj pa tudi mednarodne 'finančne in proletarske aristokracije. Milo podnebje, prekrasno urejeni hoteli, penzioni, parki, za- bavišča in vse športne naprave so vzorno in moderno urejene, da zadovoljujejo tudi najbolj razvajene obiskovalce. Vsa zunanjost in ureditev kaže na veliko blagostanje prebivalcev tega mesta. Na levo, v bližini je videti grad Tirol, po katerem se Imenuje vsa Tirolska. Daši je vsa okolica nemška, pa imajo že Italijani mesto trdno v rokah. Vsepovsod pa so tudi tu napisi in javni razglasi v obeh jezikih. Moj namen je bil, da si ogledam tudi kraje od Trianta do Asiaga, na katere me veže veliko lepih, pa tudi žalostnih spominov, ker je tam pokopano veliko mojih prijateljev, ki so padli v prvi svetovni vojni na tem bojišču. Žal tega nisem mogel izvesti v celoti, ker od 1. oktobra od te strani ni bilo več nobene zveze. Z avtobusom sem šel samo do Vigolo Vattaro mad Trientom, kjer smo imeli svoj čas nekaj dni oddiha. Sedaj j.e tu izpeljana krasna asfaltirana cesta. Kraj je oddaljen od Tri-enta 12 km. Nekdaj izrazito kmečka vas, kjer so taikrat govorili večinoma še nemško, je zdaj zazidana z lepimi vilami in penzioni. Postala je dobro obiskovano letovišče. Zvečer sem šel v tipično vaško gostilno, kjer sem želel izvedeti, kakšne spomine imajo na prvo svetovno vojno. Oddelek, pri katerem sem jaz služil je tu nekaj dni prenočeval. Stari očanci še lomijo za silo nemščino, mladina je vsa italijansko vzgojena. Že ob prihodu v ta kraj sem videl, da so vsi sončno ležeči kraji brez zelenja, le kjer so škropili je bilo drevje in trta še zelena. Ljudje so mi povedali, da tu že od 28. maja, to je skoro 5 mesecev ni bilo nič dežja. Žalostno je bilo videti, ko je. lačna živina v senčnih predelih pulila iz tal popolnoma suho, že preperelo travo. Take suše nihče tu ne pomni. Ker ni bilo do Asiage nikake zveze, sem šel od tu naslednje jutro z avtobusom nazaj v Trient, od tu pa v 25 km dolgo dolino od Mezzolombardo do Cles, ki mi je bila znana še iz vojnih časov. Takrat precej zapuščena in revna dolina je sedaj en sam •vzorno urejeni sadni vrt, kjer rastejo jabolka- kanadke. Sadjereja je prinesla tem ljudem veliko blagostanje, da so si uredili svoje domove v lepe vile, katere oddajajo v letnem času letoviščarjem. V tej dolini, celo v glavnem kraju te doline Cles, v naj-(IKonec na 5. strani) F*AN ERJAVEC: 338 koroški Slovenci (ITI. del) onl-ta okorni cesar se še vedno ni mogel dokončno jočrti, ker njemu ni bilo nikoli dovolj predlogov in šit !V 'n F ravno s tem tudi vedno tako zavlačeval re-ceta najnujnejših vprašanj. Glede na to je hotel n( IU n<) tata ti še mnenje Obeh najvišjih tedanjih oseb-j.’s;1 v državi, t. j. grofa Lažanskega in celo samega j. C/a 'Metterničha. Prvi se je izjavil Metternich in sicer Vs c IE 1816. Tudi on je bil mnenja, naj se ohrani Ho ?/enilie Bivše francoske Ilirije še nadalje združene ta>rav v d veh gubernij ih '(lj ubljanskem in zadr-a ker se je treba na Dalmacijo še posebej ozirati, trv .. nosila ta tvorba ime »Kraljestvo Ilirija in Dal-ško' r’ kakor ima podobno ime tudi Lombardsko-Bene-dal' 7ralicstvo. Dobra dva tedna pozneje (16. 11.) je po-Rlav *0n^n° svojo izjavo še Lažanski. V njej se je v sv nodala prikupno, fino Manico. Kljub zunanji krhkosti se je izkazala kot pevka s stanovitnim, sočnim glasom, ki dobro obeta. Lovra Kvasa je zoiiet j>el Boško Lukcž, ki se mu je ta pretežno lirična vloga zelo dobro podajala, čeprav ga jc novi libreto naredil mestoma za glasnika »prekucuških idej”. Pa tudi ta del je Lukeš odpel s taktnostjo, kar mu je vsekakor v dobro šteti. Graščaka Marjana je novi libreto spremenil v zagrizenega predstavnika odpovedujočega »ostarelega reda”, ki mu je itak usojeno odigrati, in Karlo Ka-mušič je igralsko in pevsko ]>ovsem odgovarjal. Tudi »stranske vloge” so bile dobro zasedene (Bolček Mileve Pertotovc in Benjamin A. Kovača itd). Izvrstno so bili naštudirani zbori, ki spadajo med najboljše, kar ta opera nudi. Težko orkestralno partituro jc z gotovostjo in čutom izoblikoval kamor so ga takoj po nesreči odpeljali, niso mogla rešiti življenja. Nesireča se je zgodila, ko je Kranjčeva gospodinja za hip zapusifila kuhinjo, v kateri se je nahajal Jozej s svojim petletnim bratom. Mrtvega fozeja so pripeljali domov in ga v nedeljo, dne 26. nov. it. 1. položili na globaškem pokopališču v domačo zemljo k večnemu •počitku. Žalujoči družini naše iskreno sožalje! LOGA VES (f Marija Rainer) Spet je smrt posegla bridko v našo faro. Poklicala je pred večnega Sodnika daleč naokrog znano gospo Marijo Rainer, ipd. Sušnico. Daši jc že delj časa bolehala in bila priklenjena na dom, je vendar še vedno pridna skrbela za domačo hišo, ki jo je tako ljubila. Dobesedno sredi dela so ji omahnile roke in legla je k zadnjemu počitku. Bilo je to v soboto, 25. novembra. Pogreb blage pokojnice je pokazal, kako je bila priljubljena. V torek, 28. novembra, so jo spremili verniki iz fare in od drugod v farno cerkev, kjer je najprej preč. g. Petrič, ipotem pa še domači dušni pastir za njo daroval sv. mašo. V nagrobnem govoru je domači g. župnik orisal njeno življenje in njeno trpljenje. Kot mlada žena in mati je že okusila bridkost smrti, ko ji je umrl edini sim. Dolgih 51 let je v zvesti ljubezni stala ob strani svojemu možu in z njim delila vesele in bridke ure. Pa je bilo bridkih več kot veselih. Najhuje ji je bilo, ko je morala v nacističnem času s toliko drugimi zapustiti dirigent Jakov Cipci tako, da je kljub pomanjkanju »pevnih” motivov in arij v tradicionalnem smislu, prišla do polne veljave. »Deseti brat” je doživel pri občinstvu, povečini iz koroškega kmečkega prebivalstva, popoln uspeh, ali še točneje, dvojen uspeh. Po eni strani je prikazal živahno moderno glasbeno ustvarjalnost v Sloveniji, po drugi strani pa izpričal, da ljudstvo tudi moderno glasbo v polni meri sprejema, kadar jc kvalitetna. Vprav zalo je bilo gostovanje mariborske opere ne le koristno ampak tudi potrebno, kajti po eni strani nas je seznanilo z Dvorakovo »Rusalko”, ki je sicer ne bi doživeli, po drugi strani pa je pri-kazailo bujno izvirno kulturno življenje v deželi onstran meje, na katero nas veže toliko zgodovinskih, kulturnih in človeških skupnih potez. # Pred nedeljsko predstavo so podali zbori Slovenske prosvetne zveze niz koroških ljudskih in umetnih pesmi. Temeljito izvežbani zbori so pod vodstvom Vladimirja Prašnika in Valentina Hartmana lepi, a mestoma tudi težki program odpeli ubrano, disciplinirano in z občutkom. a. 1. ^Naše prireditve GLOBASNICA Katoliko prosvetno društvo v Globasnici priredi na predvečer godu sv. Miklavža, v torek, dne 5. decembra, ob pol 8. uri MIKLAVŽEV VEČER. Na sporedu je igra v treh dejanjih, ki jo je spisala Matilda Košutnik: »POT SV. NIKOLAJA«. Vsi prisrčno vabljeni! ŠMIHEL nad PLIBERKOM Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vpriizori v nedeljo, 3. decembra 1961, ob pol 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer pri Šercerju opereto: »MIKLAVŽ PRIHAJA«. Po igri obdarovanje. — Vsi vabljeni! ŽITARA VES - GORIČE Farna 'mladina v Žitari vesi priredi v nedeljo, dne 3. decembra 1961 ob 2. uri popoldne v Goričah igro »UBOGI SAMCI«. Prisrčno vabljeni! ŠT. JAKOB V ROŽU Farna mladina v Št. Jakobu v Rožu priredi v nedeljo, dne 3. dec. 1961 ob po) 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v farni dvorani miklavževanje z opereto »MIKLAVŽ PRIHAJA«. Prisrčno vabljeni. dom in domovimo. Kako težko ji je bilo> ko je v tujini zbolel mož in so bili mnogi prepričani, da se ne bo več vrnil v domovino. Pa Bog je hotel 'drugače. Sušnikova družina se je po vojski spet vrnila domov. S tem pa še ni bilo konec trpljenja. Kar kmalu se je oglasila bolezen in so prišle še druge nadloge. Vse pa je pokojna nosila vdano. Zaupala je v Boga in njegovo previdnost. V trdni veri je črpala moči za križe življenja. Zdaj je dotrpela. Gotovo ji ni žal za noben križ« ki ga je na tem svetu voljno nosila. Od pokojne se je ob grobu poslovil v imenu Zveze izseljencev predsednik g. Lovro Kramer. Pevci pa so ji pri domu, men mašo in ob odprtem grobu zapeli. Obranimo dobri, verni ženi hvaležen spomin im spominjajmo se je v molitvi! GLOBASNICA (Je prišel čas ženitve) Zadnjo nedeljo v minulem cerkveneU1 letu so naš gospod župnik imeli opravilo za opravilom, od jutra do mraka. N a j preJ dve sv. maši s pridigo v Globasnici in v štebnu, nato pogreb Kranjčevega Jozeja’ potem pa še tri poroke s sv. mašo. Kol prva je Podevova Frida v Globasnici obljO" bila večno zvestobo svojemu izvoljene11 Anzeju Kandurju, jx> poklicu mesarju, n*1' to pa sta stopili pred poročni oltar dve sestri: Liza in Ivanka Kovač; Liza z Vo-rančem Linčejem, pd. Rigelnikovim v Slo-venjah, Ivanka pa iz Mihom Fistrom, pf Rovjakovim tudi v Slovenijab. Miha, ki je po poklicu kovač in radi otroške ohromi' losti že dalj časa popoln invalid, so pr1" peljali pred oltar z vozičkom. Čeprav sf mlad, bo blage ljubezni žene Ivanke nUJ bolj potreben. Vsem mladim družinam P3 kličemo: Na mnoga leta in bilo srečno! Trgovska hiša kvalitetnega blaga LODRON Zavese, preproge, tekači, prešite odeje« žimnice, posteljno perilo, ležalni stoli« talne obloge, posteljno perje. Villach - Beljak, Lederergasse 12 Vabilo na marijansko akademijo v Št. Rupertu Na praznik Brezmadežne, v petek, dne 8. decembra 1961, bo ob 2. uri popoldne v dvorani Gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu MARIJANSKA AKADEMIJA z naslednjim sporedom: L Pozdrav Brezmadežni. 2. Pevski nastop dekliškega zbora. 3. Govor. 4. »Najlepše plačilo«, igra v 5 dejanjih (spisal Janko Mlakar). Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu. Jited h&žLhiimi d ate vi naj bo na mizi tudi 'Jimnik & (le. v'N5I<0Elet,Oov,na KLAQENFURT - CELOVEC, Viktringer Stralk 5, telefon 22-51 O VINO H SEKT 0;2qanje n LIKERJI Knjiga - moj prijatelj Vedno več narodov vstopa v krog kulturnega sveta. Merilo, da moremo kak narod smatrati kulturnega, je v tem, ali je v njem nepismenost že premagana. V Evropi že skoraj ne poznamo več nepismenosti, razen nekaj v južnih predelih Balkana, Italije in Pirenejskega polotoka. In v deželah Azije in Afrike preganjajo s pravo gorečnostjo ta najvidnejši znak kulturne zaostalosti. Pri tem imajo velik delež zasluge krščanski misijonarji s svojimi kulturnimi šolami. Pisana in tisJkana beseda je tako kulturnemu človeku stalen spremljevalec v vsakdanjem življenju. Sodobnega evropskega življenja si ivobče predstavljati ne moremo brez zapisnega zvezka, brez dnevnega časopisja in ilustracij ali brez knjige. K pisanosti človeškega udejstvovanja spada tiskarska delavnica in prodajalnica s knjigami prav tako kot mehanična delavnica in veletrgovina z manufakturnim blagom. Celo trgovine, kjer »se vse dobi«, imajo že posebne oddelke, kjer prodajajo knjige in revije vseh vrst. Slovenski človek že dolgo poseduje umetnost branja in pisanja. Moremo trditi, da je že pred sto leti bila večina naroda toliko izobražena, da je mogla prebirati 'knjige Mohorjeve družbe, 'ki je že takrat v desettisočih izvodih pošiljala svoje redne izdaje med to ljudstvo. Število teh in drugih 'knjig je naglo rastlo tako, da smo 'Veljali že pred petdesetimi (leti za kulturen narod prve vrste. Po prvi svetovni vojni nam je bilo priznano, da je prišlo na enega čitatelja največ tiskane besede. Tudi danes 'še imamo svojo tiskarno, ki nam v domači besedi tiska knjige in časopise. To delo vrši iz velike ljubezni do slovenske besede in do slovenskih ljudi na Koroškem; zato se tudi ne boji žrtev. Saj se zaveda, da bo ljudstvo ostalo verno, pošteno in zavedno le tako dolgo, dokler bo ■v njih hiše prihajala dobra knjiga in dober časopis. To je vodilo velikega škofa ■Slomška, da je pred sto desetimi leti osnoval v Celovcu družbo za tiskanje dobrih knjig im vodi tudi danes nje, ki nadaljujejo njegovo delo. Nastopil je zimski čas, ko je najprijetnejše o'b zapečku — kjer ga še imajo — ali v toplo zakurjeni sobi. Tudi so dolgi večeri. Nikakor ne dovolimo, da bi nam ves ta čas »ukradel« radio. iPridržimo si pravico, da nas ne bo motil pri prebiranju 'Mohorjevih knjig in drugih, katere si izposodimo pri znancih ali v knjižnici. Treba je samo začeti in si odmeriti čas za to prekoristno opravilo. Zlasti mlajši rod je l>ostal kar nekako nezaupen do knjige, zato naj pri tem pomagajo tudi starejši in posebej še prosvetna organizacija! JŽ/j mladino in pro&mto Svefovni kongres Kat. del. mladine Delavska mladina sveta bo jutri odločala o bodočnosti in v njenih rokah je usoda narodov. Zato nas nič me preseneča, če svetovna gibaruja v današnji "družbi zbirajo okrog sebe mladino in prirejajo z njimi svetovne mladinske kongrese. Ob takih prilikah skušajo mladino še bolj navezati na svoje programe ter polagoma preložiti na njo soodločanje in sousmerjanje dela na osnovi strankinega političnodeultume-ga gledanja. V polpretekli dobi so se shajale na mednarodne konference množice mladine liberalnega prepričanja. Tudi o stikih ma-cistiono-fašistične mladine je bilo slišati in čitati. Da se sestaja pogosto mladina socialistične internacionale, je že prava tradicija, ki pa postaja vedno bolj le tradicija. T.i svetovno-narzorn i pokreti namreč vedno bolj zgubljajo na sivo ji notranji moči (kakor liberalizem, tako tudi zapadmi socializem prehajata v zadnjo stopnjo razvoja oz. zamiranja). Z največjimi propagandnimi manifestacijami se vršijo zlasti v ipovojnih letih mednarodni kongresi komunistične mladine. Večkrat nastopa tukaj mladina povsem odkrito, brez krinke in izpoveduje načela skrajnega -marksizma (kot so bili kongresi v Moskvi in Varšavi in drugod za železno zaveso); pogosto pa se skrije ta komunistična mladina pod krinko »poslanca miru« in si nadene naslov: Mladinski mirovni kongres (n. pr. na Dunaju itd.). Na teh mednarodnih mladinskih srečanjih, ki so navadno velikanske manifestacije komunistične ideje in borbenosti, se ustvarja program za komunistično mladino sveta in utrjuje tesna vez med mladino vseh kontinentov. Današnja delavska mladina ne sledi več s toliko zaverovanostjo za komunističnimi voditelji. Vedno več je takih, ki so usmerili svoj korak za Kristusom in hočejo postati Kristusova delavska mladina. 'Za cilj so si postavili nalogo, da vse delavce pripeljejo h Kristusu - Delavcu, ker le v njem in njegovem evangeliju pravice in ljubezni je mogoče doseči človeka in kristjana vredno življenje. S to idejo je šel pred 35 leti med delavsko mladino Belgije duhovnik Cardijn. Do danes se je zbralo okrog njega nad tri milijone mladih delavcev. Po vsem svetu ilelujejo danes že močne organizacije kato- Kaj je povedal oče Cardijn (Nadaljevanje in konec) Katoliški delavci v širnem svetu Do danes imamo v vseh slabo razvitih deželah organizacijo mladih katoliških delavcev, vendar šele začenjajočo organizacijo. 'Pošiljamo mednje delavske misijonarje, mlade KAJ—iste, ki tam delujejo 3 do 4 leta brezplačno, se žrtvujejo da dajo priložnost črnemu, rumenemu in rjavemu mlademu delavcu v Afriki, v Aziji, v Severni Ameriki, da se razvije, oblikuje in se združi s svojimi brati in sestrami. Pojdite v Pakistan, pojdite na 'Ceylon, pojdite na Filipine, pojdite v Južno Ameriko, pojdi-te danes v razne dežele v Afriki, tam je več kot sto mladih delavcev in delavk iz Evrope in Severne Amerike, ki se vsega postavljajo v službo razvoja mladih delavcev. Ne delajo samo za človeško ljubezen do bližnjega, ne, oni vedo, da nimajo samo človečanske naloge, da nimajo samo svetovje naloge, oni vedo, da imajo božje poslanstvo. Vedo, da so od Boga poklicani m da se v tem kažeta slava in ljubezen Kristusova. To žrtev zahteva Kristus za °blikovanje vsega človeštva in vseh mladih delavcev ,in mladih delavk, za pomoč vsem m rešitev vseh. To je cilj svetovnega žo-sbma in pri tem morajo vsi mladi delav-ci sodelovati in ne le aktivisti. 'KAJ ni organizacija, KAJ, to so mladi Sa napolnimo z oljem za konzerviranje.Razdelitev olja po notranjosti dosežemo s praznim tekom motorja, ki naj traja VOZI V MEGLI Z ZASENČENIMI ŽAROMETI! nekoliko minut. Olja za konzerviranje pri ponovni uporabi motornega kolesa n‘i treba izpuščati, temveč s 'to polnitvijo olja lahko prevozimo kakih 500 km. Motor je priporočljivo ustaviti tako, da zapremo dovod goriva in pustimo, da se prekat s plavačem v vplinjaču popolnoma izprazni. Priključek na prekat s plavačem odstranimo, očistimo filter za bencin in prekat s plavačem, oboje pa na tanko premažemo z oljem za konzerviranje. Dodatno vzbrizgamo v valje skozi odprtine za svečice še 10 do 20 cnr' olja za konzerviranje, da se premažejo gornji deli valjev in batov. Nato brez Vžiga nekoliko-krat zavrtimo motorno gred, da odstranimo iz valja zaostale pline zgorevanja — povzročitelje korozije — ter da se Vbrizgano olje enakomerno porazdeli po notranjosti valja. Bat pustimo v spodnji mrtvi Kdaj je gospodar odgovoren za nesrečo? Če utrpi kaka oseba po krivdi druge osebe telesne poškodbe, je krivec dolžan poravnati nastalo škodo. Krivda je očitna, če je bila poškodba povzročena ali zadana bodisi iz kaznive nevednosti, pomanjkanja pazljivosti, zanikrnosti ali namenoma. Če zavarovalnica nudi poškodovancu svoje usluge izaradi poškodb, ki jih je utrpel iiz enega prej omenjenih vzrokov, je pravni položaj isti. Če se je pripetila nesreča pri delu po krivdi tretje osebe, je poškodovanec upravičen 'zahtevati povračilo škode od krivca, katero mora 'kriti zavarovalnica do višine dokazanih Uslug. Zavarovalnica pa lahko zahteva povračilo svojih Uslug od krivca. Poškodovanec sam ima 'pravico do povračila le tedaj, če je škoda, ki jo je utrpel, višja kot usluge socialnega zavarovanja. Omejitve v tem pogledu določa zakon o splošnem socialnem zavarovanju pri takih nezgodah, Iki jih povzroči delodajalec. V tem primeru 'poškodovanec ne more 'zahtevati povračila škode od delodajalca, razen, če je delodajalec namenoma povzročil nesrečo hote ali vede. Seveda more v takih slučajih zavarovalnica nastopiti proti takemu delodajalcu in terjati od njega poroštvo. O grobi malomarnosti je moč govoriti, če imamo opravka s kaznivo krivdo. Na primer v slučaju, da je krivec brez nadaljnjega lahko vedel, da pomeni njegovo dejanje ali opuščanj e nevarnost za življenje Kaj dar Gotovo si marsikateri izmed nas že beli glavo, kaj bo položil svojim dragim pod božično drevo. Morda vam bo dobrodošlo, če vam damo nekaj nasvetov. Vsi vemo, da je darilo dobrodošlo le, kadar z njim uganemo okus ali celo skrivno željo tistega, ki ga hočemo obdarovati. Najprej darilo otroku: povestne knjige, knjige pravljic, punčke, gugalni konj, pajaci iz gume ali plastike, škatle z različnimi pribori: šivalnim, mizarskim, tiskarskim itd., nadalje: avtomobil, mikroskop, škatle s plastiko za modeliranje, tricikel j, matador, tombole, žoga, globus. Za staro mamo bomo 'izbrali: volneno ruto, volnene rokavice, volno za pletenje. Škatlo za klopčič, škatlo čaja, škatlo piškotov, domačo haljo, nočno jopico, copate. Stari oče pa bo morda vesel: volnenega šala, volnenih rokavic, copat, domačega jo- točiki, da je namazana površina valja čim večja. Se večja pa je ta zaščita, če vsake tri tedne ponovno nckolikokrat zavrtimo motorno gred in zadnje kolo, da s tem obnovimo zaščitno plast olja. Da preprečimo vstop vlage iz zraka v notranjost motorja, zatesnimo 'izpušno cev in zračni filter. V ta namon lahko uporabimo dobro naoljeno krpo. ■Končno ne pozabimo na kromirane dele in verigo. Oboje tanko premažemo s tehničnim vazelinom, če plašče koles že dalj časa nismo odstranili s platišč, je priporočljivo, da jih odstranimo In osnažimo. Morebitna odrgnjena (korodirana) platišča (Felge) očistimo rje do kovinskega sijaja in očiščene dele na novo pobarvamo. S plašča odstranimo vso prilepljeno nesnago s suho ščetko. Mast ali olje izperemo z milom in vodo. Vse dele dobro posušimo. Pred ponovnim sestavljanjem posujemo notranjost plašča s smukcem. Zračnice napolnimo z zrakom samo do polovice predpisanega pritiska. Slednjič ne pozabimo na akumulator! 'Kontakte akumulatorja osnažimo in na tanko premažemo s tehničnim 'vazelinom. Shranimo ga v suh in ne prehladen prostor. Vsak mesec enkrat poskrbimo za električno praznjenje in polnjenje akumulatorja v ustrezno opremljenih akumulatorskih delavnicah. * Tako ostanejo sestavni dela motornega kolesa zaščiteni proti koroziji in rjavenju več mesecev. Spomladi samo spojimo akumulator, napolnimo zračnice ter očistimo kromirane dele zaščitnega sloja tehničnega vazelina in motorno kolo je pripravljeno za ponovno redno obratovanje. ali zdravje drugih oseb. Pri tem je tudi merodajno, če je prekršil krivec posebej objavljena pravila, a!i če bi moral na o-isnovi svojega poklica uvideti in predvidevati nevarne okoliščine svojega dejanja. Tako objavljeno pravilo, ki ga kmečki gospodar 'prekrši, če je kriv nesreče pri delu, je med drugim Vključeno tudi v zakon o kmetijskem delu in določa, da se je treba strogo ravnati po navodilih, Iki služijo varnosti pri 'poljskem in gozdnem delu. Če torej kmečki gospodar ni zaščitil svojih strojev, s katerimi 'imajo opravka njegovi posli, s potrebnimi zaščitnimi napravami in se ije zato zgodila nesreča, je gro- ba malomarnost na dlani. V tem slučaju pa je krivi posestnik dolžan vrniti zavarovalnici vse usluge, ki jih je lejta nudila ponesrečencu. Če pusti na primer gospodar delati poslu z nezavarovano krožno žago in pride pri tem do nesreče, bo moral ta gospodar povrniti vse izdatke tako kmetijski bolniški Magajni, nezgodni zavarovalnici in morda celo še pokojninski zavarovalnici, ker je 'zanemaril svojo dolžnost, da bi zavaroval krožno žago s predpisanimi zaščitnimi napravami. Poleg vsega pa tega gospodarja lahko še obsodijo na osnovi kazenskega zakonika. Umivanje posode »Ah, to pomivanje!« — slišimo mnogokrat vzdihovati gospodinje, ki bi po 'kosilu rade še malo posedele. V resnici pa ne vzdihujete nad tem samo ve, ampak vse. Statistično je dognano, da je to opravilo večini žensk po širnem svetu najbolj odbijajoče. Ne bomo razpravljali, zakaj je to delo tako odveč, ampak, kako si ga olajšamo. 'Pričnimo kar pri umivalniku, v katerem to delo običajno opravljamo. Paziti moramo seveda, kolikor je to v naših močeh, da ima ta pravilno višino in sicer, da je gornji rob pri gospodinjah, ki so viso- ujemo? piča, povečevalnega stekla, pručice za noge, pipe, škatle za tobak, pepelnika. Za oba skupaj pa lahko kupimo: pled za kolena, majben radio, servis za čaj, čajni prt, škatlo slaščic. Možu ali sinu pa bomo naredile veselje: s knjigo, listnico, z nožem za rezanje papirja, rz denarnico za drobiž, z vžigalnikom za cigarete, s priborom za prižiganje in čiščenje pipe, električnim brivskim aparatom, z dežnikom ali s serijo kravat, s puloverjem, majhnim radio-aparatom, z lahkim kovčkom, z domačim jopičem, z domačo haljo, z volnenim ali svilenim šalom, z vetrnim jopičem. Tako — sedaj pa nam ostane še o n a , v kakršnikoli podobi je že: kot mamica, žena, hčerka ali sestra. Najprej nekaj nasvetov možem: hvaležne vam bodo vaše žene, če se jih boste spomnili: s knjigo, rokavicami, torbico (dnevno ali večerno), usnjenim pasom, dežnikom, svileno ruto, nočno jopico, krznenim ovratnikom, okrasom k večerni obleki: broško, ogrlico ali zapestnico. Nadalje vam bodo hvaležne: za vrečice iz plastike za toaletne potrebščine, za nočno srajco, za čevlje ali nogavice, za kolonjsko vodo — torej za tiste reči, katere si sama navadno nikdar ne kupi — iz skromnosti in ker za to nima njikdar denarja. Hčerka pa bo položila materi pod božično drevo vse, kar bo koristilo hiši, kot: stenski mlinček za kavo, posodo iz plastike, termo-steklenuce; ogrevalce za posteljo, obešalnik z.a predsobo, senčnik za luč, jedilni servis, pribor z.a surovo maslo 'itd. In končno ne pozabimo tudi na tiste, ki bodo v bedi in siromaštvu praznovali sveti večer. Ge bomo pripravili samo enemu izmed teh majhno veselje, bo tudi naš Božič — lepši in svetlejši. Glicerin - staro a dobro sredstvo Raizni stari pripomočki so zopet prišli v veljavo, med njimi tudi glicerin. Naše babice so imele vedno pri rokah stekleničko te vodenočiste tekočine. Z njo so negovale roke, !pa tudi dedova gumijasta obuvala. Danes pa mažemo z njim usnjene, gumijaste in kovinske predmete, ki ostanejo zaradi tega prožni, odnosno ne rjave. Zelo važno je, da skrbno uteremo glicerin v gojzerje ali gumijasta obuvala, preden jih spravimo. Za to nego bodo hvaležni tudi dežni plašči in predpasniki iz, gumija. Z glicerinom nateremo gumijasto stran, a nikdar ne blaga, čiste obročke iz gumija kompotnih kozarcev namažemo z glicerinom, da tako prožni čakajo na novo uporabo. Vsi gospodinjski predmeti, ki rjavijo, ke od 160 do 165 cm — 90 od tal. Višina od tal pri manjših gospodinjah bi se morala znižati na 82 do 83 cm, pri večjih pa bi se morala dvigniti na 92 do 95 cm. Vedeti moramo tudi, da je za pomivanje posode, kakor tudi za vsa druga gospodinjska opravila potrebna dobra razsvetljava. Okno naj bo v bližini, luč pa nad umivalnikom. Posodo umivamo v vroči vodi, ker vročina topi maščobo. Maslo se topi pri 30 stopinjah, goveji loj pa pri 42 stopinjah. Za obvarovanje rok je priporočljiva metlica oziroma ščetka na dolgem ročaju. Posodo dobro izplaknemo in zložimo na cedilo tako, da pride zrak med posamezne kose. Tako se že sama precej 'posuši. Pri sodobnih pralnih praških opravimo umivanje še hitreje, le da moramo p osmi o bolj temeljito splakniti. Olajšamo si delo tudi tako, da posodo pred umivanjem prav zložimo in v tem vrstnem redu 'potem pomivamo. Pričnemo pri kozarcih, nato je na vrsti jedilni pribor in porcelan, končno pa kozice in londi. To delo opravljamo vedno od desne proti levi, kar nam je vsem gotovo znano. Umazano posodo postavimo na svojo desnico. Posodo pomivamo v desnem lijaku, splakujemo v levem in zložimo na cedilo. Lepo bi bilo, če bi že pri prvem umivanju posode še enkrat pomislile na vse to in po teh nasvetih tudi ukrepale. Talko bi morda le prišle do zaključka, da to delo navsezadnje ni tako odvratno. Gospodinjstvo in tehnika 85 odstotkov gospodinjskiih strojev, zlasti tistih na plin, pred prodajo skrbno pregledajo posebni strokovnjaki v številnih laboratorijih. Prestati morajo preizkušnje, kakršnim ne bodo nikoli podvrženi pri še tako neprevidni gospodinji. Na nekatere električne pečice tisočkrat zaporedoma postavijo težo sto kilogramov. Na njihova vrata obesijo dvajset kilogramov težko utež. 'Da bi se prepričali, da gre res vsa toplota v pečice, polože vanje s katranom obdan zavojček peska. V njem je deset različnih toplomerov, ki kažejo natančno, koliko toplote je pečica sprejela. Grelci za vodo morajo pred prodajo delovati 400 ur. Vsakih osem ur jih za štiri minute izklopijo. Čc prestanejo to hudo preizkušnjo, jih šele odpeljejo v trgovine. Poiščite Miše ... (Otroške) igrače v zelo veliki izbiri v našem posebnem oddelku (j/iiftvr KLAGENFURT BURGGASSE kakor noži, škarje in drugo orodje, ter razno okovje, dobijo pravi blesk šele, če so očiščeni z ostrim papirjem in namazani s tanko plastjo glicerina. Tako namažemo tudi pribor, ki ni vedno v rabi; šele potem ga spravimo v plastične vrečice. če 'hočemo, da ostanejo lakasti čevlji, torbice in pasovi svetli in prožni, jih premažemo z glicerinom in šele pred uporabo /loščimo z volneno krpo. P * | * 5 * /\ * !\1 * O * B * R * /\ »N * J * E Josip Stritar: ROSANA Takega sejma niso pomnili najstarejši ljudje v Zalesju. Ne da bii se ne bilo še nikoli raztr/ilo toliko blaga in živine. Mnog kmetič je gnal pozno zvečer s potrtim srcem svojo neprodano kravico domov in po ces'ti se je vrstil voz za vozom z blagom, ki ni našlo kupca. Vendar takega življenja, tako veselega gibanja kakor danes ni bilo morebiti na zaleškem sejmu še nikdar. Sveta se je bilo sešlo zlasti na več toliko, da se je vse trlo. Potrebnik, pošteni sluga deželne gosposke, kateremu je bila izročena skrb za red na sejmu, sam ni vedel, kam bi se dejal. IPovsod ga je bilo treba in povsod človek vendar ne more biti. Že prejšnji večer je bila prišla med drugimi sejmarji iz daljnih krajev čudna družba, kakršne Zaleščani še nikoli niso videli. Se najbolj podobni so bili ti ljudje ciganom, vendar cigani niso bili. Imeli so velik voz, ki je bil podoben hišici. Vrata je imel in okna, še celo majhen dimnik v zadnjem koncu. Ko so dobili od gosposke dovoljenje, so krenili z vozom s ceste v stran in se ustavili na trati konec vasi. Voznik izpreže dvoje Starih suhih kljuset ter ju izpusti na pašo. Vrata se odpro in iz voza se usuje kakor skozi žrelo ulja čudna dlruhal, moški in ženske, mlado in staro. Vse vprek. Zadnji med njimi izstopi mirno, ponosno pravi velikan, za glavo 'Večji mimo drugih, mož krepkih udov, širokih pleč. Tem ljudem ni bilo videti, da se jim godi posebno dobro. Rejenega, okrogličnega Človeka ni bilo med njimi. Njhi obleka je bila zanemarjena in težko da kateremu umerjena po životu. Vendar so. bili vsi dobre volje. Eden izmed njih se je takoj postavil na glavo, drugi je prevračal kozolce in tretji je zatočil kolo po trati, menda iz samega veselja, da je konec dolgočasni vožnji. Ali strogi ipoveljnik jim ni dal mnogo odloga. Vsak je moral na svoje delo. Začno se čudne priprave. V tla zabijejo dva krepka visoka stebra in ju podkrepe txl vseh strani. Potem potegnejo debelo vrv od kola do kola, tako da je bila najmanj za pet sežnjev od tal. Drugi postavljajo in pripravljajo drugo Skrivnostno orodje. Drugi dan je bilo vreme lepo. Od vseh strani je bilo privrelo mnogo ljudstva. Poveljnik družbe je bil zadovoljen. Predstave so se pričele že zjutraj. Tudi zaleško občinstvo je bilo lahko zadovoljno z vsem, kar je bilo videti. Zdaj se j'e eden čudovito zvračal, vznak z usti s tal pobiral denar, hodil po samih rokah in delal druge take čudeže. Zdaj je drugi za njim požiral goreče predivo. Potem je nastopil sam poglavar ter Izkazoval strmečemu občinstvu svojo silno moč. Vznak ležečemu po- ložita dva na prsi velik kamen ter mu ga s težkim kladivom zdrobita na drobne kosce. Z zobmi je držal železo, ki bi ga bil drug krepak človek iztežka privzdignil z obema rokaina. Največ veselja pa je zlasti mladini tlela 1 norčav človek, smešno opravljen, z različnimi šalami in burkami, ki mu niso nikdar pošle. Na posebnem mestu je sedela starka, ki je vsakemu, kdor je hotel, prerokovala iz rok ter za malo denarja radodarno delila obilo sreče. Ali vse to, kar je bilo videti dosedaj, ni bilo še senca proti temu, kar je še čakalo. Kaj bo z vrvjo, ki je nategnjena od stebra do stebra tako visoko od tal? Nekoliko časa je bilo vse mirno. Videti je bilo iz vsega, da pride sedaj kaj posebnega. Glavar sam se približa ter s krepko roko poizkuša steber za stebrom, ali sta dovolj trdno zabita, din nategne vrv, ki je, bila nekoliko odjenjala. Nato pa se prikaže mlada deklica. 'Nihče ni videl, odkod je prišla. 'Kar stala je pred njimi. Nihče se ni mogel spomniti, da bi jo bil videl poprej. Ta deklica je bila lepa. Vse občinstvo je z' veseljem gledalo lepo deklico. Ali to veselje ni bilo pravo, čisto veselje. Mnogim gledalcem se je milo storilo ob njenem pogledu. Deklica ni bila vesela. Videti je bila otožna, tako- otožna! Ko je tako stala nekoliko časa, je stopil k njej poveljnik ter jd rekel, kolikor mu je bilo moči z mehkim, prijaznim glasom: »Ljudje čakajo. Naprej, Rosana!« Urno kakor veverica spleza deklica po lestvicah ob stebru kvišku. Vrhu stebra postoji, potem začne počasi stopati po vrvi. Gledalcem je od strahu utripalo srce. Ko je prišla do sredi, je zopet nekoliko postala, potem pa je urno stekla do drugega konca. Ali to je bil samo začetek. Kar je počela nazaj grede, »je bilo Že pregrešno. Zdaj je pokleknila na vrv, zdaj skakala po eni nogi, potem po drugi nogi. Nato je legla vznak, skočila kvišku, se lovila, kakor da bi padala, in zdaj — gledalcem je zastalo srce — zdaj je padla zares, ali z roko se je ujela za vrv — vsem se je odvalil kamen od srca. Ko je dovršila svoj posel, je splezala zopet doli. Prikloni se na vse strani s prisiljenim nasmehom in potem izgine. In tako so se vršile igre ves dan s kratkimi presledki, kolikor je bilo treba, da so se igralci nekoliko odpočili in okrepčali in da se je nabrallo drugo občinstvo. Ravnatelj družbe je bil vesel. Dolgo že ni imel tako dobre letine. Zadovoljen je bil s svojimi ljudmi, posebno z Rosano. Že dolgo ni bil tako priljuden z njimi. Rosani je večkrat prijazno pogladil lice, kar pa ni bilo videti deklici nič prav po volji. Vselej se je nejevoljno obrnila v stran in bila je, še bolj žalostna. Ali to moža ni motilo; vesela ali žalostna, da mu je le denar služila. . ' Vse se je vršilo igralcem in gledalcem po volji. Mračilo se je že, ko je prišla zopet Rosana na vrsto. Sedemkrat je že bila na vrvi. Ko je bilo treba iti na delo osmi-krat, ko je že stala poleg stebra, jo je obšla slabost. Onemogla se zgrudi na tla. Huda vročina in nenavadni trud sta bila premagala šibko dekletce. Ko je ravnatelj to videl, je mislil, da deklica noče, da se samo taji, ali pa ničesar ni mislil. Pohlepnost ga je bila vsega oglušila in oslepila. Morebiti sicer ni bil tako hudoben človek, ali bil je silno nagle jeze in gorje mu, kdor se je njegovemu povelju ustavljal. Bil je hud gospodar in mnogoteri njegovih podložnih je že čutil njegovo težko roko. Razsrdi se. Dva koraka in stal je pred deklico s kratkim bičem v roki, ki ga je imel za pse in sploh za znamenje svoje oblasti. »Ali boš ali ne boš?« se zagrozi nad njo. Ves zaripljen je bil v obrazu in strele so mu švigale iz temnih oči. »Ne morem,« vzdihne deklica. .»Čakaj! Videl bom, ali moreš ali ne moreš, ti nepridiprav!« »Če me ubijete, ne morem.« »Pomagal ti ‘bom, če ne moreš. Pokonci!« Deklica se ne zgane. Surovež zavihti bič: »Še enkrat, vstani!« Med gledalci nastane hrup. Vse je kričalo. Ali toliko poguma vendar ni imel nihče, da bi šel ubogo siroto branit. V tem hipu plane pred srditega človeka tuj mož. Kakor snope je z obema komolcema razmetal narazen množico pred seboj. »Človek!« zavpije in stopi med deklico in razkačenega glavarja. »Ali te ni sram, da tako ravnaš z ubogim otrokom?« Mož nehote nekoliko povesi bič in gleda svojega nasprotnika napol srdito, napol zaničljivo. Meri ga z očmi od nog do glave, kakor bi mu hotel reči: »Ti nisi, da bi mi branil.« Tako je pač meril Goljat Davida pastirja. »Bič iz roke! Da se mi ne ganeš, če ne —« To je bilo glavarju preveč. Take sramote ni smel trpeti pred svojim občinstvom.' Bič zavihti nad njim. V tem trenutku potegne tujec iz žepa, samokres, napne petelina in pomeri v svojega nasprotnika. »Gani se in sprožim!« mu reče z mirnim glasom. Takega orožja se glavar ni nadejal. Močan je bil za tri take, ali samokres ga je prijel v strah. S takim orožjem ni da bi se norčeval, ne z možem, ki ga je imel v roki. Nehotoma stopi za korak nazaj. Prej ni nič govoril, zdaj pa je poizkusil z besedo: »Kdo vam daje pravico, da mi branite kaznovati nepokornega otroka?« (iDalje prihodnjič) MOBELHAUS STADLER KlAGENFURT THEATERGASSE 4 Leselampen in den verschiedensten Formcn Fauteuils in allen Stilarten Blumenstander modem, in allen GrSBcn Kleinmobel zur Erganzung des Heimes Wascheboxen mit bunten Plastikbeziigen Garderobenwande in allen Groben und Ausfiihrungen Teppiche und Gardinen Orig. deutsche, Schvveizer- und hollandischc Muster Zustellung wie immer frči Haus Moško in damsko perilo, blago v največji izbiri pri L. MAURER Klagenfurt. Alter Platz 35 IVO ANDRIČ: Zgodba o tlačanu Simanu 2. ‘Molk, v 'katerem je vsakteri mislil svoje. Siman je premišljeval, kaj bi še mogel hudega in žaljivega povedati, ne temule svojemu Ibragu, ki ga p ima za nič več in ki, da se po pravici pove, tudi nikoli ni bil kaj posebno slab človek ali trd gospodar, temveč vsem gospodarjem na svetu in sploh vsemu svetu, ki je, kakor se njemu dozdeva, zdajle priča tega vekovitega dvoboja. Ibraga pa je premišljeval, kako. bi pripravil podivjanega Vlaha do tega, da hi mu dovolil nabrati vsaj dve košari sliv, da se »e bo v sramoti vrnil praznih rok domov. 1't je 'to precedil skozi zobe, krotko in obzirno. '»Ne!« je odgovoril Siman. »Viš jo, slivo, splezaj nanjo in jej, kolikor hočeš, naj ti tekne, a niti mrvice ne boš odnesel od tod. Ne dovolim: hočem te videti, kako se 'boš vračal s praznimi cajnami od tod, od koder si se zmeraj vračal s polnimi. To je ln<)ja želja in to je, vedi, vsem mojim raj-tttrn na dušo, za štiri sto let.« Pri tem se je Simanu zaletelo od sile lastnega zanosa in je utihnil. Ibraga je sa-ni(> močneje stiskal čeljusti in odmahoval ' roko, a s kratkimi, komaj opaznimi gibi, k> so spremljali neslišen notranji dvogovor. Spet je nastal molk. Ibraga je gledal predse. Siman pa je ves trepetal in hropel in vse okrog sebe ošinjal z nemirnim pogledom. »Kako je torej z nama, Siman?« je gospodar pretrgal molk. »Meni je dobro, Ibraga, s teboj pa ne vem, kako je.« »Oh, saj vem, da ti je dobro, m kar bo naj ti, hvala Bogu, ampak kaj čeva s slivami?« »A, s slivami? To se vendar ve, tako, kakor sem ti dejal: ‘bilo je, pa ni.« »Ne more biti. tako, Simam. Pameten človek si; saj mi ni treba praviti.« »Res ni treba, res ne. Ampak jaz tu bom nekaj povedal, kar na kratko opraviva. Glej, takole je: štiri sto let ste vi jahali nas, zdaj bomo štiri sto let mi vas, potem se bomo pa pogovorili, kdo bo koga jahal tistih tretjih štiri sto let.« Ibraga ni pričakal konca. Brez pozdrava im slovesa je vstal im odšel proti svoje-mu hlapcu, kli je stal malo v stran, pri konjih, in napotila sta se, od koder sta 'bila prišla. Gospodarju se je dozdevala brez konca ledina, ki jo je moral prehoditi, preden bi mogel izginiti tlačanu izpred oči, zdela se mu je veliko daljša kot prej, ko je prišel, čeprav je šel zdaj navzdol. Siman pa je gledal za njim, obžalujoč sam pri sebi, da se je tako hitro pretrgal pogovor, ki ga je vsega napolnil s takim zadovoljstvom. Zdelo se mu je, da niti približno ni vsega povedal in da je še ijx)ln neizrečenih besed, ki se mu v rojih vsiljujejo na jezik, širil je roke in prste na rokah, napenjal prsi, zadržujoč v sebi sladki zrak in izdihujoč ga glasno in počasi skozi stisnjene zobe. Hudo mu je bilo, da je gospodar izginil izpred njega, ker kaj ti ' pomaga, če imaš posestvo in moč, če je nimaš komu pokazati! l iste jeseni Siman res mi dal gospodarju ne tretjine od žita ne polovice od sadja in sena, kakor ije velevala postava in red in kakor je dotlej zmeraj dajal. Ibraga je bil ne le oškodovan, temveč s Simanovim ravnanjem tudi hudo žaljen, ■žaljen in uplašen, ker se Siman ni zadovoljil s tisto spatiko v Slivniku. Leto je obrodilo, tretjine ni dal gospodarju, a vse se je dobro prodalo, ker so vojaki vse kupovali in plačevali. Siman si je v svoji prevzetnosti kupil jahalnega konja, majhnega, a dobrega vrančka; kupil ga je 'lahko, ker po tisti zmedi je bilo polno pobeglih in zapuščenih konj, ki so jih mešetarji prodajali za vsak denar. Samo opravo na konju je imel kmečko, bolj pr-teno kot usnjeno. -* Nekega jutra je Siman dobro okrtačil konja in se tako visok in dolgonog spravil nanj, potegnil kučmo po strani in si vrgel ploščenko z žganjem na hrbet. iPreje-zdil je vse sarajevsko mesto, potem pa nagnal vranca pred Ihragovo odprto delavnico, kjer je njegov gospodar, sklonjen in s prekrižanimi nogami, prebijal luknje na svetlih, novih pasovih. Konjiček je poplesoval, toliko da ni prednjih nog postavil na prag, Ibraga se je mrŠčil in ni dvignil glave od dela, Siman pa je glasno povedal, da kupuje novo uzdo s koluti: in rdečimi vrvcami. Ibraga je tiho odgovoril, da nima take uzde in da bi je tudi ne mogel napraviti, ker mu je zmanjkalo blaga. »Kaj, da ni morebiti moj denar kužen?« je osorno vprašal kmet. »Ne, Bog ne daj, a, ljuba duša, nimam blaga.« Ibraga se je tako komaj ubranil te pre-skušnje in odposlal svojega okajenega tlačana, naj gre dalje iskat uzdo, kakršne mu je treba. Siman je še nekajkrat prijezdil mimo Ibragove delavnice s srečnim smehljajem na obrazu in drobno poplesujoč na vrančku. Vse to je Ibraga seveda žalilo in vznemirjalo in pritoževal se je sosedom lin se grizel in se spočetka bal. Toda vse v mestu se je čedalje bolj pomirjalo. Tudi njegov ponoreli tlačan se je menda naveličal, ker ni več jezdil mimo delavnice. Tako se je tudi Ibraga počasi umiril. Pekla ga je žalitev'in skrbela škoda, ko pa je pogledal okrog sebe m videl, koliko ljudi jo je veliko huje odneslo, je bil srečen, da je z družino preživel vstajo in da spet lahko dela v svoji delavnici; bil je prepričan o svoji pravici in je sklenil, da bo pričakal na boljše čase, to ipa mu ni bilo niti hudo, ker lakote ni bilo v njegovi hiši. Pa mu tudi ni bilo treba dolgo čakati, (Dalje) VVARMUTH-GABEN MOCHT’ JEDER HABEN! V/ir erwarten Sie heuer mit einer unvergleichlichen Ausvvahl in alien Abteilungen. Hier einige Kostproben unserer Preisiiberraschungen: LIKORGARNITUR mit 6 gesclilittcnen Stamperln und CA Untertasse, mess i ngolox i c rt J la J U JENAer GUGELHUPFFORM, grofi 48.-, Idein . . TORTENSPRITZGARNITUR, Hartplastik, Oacilig 44.- 11.50 (hristbaumschmuck schon jetzt in gani neuartiger Ausfuhrung und Grofiauswahl! DAMEN-PVJAMA a us la fiw.-Trikot, moaeme Halsfasson, Jacke bunt gemustort, Hosc einfarbig, in meti veren Farben . . 87.50 WaSCHEFLANEIXE fiir Hemden, Pyjaima, Nacht- Q A|| hcmdein usw., 80 om brek...12.30, 11.10 9aOU KLEIDERVVOLLINE in neuartiger M us tenu ng . ab 17 a90 EISENBAHNEN, Lokomotive mit Tendcr, Fe-derwerk, Schienen, Wag-gon, kompl., in Gescheirk-karton............ 29.80 DAMENHANDTASCHEN in moderner Form, mit Obersohlag und Innenfach, gefiittert, braun, bordeaiux und schwarz...... RASIERAPPARAT „BRAUN” umschaltbar 110/220 Volt, Scherkopf-automatik, verdiroint, 1 Jahr Garantie, 285. SEIFEN-GESCHENKPACKUNG, 0 Stuck Toilet- 4A CA teseife, gut schaumend, in Gesohenikkarton . . IUawU RODEL, la Buchenholz, doppelt lackiert, far- A A bige Gurten, Bandeisen, selit' stabil .... alUa DAMEN-STRICK-JACKE aus Mohair-Bouclč, schwere Quali-tiit, schoner Umtegkra-gen, lange Annct, viele Farben........... 198.- SONDERANGEBOT! DAMEN-STRUMPF-HOSEN, la Quaiitiit, auch ideal fiir Teenager J Sehr preisTvertcr WINTERMANTEL fur Dainen aus Doublestoff in Glenschcckmuster, Seidenfutter, aparte Fasison ............... 540.- KINDERPULLOVER, bunt gcm ustert, reine Wolle 7 5»" KINDER-SKIPULLOVER, kompakte Stridkart, bunt A O gestreift ............................ FLANELL-LEINTOCHER, grau, mit weifier Bordiire, reine Uaumtvolle, 120/190 om ........' . . . SCHLAFDECKE „CUPRA\IA”, wcich wie Wolle, in bunter Streifonmusterung, 130/190 cm....... 29.80 78.- HERREN-VVINTERMANTEL aus Strapaz-Spontstoff, verschie- A C A dene Muster, Seidenfutter . . Bettbanke mit umiklapipbarer Riickenlehne, Federkemeinlage, A g A Afrik- und Watteauflage, buntem Mbbelstoffbezug, ab FIERREN-FLANELL-SPORT-HEMDEN, farbig kariert, gut waschbar .......... . . 4680 Ganz Karnten trifft sich zum VVeihnachtseinkauf bei Warmuth! natU atfon Oci&i ticpM liceditabUitutog, mit Hatm! V Celovcu prodamo poceni ŠTEDILNIK Več poizveste pri upravi »Našega tednilca-Kronilce" Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS VVERNIG KLAGENFURT, Paulitsdigasse (Prosenhof) STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, l(xlcn-plaJči za motke, dame in otroke v uajve^ji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila dzvrtimo takoj. VAL. TARNANN KLAGENFURT, Volkermarkter Strafie 16 s® Nudimo vam v znani najboljši kvaliteti beiihia darilu Oj Ln ne - Qc)piei ^piiuei - JConahi Klagenfurt, BahnhofstraRe 9 Primerna darila za Božič! Damske in moške obleke nudi poceni l/OaUketi Klagenfurt, 10,-Oktober-StraGe 2 MKMBiiaraei®} trgovina H. TH0MASSER vam izpolni božične želje: Izredno velika izbira pletenih vor/ičkov za otroSke punčke (,pužc”) od 118.— S naprej. Perilo za dojenčke, otroke, dame in gospode. — Posteljnina. — Otroške posteljice. trgovina H. TH0NASSER VILLACH, WIDMANNGASSE 33 RADIO APARATE najnovejših modelov, go-daia, plošče. Vse dobite na ugodne obroke pri Leo Truppe VILLACH, Obcrer-Kirch-Platz LEPA BOŽIČNA DARILA — ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj lin solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 3. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zvočni obzornik. — 18.00 Psihologija za vsak dan. (3.) — TOREK, 5. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — •SREDA, 6. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — Za ženo in dekle. — ČETRTEK, 7. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje jc paziti kot zdraviti se: O krvnem tlaku. — PETEK, 8. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — SOBOTA, 9. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — otl srca do srca. šporini hotižek NOGOMET ŠT. JANŽ : VRBA 1:2 (1:1) V zadnji prvenstveni tekmi drugega razreda koroške nogometne lige je v Bistrici šentjanška ekipa klonila z minimalnim porazom. Tekma je bila lepa in zanimiva do konca. Slovenski ekipi, ki je skoraj vso tekmo prevladovala na igrišču, jc Ijotrovala izredna smola v zaključnih potezah in strelih pred golom. Celotno zaključno lestvico bomo objavili v naslednji številki. HOKEY NA LEDU 10. KAC : Kitzbuhel 11:7 (2:3, 6:2, 3:2) 11. KAC:Turun Turku 2:2 (2:1, 0:1, 0:0) 12. KAC: SC Rieser See 13:1 (5:0, 2:1, 6:0) 13. KAC: AIK Stockholm 5:1 (2:0, 1:1, 2:0) Celovški Atletiki so v zadnjem tednu povabili nekatere najboljše evropske ekipe. Po vrsti so položili orožje Kitzbiihel, Riesersec in AIK Stockholm, finskemu prvaku pa jc uspelo igrati neodločeno. Gotovo zahtevajo kvalitetne inozemske ekipe za gostovanja precejšnjo odškodnino. Kljub temu je Celovec često prizorišče izrednih srečanj in to kljub razvajeni publiki, ki se v veliki meri zadovoljuje le z branjem časopisnih poročil. QLEDALI$CE V CELOVCU Petek, L dec.: Schwarzer Peter, opera. — Sobota, 2. dec.: Herr Kayser und die Nachtigall, opereta. — Nedelja, 3. dec. ob 15.00 uri: Schtvarzer Peter, opera — ob 19.30 uri: ,Bunter Bilderbogen’, (prireditev v korist starim in brezposelnim igralcem). — Sreda, 6. dec.: Schwarzer Peter, opera. — Četrtek, 7. dec.: Nashorncr, drama. — Petek, 8. dec.: Schwarzer Peter, opera. — Sobota, 9. dcc.: Mada-me Pompadmir, opereta (poslednjič). — Nedelja, 10. dec. ob 15.00 uri: Hcrr Kayser und die Nachtigall, opereta. Začetek vselej ob 19.30 uri, razen dne 3. in 10. decembra. KOMORNI ODER: Sobota 2., nedelja 3. dec.: Der Engel mit dem Blumcntopf, komedija. — Petek, 8. dec.: Die Tagc des Menschen sind wie der Wind... (gostovanje deželnega gledališča Salzburg). — Sobota 9., nedelja 10. dec.: Der Engel mit dem Rhuncntopf, komedija. Začetek vselej ob 19.30 uri. RADLMAYR’jeve preproge, zavese, volnene in prešite odeje, namizno perilo v bogati izbiri in poceni p r i RADLNAVR VILLACH. Postgasse List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.