106 KRONIKA Pogled na Ljubljanski grad s severozapadne strani PROBLEM LJUBLJANSKEGA GRADU KONSERVATOR DR. FRANCE ŠTELE G [rad je krona Ljubljane kot mesta in je za njegovo zunanje lice lepotno nenadomestljiv. O tem menda danes nihče ne dvomi. Ljubljana kot gradbeno lepotni pojav namreč ni toliko posledica smotreno urejajoče graditeljske volje kakor posledica srečnega sestava narave in zgradb. Kulturno zgodovinsko je ta sestav posledica potrebe, da se človeško selišče nasloni na naravno lahko obrambni položaj, občutje varnosti torej, iz katerega so sploh nastajala mesta tako v starem kakor v srednjem veku (si. 1). Kot najvidnejši znak našega mesta — grad — privlači tujca, ki pride k nam, da si ga ogleda, toda priznati si moramo, da je njegovo stanje tako, da tega zanimanja ne more opra vičiti. Če primerjamo ljubljanski grad z gradovi mest, kjer igrajo gradovi lepotno podobno vlogo, n. pr. Salzburg ali Gradec, se šele zavemo, kaj bi on Ljub ljani prav za prav lahko bil. Vsako drugo mesto bi že zdavnaj uvrstilo njegovo izkoriščanje med svoje najvažnejše postavke, pri nas pa še vedno ne vemo, kam bi ž njim. Povojna Ljubljana ima nešteto potreb, ki poprej niso bile tako pereče in ji za kulturno reprezentacij- ske namene manjka tako rekoč najpotrebnejšega. Predpotresna Ljubljana si je v tem zadostovala, ker je bil okvir, v katerem je duhovno in kulturno živela in zastopala, neznansko ozek. Popotresna Ljubljana pa ni samo razširila tega okvira ampak je obenem izgubila celo vrsto poslopij, ki so ji poprej služila za te namene. Pomislimo, kaj vse je imelo svojo streho v bivšem licejskem poslopju ali kakšno zave tišče je bil za take namene knežji dvorec! še bolj kakor pri popotresni pa se je razširil kulturni okvir pri povojni Ljubljani. Na drugi strani pa ne samo, da nismo nadomestili tega, kar smo izgubili s potre som, ampak se pri reševanju takih potreb sploh nismo mogli dvigniti vsaj na tisto višino, ki jo je v tem poznala že baročna Ljubljana. V pretesnih prostorih se stiskajo danes Narodni muzej, Deželni arhiv, Na rodna galerija in Državna knjižnica. In kar ne mo remo se odločiti za kakšen velikopotezen sklep, da bi zadostili vsaj najvažnejšim teh potreb. Ljubljana danes glede teh strok ni zmožna zadostiti niti naj nujnejšim potrebam sedanjosti, ker je stvarno ne zmožna, da bi obvladala gradivo, ki so ji ga zapustile prejšnje dobe. Kaj naj šele povemo o drugih manj znanstvenih, a za kulturno življenje take skupine ljudi, KRONIKA 107 Plečnikov prolekl za preureditev ljubljanskega gradu kakor je danes naše mesto, že neobhodno potrebnih ustanov! Prepričan sem, da so vsi načrti z ljudsko univerzo iluzorični, dokler ne dobimo zanjo zadost nega doma. Naše ljudske prosvetne organizacije in knjižnice so brez domov, kar je dvakrat čudno pri narodu, ki se ponaša z dobro razvito ljudsko prosveto. Vse to kaže, da ni vse v redu pri nas. Med tem pa se pojavljajo neprestano novi in gotovo upravičeni na črti, sedaj za umetno obrtni muzej, pa za mestni muzej ali kaj podobnega. Če se uresniči načrt z novo, nedvomno že potrebno magistratno stavbo, bi bil sedanji rotovž primeren za mestni muzej in arhiv. Toda, kdaj bo to, še ne vemo. Med tem pa stoji najvidnejša točka našega mesta, naravno središče njegovih zgodovinskih spominov, grad, neizrabljen za turistične in kulturne namene. On sicer vestno straži Ljubljano in izpopolnjuje njeno lepoto, Ljubljana pa kakor da se ne briga zanj. že v brošuri Ljubljanski grad — slovenska Akro pola (Celje 1932), smo opozorili na pereči problem ljubljanskega gradu in seznanili javnost z načrtom, da bi se grad restavriral in eventuelno gradbeno iz popolnil ter porabil za razne muzejske zbirke, v prvi vrsti seveda za mestni muzej. Načrte za to preureditev, ki jo je zasnoval prof. arhitekture Jože Plečnik, je risal stud. arch. Milan Sever. Ta načrt obsega sledeče: 1. Tri tlorise, iz katerih se razvidi razdelitev prostorov po tem projektu. 2. Zunanjo sliko prenovljenega gradu od zapada, kar pomeni oni pogled, od katerega je grad najbolj značilen in v preteklosti tudi največ krat vpodobljen. Ta pogled omogoča tudi najlažjo presojo o tem, koliko bi prezidava vplivala na tradi cionalno lice gradu. 3. Razvit pregled fasad južne zunanjščine. 4. Razvit pregled fasad zapadne zunanj- ščine. 5. Razvit pregled fasad okrog zapadnega dela dvorišča. 6. Fasadi na severu in vzhodu dvorišča. 7. Pogled na celoto bodočega gradu od južne strani v obliki aksonometrije, iz katere razvidimo razvrstitev stavb okrog dvorišča in predlog za njega vzorno ure ditev (slike 2—8). Načrt predvideva ohranitev dosedanje stavbe v njenih zunanjih zidovih, v notranjščini pa odstra- 108 KRONIKA Plečnikov projekt za preureditev ljubljanskega gradu njuje vse poznejše delitve in stremi za tem, da ustvari, kolikor dopušča gradbeni sestav traktov, večje od dveh strani osvetljene razstavne dvorane. Predlog se zavzema radi smotrnejše izrabe ogromne stavbe tudi za to, da se na sedanje stanje dozida še novo drugo nadstropje. Po obstoječem nepravilnem sestavu, raz vrščenem okrog nepravilno peterokotnega dvorišča, bi razpadal tudi bodoči adaptirani grad na šest stavb nih skupin: 1. vzhodno s sedanjim glavnim vhodom in pravokotnim traktom z bivšimi jetnišnicami, 2. severno s t. zv. viteško dvorano, 3. severozapadno, ki je na zunaj označujejo znani gotski slikoviti pomoli, 4. zapadno s kapelo, razglednim stolpom in južno od kapele ležečo večjo stavbo, 5. levo južno, ki ima proti dvorišču arkade in 6. desno južno, ki se pravo kotno stika z vzhodnim traktom. Organizacija bodo čega muzeja, oziroma muzejev ali njih oddelkov, bi ustrezala tem naravno danim skupinam. Radi lažje komunikacije, deloma pa tudi radi arhitektonske obo gatitve dvorišča, predlaga načrt pet stopnišč. Glavno bi bilo na desno od sedanjega in bodočega glavnega vhoda v vzhodnem traktu, drugo bi bilo od tako zvani viteški dvorani med 2. in 3. skupino, tretje bi bilo novo kot prizidek v celi širini dvoriščne fasade skupine 3., četrto se predlaga arhitektonsko še bolj bogato pred dvoriščno fasado skupine 4. in 5., na vzhodu od odprtih lop med skupino 5. in 6. Če bi grad povišali kakor predlaga načrt, bi dobili vsega 21 raz stavnih dvoran, razen njih pa še več manjših pro storov. Velikost dvoran bi znašala po dolžini od 15 do 35 m, po širini pa od 5 do 10 m. Prostori bi bili zmerno visoki, kar je po sodobnih muzejskih nazorih ugodno; razsvetljeni bi bili večinoma od dveh strani. Po tem načrtu ustvarjeni razstavni prostori bi obse gali okrog 5000 m2, kar pomeni velikansko pridobitev, če pomislimo, da imajo sedanji prostori Narodnega muzeja samo okrog 2000 m2. Pod razstavnimi prostori 6. skupine bi se uredila grajska restavracija. Iz praktičnih ozirov je načrt brez daljnjega spre jemljiv. Dokazal nam je, da je mogoče sedanji grad preurediti v res porabne muzejske prostore. Z majh nimi dostavki, s katerimi bi pa dvorišče estetsko KRONIKA 109 Pogled na prolektirani grad od severozapadne strani največ pridobilo, rešuje projekt važno vprašanje pri mernih dostopov k posameznim delom. Iz estetskih ozirov predlaga tudi izpremembo sedanje oblike raz glednega stolpa. Projekt namerava popolno novo fasadiranje vse zunanjščine, kar bi verjetno sploh ne bilo nujno, ker je grad v svojem sedanjem, resnično slikovitem stanju zunanjih zidov lepotno več nego zadovoljiv. Pomislek bi mogel biti tudi radi nameravanega povišanja za eno nadstropje. Ti pomisleki pa se raz blinijo, če primerjamo bodoče stanje s sedanjim in s slikami istih situacij iz preteklosti. Posebno po učno je v tem oziru primerjanje projektiranega pogleda s Kongresnega trga (si. 3 od zapada) s foto grafijo sedanjega stanja od iste strani (si. 9; prim. tudi si. str. 5 in str. 11 v brošuri Ljubljanski grad — slovenska Akropola), deloma tudi z aerosliko od severozapada (v 1. zvezku Kronike si. na prilogi), ali pa aksonometrije pogleda na grad od juga (si. 8 in si. str. 4 v brošuri Ljubljanski grad), z aerosliko istega pogleda po sedanjem stanju (si. 6 članka Ljubljana iz aeroplana v 1. zvezku Kronike). Seveda je tako ureditev gradu odvisna od izdatnih denarnih sredstev. Pri tem opozarjam na to, da je načrt pač izdelan koncept, ki je segel kar mogoče široko in z obširnimi adaptacijami skušal tudi bolje omogočiti rentabilnost gradu. Drugače pa je načrt pred vsem dokaz, kaj se da narediti iz gradu pri dobri volji. Ta dokaz pa se ne glasi samo, da je porabnost v predlagane namene odvisna od izvršitve najširšega programa, ampak v prvi vrsti tudi tako, da imamo sedaj pač dokaz, da je grad, kakor se nam je ohranil, s primernimi spremembami sposoben za take namene. To se pravi, da po tem načrtu danes ali jutri lahko adaptiramo samo del poslopja, ali nazadnje ves ob stoječi grad, da pa nikakor nismo siljeni, da ga tudi res povišujemo, dokler tega nismo zmožni. Naše opozorilo gre končno zopet v prvi vrsti v smer opozorila, da je z gradom treba enkrat resno pričeti. Treba mu je že radi ugleda mesta, katero tako odlično reprezentira, preskrbeti tudi primernejši namen. Nje gova zgodovinska vsebina je že pred več ko sto leti tako temeljito odmrla, da na kako oživitev njegove bivše življenjske aktualnosti ni niti misliti več. Edino, kar je zanj še primerno in kar bi njegovo dostojan stvo dvignilo, kolikor bi bilo prav, je, da postane središčna turistična točka Ljubljane. In kaj drugo bi to moglo biti kakor muzej, če že ne bi bilo drugih muzejskih potreb v Ljubljani, obstoji gotovo upra vičena želja po mestnem muzeju, kakor imajo take muzeje tudi druga mesta. V središču tega muzeja bi bila pač zbirka, ki bi ilustrirala razvoj Ljubljane kot mesta; druga zbirka bi morala predstaviti domačinom in tujcem sliko prazgodovine in rimske kulture iz ljubljanskih najdišč na Barju in v Emoni; zanimiv del bi predstavljal ljubljansko stanovanjsko kulturo polpreteklosti i. t. d. Poleg mestnega muzeja bi prvi spadal na grad turistični muzej, ki ga resnično po grešamo. Kot tretja važna zbirka pa bi tu nekam najnaravneje našel svoje prostore muzej našega na rodnega preporoda, kjer bi zbrali spomine na narodni preporod, prevrat in plebiscit. Danes je v Ljubljani na dnevnem redu — malo da ne po toči! — vprašanje primerne stavbe za univer zitetno knjižnico, ki je za naš znanstveni razvoj tako potrebna kakor sol življenju. Toda pozabiti ne smemo, da je podobnih perečih potreb za kulturno Ljubljano še dolga vrsta in da niso med zadnjimi mestni in turistični muzej in muzej narodnega preporoda. Z adaptacijami na gradu lahko zadostimo vsem trem nalogam tudi če se ne odločimo za dozidavo še enega nadstropja. Izkušnja že do sedaj uči, da hiti turist, ki o Ljubljani nič ne ve, in ki misli, da za podrobnejši ogled nima časa, najprej na grad v nadi, da mu bo ta vse drugo navrgel. 110 KRONIKA Razvila zapadna In |ugozapadna (aaada ljubljanskega gradu po Plečnikovem proleklu. (H Članku: Problem ljubljanskega gradu) KRONIKA 111 Razvita lugozapadna, zapadna in severna fasada dvorišča ljubljanskega gradu po Plečnikovem pro)ekiu. (K članku: Problem ljubljanskega gradu) 112 KRONIKA Aksonomelričnl pogled od |uga na ljubljanski grad po Plečnikovem projektu. (K članku: Problem l|ubl|anakega gradu)