Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (-3/6 0C) in soboto [-3/7 0C) bo pretežno sončno, v nedeljo (-2/7 0C) delno oblačno. Četrtek, 12. februarja 2015 številka 6 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € =o I""1 =o ¡in ii>o ;o li^-Si^- TAKO mislim Velenje, 9. februarja - Slovenski kulturni praznik je poseben praznik. Čeprav ga Slovenci praznujemo na dan, ko se je od tega sveta poslovil naš največji poet, je to prešeren dan. Je praznik, ki nas združuje. To je na osrednji občinski slovesnosti v velenjskem domu kulture poudarila tudi slavnostna govornica, ministrica za kulturo mag. Julija Bizjak Mlakar. Verze brezčasnega Prešerna pa je tokrat polna dvorana podoživela skozi simpatično interpretacijo učencev in učiteljev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, ki so povezali tako preteklost kot sedanjost. Prešernova pesem o nezakonski materi, ki se začne z verzom »Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo ...,« smo vizualno ujeli na zgornji fotografiji. Več na strani 9. ■ Jure Pukl nagrajenec Prešernovega sklada Nocoj se bo z mednarodno zasedbo predstavil na velenjskem Max Jazz Club festivalu Ljubljana - Velenje, 7. februarja - V soboto zvečer so na osrednji državni slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili letošnja najvišja priznanja kulturnim ustvarjalcem. Med dobitniki nagrade Prešernovega sklada je bil tu- di Velenjčan, 36-letni saksofonist in skladatelj Jure Pukl, ki zadnja leta živi in ustvarja v New Yorku, ki je zanj mesto z veliko začetnico, saj se vse, kar se dogaja v zvezi z jazzom, začne prav v njem. Kritik v Guardianu ga je označil za »vzhajajočo zvezdo nove kreativne generacije, ki glasbo energično pelje v drugo stoletje«. Več na strani 10. Jure Pukl je eden najpomembnejših ustvarjalcev slovenske jazzovske glasbe in pomemben ambasador slovenske kulture v svetu. s , T K I U VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V RDEČI DVORANI VELENJE ^ TOREK • # • 17. FEBRUARJA • MED 17. IN 19. URO Najboljše družinske in skupinske maske BODO NAGRAJENE! E9E3 zabava z DJ MRKYjem Ko sneg ne pade in vest ni le črnobela Tatjana Podgoršek Tem, ki so zaznamovale minuli teden, je bilo kar nekaj, od »upora« medicinskih sester, do javnega nasprotovanja in zagovarjanja prodaje nekaterih državnih podjetij. Še najbolj odmevna pa je bila napoved obilnega sneženja. Upravičeno ali ne, dejstvo je, da se danes človek niti pri vremenskih napovedih ne more več izogniti vprašanju, zakaj morajo biti vse novice in celo vremenske napovedi velikokratpospremljene z (rahlo odvečnim) odmerkom dramatičnosti. So za to krivi vremenarji, tisti, ki vreme napovedujejo, ali mediji? Najbrž vsi, saj je dejstvo, da se napetost in izredne razmere, tudi vremenske, vedno najbolje prodajajo. V občutku, da je danes oranžnih, rumenih in rdečih meteoroloških (pa še bolj drugih) alarmov veliko več kot nekdaj, nisem osamljena. Prav tako še zdaleč nisem edina, ki se sprašujem, ali je sredi zime sneg že razlog za alarm, ki so ga nekateri označili tudi za beg pred odgovornostjo. Že res, da smo na koncu bitke vsi lahko generali in da je, ko je vsega konec, najlažje pametovati ali se tolažiti, bolje tako kot drugače, a človek se navkljub vsemu vpraša: je bilo res potrebno zapirati ceste, ukiniti pouk na toliko šolah, še posebej, ker je že v četrtek popoldan Agencija RS za okolje objavila spremenjeno in milejšo vremensko napoved, po kateri je bil rdeči alarm razglašen le še za jugozahod in jugovzhod države. Zaradi ukrepa Direkcije RS za ceste so škodo utrpeli avtoprevo-zniki, saj niso mogli prepeljati svojega tovora do naročnika, posledično podjetja, ki so morala poseči v proizvodnjo, ker so ostala brez surovin. Razumem, spoštujem in cenim potrebo in poslanstvo meteorologov, da opozarjajo na vsa pomembna in zlasti izredna dogajanja, a smo se očitno vsi spremenili - v razlaganju dogodkov in njihovem dojemanju. Kar smo nekoč opisovali in predstavljali kot močnejše in obilnejše deževje, sneženje, moramo danes očitno pospremiti še z obarvanim alarmom. Ce je več (medijske) napetosti, se bolje bere in resneje jemlje, mar ne? Pa to še zdaleč ne velja samo pri vremenu, temveč pri poročanju nasploh. Pozornost pritegnejo le črno bele, šok zbujajoče informacije. In mi jih na vsakem koraku ponujamo. Tudi tam, kjer to ni potrebno. Kot da svet nima več različnih odtenkov sive. Pa jih ima. Tudi pri vremenu. Vremenoslovci se namreč niso zmotili, le ciklon, seje pomaknil bolj proti jugu, nam pa je tokrat prizanesel. Morda pa nas takšni dogodki in podobne zgodbe vsaj kanček streznijo. Umrl župan Franc Šilak Mislinja, 10. februarja - V torek dopoldne se je za mnoge nepričakovano ustavilo srce mislinj-skega župana Franca Šilaka. Po uspešnem prvem mandatu na županskem stolčku so mu volivke in volivci lani jeseni zaupali še en mandat, ki ga je sprejel z enako mero zagnanosti kot prvič. 9. marca bi dopolnil 61 let. Njegova smrt je močno prizadela tako njegovo družino kot sodelavce in člane njegove stranke SD, pa tudi vse, ki so se z njim kdajkoli srečali. Bil je prijazen in topel, na prvo mesto je vedno postavljal sočloveka. Z ženo in tremi sinovi je živel na manjši kmetiji na Paškem Kozjaku, kjer je, diplomirani agronom po izobrazbi, močno užival v delu na zemlji. Pri vodenju občine Mislinja se je vedno držal načela, da bodo kljub kriznim časom v občini znali najti prave rešitve, če bodo držali skupaj. To mu je dobro uspevalo. Občina Mislinja je žalno knjigo odprla v njegovi županski pisarni. Danes ob 17. uri bo žalna seja, ki jo bodo pripravili v dvorani centra Lopan. Pogreb bo predvidoma v soboto na pokopališču na Paškem Kozjaku. V Občini Mislinja bodo tako letos nadomestne županske volitve. Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 12. februarja 2015 Spremljanje bolnikov na daljavo Poleg izboljšanja kakovosti življenja manj zapletov - Kljub številnim prednostim nikogar, ki bi projekt podprl v prihodnje Tatjana Podgoršek Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je edina v Sloveniji, ki se je skupaj z Zdravstvenim domom Ravne vključila v evropski projekt United-4Health - Združeni za zdravje. Te-lemedicinsko podporo bolnikom na daljavo izvaja približno leto dni. Spremljanje bolnikov V projektu 'Združeni za zdravje' sodeluje 15 evropskih držav in 13.600 bolnikov, od tega iz Slove- nije 600. Omenjena bolnišnica in zdravstveni dom sta za zdaj vanj vključila bolnike s kroničnim srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo. Podatki od bolnikov takoj Spremljaje bolnikov na daljavo izvajajo s pomočjo pametnega telefona. »Bolniki si vsak dan merijo telesno težo, krvi tlak, srčni utrip ter vsebnost kisika in sladkorja v krvi. Merilniki preko bluetootha pošiljajo rezultate na pametni tele- LOKALNE novice Obisk predstavnikov Občine Ptuj Velenje, 5. februarja - V četrtek popoldne so Velenje obiskali predstavniki Mestne občine Ptuj z županom Miranom Senčarjem na čelu. V mestni hiši jih je sprejel velenjski župan Bojan Kontič z najožjimi sodelavci. V uvodu je vodja Urada za komunalne dejavnosti Anton Brodnik predstavil občino in delovanje občinske uprave. Ptujski župan je izpostavil dobro organiziranost velenjske občinske uprave. Dobre prakse si želijo vključiti pri reorganizaciji uprave ptujske občine. Kontič je ob tem povedal, da so delo v Velenju v veliki meri optimizirali s projektnim vodenjem. V izvedbo projektov so vključeni predstavniki vseh uradov, kar omogoča boljše sodelovanje. Vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo Karla Sitar pa je izpostavila odlično sodelovanje z ZRS Bistra Ptuj pri prijavah na evropske razpise. fon, ta pa preko posebne aplikacije v bolnišnični telekomunikacijski center Cezar, kjer so podatki takoj dostopni medicinski sestri, ki bolnike spremlja pet dni v tednu v dopoldanskem času. Če opazi odstopanja, pokliče bolnika, naj ponovi meritve. Pokliče tudi tiste, ki meritev ne opravijo. Če je treba, se nato vključimo zdravniki specialisti, damo bolnikom ustrezna navodila in prilagodimo terapijo. Odzivnost je večja in hitrejša, večje so možnosti za preprečitev morebitnega zapleta, kar pomeni izboljšanje kakovosti življenja bolnikov in seveda tudi podaljšanje preživetja. Prav tako lahko s tem preprečimo hospitaliza-cijo in obvladujemo napredovanje bolezni. Po izračunih bomo tako v poldrugem letu prihranili blizu milijon evrov,« je povedala specialistka interne medicine v bolnišnici in strokovna vodja projekta Cirila Sle-menik Pušnik. Pred vključitvijo v projekt so omenjeni bolniki zapisovali rezultate meritev v zvezke, ki so jih prinašali s seboj na kontrole. Tehnologija je enostavna Po zagotovilih sogovornice jih je ob vstopu v projekt skrbelo, kako bodo bolniki, med katerimi so predvsem starejši, ki niso navajeni telekomunikacijskih storitev, poši- ljali podatke. Merilne instrumente (tehtnica, naprstnik za spremljanje nasičenosti kisika v krvi ...) so sicer že uporabljali, a uporaba pametnega telefona je zanje nekaj novega. Danes ugotavljajo, da je tehnologija Slemenik Pušnikova opozorila tudi na slabost sistema. Kar nekaj bolnikov z mejnega območja in s Pohorja vanj namreč niso mogli vključiti zaradi preslabega signala oziroma pokritosti s telefonijo. Želijo si 24-urno spremljanje vse dni v tednu Bolniki in njihovi svojci so s spremljanjem na daljavo zadovoljni, vedo, da nekdo bdi nad njimi, počutijo se varne. Ker do neljubih dogodkov pride tudi popoldan in ponoči, zelo preprosta. »Če pa ima kdo težave, jim stojijo ob strani svojci. Sedaj menimo, da bomo lahko določene stvari samo še izboljšali.« Je pa projekt se izteče konec tega oziroma v sredini prihodnjega leta. Želimo si, da se takrat ne bi končal, ampak da bi naš center Cezar deloval tudi naprej in omogočil spremljanje še drugih kroničnih bolnikov na daljavo. Žal kljub uspehu projekta doslej še nihče v Sloveniji ni pokazal posluha za to novo tehnologijo. Ne pristojno ministrstvo ne zdravstvena zavarovalnica, tudi nobena druga zavarovalnica ni prepoznala tega kot morebitno tržno nišo.« Prav tako se jim po vzoru v drugih državah še ni uspelo dogovoriti z y Cirila Slemenik Pušnik: »Kljub uspehu projekta in prihranku še nobena od pristojnih ustanov ni zainteresirana, da bi v prihodnje podprla njegovo izvajanje.« Po izračunih bodo s spremljanjem kroničnih bolnikov s srčnim popuščanjem ter sladkornih bolnikov na daljavo v poldrugem letu prihranili blizu milijon evrov. nobeno telekomunikacijsko družbo o sponzorskem pokritju telefonske naročnine in prenosa podatkov. Bo ob koncu projekta storitev samo-plačniška? »Najbrž brez manjšega prispevka ne bo šlo. Upam, da ta ne bo tako velik, da ga bolniki, ki si želijo telemedicinskega sodelovanja, kljub krizi ne bi zmogli,« je odgovorila Cirila Slemenik Pušnik. si želijo, da bi lahko rezultate meritev spremljali 24 ur na dan vse dni v tednu. K tej želji je Cirila Slemenik Pušnik dodala še eno: »Evropski Natečaj za »Naj prostovoljce« Velenje, 9. februarja -Prostovoljstvo je v Velenju doma že vrsto let. Najbolj je bilo prisotno v času nastanka in gradnje mesta v 50. letih prejšnjega stoletja. A tako kot v preteklem stoletju je v občini tudi danes veliko prostovoljcev. Delujejo v številnih dejavnlostih, od civilne zaščite do sociale. Da se lahko aktivnim med njimi še posebej zahvalijo, Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje pod pokroviteljstvom župana Bojana Kontiča že vrsto let razpisujeta natečaj za izbor Naj prostovoljca/prostovoljke in Naj prostovoljske organizacije. Razpis za leto 2014 je že objavljen, natečaj pa poteka do 9. marca. ■ bš Za petino več prehladnih obolenj Celje - Na Celjskem ugotavljajo v tem času za kakšno petino več prehladnih obolenj in gripe kot decembra, vendar je takšno stanje običajno v tem letnem času. Sezona teh obolenj se je začela in bo trajala še ves februar in morda še marca, pravijo zdravniki. Vaščani predlagali postavitev radarja Šmartno ob Paki - Na upravo Občine Šmartno ob Paki je prispelo več pisem občanov, v katerih ti izražajo nezadovoljstvo glede tovornega prometa skozi center kraja in opozarjajo na težave, ki jih povzroča. Med drugim jih je zanimalo, ali so upravičeni do odškodnine. Na to temo se je že sestala občinska uprava z vaščani. Ti so na njem med drugim predlagali postavitev radarja. O tem je na nedavni seji sveta Občine spregovoril tudi župan Janko Kopušar. Kot je pojasnil, skozi center Šmartnega ob Paki poteka državna povezovalna cesta, po kateri je dovoljen promet za vsa vozila. »Vsi se zavedamo, da težka tovorna vozila najbolj obremenjujejo cesto in objekte ob njej. Izključno pristojnost za določanje prometnega režima po njej ima država. Zato smo tudi na pobudo vaščanov na Direkcijo RS za ceste naslovili prošnjo za proučitev možnosti omejitve tovornega prometa skozi center kraja.« Odgovora za zdaj še niso prejeli. ■ Tp Zavod nakazal denar bolnišnicam Ljubljana - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v torek bolnišnicam nakazal prvi del mesečnega nakazila, šestim bolnišnicam dodatno še tretji del nakazila. S predčasnim nakazilom želijo tem bolnišnicam zagotoviti boljšo likvidnost. Predčasno nakazilo bosta prejeli tudi Slovenj Gradec in bolnišnici Topolšica. Savinjsko-šaleška naveza Dobri obeti nad slabimi napovedmi Počasi lezemo navzgor - (Ne)prodaja: od Celja do Ljubljane - Nam bodo Hrvati rezali kruh? - Težave z Rimljani Pri nas so se zadnje dni mešale dvoje napovedi: opozorila o prihajajočem »hudem« vremenu in spodbudne napovedi o gospodarski rasti. Prve so se izkazale za malo pretirane, čeprav je to še vedno bolje, kot če opozoril na previdnost ne bi bilo, pa bi neurje presenetilo z vso močjo. Srednje poti vedno ni moč napovedati. Slovenija je pač čudna dežela morja in gora ter vsega vmes, pa se v vsem tem lahko tudi vreme nekako izgubi. In napovedovalci z njim. Bolj bomo veseli, če se bodo uresničile napovedi ne le naših, tudi strokovnjakov z evropskega vrha, ki nam napovedujejo lepo gospodarsko rast. Te si res že dolgo želimo, saj lahko ta za sabo potegne mnogo drugega. Seveda tudi pomaga rešiti težave naše vlade, predvsem njene nepokrite izdatke. Nekaj denarja si vlada oziroma država obeta tudi od prodaje svojega premoženja. A tudi zadnje dni seje izkazalo, da mnogi temu nasprotujejo. To seje v petek in soboto kazalo od Celja do Ljubljane. Ker je na spisku petnajsterice tudi celjska Cinkarna, so zaposleni v tej družbi in tudi mnogi v Celju nasploh zaskrbljeni, kaj to zanje pomeni. Za delovna mesta in usodo odpravljanja posledic v okolju, tudi starih grehov. Čeprav se mnogi velikokrat jezijo na to tovarno in na posledice na okolje, ki naj bi jo imela, jim le ni vseeno, ko gre za njeno prodajo tujcem. Neznank je pač preveč. Zaposleni pravijo, da jim gre dobro: tako družbi, ki ima dobro vodstvo, kot tudi njim, saj tudi plače niso slabe. O nameravani prodaji te celjske tovarne so dan kasneje govorili tudi v Ljubljani, kjer so pripravili zbor proti privatizaciji. Tja sta se napotila tudi dva avtobusa delavcev CC. Na »drugi strani« pa je bil v prostorih Gospodarske zbornice zbor za privatizacijo. A hkrati za to, da da naša politika roke stran od slovenskega gospodarstva. Dogaja pa se še ena prodaja, ki tudi trka na naša nacionalna čustva. Naše žito naj bi šlo v hrvaške kašče. Ali natančneje, znano slovensko pod- jetje Žito naj bi kupila hrvaška Podravka. Po tem, ko smo sosedom prodali Mercator, naj nam bi Hrvati rezali še kruh, kot ob tej prodaji nekateri nejevoljno poudarjajo. Rivalstvo med našima državama pač še vedno obstaja! Nekateri pa bi radi kaj prodali, ker morajo prodati, pa nimajo kupca. Kot na primer zreški Unior, ki se podobno kot šaleški premogovnik mora znebiti »nepotrebnega premoženja«. Unior mora po dogovoru z bankami o finančnem prestrukturiranju prodati med drugim tudi smučišče Krvavec ter zdraviliško dejavnost v Zrečah. A za to ni zanimanja. Časi, ko so se za take naložbe zanimali vsaj Rusi, so očitno minili. Ne kakšno rivalstvo, ampak pomanjkanje denarja pa je krivo, da znamenite rimske izkopanine v Šempetru še vedno propadajo. Žalčani so se letos hoteli lotiti obnove oziroma zaščite izredno pomembnih izkopanin iz rimskih časov, ki so po odkritju pred 62 leti bolj propadla kot prej veliko stoletij, ko so bila v naplavini Savinje. Žal niso uspeli na razpisu norveškega finančnega mehanizma, tako da zdaj ne vedo, kje napraskati denar za najnujnejša dela. Občina bi stvar resnično rada uredila, čeprav je ta nekropola od 2003 spomenik državnega pomena. Pravijo, da so bili tu pokopani pomembni stanovalci iz bližnje Celeie, pa bi morda lahko zanje poskrbeli Celjani. A ti bi verjetno raje še zdaj koga pokopali tu, saj jim na njihovem glavnem mestnem pokopališču zmanjkuje pokopnih mest, kar jim že povzroča sive lase. Na Vranskem pa se čudijo, kako je lahko slovenska Agencija za okolje tako na hitro spremenila svoje mnenje: zadnjih sedem let je izgradnjo novega mostu čez Bolsko pogojevala s prestavitvijo rečne struge, zdaj nič več. Žal se je vmes morala zgoditi huda nesreča. Pa še to: pred pomladnimi deli vrtičkarji že načrtujejo, kaj saditi. V Celju jim bodo »z vrha« spet tudi svetovali - kje in kje ne! Vrtičkarji sami se bodo seveda odločali, ali se bodo priporočil držali. Vsaj tisti, ki pridelujejo tudi za trg, bi se jih morali. ■ k ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CM K, stran 5 12. februarja 2015 uaStjAS AKTUALNA TEMA 3 V Velenju bodo letos dodelili okoli 200 stanovanj Pred razdelitvijo stanovanj na Gorici bodo prosilce še enkrat preverili - Prednostne liste bodo skoraj izpraznjene - Nov stanovanjski razpis jeseni Bojana Špegel Velenje, 9. februarja - Velenjska občina je še vedno med uspešnejšimi v državi pri reševanju stanovanjskih vprašanj svojih občanov. Čeprav so računali, da bodo aktualno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki so jo oblikovali po razpisu leta 2012, skorajda izpraznili že lani, se je vselitev stanovanj v novogradnji na Gorici premaknila v letošnje leto. Datuma dokončanja objekta še nimajo, računajo pa, da bodo ključe novih stanovanj upravičencem delili pred poletjem. Ob tem se nam je na osnovi dopisa našega bralca porodilo več vprašanj o preverjanju resničnosti podatkov, ki jih občini dajo prosilci za stanovanja. Zanimalo nas je tudi, ali tiste, ki so že najemniki, kdaj preverijo, ali so morda vmes postali lastniki nepremičnin in zato niso več upravičeni do neprofitnih občinskih stanovanj; kako je s plačevanjem najemnin, deložacijami? Odgovore smo poiskali pri Alenki Rednjak, vodji Urada za investicije in razvoj na MO Velenje, v katerega sodijo tudi stanovanjske zadeve. Vsako leto vsaj 50 stanovanj »Letno v MO Velenje »rešimo« od 50 do 80 primerov, tako z zamenjavami kot dodelitvami stanovanj. Če imamo novogradnje, pa se število dodeljenih stanovanj našim občanom še bistveno poveča. In letos bo, upamo, eno uspešnejših let pri tem vprašanju. Ko bo kompleks na Gorici končan, bomo razdelili kar 137 stanovanj. Na prednostnih listah za dodelitev stanovanj ne bo ostalo veliko prosilcev. Že jeseni računamo, da bomo objavili nov stanovanjski razpis, saj prejemamo veliko novih vlog, zato vemo, da so še potrebe.« Ne pomaga lagati Potem smo sledili pismu našega bralca. Ta je namreč trdil, da nekdo od tistih, ki je uvrščen na prednostno listo za dodelitev stanovanja, prikriva prave podatke in že ima v lasti nepremičnino v drugi občini. O tem naj bi obvestil tudi velenjsko občino in velenjski center za socialno delo. O primeru ne bomo povedali nič več, saj gre za ločitveni postopek, ki še ni končan, med partnerjema pa so očitno velike zamere. Mi pa nismo ne sodniki in ne razsodniki. Našo sogovornico smo najprej vprašali, kako na MO Velenje preverjajo podatke, ki jim jih posredujejo prosilci za stanovanja. Povedala nam je: »Podatke vedno pridobivamo iz uradnih evi- denc; iz GURS-a dobimo podatke o lastnini nepremičnin, preverimo še zemljiško knjigo. V centralnem registru prebivalstva preverimo število družinskih članov, delamo pa tudi navzkrižna preverjanja pri različnih institucijah. Prvič podatke preverimo v postopku oblikovanja prednostne liste za dodelitev stanovanja, pred sklenitvijo najemne pogodbe pa jih preverimo še enkrat. Vmes dodelimo družini ali posamezniku. Imamo nekaj takih, ki imajo premoženje večje vrednosti. Trenutno preveijamo 15 primerov, ne moremo pa še povedati, kako jih bomo razrešili. Lani smo 3 družine izselili, ker so bile njihove nepremičnine vredne več, kot dovoljuje zakon. Lani smo se tudi posebej lotili obstoječih najemnih pogodb. Pregledali smo več kot 800 najemnih pogodb lahko namreč mine tudi več let, saj že oblikovanje prednostne liste teče več mesecev.« Izvemo tudi, da lahko neprofitno stanovanje dobijo tudi tisti, ki imajo v lasti nepremičnine. »V stanovanjskem zakonu iz leta 2003 je natančno določeno, kako in kaj. Vrednost nepremičnine prosilca ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja, ki ga in našli kar nekaj takšnih, po katerih stranke niso več upravičene do neprofitnega stanovanja. Je pa dejstvo, da lahko ukrepamo le pri tistih, ki so z nami sklenili najemno pogodbo po letu 2003.« Vsi, ki zaprosijo za stanovanje, podatke navedejo že sami. In zgodi se, da ti niso točni, izvemo. »To, da navajajo napačne podatke, se pravilo- v uporabi ali ne. Primeri so različni, vsakega obravnavamo posebej. Jih pa vseeno umestimo na čakalne liste, točkujemo jih po trenutnem stanju. Če premoženje po končanem postopku ne preseže že omenjenih 40 % vrednosti stanovanja, so upravičeni do dodelitve.« Izvemo tudi, da lahko neprofi-tno stanovanje dobijo tudi tisti, ki so pred leti že bili najemniki tovrstnega stanovanja. »Pogoj je, da iz preteklih najemnih razmerij nimajo dolga, sicer pa se lahko ponovno prijavijo na razpis,« pojasni Rednja-kova. Stanovanj na Gorici zaenkrat še niso delili med uvrščene na prednostni listi. Preden jih bodo, bodo vse podatke še enkrat temeljito preverili. ma izkaže kot napačna odločitev. Resno vzamemo tudi vse neanoni-mne prijave o točnosti podatkov za konkretno osebo. Če ugotovimo kršitve, vedno reagiramo, saj smo v takih primerih že prekinili najemne pogodbe in izpraznili stanovanje. Velikokrat pa se zgodi, da ljudje zakone napačno razumejo, sploh če gre za osebne spore. V takih primerih velikokrat po preverjanju ugotovimo, da napak pri prosilcu za stanovanje ali najemniku, ki so ga prijavili, ni.« In kako je, če je prosilec za stanovanje še vedno v ločitvenem postopku ali čaka na razrešitev dediščine in zato še ne ve, kakšno je njegovo realno imetje? »Tudi takšne primere imamo. Kadar gre za ločitveni postopek, je po zakonu treba počakati, da se ta konča. Prosilci nam prinesejo sodbe s sodišča, v njih pa se vidi, ali imajo premoženje Subvencije najemnin zelo naraščajo Zadnja leta na MO Velenje vsako leto namenjajo več sredstev za subvencije neprofitnih najemnin. »V letu 2014 smo spet zabeležili porast v primerjavi z letom prej. Ljudje so v velikih stiskah, vedno več jih je. Občina krije do 80 % najemnine, mnogi pa imajo potem še vedno težave pri plačevanju komunalnih storitev, pri katerih se jim dolg kopiči. S temi najemniki se velikokrat dobimo in skupaj iščemo rešitve, kako poplačati dolgove. Omogočimo jim obročno odplačevanje, zamik plačil, napotimo jih, da zaprosijo za enkratno denarno pomoč. Če vidimo, da dolžniki niso pripravljeni sodelovati, kljub našim vljudnim povabilom, smo prisiljeni sprožiti najbolj nepriljubljen postopek - izselitev ali deložacijo.« V zadnjih letih so opravili le 3 prave delo-žacije. Nekaj najemnikov se je izselilo samih, saj so se tako izognili stroškom deložacije, ki niso majhni. Kar nekaj primerov dolžnikov pa so rešili skupaj s centrom za socialno delo, tako da so jih preselili v Dom za varstvo odraslih. Leto po žledu Lanskoletni žled je povzročil ogromno škode tudi v Šaleški dolini - Najbolj jo je skupila občina Šoštanj Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 30. januarja - Konec januarja lanskega leta je Slovenijo prizadela ena največjih naravnih ujm doslej. Žled je povzročil za več kot 400 milijonov evrov škode in v nekaterih predelih Slovenije povsem ohromil življenje, veliko predelov in prebivalcev pa dobesedno odrezal od sveta. Veliko škode je žled povzročil tudi v Šaleški dolini. Med tremi občinami je bila najbolj prizadeta občina Šoštanj, ki je tudi po površini največja. Posledice še vedno odstranjujejo in jih še bodo. Tisti dnevi, ki so kar trajali in tra- jali, bodo še dolgo ostali v spominu prebivalcev. »Šest tisoč občanov je bilo en dan in noč brez elektrike, nekateri je niso imeli več kot teden dni,« je natanko leto dni po žlede-nju pripovedoval župan Občine, ki šteje 8.800 prebivalcev, Darko Menih. »Z maksimalnimi napori in sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, smo najprej poskrebeli za najnujnejše. Ceste so bile neprevozne, prebivalci odrezani od sveta, odstraniti je bilo treba ogromne količine podrtih dreves, na očiščene poti so padala nova in nova ... Gasilci, civilna zaščita, Slovenska vojska, delavci elektro podjetja in drugi so požrtvovalno pomagali prebroditi najhujše. Tudi po letu dni bi se rad vsem še enkrat iskreno zahvalil,« je rekel. »Ena najhujših posledic žleda, ki je sledila, je bil plaz pri družinah Brusnjak in Drev v Florjanu. Na-nošen material je podrl hlev, v katerem so poginile živali, ljudi so k sreči rešili pravočasno,« dodaja podžupan Viki Drev. Celovita sanacija tega plazu je bila uspešno zaključena jeseni. S posledicami žledu so se praktično potem srečevali vsak dan. Utrpeli so natanko 1.261.000 evrov škode. Po zaslugi uspešnih pogajanj jim je iz državnega proračuna uspelo pridobiti skoraj tretjino vseh sredstev, ki jih je država namenila za sanacijo škode po žledu, tj. 530.000 evrov. Sprejem za predstavnike verskih skupnosti Velenje, 5. februar - Prejšnji četrtek dopoldne je župan Bojan Kontič na tradicionalnem ponovoletnem srečanju sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline. Ob tem je izrazil ponos in veselje, »da znamo v Velenju sprejemati in spoštovati raznolikost, da dobro sodelujemo in si pomagamo.« Zahvalil se je predstavnikom različnih verskih skupnosti, saj s svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo, da je življenje občank in občanov še boljše in bolj prijazno. Med drugim je župan povedal, da si v MO Velenje z različnimi ukrepi prizadevajo omiliti finančno krizo. V lanskem letu so omogočali dobre pogoje za delovanje Območnega združenja Rdečega križa Velenje, Župnijski Karitas Velenje so zagotovili nove prostore za delovanje. Župan je poudaril, da kljub težkim razmeram proračunskih sredstev za socialo niso zmanjševali. a Predstavniki verskih skupnosti, ki delujejo v Šaleški dolini, so se županu Bojanu Kontiču zahvalili za aktivnosti, kijih izvaja Mestna občina Velenje. Jutri in pojutrišnjem informacije iz prve roke Velenje - Jutri (v petek) in v soboto, 14. februarja, bodo srednje, višje in visoke šole po Sloveniji pripravile informativne dneve, na katerih bodo de-vetošolci, dijaki zaključnih letnikov srednjih šol lahko pridobili informacije o možnostih nadaljnjega izobraževanja iz prve roke. Na Šolskem centru Velenje bodo potekali informativni dnevi jutri: ob 9. in 15. uri za rudarsko, strojno ter elektro in računalniško šolo na Medpod-jetniškem izobraževalnem centru; ob 11. in 15. uri za šolo za storitvene dejavnosti v predavalnici Višje strokovne šole centra; ob 9. uri za gimnazijo v dvorani doma kulture Velenje, ob 15. uri pa v učilnici A 112 gimnazije na Trgu mladosti v Velenju. V soboto bo informativni dan na istih lokacijah, začeli pa ga bodo ob 9. uri. Za bodoče študente Višje strokovne šole centra bo jutri informativni dan za programe Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Gostinstvo in turizem ter Varstvo okolja in komunala ob 9. uri v prostorih omenjene šole, za programa Elektronika in Mehatronika pa ob 10.30 na Medpodjetniškem izobraževalnem centru. V soboto bodo informativni dan pripravili ob 9. uri, razen za programa Elektronika in Mehatronika višje šole. Ta bo ob 10.30. Na enoti Fakultete za energetiko v Velenju bo informativni dan potekal jutri ob 10. in 15. uri na sedežu enote na Koroški 62 a, v soboto pa ob 10. uri. Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje bodo bodoči študenti pridobili potrebne informacije jutri ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri. a tp Pridite na vodenje po mestu Velenje, 21. februarja - Na svetovni dan turističnih vodnikov, 21. februar, se bo velenjski Turistično informacijski center pridružil številnim mestom tako doma kot v tujini in pripravil prav posebno lokalno turistično vodenje. Vodenje se bo ob 10. uri začelo pred vilo Bianca, udeleženci pa bodo mesto spoznali s pomočjo tipa, zvoka, vonja in drugih čutil. Senzorično vodenje po mestu bo potekalo uro in pol. Turistični vodnik bo udeležence najprej vodil do Titovega trga, zaključil pa ga bo na novi promenadi. Med druženjem bodo spoznali zgodbo najmlajšega slovenskega mesta, otipali maketo mesta in tudi nekatere mestne spomenike. Vodenje ne bo zahtevno, prilagojeno bo različnim obiskovalcem. Na TlC-u bodo veseli, če boste svojo udeležbo najavili preko e-pošte tic@velenje.si. a bš Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 12. februarja 2015 Dobrim zgodbam sledijo priznanja Kmetijska zadruga Šaleška dolina lani najbolj inovativna slovenska in četrta evropska zadruga - Trg Zgornje Savinjske doline priložnost za zadrugo in kmete Tatjana Podgoršek Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lansko poslovno leto kljub še vedno nespodbudnim gospodarskim razmeram sklenila po pričakovanjih. Po ocenah bo nekoliko presegla načrtovanih 14 milijonov evrov prihodkov, v načrtovanih okvirjih so proizvodni rezultati, pravi njen direktor Ivo Drev. »Poslovno smo leto 2014 sklenili pozitivno. Dosežki so plod večletnega sistematičnega dela zaposlenih in zadružnih zunanjih sodelavcev.« Priznanja potrjujejo in obvezujejo Poleg tega, da je bilo lansko leto poslovno zahtevno, bo v kroniki delovanja zadruge zapisano kot leto priznanj. Zadrugo je namreč Zadružna zveza Slovenije proglasila za najbolj inovativno kmetijsko zadrugo v Sloveniji, evropsko združenje zadrug pa jo je uvrstila na četrto mesto najbolj inovativnih zadrug v pridelovanju hrane. Drev se ne spomni, da bi se to zgodilo že kateri zadrugi v Sloveniji. »Ne sodimo med velike zadruge, zato nam priznanja pomenijo še toliko več. Dokazujejo, da je okolica opazila naše delo, prizadevanja pa potrjujejo pravilnost pogumno zastavljenih odločitev, hkrati pa so obveza za nadgradnjo doseženega.« Na vprašanje, kako je lahko kmetijska zadruga inovativna, se je Drev odzval: »Vsak dan se je treba spraševati, kaj boš delal danes, jutri, pojutrišnjem, in pri tem iskati predvsem težje poti do cilja.« čati število teh na 500 in ustvariti milijon evrov prodaje. »Odkup ekološke živine je ena od uspešnih zgodb zato, ker smo malo drugačni. Pot je sicer zelo zahtevna, a vidimo, da se da marsikaj narediti.« Ne glede na velike načrte glede ekolo- > > Lani je zadruga zabeležila blizu 14 milijonov evrov prihodkov, zaradi novega trga v Zgornji Savinjski dolini za letos načrtuje povečanje teh za približno 15 odstotkov. Ivo Drev: »Verjamemo v ljudi, ki vsak dan sprejemajo izzive in se trudijo delati pravilno ter pošteno.« Priznanje tudi za blagovno znamko Ekodar Ena takih zgodb je odkup in prodaja ekološkega mesa. Zadruga ga trži pod blagovno znamko Ekodar, za katero je lani prejela priznanje biotehnične fakultete v Mariboru. Razglasila jo je za najboljšo blagovno znamko za zdrave pre-hrambne izdelke v državi. Ekološko pridelano meso na hribovskih kmetijah je, zagotavlja Drev, našlo pot do potrošnikov. Še posebno zadovoljstvo poraja dejstvo, da več kot polovico tega mesa prodajo javnim zavodom, kot so vrtci in šole. Lani so odkupili in prodali omenjenega mesa za 360 tisoč evrov. Odkupili so ga od 84 hribovskih kmetij. V naslednjih nekaj letih nameravajo pove- Ekološko pridelano meso je lani odkupila od 84 kmetov in s prodajo dosegla 360 tisoč evrov. V prihodnjih letih naj bi število odkupovalcev povečala na 500, s prodajo mesa pa iztržila milijon evrov. ško pridelanega mesa ostaja odkup mleka prednostna dejavnost zadruge. Lani ga je odkupila 11 milijonov, letos naj bi ga 14 milijonov litrov. Toliko zaradi odločitve nekaterih kmetov iz Zgornje Savinjske doline, da bodo oddajali mleko mlekarni Celeia v Arji vasi. Letošnje zgodbe Ivo Drev je povedal, da jim inovativnosti tudi letos ne bo manjkalo. Največ je bodo poskušali dokazati pri pridobivanju čim večjega tržnega deleža v sosednji dolini. Stečaj tamkajšnje kmetijske zadruge je poslovna priložnost. »Pomembna je širitev odkupne mreže tržnih viškov mleka ter živine. To nam namreč omogoča boljše nabavne pogoje ter konkurenčne cene repromateriala ter drugega materiala za člane zadruge in ostale zveste kupce.« Poleg večjega odkupa ekološko pridelanega mesa predvidevajo uresničitev proizvodnje balzamičnega kisa in jabolčnega vina na Turnu, kjer nadaljujejo aktivnosti za proti-točno zaščito sadovnjakov in ureditev namakalnega sistema. Pred nakupom mora biti delo priglašeno V Velenju prvi mesec, odkar velja novi zakon, prodali le osem vrednotnic petim različnim osebam, ki opravljajo osebno dopolnilno delo Milena Krstič - Planine Velenje, 4. februarja - Ena od novosti, ki jih od 1. januarja letošnjega leta prinaša novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, je uvedba vrednotnic za osebno dopolnilno delo. S plačilom vrednotnice, ki stane 9 evrov, si izvajalec osebnega do- polnilnega dela plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 evrov) ter zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (2 evra). Pogoj za nakup vrednotnice je, da je osebno dopolnilno delo priglašeno pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na spletnem portalu ali osebno na upravnih enotah, kjer za posameznika osebno dopolnilno delo priglasijo po spletnem portalu. Brez odločbe se vrednotnice, če gre seveda za delo, ki ustreza osebnemu dopolnilnemu delu, ne dajo kupiti. Za osebno dopolnilno delo pa se denimo šteje občasna pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok, nabiranje in prodaja gozdnih sade- & S o2, Marjanca Rogelj Peršič, predsednica sveta javnega zavoda: »Bojazen, da javni zavod pod novim vodstvom ne bo uresničeval svoje vizije, svojega poslanstva, je bila odveč. Novo vodstvo se trudi, poskuša vnesti v program čim bolj raznolike vsebine. Glede na razpoložljiva sredstva za delovanje lahko v programu najde vsak nekaj zase. Tudi finančno se stvari izboljšujejo.« so približali občanom dejavnost, ki bi jo sicer morali obiskovati v okoliških občinah. Nemalo izobraževanj so obiskali tudi občani sosednjih občin, »kar dokazuje, da je zavod prepoznaven zunaj občinskih meja. Je edini ponudnik nočitev v okolju.« Lani je bilo teh blizu 500. Vstopnine ni ali pa je le minimalni prispevek Kljub finančni krizi je center v sodelovanju z lokalno skupnostjo organiziral Pozno-poletni festival. Precej truda je zahtevala organizacija 25. Martinovanja ob občinskem prazniku. Vsako tretjo soboto je zavod gostitelj kmečke tržnice, ki jo velikokrat popestri s kakšnim dodatnim dogajanjem. »Še veliko je bilo dogodkov, ki jih nisem omenila, a zaradi tega niso bili nič manj pomembni. Ob vsem moram poudariti, da je večina prireditev še vedno brezplačnih. Brezplačno je tudi glasilo, ki ga izdajamo in ga prejema vsako gospodinjstvo. Pri aktivnostih, za katere pa je predvideno plačilo, je to simbolično. S tem vsaj malo pokrijemo nastale stroške. Tako približamo dejavnost večjemu številu občanov in glede na raznolikost dogodkov se zagotovo najde kaj za vsakega. Toliko različnih vsebin pomeni odpiranje novih možnosti, ne le izbiro že poznanega.« Glavnino denarja za delovanje javnega zavoda zagotavlja lokalna skupnost, del pridobi na raznih razpisih, slabo petino sredstev pa ustvari z dejavnostjo. V prvem letošnjem mesecu se je že zvrstilo nekaj dogodkov, fotografski tečaj, tečaj družabnih plesov, v nadaljevanju je predvidenih nekaj kulinaričnih tečajev, zagotovo bodo še naprej zanimive in pestre ustvarjalne delavnice za otroke . »Imamo veliko načrtov, energije, zanimive sodelavce,« je še dejala Mirjam Povh. Mirjam Povh: »Prostori, ki jih upravlja javni zavod, so velika prednost. Gostom hkrati omogočajo, da tu prespijo, se izobražujejo, vadijo...« Brez vas tudi nas ne bi bilo Na Medpodjetniškem centru Šolskega centra Velenje predstavili partnerjem nekatere novosti - S sredstvi ministrstva ne bi mogli preživeti Tatjana Podgoršek Velenje, 5. februarja - Šolski center Velenje je tudi letos pripravil na Med-podjetniškem izobraževalnem centru (MIC) ponovoletno srečanje za poslovne partnerje in prijatelje centra. Na njem so predstavili tri novosti kot produkt lastnega znanja in razvoja, in sicer 3D ti- vanja se odražajo v rezultatih. Ti pa potrjujejo, da smo z našim MIC-em most med gospodarstvom, izobraževanjem, delom ter razvojem. Povedali smo že, da naj gospodarstvo ne računa, da so se nas rešili. Snujemo namreč nove oblike sodelovanja.« Vlaganja, namenjena udeležencem izobraževanja, so pomembna, seveda pa so temelj učitelji, ki morajo Bicy ali prav tako zelo zahteven laserski sistem rezanje pločevine kot sestavni del varjenja, vidijo prihodnost v električnih vozilih, pri razvoju katerih so prav tako prisotni. »Še cel kup načrtov imamo. Toda v naslednjih dneh so pred nami informativni dnevi, nato vpisi v programe izobraževanja. Vsako leto so te aktivnosti za nas izziv, da lahko napolnimo šolske Ponovoletno srečanje je priložnost za seznanitev poslovnih partnerjev z uspehi ter načrti skupnega dela, hkrati pa možnost za nova znanstva in stike. skalnik, simulator varne vožnje ter didaktične modele za inteligentne inštalacije. Izdelke že tržijo. Od tega si obetajo pomemben vir prihodkov, predvsem pa večjo kakovost pedagoškega dela in s tem kakovostna znanja udeležencev izobraževanja, med katerimi prevladujejo dijaki, nato študenti in odrasli. Vseskozi morajo biti v ospredju Direktor centra mag. Ivan Kotnik nam je ob tej priložnosti dejal, da morajo biti ves čas v ospredju. »Brez gospodarstva nas ne bi bilo, saj z denarjem, ki nam ga odmerja pristojno ministrstvo, ne bi preživeli. Gospodarstvu zato ponujamo partnerstvo. Kar imamo na centru, je plod takšnega sodelovanja, skupna prizade- rekli so ) Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »Gorenje je bilo med prvimi podpisniki pogodbe o sodelovanju z MIC-em. Med prvimi smo razumeli, da je za ustvarjanje vrhunskih izdelkov, ki se prodajajo na vseh trgih, pomembno vrhunsko znanje. Tega je v regiji in na MIC-u veliko. Ob takšnem sistemu financiranja izobraževanja, znanosti, kulture in še česa, kot je v Sloveniji, je potrebno, da nekaj primaknejo tudi podjetja. V Gorenju se tega zavedamo. Trdim, da smo ne samo uspešna multinacionalka, ampak tudi zelo družbeno odgovorno podjetje. Zato z veseljem sodelujemo z MIC-em in bomo to počeli tudi v prihodnje.« vlogo opraviti odlično na vseh ravneh, saj je konkurenca neizprosna. Ponudb za razna izobraževanja je veliko, dijakov pa ne toliko, da bi zapolnila vsa. Sistem Bicy, laserski razrez pločevine ... Sicer pa je Kotnik še dejal, da je težko potegniti ločnico med leti, saj razvojni dosežki niso plod enoletnih prizadevanj. Z malimi koraki in v sodelovanju s partnerji, širijo recimo sistem izposoje koles klopi z dijaki, študenti, odraslimi in da izkoristimo možnosti, ki jim imamo v procesu izobraževanja. Temelje imamo nekako pokrite, to pa je osnova za nadgradnjo in s tem ponudbo našim poslovnim partnerjem.« Zajetnemu seznamu slednjih iz Slovenije in tujine so na ponovoletnem srečanju dodali še podjetji Sico iz Petrovč ter Vizijo Sport iz Šempetra v Savinjski dolini. Z njima so namreč podpisali pogodbo o sodelovanju. ■ Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA «»^AS 12. februarja 2015 Laži, prevare in obilo smeha Gledališka sekcija KPD Franc Schreiner Šentilj zabavala tudi za kulturni praznik - Trije vaški svetniki poskrbeli za sedmo ponovitev Bojana Špegel Velenje, 8. februarja - Tisti, ki so nedeljsko popoldne preživeli v šen-tiljskem domu krajanov, so imeli res prešeren kulturni praznik. Za smeh v nabito polni dvorani so poskrbeli domači gledališčniki, ki vsaki dve leti na oder postavijo novo komedijo. Besedilo za letošnjo je nastalo pred skoraj 100 leti, a je igra, rahlo prirejena in izvedena v šentiljskem narečju, zelo aktualna. Predvsem pa je smešna, za kar poskrbi cel gledališki ansambel. Magda Stvarnik, predsednica šen-tiljskega kulturnega društva, nam je zaupala, da so bili lani na silvestro-vo v Šentilju kar malo izgubljeni, ker domači gledališčniki niso pripravili igre in z njo silvestrske predstave, saj jo praviloma na oder postavijo vsaki dve leti. Letos so jo in z njo že sedemkrat poskrbeli za razprodano dvorano. »Res smo ponosni na njih, vedno izberejo aktualno besedilo, vedno navdušijo tudi z igro,« je dodala. Kot že zadnjih 8 predstav šen-tiljskih gledališčnikov je tudi tokrat besedilo izbrala, priredila in režijsko na oder postavila Alenka Felicijan. Povedala nam je: »Komedija je iz nemškega govornega območja, avtor je Max Neal. Peter Militarev jo je zelo zabavno priredil, odziv gledalcev nanjo pa je res »ta pravi«. Ker imamo zelo majhen oder, vedno, ko izbiram besedilo, poiščem takšnega, da ne potrebuje velike in bogate scene, ki je ni treba veliko spreminjati. In vedno, ko berem tekst, moram že videti ljudi, ki bi jim lahko zaupa- Dobra ura smeha je med ogledom komedije Trije vaški svetniki zagotovljena. Ob koncu predstave so bili zagotovo zadovoljni tudi vsi, ki so jo ustvarili. Alenka Felicijan je v domačem Šentilju režirala že 8 predstav. Vedno z občutkom in užitkom. la vlogo. V našem Šentilju je veliko odličnih amaterskih igralcev, vedno se potrudim, da ekipo tudi pomladimo. Večina igralcev sicer nastopa že zadnjih 10 let in več. Letos smo na oder povabili dva debitanta; prvi je Gašper Kuhar, ki zelo uspešno igra vlogo Lalija, in Anja Kuhar, ki igra sosedovo hčer. V ekipi pa je tudi Urška Tepej, ki se nam je pridružila pred dvema letoma.« Vsebina igre je preprosta. Dogajala bi se lahko kjerkoli, na aktualnost pa starost besedila ne vpliva, ker so napake ljudi, ki jih gledalci predstavijo skozi zgodbo, točno takšne, kot jih poznamo še danes. Li-cemerstvo, laži, hinavščina, politični boj in zmote so očitno brezčasne. V burki izstopajo igralci, dva vaška svetnika in župan (Matjaž Kuhar, Peter Vranjek in Andrej Glinšek), ki so res smešni. Za ogromno smeha s svojo igro poskrbi tudi debitant Gašper Kuhar, ki besedno zvezo »račka na vodi« ob svojem nerodnem videzu spremeni v simpatično kletvico. Dobro se odreže tudi vaški učitelj, ki ga upodobi Peter Vavkan, in župnik, ki ga igra Vito Felicijan. Tudi dekleta so svoje vloge dobro odigrala; županova žena Biserka Hrn-čič in njegova hči, ki jo igra Urška Tepej, pustita v igri močan pečat. Kot tudi gledališka veteranka, vedno smešna Ida Rebernik, ki tokrat igra Lalijevo mamo, že omenjena Anja Kuhar in občinska uradnica, ki jo igra Sonja Kuhar. Celota je ne le zabavna, ampak celo protistre-sna. Gledalci so se smejali še, ko so odhajali iz dvorane in o igri debatirali na parkirišču. Zagotovo pa ji je svoj čar dalo tudi to, da večina pozna igralce iz vsakdanjega življenja. Tokrat so Trije vaški svetniki zadnjič zaživeli na domačem odru. Če jih bodo kam povabili, pa bodo z veseljem šli na gostovanje. Vila Mayer navdušila Mnogi so izkoristili priložnost in na slovenski kulturni praznik stopili naproti kulturi, kultura pa njim Vera Pogačar Ajda Čebul tukaj precej živahno. Prihajajo tisti, ki si doslej vile in zbirk še niso ogledali. Marsikdo pravi, da je Šoštanj-čan, da mu je vila na dosegu roke, a Peter Geršak da tukaj še ni bil. Prihajajo pa tudi taki, ki so tukaj že bili, tokrat pa so s seboj pripeljali prijatelje.« Oči lahko tudi lažejo Klemen Belavic, mladi multimedijski ustvarjalec iz Šoštanja, vse pogosteje opozarja nase Milena Krstič - Planine Šoštanj - Pred Klemnom Belavicem je gotovo kariera. Že zdaj opozarja nase. Čeprav me je malo zbegal s svojo skromnostjo, ko je na vprašanje: Svet ali Šoštanj, odgovoril - Šoštanj. Ob tem se je nasmejal in ponovil -Šoštanj. Ampak - mlad je še, komaj petindvajset jih šteje. Na Šoštanj je navezan. »Vedno bolj.« Tudi za Šoštanj naredim kdaj kak projekt, čeprav jih je malo. Želel bi si, da bi jih bilo več.« Ukvarja se s fotografijo in filmom. »Ob koncu osnovne šole sem ugotovil, da me vizualna umetnost najbolj pritegne. Že pri likovni vzgoji sem našel nekaj stvari, ki so mi bile všeč. To je bila doba digitalnih fotoaparatov in odločil sem se za fotoaparat, na začetku majhnega kompaktnega, potem pa je to preraslo v več.« Deset let se že ukvarja s fotografijo, ki pa ji je nekje vmes dodal še film, oblikovanje, skratka vizualno komuniciranje. Na Fakulteti za elektrotehniko je zaključil smer multimedijske komunikacije. Zadnji film, nastal je v sodelovanju z Velenjčanko Aleksandro Bellian, so si na predvečer slovenskega kulturnega praznika premierno ogledali Šošta-njčani. Naslov: Kaos sveta. Zaprli so oči in odprli svoje srce. Morda malce nenavaden film, J pravi Klemen, z veliko sporočilno vrednostjo. »Govori o morali, ljubezni. O tem, kar vidimo in kar je velikokrat zlagano in narobe predstavljeno. Vsak človek, četudi je kdaj v življenju naredil kaj slabega, ima srce, ki ga vodi Klemen Belavic: »Fotografija in film sta nekaj, kar me privlači kot zelo resen hobi. Za zdaj.« v pravo smer navkljub temu, da ga mogoče kdaj oči pretentajo. Predstavlja trenutno dogajanje po svetu, predvsem s kriznih žarišč. Govori o tegobah tega sveta in opozarja na tisto, na kar bi morali biti ljudje pozorni.« Zanimivi so nastopajoči v tem filmu, vsak ima svojo zgodbo in vsak je -posebej v tem času - izjemno zanimiv: svetovni popotnik in humanitarni delavec Tomo Križnar ter novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Erik Va-lenčič. »Ko sva z Aleksandro začela ta projekt, ki je bil povsem ljubiteljski, sva povabila te tri. Vsak od njih predstavlja zgodbo skozi svoje oči. Film je preplet treh zgodb, ki govorijo o isti stvari, a iz različnih zornih kotov. Aleksandra je tudi svetovna popotnica in pozna to sceno. Bila je tista, ki je vzpostavila stik z njimi. Bilo jih je še nekaj, a so obveljali ti trije.« Film si bo možno ogledati v Velenju, pa tudi v Kranju, Mariboru in Ljubljani v Koloseju. Najbrž pa še kje. O tem se še dogovarjata. Traja 65 minut, posneli pa so ga v Ljubljani, kjer sta za to dobila ustrezne prostore. Klemen deli usodo številnih mladih. Trenutno je brezposeln. »Na trgu je dela, kolikor se znajdeš. Čeprav nimam službe, si delo znam najti. Malo za svojo dušo, malo za kak honorar. Podjetja, vsaj za zdaj, ne nameravam odpirati, ker vseeno želim, vsaj trenutno, da sta mi film in fotografija resen hobi. Ker takoj, ko se zgodi, da te nekdo plačuje za to, ne moreš več delati tistega, kar želiš.« Milena Krstič - Planine Šoštanj, 8. februarja - Med ustanovami, ki so na Prešernov dan odprla vrata obiskovalcem, je bila tudi vila Mayer v Šoštanju. Obiskovalci si v njej lahko ogledajo stalne muzejske zbirke - kiparska dela Ivana Napotnika, izbor likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke Zvone-ta A. Čebula ter hortikulturno zbirko šoštanjskega vrtnarja Alojza Koj-ca. V vili je urejena tudi Mayeijeva soba, protokolarni prostor. Vera Pogačar je prišla v Šoštanj iz Škal. S posebnim razlogom. »Čez dober teden nameravam pripeljati skupino turistov na ogled Šoštanja. Pred tem bova s kolegico naredili temeljit obhod. Nerodno je, da pripelješ nekoga, sam pa stvari ne poznaš,« je pripovedovala. Vila se ji zdi, kot je rekla, božanska. Po ogledu se je vrnila v Škale na prireditev ob kulturnem prazniku. V vili Mayer smo se srečali še z enim Velenjčanom - Petrom Ger-šakom. »Nisem ravno pogosto v Šoštanju, zato sva si tokrat z ženo rekla, greva in si poglejva ... Ne samo vile in zbirk v njej, nadaljevala bova z ogledom muzeja usnjarstva. Ze pred tem pa sva si v Velenju ogledala hišo mineralov in včeraj obiskala koncert mešanega pevskega zbora Gorenje, ki ga je pripravil v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kulturi je treba izkazati spoštovanje.« Ajda Čebul, ki je obiskovalce prijazno sprejemala in jim postregla z vsem, kar jih je zanimalo, je bila vesela vsakega obiskovalca. »Glede na moje pretekle izkušnje s počitniškim delom v Vili Mayer je danes Občni zbor PO Zarja Šoštanj, 6. februarja - Kljub napovedi slabega zasneženega dneva se je zbralo več kot 70 članic in članov orkestra v želji, da skupaj pregledajo rezultate dela v preteklem letu. Z zadovoljstvom so si pritrdili, da je bilo tudi to leto za orkester zelo uspešno. Poleg uveljavljenih novoletnih koncertov pa je orkester veliko nastopal v domovini in tujini. Še posebej je navdušil na festivalu na Malem Lošinju. Ponosni so, ker so posneli videospot skupaj z Majo Oderlap in zelo uspešno nastopili v zabavoglasbe-ni oddaji Raketa. Že drugo leto so izpeljali tabor mladih glasbenic in glasbenikov, saj se je tabora udeležilo 55 mladih nadarjenih glasbenikov. Letošnje leto bo za orkester jubilejno, saj praznuje 90-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo pripravili dva koncerta. Prvi slavnostni bo maja v kulturnem domu, septembra pa bodo pripravili srečanje godb na, kot upajo, prenovljenem trgu Svobode v Šoštanju. Letošnje leto je za orkester tudi tekmovalno, saj se bodo udeležili 35. tekmovanja orkestrov v koncertni težavnostni skupini. Nadaljevali bodo delo z mladimi in seveda nastopali doma in v tujini. Vse prisotne je nagovoril tudi župan Občine Šoštanj in se jim zahvalil za dobro delo in sodelovanje. Zelo jih je razveselil z obljubo, da v naslednjem letu Občina načrtuje gradnjo prizidka h glasbeni šoli, kjer bo nove večje prostore dobila tudi Zarja. Na koncu so podelili posebna priznanja, ki so jih prejeli Zvonko Ledi-nek, Marin Štruc, Ivan Zacirkovnik, Matic Rihtar, Grega Andrejc, Žiga Krajnc, Adrijan Šlutej, Andrej Ur-banc in Franci Krevzel. a Srečko Potočnik Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CM K, stran 5 12. februarja 2015 uaStjAS KULTURA 9 »Prešeren je sanjal naše sanje« Besede ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v MO Velenje - Opozorila, da smo žal vse manj suvereni - Kulturni program segel do srca Velenje, 9. februarja - Začelo se je z Zdravljico, ki jo je odpel odlični Rudarski oktet. Ta se je v res prisrčnem popotovanju skozi življenja poeta Franceta Prešerna, v katerega se je prelevil kar ravnatelj Centra za Vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje Aleksander Vališer, pridružil tudi učencem in učiteljem centra. Ti so že na začetku napovedali, da bomo začutili »hrepenenje srca«. In smo ga, ker so bili iskreni, ker so znali preteklost povezati s sedanjostjo. In ker so nam na svojstven način povedali, kaj vse je kultura. In kaj pomeni njim. Popotovanje po svetu poezije, proze, glasbe in plesa je, zaokroženo v celoto, seglo do src vseh v dvorani. Tu in tam se je ob navalu čustev ob videnem in slišanem utrnila tudi solza. Letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Velenje je bila drugačna tudi zato, ker je bila slavnostna govorni- ca ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar. Ta je že ob prihodu na oder povedala, da v naše mesto prihaja večkrat. Še več, tudi poročila se je z Velenjčanom. Potem pa je med drugim poudarila, da smo Slovenci svojo kulturo najbolj počastili s tem, da smo ji za praznik posvetili Prešernov dan in da je to dan, ki Slovence vedno združuje. Dodala je: »Umetnikov veličine, kakršen je bil dr. France Prešeren, V kulturnem programu so učenci in učitelji Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje sedanjost povezali s preteklostjo in ustvarjalno pokazali, kaj je zanje kultura. Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ravnatelj Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Aleksander Vališer in velenjski župan Bojan Kontič (z ženo), so po uspešni prireditvi nazdravili. ni prav veliko, niti v Sloveniji niti v svetu. V Zdravljici je izpovedoval stoleten slovenski sen, vsebovan tudi v idejah zedinjene Slovenije in zamisel sožitja vseh narodov sveta. In ravno v tej univerzalnosti vrhun- ske umetnosti, ki v enaki meri nagovarja Slovence in ljudi po svetu, leži širše razumevanje kulture ...« Ob tem je poudarila, da žal Slovenci znova izgubljamo suverenost, ki jo je našim prednikom uspelo izboriti tudi za ceno svojih življenj. Ob tem je, kot nam je pojasnila po proslavi, mislila predvsem na to, da smo vse bolj in preveč odvisni od Bruslja. Opozorila je na skrb vzbujajoče dejstvo, da Slovenci premalo beremo. Družine, šole in knjižnice bi morale po njenem mnenju pri krepitvi bralne pismenosti narediti več. Sploh, ker je slovenski jezik po njenem mnenju najpomembnejša stva- ritev slovenske kulture. In tudi zato skrbi dejstvo, da se sredstva za kulturo nenehno zmanjšujejo. A še pomembnejše se ji zdi dejstvo, da narod brez korenin, »narod, ki ne spoštuje svoje kulturne dediščine, ne more biti odprt do drugih kultur. In tudi nima prihodnosti.« Ustavila se je tudi pri šaleški in velenjski umetnosti in dejala, da se lahko pohvalimo z bogatim kulturnim vrenjem. Na marsikaterem področju kultura v našem okolju prerašča v vrhunskost, kar se kaže v številnih prejetih visokih priznanjih in nagradah kulturnim ustvarjalcem iz Šaleške doline. a bš »Vsi pišejo, le redki berejo« 23 let knjigarne Kulturnica le še na razstavi v razstavišču Gorenje - Pripravili več kot 600 literarnih večerov, gostili zelo znana imena - Kriza in neurejene knjigotrške razmere zadale končni udarec Bojana Špegel Velenje, 6. februarja - Velenjska knjigarna in galerija Kulturnica je po 23 letih delovanja konec januarja zaprla vrata. V počastitev kulturnega praznika so razstavo iz literarnih večerov, ki so jih v teh letih pripravili več kot 600, postavili v razstavišču Gorenje. V petek (jutri) opoldne bo v avli upravne stavbe Gorenja pripravili pogovor o tem, kako se vrednota branja v naši družbi spreminja in kako danes dojemamo knjigo. Mi pa smo ob tem zgodovino prve slovenske zasebne knjigarne obudili s Stanislavo Pan- geršič (ki se je v zadnjih letih zaradi drugih obveznosti močno umaknila iz Kulturnice) in Marjanom Kukovcem, saj sta to zgodbo začela skupaj. Kukovec je Kulturnico vodil 23 let. Odličen poznavalec knjig je bil prava maskota knjigarne. Na Cankarjevo prinesli nov utrip Začelo se je leta 1992, ko je bilo ustanovljeno malo podjetja Gorenje Kulturnica, d. o. o. Večinski lastnik je bilo Gorenje, saj se je podjetje ukvarjalo s kulturo v tem podjetju. Skrbelo je za razstavno dejavnost v razstavišču v Gorenju, organiziralo ogledov prireditev, organiziralo okrogle mize, pogovore in krajše izobraževalne oblike na temo mehkih oblik vodenja za poslovodno strukturo Gorenja. Ob tem so v prostorih upravne stavbe podjetja Ere na Prešernovi v Velenju odprli malo knjigarno in postali samostojno podjetje. Leta 1998 so se preselili v nove prostore na Cankarjevo ulico, v središče Velenja. Takrat so podpisali pismo o nameri med MO Velenje in podjetjem Gorenje, ki je lastnik prostorov.« Kulturnica je dejavnost ob preselitvi razširila tudi na galerijo in prodajo slik, daril, spominkov ter izobraževalno, promocijsko in svetovalno dejavnost. Del prostora je bil namenjen čaj-nici.« S prihodom na novo lokacijo je Kul-turnica zagotovo prinesla nov utrip v mesto in z zgledom urejenosti izložb spremenila celo ulico. »Soustvarjala je urbano podobo mestnega središča tudi z organizacijo številnih prireditev in z organizacijo odličnih predstavitev knjig. V njej so gostovali znani Slovenci: od Svetlane Makarovič, Draga Jančarja, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Kajetana Koviča, Ivana Minattija do Dimitrija Rupla, Marka Crnkoviča, Jožeta Hudečka, Mance Košir, vrsta vrhunskih pisateljev, ko-lumnistov in humanistov. Na teh srečanjih smo odpirali pomembna družbena vprašanja, organizirali pa smo tudi delavnice -od kreativnega pisanja, predstavitev knjig s področja duhovnosti, predstavitve dobrih leposlovnih, strokovnih, otroških knjig, do predavanj za poslovno in strokovno javnost, pedagoge ...,« dodata sogovornika. Kulturnica je postala prostor refleksije in ustvarjanja kritičnega razmišljanja, sta prepričana. Ob tem poudarita: »Nenehno smo iskali nove poti in nenehno se je s predstavitvijo novih, kakovostnih knjig in novih uporabnih idej opozarjalo na potrebo po učenju in ustvarjanju ustvarjalnega okolja. Zamisel o knjigarni v središču mesta, ki je po velikosti peto v državi in ima veliko število šoloobveznih otrok, nabor izobraženih ljudi, močno gospodarstvo, je bila samoumevna. Pokazalo se je, da tukaj je trg in zanimanje za knjigo.« Trg se je ustavil A potem je prišla kriza. Ta je prinesla spremembe za vse. »Še posebej pa za male, neodvisne knjigotržce. Nenehno opozarjanje, da lahko v malem okolju preživimo samo v sodelovanju, je velikokrat naletelo na gluha ušesa. Drug drugega smo prehitevali, knjižnice postajajo »zlate jame« za založnike. Vsi pišejo, malo ljudi bere. In posledice so vidne! Trg se je ustavil, uspeva le še posameznikom,« izvemo, v čem so razlogi, da je Kulturnica zaprla vrata. Marjan Kukovec, ki je 23 let vodil Kulturnico, kot dober poznavalec knjig pa je bil prava maskota te knjigarne, doda: »Knjige v knjigarnah se zelo slabo prodajajo. Založbe in knjigarne nikoli niso delovale kot zavezniki. V Sloveniji knjigarne v resnici niso nikoli zaživele, čeprav obstajajo izjeme. To, da se knjige prepočasi prodajajo v knjigarnah, da knjigarne zaposlujejo neustrezne kadre, da komisijska prodaja ovira trg, so znane ugotovitve.« Ob tem izvemo še, da nikoli ni bilo pobude, da se poiščejo ustrezne rešitve za zasebnike, ki so resnično veliko naredili za knjige in ki so poslovali drugače. »Odgovor založb je, da trg narekuje vse. Trg dovoljuje tudi nelojalno konkurenco, napihnjene cene knjig - menda imamo najdražje knjige -, pa kartelna dogovarjanja, pohlep, neetično poslovanje. In posledice so vidne.« Zagotovo bodo tudi občutne. Mnogi bomo Kulturnico pogrešali. Tudi za to, ker res ni bila le navadna knjigarna, ampak veliko več. a Tone Kuntner - Slovenec s srcem in besedo Ob kulturnem prazniku gost v Knjižnici Velenje - O svojem bogatem umetniškem ustvarjanju Velenje, 5. februarja - Knjižnica Velenje je v četrtek pripravila v počastitev slovenskega kulturnega praznika večer s pesnikom in dramskim igralcem Tonetom Kuntnerjem. Rojen je na Tratah v Slovenskih Goricah, kar ga je zaznamovalo za vse življenje in kar se bere v njegovih pesniških zbir- kah. Objavil je, vključujoč izbore, čez 20 pesniških zbirk, nekatere so prevedene v več jezikov. Študiral je igralsko umetnost na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in bil do upokojitve stalni član Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob delu v gledališču je sodeloval pri umetniškem programu na Utrinek iz druženja s pesnikom, igralcem in domoljubom Tonetom Kuntnerjem. Z njim se je pogovarjala mag. Alenka Gortan. radiu, pri filmu in na televiziji. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. V pogovoru, ki ga je vodila mag. Alenka Gortan, je ob prebiranju nekaterih svojih pesmi, recitiranju Prešernove poezije in še vedno aktualnih Cankarjevih del izpostavil svojo ljubezen do zemlje in domovine. S svojim srčnim nastopom, pedagoško noto in dramsko uprizorjeno recitacijo Prešernove Zdravljice je v številne obiskovalce večera vnesel ljubezen do slovenskega jezika in kulture. a bzj, foto: Ana Seher Pesem zadonela v šoštanjski šoli Šoštanj, 3. februarja - Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj je letos pripravila že 8. srečanje Šola poje - Šoštanj poje. Gre za prireditev, na kateri se predstavi večina šoštanjskih pevskih zborov, tokrat se jih predstavilo devet: Mladinski pevski zbor OŠ KDK Šoštanj, MoPZ Lokovica, ŽePZ Lokovica, Moški lovski zbor Smrekovec, MePZ DU Šoštanj, Mo-PZ KUD Ravne, MePZ Skorno, Vrtec Šoštanj in združeni otroški pevski zbori OŠ KDK Šoštanj in Topolšica. Zbralo se je veliko število ljubiteljev zborovskega petja, ki so bili priča prijetnemu popoldnevu. Obiskovalce je pozdravila ravnateljica Majda Za-veršnik Puc, nagovoril jih je tudi župan Darko Menih, ki je med drugim dejal, da se s petjem ohranjajo prijateljstva in tkejo nova. Kot posebno zanimivost pa je omenil, da je v občini Šoštanj največje število pevcev v zborih na prebivalca. Kot vse do sedaj je tudi letošnja prireditev dobro uspela, zato bodo tradicijo nadaljevali. a Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA S 12. februarja 2015 Jure Pukl nagrajenec Prešernovega sklada ALTERMATOR Nadaljevanje s prve strani Nagrado Prešernovega sklada je Jure Pukl dobil za ustvarjanje jaz-zovske glasbe v zadnjih dveh letih in za številne nastope ter sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. Tudi zato je postal zgled celi generaciji mlajših glasbenikov in privržencev jazzovske glasbe, ki jo navdihuje z visoko strokovnostjo in vedrim duhom, smo slišali v obrazložitvi nagrade. V njej so poudari- li še, da velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske jazzovske glasbe in dodali: »V zadnjih dveh letih je s številnimi nastopi, sodelovanji z mednarodno priznanimi umetniki in avtorskim delom dosegel presežek v umetniškem ustvarjanju. Nastopil je na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le največji zvezdniki jazzovske glasbe. S svojo virtuoznostjo na tenorskem in sopranskem saksofonu je navdušil občinstvo in kritike v Evropi in ZDA. Ne le kot izvajalec, tudi kot avtor slovenske glasbe je ambasador slovenske kulture v svetu. Njegove avtorske kompozicije so drzne, sodobne, melodično kreativne in ritmično pestre, s srcem pa se posveča moderni interpretaciji jazzovske glasbe ...;« so med drugim poudarili v obrazložitvi nagrade, ki jo je Jure prejel po tem, ko se je na odru Cankarjevega doma predstavil z mednarodno zasedbo Jure Pukl/ Bastian Steins NEOgravity. Zaigrali so avtorsko skladbo z zadnje, 7 plošče, ki je izšla letos januarja z naslovom »The Life Sound Plctures of Jure Pukl«. Doslej so ploščo že predstavili na Japonskem, v ZDA in na turneji po Čilu. Nocoj jo bodo predstavili na odru velenjskega Maxa, na jazz festivalu, ki ga Jure kot umetniški vodja soustvarja od leta 2011. a bš Ljubezen tako in drugače To je bila tema letošnjih literarnih ustvarjanj Šaleškega literarnega društva Hotenja - Zbornik s številko 24 izdali v 150 izvodih Velenje, 4. februarja - Začelo se je z rock'n'rollom. Zanj so poskrbeli simpatični mladci, člani ansambla Night flight, vsi še dijaki velenjskega Šolskega centra. Priložnost, da se pokažejo na odru male dvorane v kulturnem domu, so jim dali člani Šaleškega literarnega društva Hotenja, ki so v sredo zvečer predstavili še po tiskarni dišečo 24 številko zbornika, v katerem tokrat objavljajo dela 32 avtorjev, pretežno njihovih članov. Kaj so ustvarili, smo sli- Na predstavitev Hotenj 24 je prišlo več kot pol avtorjev. Dobili so prve, še po tiskarni dišeče izvode. šali v nadaljevanju večera, ko smo lahko slišali tudi, kako njihove stvaritve zvenijo v poljščini. Potem so prve izvode zbornika razdelili avtorjem. Prišlo jih je več kot pol. Milojka Bačovnik Komprej, predsednica društva, nam je že pred pri-četkom dogodka, ko so se literati še družili v avli male dvorane, povedala: »Zelo veseli smo, da smo pripravili predstavitev novih Hotenj ravno v času pred slovenskim kulturnim praznikom. To smo želeli opraviti že lani decembra, saj je zbornik nastal že v letu 2014. V imenu uredniškega odbora, ki sta ga poleg mene sestavljala še Tatjana Vidmar in Peter Rezman, lahko zatrdim, da je v njem dobra literatura. Tokrat smo ustvarjali na temo ljubezni, pri tem pa smo avtorjem pustili veliko svobode. Večino del so ustvarili naši člani, nekaj pa je gostujočih avtorjev, ki se v Hotenjih pojavljajo dokaj redno.« Želeli so si, da bi dobili kakšno dramsko in esejsko delo več, saj tudi tokrat prevladuje poezija. 7 avtorjev se je v zbornik umestilo s prozo, posebej pa so veseli prevodov del članov društva v poljščino. Pesmi zvenijo zelo zanimivo. Seveda si »hotenjevci« želijo, da to, kar so ustvarili, pride med ljudi. Izvod si lahko izposodite v velenjski knjižnici, dobite pa jih tudi na sedežu Sklada za kulturne dejavnosti v domu kulture. »Pred leti nam je s pomočjo Našega časa uspelo ustvariti zvočna Hotenja. Zdi se mi, da so bila ne le odmevna, ampak tudi najbolj dosegljiva ljubiteljem literature. Je pa pisana beseda tudi tista, ki prodre do bralcev,« poudari naša sogovornica. Lani so bili zelo veseli, ker so v hotenjih sodelovali tudi osnovnošolci. Tudi letos so veseli, ker so objavili dela petih mladih avtorjev, saj se močno trudijo, da članstvo v društvu pomladijo. Kot so veseli tudi, da imajo v društvu 4 člane, ki so tudi slikarji in ne le literati. Med njimi je tudi avtor grafik v novih Hotenjih Stojan Špegel. ■ bš Na široko odprli vrata V Muzeju Velenje so v več enotah ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kulturne dneve za osnovnošolce, dan odprtih vrat in Klepet pod arkadami Velenje, 9. februarja - V dneh okoli slovenskega kulturnega praznika je bilo živahno tudi v Muzeju Velenje. Tamkajšnji muzealci se sicer tudi med letom trudijo kulturo in kulturno dediščino približati različnim skupinam obiskovalcev, vedno pa so dobro sprejeti tudi njihovi dnevi odprtih vrat, ko lahko obiskovalci muzejske zbirke na več lokacijah pogledajo brezplačno. Tudi na dan državnega praznika, posvečenega kulturi, so v nedeljo v Muzeju Velenje odprli svoja vrata in povabili obiskovalce k brezplačnemu ogledu muzejskih in galerijskih zbirk. Obiskovalci so si lahko brezplačno ogledali muzej na Velenjskem gradu, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju ter Hišo mineralov v Starem Velenju. V tednu pred kulturnim praznikom pa so v sodelovanju z Galerijo Velenje gostili osemdeset učencev osmega in devetega razreda osnovne šole Šalek. Zanje so pripravili kulturni dan, v okviru katerega so jih seznanili z dostopnostjo muzejev in galerij, kar je eno pomembnejših poslanstev kulturnih ustanov. Učenci so prispevali tudi svoje poglede, predloge in ideje ter ob predstavitvi ugotavljali, da so prilagoditve muzejskih prostorov in razstav, predvsem namenjene ljudem s posebnimi potrebami, zanimive in dobro- Po ogledu muzejskih zbirk z zavezanimi očmi so učenci OŠ Šalek na Velenjskem gradu ustvarjali tipne slike. došle tudi za vse druge obiskovalce. Strinjali so se, da obogatitev muzejskih in galerijskih postavitev s predmeti, namenjenimi tipanju, z vizualnimi in zvočnimi učinki, računalniškimi programi in podobnim, povečajo ne le dostopnost, ampak tudi privlačnost muzejev in galerij. Tokrat so preizkusili, kakšna je izkušnja slepih in slabovidnih oseb, ki obiščejo Muzej Velenje. Z zavezanimi očmi so se sprehodili po Afriški zbirki, ogledali so si tipni vodnik po muzejskih zbirkah ter ti-pna tlorisa Velenjskega gradu in mesta Velenje in prisluhnili opisu umetniškega dela v Zbirki sodobne slovenske umetnosti Gorenje. Povedali so, da so se z omejenim vidom počutili prestrašene in nebogljene ter da bodo odslej dosti bolje razumeli ljudi z različnimi omejitvami. Kulturno dopoldne na Velenjskem gradu so učenci zaključili ustvarjalno. Izdelali so tipne tlorise in tipne slike ter pri tem poleg kreativnosti uporabili tudi novo pridobljeno vedenje, znanje in izkušnje. Podoben kulturni dan so za učence šoštanjske šole Karla Destovnika Kajuha pripravili tudi v Muzeju usnjarstva. V petek so tam gostili šesto-šolce, ki so jim predstavili življenje v Šoštanju nekoč in danes ter jih popeljali tudi na vodeni sprehod po domačem kraju, v okviru katerega bodo največ pozornosti namenili s kulturnega in zgodovinskega vidika zanimivim zgradbam ter drugim kulturnim spomenikom. Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so na Velenjskem gradu sklenili v torek, ko so pripravili Klepet pod arkadami. Tokratni gost klepeta z Damjanom Kljajičem je bil Karl Drago Seme, dolgoletni soustvarjalec velenjskega kulturnega utripa. a bš Kultur(nic)a Urban Novak Veliki svetovni narodi so v zgodovini osvajali tuja ozemlja in tuje narode. Na veliko in dostikrat obširno. Kako? Seveda s superiorno vojaško močjo, a prava moč osvajalnih narodov ni bilo orožje. Prava moč, ki je pomenila dolgotrajno zavojevanje drugih narodov, je bila kultura. Vedno je bilo tako, da si je bolj razvita kultura uspela temeljiteje in dolgotrajneje podjarmiti manj razvite. Naj naštejem samo nekaj najbolj poznanih primerov iz zgodovine. Rimljani po celi Evropi, Španci in Portugalci v Južni Ameriki, Britanci v Indiji, Italijani in Nemci v Afriki in še bi lahko našteval. Prav vsi so zavojevali narode, ki so bili sicer dostikrat starejši od svojih zavojevalcev, z izumi in kulturnimi novostmi. S sabo so nosili nova orožja in še bolj pomembno nove kulturne navade, eno vero, knjižnice, pisano besedo, običaje, demokracijo ter seveda izkoriščanje in zasužnjevanje. A vendar so v zgodovino za vedno ostale zapisane kulturne zmage. Velike pesnitve, operna dela, slike in arhitektura. Mogoče še beseda o zadnjem imperiju, ki smo mu priča danes mi. Ameriki. Moč Amerike? Seveda orožje in kontrola nad nafto. A tisto, kar je naredilo Ameriko imperij, ki osvaja s kulturo, je televizija. Pridobitev, ki bi ji le težko rekli kulturna, a vseeno pomeni tisti pravo neizmerno moč Amerike. V pretekli zgodovini so padale meje in državne ureditve zaradi prodora televizije in danes si ameriškega osvajanja sveta ni moč zamisliti brez spremljave uigrane televizijske predstave. Kultur (nič)a Vir: Urban Novak In kaj ima torej vse našteto opraviti s kulturo v dolini, se boste vprašali? Pravzaprav veliko in ta veliko je strnjeno v primer Kulturnice. Oziroma nekdanje Kulturnice. Kulturnica je odprla svoja vrata v nekdanjih prostorih Rudarskega hrama. Priljubljenega shajališča s seveda povsem drugo tematiko. Zato je bila zgodba o Kulturnici pravzaprav že od začetka zgodba o pogumu. In na začetku tudi o uspehu. Odpreti zasebno knjigarno, kjer ponudba ni bila povprečna, ampak je slonela na bolj specifičnih, posebnih knjigah, in to v mestu, ki je delavsko orientirano, je resnično pogumno dejanje. In ker sreča spremlja pogumne, je bila Kulturnica tudi zgodba o uspehu. Organizirani večeri in pogovori z avtorji ter predstavitve knjig so ponudbo mesta dodatno popestrili in bogatili. Velenjčani smo imeli za slovenske razmere pravo redkost. Svojo lastno zasebno knjigarno. V vseh merilih je bil to presežek. Kraj, kjer si lahko prišel v stik z literaturo in kulturo obenem. Pa še v samem mestnem središču. Na žalost je vsesplošna kriza udarila tudi po knjižni dejavnosti in tako je morala Kulturnica v luči upadanja prometa svoja vrata zapreti. Izguba in škoda, ki jo je mesto utrpelo, je seveda sedaj težko merljiva. A tisti, ki je želel pristen stik s pisano besedo in njenimi avtorji, to pomanjkanje že občuti. Prav tako se bo zmanjšala izbira leposlovnih del in s tem seveda tudi ponudba na trgu. Konec koncev je knjigarna pač posel. A ta posel bi moral biti za mesto in meščane preveč dragocen, da bi ga kar tako pustili propasti. Zavedanje, kaj nam kulturne ustanove in podjetja prinašajo v vsakodnevno rutino, bi nas moralo voditi k pogostejšim obiskom in nakupom v le teh. Tako lahko pomagamo neposredno reševati kulturo in seveda svoje mesto. Pravzaprav je po svoje zaprtje takšne knjigarne veliko bolj alarmantno kot pa recimo propad gospodarskega podjetja. Čeprav brez dela ni kruha in je zapiranje gospodarskih podjetij porazno, pa je zapiranje podjetij ali dejavnosti, povezanih s kulturo, lahko za posamezno okolje usodno. Brez bogate in raznolike kulturne ponudbe začne nezadržno padati tudi kulturni nivo družbe, v kateri živimo. Stvari, nekoč nesprejemljive, postanejo nemoteče in na plano začnejo drseti primitivizmi. Sprejemljiva postanejo skrajna razmišljanja in dejanja, družba se nanje privadi in nismo daleč od zelo pritlehnih vzgibov, ki preganjajo vsako drugačno mišljenje. Seveda je za ta scenarij potrebno veliko sovpadajočih dejavnikov, a zgodi se vendarle lahko. Kaže sicer dobro, saj naj bi lastnik iskal novega najemnika s podobno dejavnostjo s področja založništva in knjig. V tem primeru se lahko nadejamo podobnega prostora s podobno ponudbo in dejavnostjo, ki bo bogatila življenje v mladem mestu. Ekipi Kulturnice pa je ob odhodu le potrebno reči hvala za vsa ta leta in za bogatenje ponudbe v mestnem vrvežu. Sami sebi pa zaželimo srečo ob izbiri novega najemnika prostorov nekdanje Kulturnice. a Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CM K, stran 11 12. februarja 2015 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Temeljita prenova V rokah držite letošnjo že šesto številko tednika Naš čas, ki - po našem mnenju - ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu v Šaleški dolini, saj vsak teden obvešča o pomembnih, pa tudi manj pomembnih dogodkih iz tukajšnjega okolja. Zagotovo ste opazili njegovo drugačno podobo. Precej spremenjena je. »Kar veliko let smo ohranjali sedanjo podobo časopisa, toda novi, sodobni trendi so narekovali spremembe. O slednjih smo se med seboj usklajevali kar nekaj časa. Rezultat tega je danes pred bralci časopisa,« pravita naša oblikovalca Janja Košuta Špegel in Tomaž Geršak. V korak s časom, upoštevanje sodobnih trendov na tem področju prinašajo več »zračnosti« na časopisnih straneh, več »svežine« pri prispevkih. Poleg večje preglednosti in všečne urejenosti časopisnih strani bo, verjamemo, pritegnila večjo pozornost bralk ter bralcev tudi tu in tam dodane nekoliko več barve pri besedilih. Celovita prenova podobe časopisa, pravita sogovornika, je rezultat timskega dela. »Upamo, da vam bo všeč, da boste časopis tudi zaradi tega še raje vzeli v roke. Pričakujemo tudi odzive. Upamo, da bo več pozitivnih, sicer pa je dobrodošla vsaka konstruktivna kritika.« Nova podoba tednika Naš čas in vsebine, ki jih ta prinaša, bodo, tako si želimo, razlog več za širjenje kroga njegovih prijateljev. Če to še niste, postanite čim prej. Najugodneje za vas in nas je, če postanete njegov naročnik in izkoristite ugodnosti, ki jih nudimo. Pa prijetno branje! a tp GLASBENE novice Clemens najmlajši izvajalec na letošnji Emi 22-letni glasbenik, ki ustvarja z umetniškim imenom Clemens, je decembra lani premierno predstavil svoj prvi videospot za debitansko pesem Pozab na bonton. Naslednji karierni korak je nadvse razveselil izjemnega beatboxeija, saj je sredi januarja prejel veselo novico, da se je njegova nova pesem uvrstila na izbor slovenske pesmi za Evrovizi- jo. Clemens, ki bo tako najmlajši izvajalec na letošnji Emi, se poleg glasbe ukvarja še z dramsko igro, režijo ter sinhronizacijo risank in televizijskih serij. Sodeloval je tudi pri snemanju oglasa za priljubljeno računalniško igro Game of War. Sicer se je mladi avtor še pred kompo-niranjem ukvarjal z beatboxom in s svojim glasom priredil nekaj priljubljenih pesmi Justina Timberlakea, v katerih je inštrumente imitiral le s svojim glasom. Rudi Bučar z Izolo napoveduje nov album Rudi Bučar v teh dneh pozornost posveča predvsem pripravam za nastop na EMI 28. februarja. Hkrati s singlom Izola najavlja album Konec; ta bo izšel 2. marca, na njem pa bo tudi skladba Šaltinka, s katero se bo predstavil na slovenskem izboru za pesem Evrovizije. Skladba Izola je nastala na prošnjo izolskega nogometnega kluba, ki je potreboval svojo himno. Kot pravi Izo-lan je Rudi in seveda privolil v sodelovanje, saj ima klub za Izolane velik zgodovinski in sociološki pomen. Poleg tega skladba neposredno opeva tudi Izolo samo. Pesem je napisana v tradicionalnem dvo- jezičnem dialektu, za njeno vizualno upodobitev, iz katere veje staro-davnost, pa je poskrbel režiser Peter Kleva. Dvojni album Konec bo izšel 2. marca, poleg avtorskih skladb pa bo na zgoščenki tudi nekaj priredb istrskih ljudskih napevov. Naredili so jih sami Člani zasedbe Hamo & Tribute 2 Love so v roke vzeli čopiče in naslikali sto ovitkov za vinilke z naslovom Pol, ki so namenjene njihovim pravim fanom. Skupina počasi zaključuje pripravo materiala za najnovejši album. Ta bo na poslušanje prvič postavljen 5. marca v ljubljanskem SiTi teatru, a o pravem izidu za zdaj še ne gre govoriti, saj bodo nove pesmi ta dan na voljo izključno v obliki stotih vinilk z ročno poslikanimi ovitki. Na pravi izid bo treba počakati še kar nekaj časa, najverjetneje kar do konca leta 2015, ko bo album z naslovom Pol izšel tudi na cd-ju. Skladbe, ki bo- do na albumu, se sicer od dosedanjih razlikujejo predvsem po tem, da so izvedene izključno v slovenskem jeziku. Sicer pa gre za iskanje poti iz klasičnega bluesa, novosti pa po besedah ustvarjalcev vsebujejo manj soula in so bolj osebne, kar so že predstavili tudi z najav-nim singlom Pol. Ali, kot se je slikovito izrazil Hamo: »Na prejšnji plati smo bili Mississippi, zdaj smo Bežigrad«. Samu Smithu štirje zlati gramofončki Minulo nedeljo so v Los Angele-su že 57. podelili prestižne glasbene nagrade grammy. Zmagovalec tokratne podelitve je bill 22-letni britanski soulpevec Sam Smith, ki je domov odšel s štirimi gramofončki, spot (za pesem Happy) ter najboljši popsolistični nastop. Deset glasbenih let Uroša Perica Celjan Uroš Peric obeležuje deseto obletnico glasbenega delovanja. Ob tej priložnosti je izdal album z naslovom Dedicated To You, ki ga posveča svojim poslušalcem in tistim, ki so mu v teh desetih letih stali ob strani in mu pomagali. S talentom, voljo, vztrajnostjo ter trdim delom se je ta imitator Raya Charle-sa prebil tudi na tuje odre in doslej nastopil v osemnajstih državah na treh kontinentih. Od nekdaj se je želel ukvarjati prav z jazzom, soulom in bluesom. Danes se lahko pohvali s sodelovanjem in nastopanjem s številnimi znanimi imeni tovrstne glasbe. Bil je prvi slovenski glasbe- tudi tistim za pesem leta (Stay With Me). Po tri žlahtne kipce so prejeli Beyonce, Pharrell Williams in Ro-sane Cash. Beyonce se je s tem med glasbenicami prebila na drugo mesto po številu osvojenih glasbenih nagrad v karieri. Z 20 grammyji je prehitela Aretho Franklin in zaostaja le še za Alison Krauss, ki jih ima 27. Pharrell Williams je zmagal v kategorijah za najboljši urbani album (album Girl), najboljši video- PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZLATKO FT. NINA PUŠLAR - Ti to lahko 2. MASSIMO - Zemlja zove oblake 3. CARPEDIEM-Original Znani domači raper Zlatko in priljubljena Nina Pušlar sta sku paj posnela skladbo z naslovom Ti to lahko. To ni prvo sodelova nje obeh glasbenikov, saj sta pred časom že posne la skladbo V iskanju sreče, sodelovala pa sta tudi pri Ninini skladbi Svet je tvoj. Pesem Ti to lahko je sicer izšla na Zlatkovem aktualnem albumu Živim lajf. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Svetlin - Nataša 2. Smeh - Bodi moja mala 3. Poet - Sprehajam se 4. Vikend - Lahko bi te objel 5. Ans. Saša Avsenika & Jurij Zrnec - Cuzi muzi popek špric 6. Naveza - Še te ljubim 7. Boštjan Konečnik - Kriza 8. Novi spomini & Rock Partyzani - Nocoj pri meni druga spi 9. Javor - Nagajivo srce 10. Malibu & Mirko Šlibar - Na valentinovo www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO nik, ki je imel dva solistična koncerta v švicarskem Montreuxu, koncert na prestižnem Opernball v Fran-kfurtu, dobil je prestižno nagrado za jazz pevca v Nemčiji, nastopal na prestižnih festivalih po Evropi, Ameriki in Afriki ter sodeloval na različnih mednarodnih festivalih. V Nashvillu je osvojil 2. mesto za avtorsko skladbo v blues kategoriji, za katero je bilo prijavljenih 16500 skladb. V žiriji so bila velika glasbena imena, med drugim tudi Pat-ti Austin, Willie Nelson in Stevie Wonder. KLEMEN BUNDERLA Klemen Bunderla po zelo uspešnem sodelovanju z zasedbo 3Čelos spet stopa na solistično pot. Tokrat nam predstavlja energično skladbo Na pomoč, ki jo je napisal Rusko Richie, pri snemanju pa je sodelovala ekipa znanih glasbenikov pod producent-sko in aranžersko taktirko Cveta Polaka. ESKOBARS Eskobars predstavljajo skladbo Hladne noči. Single se nahaja na drugem albumu Ni dovolj, ki je izšel v lanskem letu. S tega albuma so Esko-bars predstavili že skladbe Ni dovolj, Vidim ti v očeh, Dej povej, Hodim naprej in Bele zastave, za Ni dovolj in Dej povej pa so posneli tudi zanimiva videospota. ŠANK ROCK Videospot za skladbo Restart so Šank rock posneli na decembrskem koncertu v Velenju. Video prikazuje Šank rock tam, kjer se počutijo najbolje: na odru, z instumenti v rokah, v soju luči in pred številnim občinstvom. Videospot je nastal v produkciji Viastudia, za montažo je poskrbel Uroš Raztresen, za režijo pa kar Šankrockovci sami (Cveto Polak in Šank rock). ALYA Na Emi bo Alya nastopila v duetu z znanim hrvaškim glasbenikom Nenom Belanom. Do sodelovanja je prišlo na pobudo producenta Žareta Paka, duet pa se bo predstavil s skladbo Misunderstandings. To bo za Alyo že drugi duet na Emi, pred šestimi leti je nastopila skupaj z Rudijem Bučarjem. CARPE DIEM Skupina Carpe Diem je pretekli petek v celjskem Cineplexxu pripravila veliko promocijo videospota za pesem Original. Pesem je del soundtracka slovenskega mladinskega filma Vloga za Emo. Videospot je režiral Alen Pavšar, sicer tudi režiser filma. Carpediemovci so z ustvarjalci filma proslavili prejem zlate role, večer pa zaključili na after partiju, kjer sta se jim na odru pridružila Maja Založnik in 6Pack Čukur. 107,81 Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 12 , cve S Je, tretja je tudi tukaj nekje,» se je na Prešernov dan prešerno zasmejala Lojzka Rihtarič ob sedanji tajnici direktorja TEŠ Nataliji Grebenšek. V TEŠ so nekdaj skupaj z Brigito Slemenšek, vse so bile tajnice, sestavljale Trio Adijo. Tako so jih imenovali. Zakaj »adijo«, Čveku ni znano, znano pa je, da so bile nerazdružljive, nepopustljive in v marsičem nenadomestljive. Čeprav je Lojzka zdaj na SPIZ-u, se temu, da ne bi držale glave skupaj, niso odrekle. ZANIMIVOSTI ^^Kjer je dim, je tudi ogenj. In kjer sta ogenj in dim, ki ju opazujejo tudi številni gledalci, morajo biti zraven gasilci. V Šentilju so v nedeljo bili. Polna dvorana doma krajanov ni bila čisto nič zaskrbljena, ko so igralci na odru začeli zažigati pisma. Vse je imel pod nadzorom njihov glavni gasilec Peter Vavkan, na gašenje pa se spoznata tudi Peter Vranjek in Andrej Glinšek, ki sta bila soudeležena pri nevarnem početju. Hudič je bil le v tem, da jim v nedeljo hrup, tudi smeh, nista bila najbolj po godu. Večer prej je bil namreč naporen. Šentiljski gasilci so praznovali, saj so v garažo zapeljali novo orodno vozilo. No, z ognjem na odru so vseeno hitro opravili. To imajo fantje že v krvi. a a Darinka Herman (prva z desne), bivša sekretarka Območnega združevanja RK Velenje in Nada Zavolovšek Hudarin (nekdanja članica uprave Ere Velenje, rokometašica, SZDL-jevka, matičarka) sta že upokojenki, splošna zdravnica Aleksandra Žuber (prva z leve) pa to namerava postati konec leta. Če prvi dve z veseljem pestujeta vnuke, je Aleksandrina velika ljubezen jadranje. Smeh na njihovem obrazu dokazuje, da so dekleta zadovoljna. Čvek pa ugiba, če je vedno tako ali jih je razveselila predvsem pozornost okolja za minulo opravljeno delo? ®®®®®®®®®@®Q®®Q Kavarna z ovcama V južnokorejski prestolnici stoji kavarna Nature Caffe, ki deluje od leta 2011. Pa ni ena običajnih kavarn. Njena posebnost sta ovci, ki se brez omejitev sprehajata po prostoru. Lastnik pravi, da je z izbiro »nove delovne sile zadel v polno, saj kavarna še nikoli ni bila tako zasedena«. In res; v kavarno prihajajo ljudje iz vseh koncev sveta, ki si želijo popiti topel napitek, hkrati pa od blizu pogledat ovci in ju pri tem tudi nahraniti, pobožati, se z njima fotografirati. Obisk v kavarni se je v zadnjem času (ko se bliža skok v kitajsko leto ovce oz. koze) še dodatno povečal. Ugrabile so ga, ker je bil preveč prijazen Policija v ZDA je aretirala tri ženske, ki so dale ugrabiti svojega 6-le-tnega družinskega člana. Mama, njena sestra in njuna mama so prišle do ugotovitve, da je otrok preveč zaupljiv in prijazen s tujci, zato so ga želele naučiti, kaj se v življenju lahko zgodi. Odločile so se za radikalen ukrep: najele so moškega, ki je šestletnika ugrabil in mu nato grozil s pištolo ter govoril, da ga bo prodal v spolno suženjstvo. Tako je deček preživel več ur. Pozneje je najeti ugrabitelj otroka odpeljal v zgornje nadstropje, kjer so čakali ostali družinski člani. Deček je zgodbo povedal učiteljici, ki je poklicala policijo, ta pa je vpletene ženske za dejanje aretirala. Vrnili violino in dobili koncert Koncertnemu mojstru Franku Al-mondu so lansko leto nepridipravi ukradli violino, ki letos praznuje 300. rojstni dan in je vredna okoli pet milijonov ameriških dolarjev. Medtem ko je glasbenik korakal do svojega vozila, ga je neznanec onesposobil s pomočjo paralizatorja, pograbil kovček z glasbilom in zbežal. Nekaj ur po napadu so policisti ob cesti odkrili prazen kovček, ob tem pa bili prepričani, da je violina poseben koncert, s katerim se jim želi zahvaliti za njihov trud. »Hvaležen jim bom do konca življenja,« je še dejal. Vsak dan 33 km do službe. Peš. James Robertson iz Detroita je mož z neverjetno zgodbo za današnje čase; 56-letnik namreč zadnjih deset let vsak delavnik prehodi 33 kilometrov poti do službe in nazaj. Za delo v tovarni vsako juto vstane ob 6. uri zjutraj, domov pa se vrne V Kanadi odobrili zdravniško pomoč pri samomoru Kanadsko vrhovno sodišče je minuli teden odobrilo samomor ob zdravniški pomoči za odrasle s hudimi in neozdravljivimi zdravstvenimi težavami, ki za to zaprosijo. Kot so pojasnili, je prepoved pomoči zdravnika pri samomoru sicer v nasprotju s kanadsko listino že na poti v drugo državo. Lopova so sicer kmalu odkrili in prijeli, o violini pa ni bilo ne duha ne sluha in tudi njen dotedanji lastnik je začel verjeti, da je glasbilo za vedno izgubljeno. A zdaj so preiskovalci violino našli! Odkrili so jo na nekem podstrešju, skrbno zavito v otroško odejico - tako se je violonistu vrnila nepoškodovana. Veselje mojstra je nepopisno. Odločil se je, da bo za policiste in agente FBI priredil prav ob 4. uri zjutraj - kot pravi, dve uri spanca nadoknadi med vikendom. Njegova zgodba je nagovorila študenta Evana Leedyja, ki je na portalu za zbiranje sredstev začel zbirati denar - doslej je za Jamesa zbral že 130 tisoč ameriških dolarjev, ki jih namerava porabiti za to, da bi si Robertson mogel kupiti avtomobil. pravic in svoboščin. Zato so odločitev zamrznili za eno leto, da bi lahko poslanci ustrezno spremenili zakonodajo, povezano z vprašanjem, ki deli kanadsko javnost. Sodišče je sicer odločalo v primeru družin dveh žensk iz Britanske Kolumbije na zahodu Kanade, ki sta trpeli za neozdravljivimi boleznimi in sta med tem že umrli. Ena od njiju, Gloria Yaylor, je umrla zaradi okužbe, druga, Kay Carter, pa je odpotovala v Švico, kjer so ji samomor ob pomoči zdravnika dovolili. Pred tem je 89-letnica dejala, da se boji »umiranja po korakih.« 12. februarja 2015 frkanje » Levo & desno « O naši kulturi Proslavili smo še en kulturni praznik. Predvsem z veliko govora o kulturi. Premalo pa o politiki - o kulturi v politiki. Ne na silo Čeprav nekateri pravijo, da ni lepo, če se kdo iz Velenja seli v Celje, je pa to povsem zakonito. Izkazalo pa se je, da ni vedno zakonito, če policija koga od svojih preseli iz Velenja v Celje. Vroče -hladno Zaradi vroče Ukrajine in »hladnega« rublja so tudi v Gorenju nekoliko občutili poslovno ohlajenje. Pestra ponudba Premogovnik Velenje ne prodaja le premoga, zdaj prodaja tudi hotele in še kaj. Pri tem bi radi, da bi kupci hotelov prevzeli tudi zaposlene. V domu starejših Zimzelen ob tem gotovo računajo, da tudi oskrbovance. Prijaznost Zdravstvene šole še vedno prijazno vabijo mlade v izobraževanje za medicinske sestre (in brate). Tisti, ki se bodo odločili za ta poklic, upajo, da bo v času do končanja njihovega šolanja v zdravstvenih ustanovah že tudi bolj prijazno delovno okolje. Tir ali os Kot kaže, bo v Slovenija tir dobil prednostno pred osjo. Drugi železniški tir pred hitro cesto tretje razvojne osi. Morda pa še nekaj let ne bo ničesar od tega. Bančni ABC Bančni ABC je menda v zastoju. Združevanje Abanke in Banke Celje naj ne bi teklo, kot so predvideli. Pa menda ne (le) zaradi tega, kako bi se naj nova banka imenovala ali kdo jo bo vodil?! Materni jezik Ta mesec slavimo tudi mednarodni dan maternega jezika. Vse bolj kaže, da imamo, odkar smo v Evropi, ki je naša nova mati, Slovenci več ma-ternih jezikov. Res v zraku? Sobotno in nedeljsko žensko tekmovanje v smučarskih skokih na Ljubnem reklamirajo z 'Ljubno je v zraku'. V zraku je menda tudi načrtovana prepotrebna obnova ljubenske skakalnice. Če je ne bo, bodo v zraku tudi naslednje tovrstne prireditve. Naš čas, 12. 2. 2015, barve: CM K, stran 13 12. februarja 2014 ZABAVA 13 Le pustovanje za Mozirjane? Trške pravice bo Pust Mozirski podelil prevozniku Robiju Zadražniku - »Fehtanje« je povsod odveč Tatjana Podgoršek Člani društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski so v »akciji« vse od lanskega 10. novembra. Od danes (četrtek) do pepel-nične srede bodo izvedli že tradicionalne dogodke. Tako bodo tudi tokrat na debeli četrtek podelili trške pravice Mo-zirjanu, ki je prišel v kraj od drugod, je pa s svojim delom v tem času že veliko postoril za kraj in krajane. Listino o trških pravicah bodo podelili prevozniku Robiju Zadražniku. V naslednjih dneh bodo izvedli še vse, kar veleva tradicija. Na pustno nedeljo bodo obiskali kraje po dolini, še posebej se bodo ustavili na Ljubnem, kjer bodo pripravili tekme svetovnega pokala za smučarske skoke za ženske. Obhodili bodo trške meje, z milozvočnim ansamblom Boj bodo »okol ofirali« po kraju, »šlihtali« gospodarstvo, na pustni dan prevzeli občinsko oblast in strli najtrše orehe, s katerimi se ukvarjajo lokalni oblastniki. Na pustni torek popoldne (ob 16. uri) bodo pripravili mednarodno karnevalsko povorko, na kateri pričakujejo od 18 do 20 skupin. Zabavo bodo nadaljevali na prireditvenem prostoru pod šotorom, kjer se bo pred tem že odvilo nekaj zabavnih dogodkov. Na pepelnično sredo bodo opravili še zadnje dejanje: pokop pusta na Pekovih Lavah in branje njegove oporoke. Po besedah pustnega gobezdala Roberta Klemenaka se mozirski pustnaki vsako leto srečujejo z večjimi finančnimi težavami. Nekaj denarja sicer dobijo iz mozirskega občinskega proračuna, a še zdaleč premalo, zato morajo veliko več denarja »nafehtati«. »Prosjačenja je pa danes že toliko, da povsod, kamor pridemo, smo odveč. So svetle izjeme in te bomo na veliko oznanili.« Če se bodo denarne težave nadaljevale, razmišljajo o »vrnitvi« na čas pustovanja pred 120 leti. »Takrat je praznoval le kraj. Ne bomo več delali velikih mednarodnih karnevalov, ampak samo pustovanje za Mozirjane,« je še dejal Robert Kle-menak. ■ bert Klemena/ do težave s fin daljevale, razm stovanju le za Več otroških pustovanj Velenje, 9. februarja - Da bo pustni čas opažen tudi v Velenju, bodo poskrbela predvsem otroška pustovanja. Največje, ki ga več organizatorjev pripravlja na pustni torek, 17. februarja, od 17. do 19. ure, vabi v Rdečo dvorano. Veliko otroško pustno rajanje na toplem bo tudi letos potekalo pod nazivom »Pust, pust, krivih ust«. Na njem bodo nagradili najboljše družinske in skupinske maske, za zabavo pa bo poskrbel DJ Mrky. Otroška pustna rajanja pa po tradiciji pripravljajo tudi v nekaterih društvih prijate- ljev mladine (DPM). V DPM Paka bodo zanj poskr- beli v soboto, 14. februarja, od 10. do 12. ure v njihovem domu krajanov. Prav tako v soboto, v istem času, bodo družinsko pustno rajanje pripravili tudi v DPM Šentilj. Potekalo bo v domu krajanov. Isti dan ob 15. uri pa na otroško pustovanje vabi še DPM Konovo. Pripravljajo ga v Domu krajanov Konovo. ■ bs Galaktično pustovanje v klubu eMCe plac! M Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti. Tako star praznik bomo praznovali tudi ŠŠK-jevci. Letos bo pustovanje galaktično obarvano. Obiskali nas bodo neze-mljani, s katerimi si morda tako ali tako že delimo Zemljo, kmalu pa se jim bomo pridružili na Marsu, Saturnu ali kje drugje. Zaplešite z nami v časovno prostorskem kontinuumu, skupaj z DJ-jema, Obi-Wan in Vader. Seveda pa so dobrodošle tudi vse ostale maske J. Srednješolcem se jutri pričnejo zimske počitnice. Naša dijaška sekcija je pripravila pestro dogajanje med tednom, namenjeno tako dijakom kot tudi študentom, ki si bomo lahko spočili misli od napornega učenja. Družili se bomo na Azijskem dnevu, pustovanju na pustni torek, večeru, poklonjenem enemu najbolj znanih režiserjev našega časa Quen-tinu Tarantinu, ter v čudežni deželi. Več o programu pa na faceebok straneh ŠŠK in Park s5 dogaja. Kaj pa smo počeli minuli vikend? Pred 70 leti, ravno 6. februarja, je luč sveta prvič zagledal Robert Nesta "Bob" Marley. Tako smo v petek praznovali njegov rojstni dan. V soboto smo lahko prisluhnili www.ssk-klub.si festivalu SOUND ARSON 5.1. Nastopala sta hrvaška kantavtorica Dunja Ercegovic AKA Lovely Quinces ter domačin Stojan Kneževic. Na Prešernov dan, pa smo lahko poslušali Neki fajne-ga ob kulturnem prazniku. Zabavne, pop, hip hop in vse ostale komade smo lahko slišali v recitalu treh nežnih glasov (Nejc Škorjanc, Mitja Švener in Dimitrij Amon), ki so, kot se za tak praznik spodobi, bili polni zabave, žlahtne kapljice in seveda dobre hrane, hrane za dušo. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Matej Voglar. ■ Fotografinja: Tilyen Mucik ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB V soboto^bodo vse poti vodile v Šoštanj Pričakujejo karnevalske skupine iz fa petih držav, veliko bo slovenskih ter lokalnih, ki imajo rešitve za marsikakšno lokalno neumnost Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Pust Šoštanjski se je minulo soboto za »vajo« pred velikim, že 62. karnevalom v Šoštanju, ki bo to soboto, udeležil otvoritvene po-vorke na pustnem Ptuju in s tem načel celoletno karnevalsko dogajanje. Odkar so Šoštanjčani člani Združenja evropskih karnevalskih mest, se gostovanjem med letom ne morejo izogniti, a se jim tudi ne želijo. Sistem deluje »recipročno«. Tudi zaradi tega bodo v soboto na karnevalu, ki se bo začel ob 15. uri, sodelovale mednarodne skupine. Tokrat prihajajo iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Belgije. Od slovenskih pridejo koranti Demoni, Dobovski Fašjenk, skupina Korant 94, Pust Mozirski, Ptujska gospoda ... Karnevala brez domačih, lokalnih skupin pa si v Šoštanju ni za misliti. Peter Radoja, predsednik Tu- ristično olepševalnega društva, pravi, da bodo letos še posebej izvirne, da imajo zamisli za rešitev številnih neumnosti. Denimo skupina iz Skornega. Dovolj ji je, da se projekt preureditve Trga svobode v Šoštanju tako dolgo vleče. Pripravila bo svojega, vključno z no- > 62. pustni karneval se bo začel ob 15h. Skupine se bodo ustavljale pod tribuno na Trgu bratov Mravljakov. vim prometnim režimom. Šlo bo za skrajno enosmerno ureditev. Lajše »peče« sanatorij Ravne, obsojen na propad. V Šoštanj so povabili Vo-šnjaka, da napravi red in Gutnpihlu vrne ugled. Pristava bo zaradi vse večje popularnosti gasilcev in obilice denarja ustanovila svojo gasilsko enoto. S celim avtoparkom in novo cisterno se bodo pripeljali v Šoštanj. Iz Šentvida pridejo Gozdni možje z globokimi in visokimi mislimi. Po karnevalu bo v Športni dvorani velika maškarada. Maškare bodo zabavali kar trije ansambli, da ne bo sedenja: Smeh, Šaleški kvintet in Gadi. Organizatorji bodo najlepše in najbolj izvirne maske nagradili. Denarni sklad znaša 700 evrov v gotovini. Napovejmo pa še nekaj drugih, s Pustom šoštanjskim in karnevalom povezanih dogodkov. Pred začetkom karnevala bo župan Darko Menih v vili Mayer sprejel predstavnike vseh sodelujočih karnevalskih skupin, v torek, 17. februarja, bo Pust šoštanjski gostoval v Mozirju, pokop pa mu na krivem mostu v mestu pripravljajo na pepelnično sredo, 18. februarja, ob 16. uri. Ustvarjanje zimske pravljice na krožniku Ski Gourmet na Golteh Prava kulturna poslastica prepletena z odlično pripravljenimi gurmanskimi jedrni Irena Budna Golte, 8. februar - Na praznično nedeljo so na terasi Hotela Golte pripravili pravo kulturno poslastico, ki seje prepletala med odlično pripravljenimi gurmanskimi jedrni in žlahtno kapljico. Po vzoru Ski safarija, ki ga organizira italijanska Alta Badia, so letos na Golteh že drugo leto zapored pripravili kulinarični dogodek, poimenovan Ski Gourmet. V goste so prišli priznani vrhunski kuharji in vinarji, ki so obiskovalce razvajali z zdravo, okusno hrano, ki je povezovala različne okuse in jih popeljala na pot razvajanja brbončic. Daje bila mera čutenja še večja, so poskrbeli vinaiji z izbrano kapljico. Jaka Polajžer - profesionalni kuhar delavnice zdrave kuhe: »Danes smo naredili za naše obiskovalce zimski rižek. Ker smučajo, potrebujejo veliko vitaminov, da jim ne bo padla odpornost, dodali smo še par gomoljnic iz testenin pripravljene imitacije riža in spomladanske ruko-le in tako je nastala sestavljena jed, ki bo smučarjem dala vitaminov in energije.« Borut Jakič - chef, Hotel Aleksander, Rogaška Slatina: »Danes sem pripravil riž iz mini ješprenja z gozdnimi gobami, sirov fondi staranega tolminca in ocvrt raviol z nadevom divjačinske pečenice. Pri pripravi je pomemben kraj dogajanja, da se pripravi nekaj toplega, nekaj, kar ljudje poznajo, in vse povezati v eno celoto, da je jed še bolj zanimiva. Sam sem pristaš lokalne hrane in v takšnih mrzlih zimskih dneh tudi sam posegam po jedeh na žlico.« Žiga Planovšek - kuhar v Hotelu Golte: »Pripravil sem savinjski žli-krof, zabeljen z ocvirki. To je krasna jed za podkrepitev. Ima veliko ogljikovih hidratov.« Danilo Steyer - hiša dišečega tra-minca: »Naša glavna sorta je dišeči traminec, zato radi rečemo, da smo hiša dišečega traminca in zato tudi največ pozornosti posvečamo tej sorti. Količina letno pridelanega vina je odvisna od letine. Giblje se med 80 in 100 tisoč litri. Leto 2014 je bilo malo slabše, ker je bilo veliko moče in je bilo potrebno jeseni veliko izbirati, letos pa upamo na boljšo letino.« Larisa Žibrik - pospeševalka prodaje vina za Slovenijo in za izvoz: »Zastopam vinsko klet Ščurek, Ste-yer, Belica in Santomas. To so vrhunska vina vrhunskih vinarjev iz različnih vinorodnih okolišev. Vsak od njih zastopa lokalne avtohtone sorte, ki so zanimive predvsem za izvoz.« a ■ Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 12. februarja 2014 Slavki Kolmanič v spomin Slavka bi morala živeti najmanj dvesto let, da bi izpolnila vsa pričakovanja do sama sebe... Toliko stvari se ji je motalo v mislih, koliko idej se ji je utrnilo... Rojena je bila 19. maja 1943 mami Alojziji in očetu Antonu Viherju. Otroštvo ji je teklo v Arnačah in skupaj z bratom Jankom sta pridno pomagala na Vihrovi domačiji. Zaposlena je bila v gradbenem podjetju Vegrad, kjer je spoznala tudi moža Jožeta Kolmaniča, s katerim sta si ustvarila skupno življenje nedaleč od njenega doma. Gradnja hiše, služba, otroci, vse to se je prepletalo skozi njeno življenjsko zgodbo. Klavdija, Lili ter vnukinji Nika in Nina so bili njeni najdražji. Tako, kotje imela rada svoje otroke in dom, tako se je tudi z vso vnemo vključevala v različna društva v domačem kraju in širše. V društvu čebelarske družine Mlinšek Velenje sta z možem pustila neizbrisne sledi, Slavka pa je v njem z vso vnemo delovala tudi po moževi smrti. Zagnana, kot je bila, se je udejstvovala tudi drugje: vse od sadjarstva, lončarstva, kiparjenja, čebelarjenja, klekljanja, pletenja, šivanja, risanja, izdelovanja okraskov iz papirja ... Organiziranje razstav ročnih del v svojem kraju, kegljanje, vinograd, izleti ... Nepozaben je njen prispevek pri raziskovanju sorodstvenih vezi tako Kovačeve kot Vihro-ve rodbine. Njena zasluga je, da je rodovnik Kovačeve rodbine široko raziskan, saj je utrjevala vezi s sorodniki, kijih drugi že nismo več poznali. Z veliko vnemo in podporo je sodelovala pri organizaciji srečanj na Svetem Križu. Ustvarjalnost je bila njena življenjska strast, nepozabni so izleti, na katerih nas je vedno razveseljevala s pravkar spečenimi dobrotami. Gobarjenje jo je navduševalo in z velikim veseljem je svoje drage zalagala z jurčki še potem, ko je že obupovala nad zdravjem. Kljub svojemu prepričanju o stvareh nikoli ni želela biti vsiljiva. Živela je hitro, počela več stvari naenkrat, kot da bi vedela, da ji je čas kratko odmerjen. V naših mislih ostaja dobra prijateljica! a Marija Skrt Rodovniki od Nazarij do Plešivca Na ogled psi z vsega sveta Celje, 14 in 15. februarja - To soboto in nedeljo bo v hali K Celjskega sejma potekal že tradicionalni kinološki dogodek. Odvijali se bosta mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB CELJE 2015 in WINTER WINNER 2015. Sodnikom in obiskovalcem se bo predstavilo v soboto 580 in v nedeljo 533 psov, od tega 157 različnih pasem z lastniki iz 17-ih držav. Največ jih bo iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške, pa tudi iz bolj oddaljenih dežel, iz Skandinavije in Združenih držav Amerike. Prijavljeni so tudi številni zastopniki redkejših pasem, ki jih pri nas ne vidimo na ulicah. Prireditvi se bosta oba dneva pričeli z otvoritvijo ob 9.30 uri in se zaključili z izborom najlepših psov razstave ob 17. uri. a Praznik počastili s tekom Člani Turističnega društva Topolšica smo letos ponovno uredili tekaško pot v Dolini Loke v Topolšici. S prostovoljnim delom in s pomočjo Tesarstva Peter Gradnik, s. p., smo prenovili most preko Loke, tako da je sedaj tekaška pot uporabna v celoti. Dolžina poti od starta (pri Zagerju) in nazaj meri 5 km. Pot je primerna za vse ljubitelje teka na smučeh. Otvoritev urejene tekaške poti smo počastili s praznikom, zato smo v nedeljo, 8. februarja, organizirali smučarski tek, ki je bil namenjen predvsem rekreaciji, druženju in zabavi. a Turistično društvo Topolšica Proslava ob prazniku Zavodnje - Kulturno Društvo Ivana Napotnika Zavodnje je v nedeljo, 8. februarja, pripravilo kratko proslavo v počastitev kulturnega praznika. Kljub obratovanju vaškega smučišča se je zbralo kar precejšne število ljubiteljev kulture in prišlo poslušat ubrano petje okteta Zavodnje, različne domače glasbene izvajalce in zelo lepo interpretacijo Prešernove pesmi Povodni mož v izvedbi Alenke Grabner. a Mnenja in odmevi Adijo pamet V četrtek smo spremljali poročila agencije ARSO, ki je napovedovala ujmo. Posledično so se ravnatelji v Velenju (in še kdo) odločili, da pouka v petek v Velenju ne bo. Na veselje večine otrok, to je že treba priznati. Vendar bo treba pouk zakrpati s kakšno soboto. Napovedovalo se je stanje, kot da nas bodo napadli Nezemljani! Razumem, da če piha burja s 170 km na uro, je stanje takšno, da je treba ukrepati! Samo pri nas ni burje in tudi če bi zapadla pričakovana količina snega, večina otrok in učiteljev ne bi bila odrezana od sveta. Menda smo se v zelenih zimah odvadili dejstva, da je (bilo) za zimo značilno, da sneži. Pamet pa je odpovedala. Ko sem sama obiskovala šolo, smo vsi iz podružnične šole hodili ob progi peš. Seveda so bile zime in tudi snežne ujme, ampak v šolo se je vseeno šlo. Pa nas ni pobralo! Dokaz je to, da tole sedaj sploh pišem ... V šoli smo si posušili vrhnja oblačila in to je vse. Zaradi takšne" travmatične "izkušnje, ko smo prišli v metežu v šolo, ni bilo treba, da bi V Knjižnici Velenje člani rodo-slovne skupine Velenje na Sončni steni do 28. februarja razstavljamo rodovnike. Naslov razstave je Rodovniki od Nazarij do Plešivca. Vsak rodovnik je nedokončana zgodba, kateri lahko vedno znova dodajamo, dopolnjujemo, spreminjamo obliko, vsebino in videz. Letos smo klasičnemu pregledu rodovnika dodali še nekaj klekljanih del mentorice krožka klekljanje pri univerzi za tretje življenjsko obdobje Til-ke Kompare, nekaj portretov iz zbirke portretov Irene Guček, s čimer smo želeli spodbuditi razmišljanje, da je včasih bila slika tista, ki nam je pokazala naše prednike. Da je naslikana družina lahko lepo darilo, lahko vidimo, ko gledamo portret Verdnikov. Če obvladate ka-ligrafijo, si rodovnik lahko napišete sami. Z razstavo smo želeli vse spodbuditi k razmišljanju o svojih koreninah, o morebitnem raziskovanju prednikov, zbiranju podatkov, foto- grafij, pripravi rodovnika ... V Knjižnici Velenje so razstavljeni rodovniki: družine Planko - Lado Planko; Jeričevina - Brina Jerič Za-bukovnik; rodbine Gros - Božena Tanšek; Rodbina Puncer Iz Letuša - Božena Tanšek; Martina Pustatič- Agnes Jezernik - Valentina Verhov-nik; Joseph Kovatsh, Magdallena Straus - Valentina Verhovnik; Predniki Matije Kovača - Valentina Ver-hovnik; Rodovnik Družine Podvra-tnik - Andrej Podvratnik; Portreti - Irena Guček; Portret Verdnikov Rodoslovna skupina ob razstavi rodovnikov v velenjski knjižnici nika iz Plešivca - Martin Pustatič-nik; del rodovnika rodbine Atelšek s Prihove Pri Nazarju - Saša Opre-šnik; Zwenk, Josefa Micheletz - Valentina Verhovnik; Joseph Mraulag, - Blanka Ogrizek; Eva in Adam in drugi klekljani - Tilka Kompare; Rodovnik - Renata Šincek; predniki Slavke Kolmanič. a Marija Skrt nas morda celo obravnavala šolska psihologinja (resnici na ljubo jih takrat šola niti ni premogla). Zaradi takšnih dni v moji mladosti nimam ne dobrih, ne slabih, ne travmatičnih spominov, morda le nekoliko "premražene". Sedaj pa se je tresla gora - in zapadlo je nekaj cm (ali mm) snega! In odgovorni so ravnali - odgovorno? Skratka, želim si čim manj izrednih odpovedi rednih šolskih dni. a Nevenka Ocepek Rastline naredijo dom lepši Valentinovo? Kdo ga ne pozna. jali rdečo, ki smo jo dopolnili z ze- nasmeh na ustnice, naj vam nariše Vam godi, če vas razvajajo? Če do- lenjem iz narave. Naj vam prikrade jamice na lica. a Ms bite v dar darilce? Srček, nasmeh, pozornost! In ker pri univerzi za tretje življenjsko obdobje imamo čas za vse pozornosti tega sveta, se gremo tudi Valentinčke. S Simonom Ogrizkom smo pri krožku Rastline naredijo dom lepši, prejšnji teden rezale, žagale in oblikovale srčke. Za naše drage, od naših dragih. Naj bo karton, les ali kakšen drugi material. Osnova je bil srček. Potem smo doda- Ustvarjalke krožka Rastline naredijo dom lepši. PETEK 13.2. DOMAČI VEČER ans. S ASA AYSENHCA SOBOTA 142. GALA MAŠKERADA MAMBO KINGS DJFOÄLA KS NEDELJA OB 15.H TOREK OB 16. H OTROŠKA MAŠKERADA PUSTNA POVORJKA CIRKOKROG NA TRGU € Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 12. februarja 2014 ""^Jis BISERI 15 BISERI maturantskega plesa 2015 Imejte svoj (letom primeren) slog! Dragi starši, pa ste ga le dočakali. Maturantski ples namreč. Le še dva tedna, pa bo tu. Pozabljene bodo prebujene noči, strah, jeza, trma, jezikanje vaših otrok ... Življenje je začelo pridobivati hitrost, blaženi/e ste, ko vam kdo reče gospodična oziroma mladenič. Preštevate čez leta nabrane kilograme in gube, ki žal niso sorazmerne z vašo plačo ... Vaš otrok je dopolnil 18 let in pred vami je svečan dogodek - njegov maturantski ples. Verjetno vas od vseh stroškov in skrbi že pošteno črviči, saj si vaši komaj odrasli nadobudneži izmišljajo tisoč in eno stvar, ki vaši denarnici ne prizanaša. Tudi vi se boste sedaj znašli pred vprašanjem, kaj obleči. Maturantski ples je namreč svečana večerna prireditev, ki zahteva malo večerno obleko. Moški nimajo toliko težav. Temna obleka (črna ali temno modra), srajca in svečana kravata, čevlji z vezalkami (ki naj bodo očiščeni in namazani, v naši dolini večina moških to redno pozablja), urejeni nohti in lasje. kaplja parfuma ... in so gotovi. Tako bodo pokazali spoštovanje in odnos do velikega dogodka. Jopice, puloverji, flanelaste srajce in športna oblačila ne sodijo na ta ples! Nekaj modnih skrivnosti No, ženske imamo po navadi veliko težavo. Stojimo pred polno omaro in ugotavljam o, da smo reve gole in bose. Še dobro, da se moda večno vrača in lahko marsikateri kos oblačila 'rehabilitiramo'. Kljub nabito polnim omaram se večina ne zna obleči in poiskati svojega sloga. Oglejmo si nekaj osnovnih pravil: puli vizualno zniža in poveča večje prsi. Manjše prsi optično poveča velik izrez ali širok ovratnik. ' " 1 Za manjše prsi so žepi v višini prsi odlična izbira, za večje pa katastrofa. Majica z večjim ovalnim izrezom pristaja vsem datkov najlažje transformira, kvalitetni in originalni čevlji in torba pa povzdignejo še tako dolgočasno klasično oblačilo. Modne zapovedi so zopet čipka v vseh oblikah in kombinacijah, konstruirana oblačila, ki so v svoji posebnosti brez- J ženskam, z ovalnim izrezom tik ob vratu pa le vitkim. Majica na preklop je odlična izbira za vse postave, še zlasti za ženske z večjimi prsmi. Gumbi na bluzi morajo stati >1 ravno, če jih gumbnice vlečejo in če se kažejo horizontalne gube, je bluza premajhna. Ramenski šiv mora biti v višini konice ramen. Vsi zgornji deli vam bodo lepše pristajali, če boste izbrali pravo velikost in model nedrčka. Simetrični vzorci pokažejo določene nepravilnosti. Če želite oko preslepiti, vam bo to najbolj uspelo z asimetri-jo v obliki vzorca ali kroja. Če so hlače široke, naj bo zgornji del ožji, in obratno. Žen- L skam z močnejšimi prsmi ne pristajajo zgornji deli s širokimi rokavi. Temne barve ožijo in tanjšajo silhueto. Obleka mora biti proporcionalna z vašo višino. Z uporabo nakita poudarite zgornji del telesa in odvrnete pozornost od spodnjega. K tem osnovnim pravilom lahko dodamo še nekaj: nakit se od vseh modnih do- znanje in trud (denar ima pri tem minimalno vlogo!) in s tem doseže skladnost in celovitost, ima svoj slog. Oseba, ki se Vabljeni na največji etno pustni karneval v Celju! Ob pustnem Času, ko lahko vsaj za en dan postanemo nekdo drug, bo pestro tudi v Citycentru. Za vas smo pripravili predstavitev tradicionalnih slovenskih pustnih mask. Prvič si boste lahko v Celju ogledali Škoromate, Laufarje in Oraie, maske z bogato pustno tradicijo. Vabljeni k spoznavanju ljudskega izročila in kulturne dediščine naših prednikov. • SOBOTA, 14. febniar ob 11., 15. In 18. uri Prvič v Celju: Škoromati, Laufarji in Oraii • TOREK, 17. februar ob 17. uri Otroško pustovanje z gusarjem Bertom www.city-center.si časna, usnjeni zgornji in spodnji deli, glamuro-zna petdeseta in sedemdeseta, rese na oblačilih in dodatkih ter eksplozija barv. Rdeča, pinki, oranžna, rumena, modra, zelena ... vse je dovoljeno. Vendar pozor: ženska, ki poskuša skriti svoja leta s premladostnimi oblačili, izgleda groteskno in ne mlado ter modno. V vseh starostnih obdobjih smo lahko videti krasno, le svoj slog moramo najti. Kaj pa sploh je slog? Oseba, ki vloži v svojo podobo obleče zato, da je ne zebe in da pokrije svoje telo, deluje brez energije, apatično in brez sloga. Zapomnite si, da svojo podobo uporabljamo kot sredstvo komuniciranja z okolico. a Jelena Stevancevic in Petra Meh Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 12. februarja 2014 Poškodbe povzročajo trenerju sive lase V začetku tedna kar devet na spisku poškodovanih oziroma bolnih Konec prihodnjega tedna bodo s tekmami 21. kroga nogometaši v prvi ligi nadaljevali drugi del prvenstva. Igralci Rudarja bodo imeli v moštvu Radomelj vsaj na papirju najlažjega nasprotnika. Novinec v ligi je po jesenskem delu z osmimi točkami na zadnjem mestu, 'rudarji' pa jih imajo na šestem osemnajst več. V klubih si vsekakor najbolj želijo, da bi se v naslednjih dneh občutno izboljšale vremenske razmere. Če bi se celo poslabšale, se zna zgoditi, da bo moralo vodstvo tekmovanja kakšno tekmo odpovedati. Nekatera moštva na začetku gotovo ne bodo povsem pripravljena, ker je pač njihovo vadbo vseskozi oteževal sneg. Nogometaši Rudarja pa najbrž tudi ne bodo uigrani, kot bi si želel trener Jernej Javornik, saj skoraj na nobeni prijateljski tek- , mi ni imel na voljo vseh igralcev. V začetku tedna je imel na spisku bolnih ali še ne povsem okreva- nih po poškodbah kar devet igralcev (Ivan Knezovic, Elvedin Džinič, Leon Črnčič, Rusim Dedič, Dragan Jelič, Nejc Plesec, Enis Saramati, Matej Radan in Damjan Trifkovič) Tudi zadnji dve tekmi so odigrali v nepopolni zasedbi. Prejšnji četrtek so v Domžalah premagali po jesenskem delu v 2. ligi peti Dob z 2 : 0. Oba gola je dosegel Ivan Fi-rer, ki je bil strelec tudi na drugem gostovanju v Avstriji. V soboto je bil njihov gostitelj RZ Pellets WAC, po jesenskem delu drugi na tamkaj- šnjem prvenstvu, ki ga bodo nadaljevali konec tega tedna. Domači so zmagali s 4 : 1, edini gol za rudarje pa je dosegel Ivan Firer. Na prvi pripravljalni tekmi v Gradcu pri Sturmu, ki jih je premagal s 6 : 0, so prvi gol dobili že po pol minute tekme. Očitno so spet pozabili(?), da morajo biti na vsaki tekmi zbrani od prvega do zadnjega sodnikovega piska. Tokrat so zdržali do četrte minute, ko je mrežo Matjaža Rozmana zadel Mežičan Tadej Trdina, ki v Sloveniji nikoli ni igral. Nato so gostje le nekako kljubovali domačim. Pred koncem prvega polčasa so dobili še drugi gol in tudi sami zadeli (Firer). Prvih deset minut v nadaljevanju so Avstrijci spet zaigrali zelo podjetno, še dvakrat zadeli, nogometaši Rudarja pa kljub prizadevanju niso uspeli ublažili poraza. a S. Vovk Prijateljske tekme Domžale: Dob - Rudar 2:0 Strelec: Ivan Firer (31. - 11 m, 35.) Rudar: Rozman, Klinar, Lešnik, Bolha, Bukšek, Radujko, Tolimir, Stjepanovic', Babic', Firer, Kocič. Igrali so še: Čretnik, Kurež, Gavranovič, Omerovič, Djokič. Zaradi poškodb oziroma bolezni niso mogli igrati: Leon Črnčič, Aljaž Krefl, Dragan Jelič, Ivan Knezovic', David Kašnik, Elvedin Džinic., Damjan Trifkovic. Wolfsberger AC - Rudar 4:1 (2:1) Strelec za Rudar: Firer (43.) Rudar: Rozman, Klinar, Lešnik, Bolha, Bukšek, Radujko, Tolimir, Stjepanovic', Babic', Firer, Kocič. Priložnost so dobili tudi: Čretnik, Kurež, Gavranovič, fiokic', Omerovič. Manjkali: Črnčič, Krefl, Jelič, Knezo-vic, Džinic, Trifkovic, Saramati, Plesec. Kljub porazu zadržale deveto mesto Velenjske rokometašice so po pričakovanju izgubile s Krimovkami. Po tekmi pa niso bile razočarane, saj so se aktualnim prvakinjam na trenutke dobro upirale in gostje so slavile 'samo' z osmimi goli razlike. Po prvem polčasu so imele Krimov-ke šest golov prednosti, v nadaljevanju pa se niso preveč naprezale in njihov trener je dal priložnost za igro tudi dvema kadetinjama. Zaslužna za sorazmerno nizek poraz je bila ob srčni igri soigralk, dokler so imeli moči, tudi vratarka Edita Amon, ki je zbrala proti naši najboljši ekipi celo 17 obramb. Ne glede na ta poraz so velenjska dekleta še vedno deveta, saj so tudi Brani-kovke, Ljubljančanke in zadnje Na-kelčanke, ki so v tem vrstnem redu na koncu lestvice, ostale brez točk. Med največjimi razočarankami tega kroga so gotovo Pirančanke, ki so z Ajdovkami izgubile z devetimi goli razlike, kar je bil njihov že tretji zaporedni poraz. Presenetljiv je bil tudi visok poraz Žalčank v Zagorju. Druge domače igralke so bile na derbiju kroga boljše za z dvošte-vilčno razliko (36 : 25). V prvem polčasu so povsem nemočne gostje dosegle le pet golov, domače pa kar dvanajst več. Visoka prednost je gostiteljice gotovo uspavala, gostje so to izkoristile in drugi del celo dobile za zadetek. a vos Sinoči s Hamburgom jutri z Ormožem V Evropi med štiri najboljše, v domačem prvenstvu osvojitev naslova Za rokometaši Gorenja - po jesenskem delu drugi na prvenstveni lestvici z dvema točkama zaostanka za Celjem Pivovarno Laško - je bilo včeraj konec brezskrbnosti. Z uvrstitvijo v skupinski del pokala evropske rokometne zveze, ki je za ligo prvakov drugo najmočnejše tekmovanje na stari celini, je pred njimi nova želja: uvrstitev med osem najboljših moštev. Odigrali mednarodna izkušnja. Gostujemo pri močnem nasprotniku, ki je bil pred dvema letoma evropski prvak. Ne glede na to, da so vmes doživeli veliko sprememb, so še vedno zelo kakovostno moštvo. Poskušali bomo prinesti dober rezultat, je pred odhodom v Nemčijo povedal željo trener Ivan Vajdl.« Če so jo izpolnili, danes ne morete prebrati, ker je bil časopis natiskan že pred tekmo, ki je bila zvečer. Po uvrstitvi v skupinski del so se njihovi apetiti povečali. Želijo med osem najboljših. Trener tega ne skri- RokZaponšek ostaja 'osa'. bodo še šest evropskih tekem. Prva tekma je že za njimi. Včeraj so po tekmovalnem sporedu gostovali pri najmočnejšem nasprotniku v skupini A (skupine so štiri) nemškem Hamburgu, ki je glavni kandidat za osvojitev prvega mesta v tej skupini, najbrž moštvo, ki je bilo pred dvema letoma že evropski klubski prvak, želi ta uspeh letos ponoviti. V tej skupini sta še norveški Haslum in švicarski Winterthur. Naslednji njihov nasprotnik bodo 21. februarja v Rdeči dvorani v Velenju Norvežani, teden dni zatem pa bodo v tretji tekmi gostovali v Švici. »Treningov je konec, zdaj začenjamo zares. Še zlasti naši mladi igralci so na te evropske tekme komaj čakali. Zanje bo to nedvomno velika Ivan Vajdl:« Ve se, kje želimo biti na koncu!« va: »Vsekakor si želimo četrtfinale, a vemo, da je pred nami težka naloga. Naša skupina je zelo močna. Poleg tega nam tudi sistem tekmovanja ne gre na roko. Po zdajšnjem bo ena od drugih ekip, ki bo imela najmanj točk, izpadla po skupinskem delu. Upam, da se bodo v naši skupini točke porazdelile in da bomo mi med tistimi, ki jih bomo osvojili dovolj za napredovanje.« Danes popoldne naj bi se velenjski rokometaši vrnili iz Nemčije, pravega počitka pa zanje ne bo. Že jutri (v petek!) ob 19. uri bodo v pr- vi letošnji prvenstveni tekmi gostili igralce Jeruzalema Ormoža. »Pred nami je zahteven ritem v tem in naslednjem mesecu. Ob šestih evropskih tekmah še zelo zahtevno domače prvenstvo. Ormož je solidna ekipa. Upam, da po zahtevni tekmi v Nemčiji v naših fantih ne bo preveč utrujenosti in bodo igrali, kot morajo. Skratka vem, da se zavedajo, da si ne smejo privoščiti kakšnega spodrsljaja, saj želimo končati prvenstvo na prvem mestu.« Tudi Rok Zaponšek Vodstvo kluba je v začetku januarja še za tri leta podaljšalo pogodbo s kapetanom Nikom Medvedom. Te dni so na svoji spletni strani objavili, da tudi vratar Rok Zaponšek (22) ostaja zvest Gorenju, enako kot Medved še naslednja tri leta. »Vesel sem, da so v klubu zadovoljni z mojim prispevkom in da so mi ponudili podaljšanje pogodbe. Moja želja je, da napredujem, in glede na to, da imam ob sebi še dva kakovostna vratarja, od katerih se lahko česa naučim, verjamem, da se tudi bom,« je zadovoljen povedal. Prihodnje leto še Darko Stojnic Dobili bodo še enega nadarjenega igralca, 200 cm visokega 17-letne-ga krožnega napadalca Darka Stojnica. Trenutno je član Slovana. Bil je tudi član kadetske reprezentance, ki je na lanskih olimpijskih igrah osvojila zlato kolajno na olimpijskih igrah mladih na Kitajskem, potem ko je z 31 : 25 premagala Egipt. Pri Ljubljančanih bo izkušnje nabiral še vso naslednjo sezono, z novim klubom pa bo začel vaditi julija prihodnje leto. »Moja pričakovanja v tem klubu so napredek, nove izkušnje, spoznavanje novega okolja in tekmovanja na višji ravni,« je med drugim pojasnil odločitev, zakaj bo čez slabo leto in pol začel nositi Gorenjev dres. a S. Vovk Hopsi so bili premočni Lokalni derbi v Šoštanju med košarkarji Elektre in polzelskimi Hopsi so dobili gostje. Tako ostajajo domači tudi po 15 odigranih krogih še brez zmage. Tiha pričakovanja Šoštanjčanov, da bi le prekinili neugoden niz porazov na sosedskem derbiju, se tako niso uresničila. Hopsi so v Šoštanju zabeležili svojo sedmo zmago v sezoni, s katero se še vedno resno spogledujejo z nadaljevanjem prvenstva v ligi za prvaka. Zmage pa Polzelja-nom veliko štejejo tudi ob morebitnem nadaljevanju v ligi za obstanek, saj se bosta prvouvrščeni ekipi te lige uvrstili v četrtfinale letošnjega državnega prvenstva. Oslabljena Elektra - organizator Urban Bukovič je nastopal bolan, je bila tokrat lahek zalogaj motiviranim košarkarjem s Polzele. Glavni del in vprašanje o zmagovalcu pa so rešili že do polčasa. Z odlično obrambo so Hopsi na krilih svojih dokaj številnih navijačev že v prvi četrtini uspešno zau- stavili napadalne poskuse Šoštanjčanov. Šele v osmi minuti so domači po zaostanku 17 : 2 sploh prvič s trojko Hasiča in malo za tem še Kosija zadeli iz igre. Zaostanek Elektre 26 : 14 po desetih minutah so varovanci Vladi-mirja Rizmana do polčasa povišali že na 20 točk razlike 46 : 26. Jago-dnika, Zolotiča in Atanackoviča ko-šarkaiji Elektre niso znali zaustaviti. Domači trener Jernej Kobale, ki je v prejšnji sezoni s Hopsi prišel celo do četrtfinala državnega prvenstva, je na vse načine tudi s številnimi menjavami skušal zaustaviti nalet Polzeljanov. Pri Elektri je v teh trenutkih dobro zaigral le Aldin Ha-sič, ki je v 11 minutah igranja pristal pri desetih točkah. Ob visokem zaostanku so v domači ekipi imeli težave tudi s številnimi osebnimi napakami. Po vstopu mladinca Kaja Špegla pa je obramba Šoštanjčanov postala bolj čvrsta, igra pa bolj enakovredna. Šoštanj-čani so popravili skok in postali na- tančnejši pri trojkah - tri je zadel Hasic, dve Špegel in eno Kosi, tako da so domači tretjo četrtino dobili za osem točk. Čeprav so pri Elektri kar trije košarkarji morali s petimi osebnimi napakami iz igre (Lekič, Kosi in Bajramlič), je Elektra z bojevitim nadaljevanjem v 37. minuti zaostajala le še šest točk 67 : 61. Popoln preobrat pa je preprečil Jagodnik s svojimi 25 točkami in 12 skoki ob indeksu uspešnosti 26, tako da so gostje prišli do zaslužene zmage z rezultatom 78 : 66. Po srečanju je bil Jernej Kobale, trener Elektre Šoštanj, razočaran predvsem z začetkom tekme: »Prvega polčasa ne bom komentiral. V nadaljevanju smo zaigrali tako, kot znamo. Dosegli smo priključek, a nam preobrat ni uspel. Pohvalil bi mladega Špegla, ki je igral izvrstno.« V naslednjem krogu Elektra gostuje pri Rogaški. Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 12. februarja 2014 ""^Jis ŠPORT 17 Ljubno je v zraku Na Ljubnem pričakujejo od 12 do 14 reprezentanc - Zasedene vse nočitvene zmogljivosti - Rast švicarskega franka povečala stroške Tatjana Podgoršek Ta konec tedna bodo ljubitelji smučarskih skokov za ženske gotovo na Ljubnem ob Savinji. To spla-varsko mesto bo namreč v soboto, 14., in v nedeljo, 15. februarja, že četrtič gostilo najprestižnejšo postajo svetovnega pokala. Dva tekmovalna dneva bosta postregla z nastopom elitnih skakalk, med njimi se bodo na vrhu 95-metrske skakalnice znašle trenutno vodilne v svetovnem pokalu, Sara Takanashi, Daniela Iraschko-Stolz in Špela Rogelj. Od 12 do 14 reprezentanc Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja, je povedal, da pričakujejo od 12 do 14 reprezentanc, prijavljenih imajo 50 tekmovalk. »V minulih dneh nas je vreme nagradilo z novimi količinami zapadlega snega. Že pred tem smo poskrbeli za dovolj umetnega snega, naravni pa je dobrodošel, ker je ozaljšal okolico skakalnice. Že prejšnji teden smo zapolnili blizu 300 postelj. Tekmovalke bodo nastanjene v Logarski dolini, v Radmirju in Juvanju, na Ljubnem bodo funkcionarji FIS-a ter TV ekipe, ki bodo poskrbele za dva neposredna prenosa tekem po vseh državah sveta. Kar nekaj no-čitvenih zmogljivosti bomo uporabili tudi v Šaleški dolini.« Organizatorji pričakujejo od 6.000 do 9.000 obiskovalcev vsak dan, saj so med drugim poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. Sploh več aktivnosti so predvideli za otroke. Rast švicarskega jga franka povečalo stroške Novosti na skakalnem centru tokrat še ne bo. Načrti za obnovo skakalnice sicer so, predviden začetek letos, a se - pravi Pintar - srečujejo s pomanjkanjem denarja. Že sama organizacija tekme je za organizatorje in lokalno skupnost velik zalogaj, sploh finančni. Sama izve- di gospodarstvo Zgornje Savinjske doline. Kraj živi s skoki Na vprašanje, ali kraj živi s smučarskimi skoki za ženske, se je Rajko Pintar odzval: »Ljubno je v zraku. Pravzaprav ni hiše, iz katere ne bi kdo takon ali drugače sodeloval pri organizaciji dogodka. Domačini so predani smučarskim skokom, Rajko Pintar: »Obisk tekem na Ljubnem se vsako leto povečuje. Samo na naših tekmah je več obiskovalcev kot na vseh preostalih tekmah v smučarskih skokih za ženske skupaj.« dba tekmovanja stane približno 300 tisoč evrov. Zaradi hitrega razvoja ženskih smučarskih skokov se povečuje nagradni sklad. »Za nameček so nagrade in ostali stroški ovrednoteni v švicarskih frankih. Njegova rast za nas pomeni od 15 do 20 odstotkov višje stroške.« Večino denarja pridobijo od sponzorjev, iz TV pravic, nekaj je primaknilo tu- ureditev smučarsko skakalnega centra pa zaradi posledic krize vzbuja pomisleke. Stvar bo treba okviriti v zneske, ki ne bodo preveč obremenjevali Občine Ljubno.« Je pa dejstvo, še dodaja Rajko Pintar, da so skoki in ponudba drugih športov priložnost za kraj in Zgornjo Savinjsko dolino. Berlot državni prvak, Jelenko podprvak Gašper Berlot (na sliki desno) je v nedeljo, 8. februarja, postal novi državni prvak v nordijski kombinaciji. Po skakalnem delu, ki je potekal v Kranju, je zasedal drugo mesto za Marjanom Jelenkom, a je zaostanek 24 sekund na 10-ki-lometrski tekaški preizkušnji na Pokljuki spremenil v prednost 41 sekund. Drugi je bil tako Marjan Jelenko, prav tako član Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Gašper Brecl je zasedel končno 8. mesto (po skokih je bil 11.). Berlot in Jelenko se sedaj intenzivno pripravljata na nastop na svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji, ki bo potekalo od 18. februarja do 1. marca 2015 v Falunu na Švedskem. Kegljanje ga je osvojilo na prvi met Brez kegljanja bi bilo življenje Leopolda Fideja osiromašeno, tako pa bi bilo tudi kegljanje brez njega Milena Krstič - Planinc Leopold Fidej, za prijatelje Polda, ima po štiridesetih letih vzdrževanja elektro naprav v Gorenju zdaj več priložnosti za keglje. A ob drugih obveznostih, ki si jih je naložil na ramena s prevzemanjem »spizovih« skromnih nakaznic enkrat na mesec, se je treba tudi organizirati drugače: računalnik, križanka, kuhanje, trgovina in vsako popoldne kegljišče v Šoštanju. Malo iz navade, več iz potrebe: ob po= nedeljkih je dežuren, ob torkih imajo trening, ob sredah je ke-gljaška šola, ob četrtkih je spet trening, petek je rezerviran za ženino rekreacijo, sobote za tekme. Vsako popoldne ob 14. do 20. Leopold Fidej: »Pred tremi desetletji je bilo treba čakati dve, tri ure, da si prišel na vrsto.« ure je s keglji. Žena ve in razume. Ni pa mu uspelo s kegljanjem zastrupiti družine. Žena že še gre ob petkih na rekreacijo, sin pa nad kegljanjem sploh ni navdušen. Preden je Polda osvojilo kegljanje, se je ukvarjal z nogometom. V Nogometnem klubu Rudar je igral kot pionir in mladinec. Tam je bil tudi funkcionar. V upravi Rudarja je bil v najsvetlejših časih kluba, ko je ta igral v drugi državni ligi. S kolegom je takrat tudi urejal izložbo NK Rudar. »Vsako nedeljo sva tekmo fotografirala, v ponedeljek dopoldan sva se s filmi peljala v Avstijo, popoldan pa sva šla po fotografije, da je bila zvečer izložba urejena. Stadion je bil takrat na vsaki tekmi tako poln, da vse v izložbo še šlo ni. »Nogomet še zdaj spremljam z največjim veseljem. Včasih, ko smo imeli v Gorenju ligo, sem tudi igral, zdaj pa sem za to že prestar ...,« se zasmeji. Zdaj gleda druge. Sploh po tistem, ko ga je spomladi srce opozorilo, da bo tako najbolje. Kegljanje ga je osvojilo leta 1977, prvo registracijo v klubu je dobil leta 1983. Kegljali so v hotelu Paka, pa potem, ko so v njem kegljišče zaprli, v družbeni prehrani takratnega REK-a. »Kakšni časi so bili to! Klub je imel toliko članov, da je bilo treba čakati dve, tri ure, da si sploh prišel na vrsto, dobil svoj termin. Zdaj pa so urniki, prideš, zmečeš, greš ...«. Dober kegljač pa mora vedno imeti potrpljenje. Tudi če ne čaka. Za svoje največje uspehe šteje uvrstitve na državna prvenstva, na katera se uvrstiš preko kvalifikacij. Na začetku je bilo to 24 najboljših v državi, za tem so kvoto povišali na 36, zdaj je 48.« Da prideš med 48 najboljših v državi, je potrebnega veliko garanja. Uspešen je bil v mešanih dvojicah, v katerih je bil dvakrat drugi v državi, in v moških dvojicah, v katerih je bil tudi dvakrat drugi, enkrat pa tretji. V Šoštanju imajo že nekaj let sodobno, moderno kegljišče, ki pa je med bolj zahtevnimi. »Težje je. Čez leta seje tudi spremenil princip kegljanja, veliko je odvisno od kvalitete samih stez in avtomatike. Potrebno seje res zelo potruditi, da dobiš želene rezultate.« Pri kegljanju trpijo mišice. »Pri nobenem športu tako. Vsak po šestdesetih lučajih pripoveduje, K da je naslednji dan zaradi bolečin v nogah ko-jl maj hodil.« H Leopold Fidej je v Kegljaškem klubu Šo-H štanj vodja ekipe, licenčni trener in po potre-■ bi igralec. Pa še dopisnik. O uspehih in neuspehih, številu podrtih kegljev, zmagah in porazih že dve desetletji in pol redno obvešča tudi naše bralce. »Zdaj kegljajo bolj starejši. Med mladimi zanimanja ni več toliko, kot ga je bilo. Lani smo organizirali šolo kegljanja. Prišlo je 15 učencev iz osnovnih šol, težavo jim danes predstavlja tudi to, da se je treba voziti iz Velenja v Šoštanj.« Sam ima na kegljanje, na kegljaške prijatelje, tekmovanja, tudi v tujini, same lepe spomine. »Zelo dobro sodelujemo s klubom s hrvaške Reke. Vsakoletno izmenjavo imamo. Poleti gremo mi k njim, pozimi pridejo oni k nam.« Brez kegljanja bi bilo njegovo življenje osiromašeno. A tudi kegljanje brez njega. Zagotovo. ■ Vztrajni tekači ne počivajo Zaključek tekaške akcije Moj najhitrejši krog ■ ■ TAKO so igrali Liga Telemach, 17. krog Elektra Šoštanj - Hopsi Polzela 66 : 78 (49:61, 26:46, 14:26,) Elektra Šoštanj: Kosi 7, Špegel 6, Omla-dič, Zagorc 8 (4-6), Malus 16 (8-9), Lekič 2, G. Bukovič 1 (1-2), U. Bukovič, Bajramlič 5 (1-4), Hasic 13, Brčina 8 (2-3) Vrstni red: 1. Tajfun 31, 2. Zlatorog 28, 3. Krka, 4. Grosbasket oba 25 (-1), 5. Krka 24 (-1), 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba 23, 7. Hopsi Polzela 22 (-1), 8. Portorož, 9. Maribor Nova KBM oba 20 (-1), 10. Heliso Suns 19 (-1), 11. Elektra Šoštanj 15 (-1) DRL za ženske, 13. krog Velenje - Krim Mercator 25:33 (11:17) Velenje: Edita Amon (17 obramb), Simic, Pajic, Tomic 1, Ferenc 3, Nakic Milka 7 (5), Naglič 3, Nakic Branka -, Amon Ines 5, Mičic 4, Halilovic 2, Tabakovic. Trenerka: Snežana Rodic Sedemmetrovke: Velenje 5 (5), Krim 3 (6); izključitve: Velenje 8 minut, Krim 6 minut. Drugi izidi: GEN-I Zagorje - Zelene doline Žalec 36:25 (17:5), Ž.U.R.D. Koper - Naklo Peko Tržič 30:27 (18:13), Krka - Ljubljana 30:24 (18:14), Branik - Celje Celjske mesnine 30:34 (17:20), Mlinotest - Piran 33:24 (18:14). Vrstni red: 1. Krim Mercator 12 tekem -24 točk, 2. Zagorje GEN-I 12 - 22, 3. Zelene doline Žalec 13 - 17, 4. Piran 13 - 17, 5. Celje Celjske mesnine 13 - 15, 6. Krka 13 - 15, 6. Celje Celjske mesnine 12 - 13, 7. Mlinotest Ajdovščina 13 - 14, 8. Ž.U.R.D. Koper 12 - 10, 9. Veplas Velenje 12 - 6, 10. Branik 13 - 4, 11. Ljubljana 13 - 4, 12. Naklo Peko Tržič 13 - 2. Velenjska tekaška skupina je tudi v letošnji zimi pripravila tekaško akcijo „Moj najhitrejši krog". Deset tednov zaporedoma so se vsako soboto ob 9. uri zbrali pri mestnem stadionu ob Škalskem jezeru in odtekli svoj 6 km dolg krog. Minulo soboto, 7. februarja, so s podelitvijo priznanj petič sklenili to zanimivo, a hkrati tudi glede na letošnje slabo vreme težko tekaško preizkušnjo. „Vesel sem, da ste vztrajali, kljub razmeram na sicer lepi tekaški pro- gi, ki letos ni omogočala varne hoje, kaj šele teka," je povedal zbranim tekačem ob podelitvi priznanj Stane Meža, pobudnik in neutrudni organizator tega preverjanja kondicije v zimskem času. Letos je sodelovalo 56 udeležencev, ne samo iz Šaleške doline, temveč tudi iz Koroške in Celja. Razveseljivo je, da je vedno večja udeležba nežnega spola, letos že rekordnih l8 tekačic. Zakonca Meža si prislužita po- sebno priznanje ne samo zaradi odlične organizacije, temveč tudi gostoljubnosti. Skozi vse teke sta skrbela za tople napitke, prigrizke, ob koncu pa sta skuhala po tradiciji odlično gobjo juho z lisičkami, ki sta jih vso sezono pridno nabirala od Pohorja do Smrekovca. ■ Hinko Jerčič Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 18 1B modroiEOA kronika »»Was 12. februarja 2014 Razgibano in delovno leto Šmartno ob Paki, 7. februarja - Na 112. rednem občnem zboru minulo soboto so člani prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki ugotavljali, da je za njimi razgibano in delovno leto. Po besedah predsednika društva Franca Kumarja so se znova izkazali kot odlični organizatorji tekmovanj, lani so bili tudi organizatorji svečanosti ob dnevu gasilca Gasilske zveze Šaleške doline. Vzorno vzdržujejo gasilski dom in njegovo okolico, skrbijo za druženje članov. Ob tej priložnosti se je zahvalil vodstvu lokalne skupnosti za podporo v njihovih prizadevanjih ter tistim, ki se vanje vključujejo po svojih močeh. Operativci društva so lani posredovali 10-krat, od tega so štirikrat priskočili na pomoč sosednjim društvom. V intervencijah je sodelovalo 175 članov, ki so opravili več kot 960 ur. Največ pri odpravljanju posledic žledolo-ma. Sedemkrat so krajane oskrbeli s pitno vodo. Poveljnik društva Niko Krajnc je v svojem poročilu poudaril še aktivnosti pri izobraževanju. Za otroke šmarškega vrtca so pripravili dan odprtih vrat, desetine društva so se udeležile tekmovanj v bližnji in daljni okolici. »Prednostna dejavnost društva je gašenje in reševanje ljudi ter njihovega imetja ob požarih, naravnih in drugih nesrečah. Menim, da smo naloge dobro opravili, da je bila operativno pripravljenost našega društva na za- si želijo še več mladih in mentorjev, ki jih bodo urili v gasilskih veščinah. V nadaljevanju so izvedli nadomestne volitve. Namesto Nika Krajnca bo od zdaj operativni poveljnik Darko Pergovnik, Krajnc pa bo opra- V svojih vrstah si želijo še več mladih in mentorjev, kijih bodo urili v gasilskih veščinah vidljivi ravni.« Poleg izgradnje manjšega pomožnega prizidka h gasilskemu domu nameravajo letos nadaljevati prizadevanja pri usposabljanju desetin, v izobraževanju, poskrbeli bodo za družabno življenje članov društva. V svojih vrstah vljal naloge tajnika društva. Ob koncu občnega zbora so nekaterim zaslužnim članom podelili društvena priznanja ter priznanja Gasilske zveze Šaleške doline. ■ Tp Roparja zlatarne prijeli Velenje, 5. februarja - V četrtek okoli 17.30 so bili policisti obveščeni o ropu zlatarne na Kidričevi cesti. Dva zamaskirana neznanca, od katerih naj bi bil eden oborožen s pištolo, drugi pa z nožem, sta zagrozila zaposlenemu in zahtevala zlatnino. Eden od roparjev je zaposlenega fizično napadel. Iz prodajnega pulta sta odtujila več kosov nakita iz zlata v skupni vrednosti blizu 40.000 evrov. Po dejanju sta peš pobegnila v smeri Šaleške ceste in Kardeljevega trga, kjer sta v garažnih prostorih izgubila kos zlatnine. Z ogledom kraja in skrbnim in načrtnim delom so Velenjski policisti in kriminalisti prišli na sled storilcema dva dni po ropu. Prijeli so ju v soboto, jima odvzeli prostost in zasegli kar nekaj ukradene zlatnine. Šlo naj bi za »stara znanca« policije. Osumljena so policisti pridržali, v ponedeljek pa enega od njiju privedli pred preiskovalnega sodnika. Delovni nezgodi Velenje, 3. februarja - V torkovi nočni izmeni se je v Premogovniku zgodila delovna nezgoda. Rudar si je pri vijačenju ventila poškodoval prst. Zdravniško pomoč je iskal v zdravstvenem domu, policisti pa so napisali poročilo o dogodku za tožilstvo, kot je v takih primerih navada. Dan za tem, v sredo, je ob koncu dopoldanske izmene prišlo do delovne nezgode v Gorenju pri menjavi orodja na delovnem stroju. Delavec je v njej utrpel težko poškodbo prsta. Tudi o tem primeru bodo policisti obvestili pristojno državno tožilstvo. Mati naznanila grobega ortodonta Velenje, 9. februarja - V ponedeljek ob 14. uri se je na Policijski postaji oglasila prestrašena mati devetletnega otroka, s katerim je obiskala ortodonta v Zdravstvenem domu Velenje. Ta naj bi bil pri opravljanju posega do otroka nasilen, prijel naj bi ga za vrat in večkrat trdo in grobo naslonil na naslon zobozdravstvenega sedeža. Nedostojno pa se je vedel tudi do matere, ki se ji je zdel njegov način dela pretiran. Mati je z otrokom kasneje obiskala tudi lečečega zdravnika. Ta je opazil sledi rdečine na vratu in tilniku. Policisti bodo - če še niso -ortodonta obiskali in v primeru, da bodo podani elementi kaznivega dejanja »prisiljenja«, napisali zoper njega kazensko ovadbo. Je vozil drogo? Velenje, 6. februarja - Velenjski policisti so v petek popoldan ustavili voznika osebnega avtomobila. Ker je bilo njegovo obnašanje sumljivo, so se odločili za pregled vozila. Pri tem so našli večji alu zavitek z rjavim prahom. Ker je obstajal sum, da gre za prepovedano drogo, so zavitek zasegli in ga poslali v analizo. Če bodo rezultati pozitivni, sledi kazenska ovadba. a» si®ar KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 8 49 70, www.k7-saJeskailolina.si Prodaja, servis, rezervni deli! VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJŠEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA ^agata, agria, arinda, arrow, carlingford, desiree, - jana, jaerla, kennebec, kresnik, maris bard, primura, romano, rudolp^sante... ČEBULČEK ^tmjmju - HOL. RUMEN, 500 g fiMfj - MAJSKI SR.,r500 ' g .I^P-t] - RDEČI PTUJSKI, 500-g 2,10 '€ ČESEN - JARI DOMAČI, 500 g 5,90 € - PTUJSKI, 250 g 3,20 € - ŠALOTKA RED SUN, 500 g 2,40 e ¡MINERALNA [Tn organska gnojilai BIOGRENA, 25 kg 22,30Tfj - BI00RGANIK,r20;kg 1'4,'igTeJ - BI0VIT, 10Tkg$W€f«^ - BOGATIN Tl T2>75T€-J - PLANTELLA ORGANIC 20 kg 17,25 € Z VAMI IN ZA VAS!!!1 Dijaški dom Drava Maribor najbljižji: • gimnazijam, srednjim strokovnim šolam in poklicnim šolam ter • vašim željam in našim ciljem. Dijaški dom Drava Maribor je moj drugi dom, kjer se bom počutil varnega, kjer bom odgovoren in se bom zavedal svojih dolžnosti. V Dijaškem domu Drava Maribor smo ljudje, ki soustvarjamo življenje v njem na temeljih demokratičnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Prizadevamo si, da so naši odnosi korektni in pošteni. NUDIMO: • dvo in troposteljne sobe s kopalnicami, • zdravo in okusno hrano - tudi dietno in vegetarijansko, • strokovno pomoč pri učenju, • telovadnico, zunanje igrišče, fitnes, knjižnico, računalniško učilnico, strelišče, kvalitetno opremljene glasbene sobe, • brezžični in žični internet, • pester izbor interesnih dejavnosti. Vlom v klet navrgel 750 evrov Velenje, 8. februarja - Neznanec, ki je vlomil v klet stanovanjskega bloka v Velenju, si je v njej nabral za 750 evrov žganih pijač, sokov in predpražnikov. Policisti za storilcem poizvedujejo. Previdno z SMS sporočili Velenje, 9. januarja - V ponedeljek je občan policiste seznanil, da je 8. januarja letos sin prejel na mobilni telefon sporočilo z zahtevo, da pokliče na določeno številko. V trenutku, ko je poklical, pa se mu je aktivirala uporaba monete. Neznanec ga je oškodoval za 50 evrov. Vojska na Golteh Golte, 7. februar - V sodelovanju s Slovensko vojsko je na Golteh potekalo že 21. državno tekmovanje slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Tekmovalci so prišli iz celotnega slovenskega območja in po velikem številu prijavljenih bi lahko rekli, da je to srečanje ne le tekmovalnega, temveč tudi družabnega značaja. Poleg pripadnikov Slovenske vojske, veteranov vojne za Slovenijo in častnikov si je dogodek prišlo ogledat veliko uglednih visokih gostov. Četudi vremenski pogoji niso bili idealni, so tekmovanje izpeljali na visoki ravni. Vodja tekmovanja Matjaž Klemenčič (drugi z desne) z gosti Matjaž Klemenčič - član veteranov vojne za Slovenijo, član območnega združenja častnikov Velenje in vodja smučarskega tekmovanja: »Na smučišču Blatnik smo opravili smučarsko tekmo. Po smučanju so šli fantje na Muldo, kjer je Slovenska vojska pripravila strelišče in so tekmovalci opravili po pet strelov. Tekmovanja se je udeležilo 116 tekmovalcev, 38 ekip iz vse Slovenije, tako da lahko rečem, da smo na današnjem tekmovanju Slovenija v malem.« Alojz Šteiner - upokojeni generalmajor, predsednik Zveze Slovenskih častnikov: »Gre za zelo lepo številko, 21. po vrsti. To je tekma častniških organizacij in Slovenske vojske in 12. leto zapored tudi tekma veteranov vojne za Slovenijo. Številna udeležba je priznanje za organizatorje, kar pomeni, da se je tekma prijela, da je postala tradicionalna, in je tudi odraz, da je dobro organizirana. Jaz upam, da bo tudi v prihodnje tako.« a Iz POLICIJSKE beležke Dovolj je bil pogovor Šoštanj, 4. februarja - Družinski prepiri niso redki. Običajno jih zgladijo člani družine sami, včasih pa je potrebno malo pomoči kakšnega policista. V sredo popoldan sta jo potrebovala mož in žena v Lokovici. Mama se je jezila nad hčerko, ki ni naredila domače naloge, oče pa se je razjezil nad ženo. Pogovor je zalegel. Spuščen pes je bil napadalen Velenje, 8. februarja - Krajanko Bevč, ki se je v nedeljo s svojim psom sprehajala po kraju, je pri domu krajanov prestrašil spuščen pes, ki se je vedel napadalno in ju ni spustil naprej. Policisti so bili o dogodku seznanjeni. Šli so v Bevče in opravili poizvedbo za lastniki oziroma oskrbniki tega psa. Z oskrbnico so se pogovorili. Pomagali dežurnemu zdravniku Šoštanj, 9. februarja - V noči na ponedeljek so policisti pomagali dežurnemu zdravniku pri napotitvi in prevozu bolnika iz Zavodenj v bolnišnico. Prenočili kršitelja Velenje, 9. februarja - V ponedeljek ob pol tretji uri zjutraj so policisti prenočišče zagotovili Žalčanu. K njim so ga pripeljali kolegi iz tamkajšnje policijske postaje, ker je na njihovem terenu kršil javni red in mir in se ni hotel umiriti. Vredno pohvale V nedeljo, 8. februarja, zvečer je Velenjčan policistom izročil izgubljen mobilni telefon znamke HTC. Če ga pogrešate, zdaj veste, kje vam ga hranijo. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Mesnica v Starem Veleniu Te.: 03 0S7B 630 Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje Za pusta hrusta -prekajene krače, glave ... Meso slovenskega porekla Delovni čas: Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnnsestvD-pDdpecan.si DO KONCA FEBRUARJA POPUST NA VSE STORITVE Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 12. februarja 2014 ""^Jis UTRIP 19 Smučarski izziv z Bojanom Križajem Akcija Olimpijskega komiteja Smučaj doma odlično uspela Irena Budna Golte - Nostalgijo po smučarskih tekmovanjih z ravnimi smučmi in odličnih rezultatih na domala vsaki tekmi nam je na Golteh obudil Bojan Križaj, legenda takrat še jugoslovanske alpske smučarske reprezentance. Olimpijski komite Slovenije je v sodelovanju z Zbornico gorskih centrov in slovenskimi žičničarji v okviru projekta »Active Slovenia« organiziral akcijo »Smučaj doma«. Na povabilo se je odzval Bojan Križaj, ki je smučal med količki otroškega poligona in tako izzval vse, ki so Mitja Škrabl, Boštjan Oblak in Bojan Križaj zbrali pogum in lovili njegov čas. Med mnogimi prijavljenimi je najboljši rezultat dosegel Boštjan Oblak, ki smučišče zelo dobro pozna, saj živi v Zgodilo se je... od 13. 2. do 19. 2. - 13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za območje takratne občine Velenje; - 13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotni-ka iz Raven pri Šoštanju; - 16. februarja 1993 je Ivan Ate-lšek postal predsednik uprav- nega odbora Gorenja, vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje Velenje pa je postal Jože Stanič; - 16. februarja 1995 so velenjski rudarji dosegli rekorden dnevni izkop premoga, saj so ga na šestih odkopih nakopali kar 30.000 ton; rekord so dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B +25 v jami Pesje, kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita; - 17. februarja 1821 se je v Ška-lah pri Velenju rodil pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc; - leta 1967 je 17. februarja v Šoštanju začela delovati nova avtomatska telefonska centrala; - velenjski foto klub se je po petih letih dela februarja leta 1984 preimenoval v Foto klub Zrno, ki pa danes bolj slabo deluje; dr. Josip Krajnc (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ■ stanovalcem pogorele šoštanj-ske graščine so 17. februarja 1999 svečano predali ključe triintridesetih obnovljenih stanovanj; ■ 18. februarja 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše neposredni bližini le-tega. Sam pravi, da za izziv ni vedel, a ker se mu je ponudila priložnost, jo je izkoristil in več kot odlično opravil svojo nalogo. Tisti najboljši so prejeli praktične nagrade, za vse ostale pa se je Bojan Križaj z veseljem postavil pred objektiv in podelil avtogram. Bojan Križaj, legenda alpskega smučanja: »Kot otrok sem bil pogosto tukaj. Ogromno je bilo pionirskih, mladinskih tekmovanj. Nazadnje sem bil pred desetimi leti na ski testu za znamko Elan, sedaj po desetih letih pa z otroki na promociji zimskega športa. Staršem pokažemo, kako lep in zdrav je ta šport, in konec koncev naredimo tudi malo reklame za slovenska smučišča.« Ernest Kovač - direktor zimsko-letnega turističnega centra Golte: »Trenutno je hotel približno 80-odstotno zaseden (večinoma z Madžari, nekaj Hrvatov in Slovencev), za dnevne goste pa je še vedno prostor. Na smučiščih zmoremo tudi do 2.000 smučarjev. Za počitnice pričakujemo predvsem slovenske goste. Vedno želimo obiskovalcem ponuditi kakšno dodano vrednost, da jim karta, ki jo kupijo za smučanje, prinese tudi zanimive goste in zanimive dogodke.« a reševanje ekoloških vprašanj Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil nekdanji velenjski župan Srečko Meh; ■ 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu, najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič; 19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra 1939. a Damijan Kljajič Izpolnjene. Vam blizu! Z UgODNIMI KREDITI ZA ZAPOSLENE ZA DOLOČEN ČAS BO ŠLO LAŽJE! Preverite ponudbo v najbližji poslovalnici ali na www.banka-celje.si! I) banka celje www.banka-ceije.si HOROSKOP Oven od 21. 3. do 21. 4. Veselite se prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliže uresničitvi največje letošnje želje. Čeprav boste imeli izredno veliko dela, boste našli čas tudi za sanjarjenje in izlete v domišljijski svet. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Prijateljica vas bo prosila za uslugo, ki jo boste težko odklonili. Se boste pa zato po tem, ko jo boste naredili, počutili odlično. Vajina vez pa bo še močnejša. To vas bo osrečilo. Bik od 22.4. do 20.5. Ne boste se najbolje počutili v svoji koži. Zato se boste odločili, da se resno lotite diete ali čiščenja telesa, saj si niste več všeč. In ker se zavedate, da zima ne bo več dolgo vztrajala, boste še bolj odločni, da v pomlad stopite drugačni. To bo od vas zahtevalo precej napora, še več pa ga bo delo in komuniciranje. Od vas bodo vsi zahtevali zelo veliko. Nekaj časa boste še tiho delali po navodilih, na začetku prihodnjega tedna pa boste imeli vsega dosti. Povedali jim boste, kaj si mislite in kar jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste doma in v službi bolj postrani gledali in malo govorili. Izkazalo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Dali jim boste misliti, zato so spremembe že na obzorju. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Predali se boste užitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in načrtovali. Sedaj boste imeli vsega dovolj, zato boste končno postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan, ne glede na vreme, ki še ne bo nič kaj pomladno, čeprav si to že želite, boste izkoristili od jutra do poznega večera. Zato bo vaš spanec trden in sproščujoč, zbujali pa se boste kot prerojeni. Odpirale se vam bodo številne nove možnosti, ki napovedujejo pestro zimsko počitniško obdobje, ob tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba. Dobili boste namreč ponudbo, o kateri veste, da jo morate dobro premisliti. Če boste rekli, da, bo tja do polovice leta za vas zelo delovno, naporno obdobje. Izziv bo velik, vprašanje pa je, kaj si vi bolj želite - uspeha v poslu ali sreče doma. Dobro pretehtajte, ker ni vse v denarju. Rak od 22.6. do 22.7. Čas letošnjih zimski počitnic bo za vas prava mala preizkušnja. Obnašali se boste odgovorno in predvsem optimistično zrli v prihodnost. K sreči se bo že v nekaj dneh izkazalo, da slabo počutje ni posledica kakšne hujše bolezni. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, kose boste odločili, da je prišel čas, da se končnodokažete in opravitez svojo negotovostjo. V naslednjih dneh to še ne bo mogoče, saj ne boste imeli prave energije, lahko pa že razmišljate in načrtujete, kolikor vas je volja. Še najbolje boste naredili tisti, ki si boste res privoščili zimske počitnice. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, vam bodo še naprej stali ob strani, drugi pa bodo poniknili. S partnerjem se bosta vsak dan bolje razumela. Spoznali boste, da ga je bilo iskreno strah za vas. In da vas ima še vedno zelo rad. To vam bo dokazal tudi na valentinovo. Lev od 23.7. do 23.8. Letošnje leto se ne vrti tako, kot ste si zamislili. Življenje vas bo v naslednjih dneh spet postavljalo na preizkušnjo. Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob čeri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli vas. Tudi v položaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. S partnerjem bosta vse bolj odtujena. Tega si sprva ne boste priznali, ob koncu tega tedna pa bo tudi v vaši glavi zazvonil alarm. Tokrat ste vi tisti, ki se morate potruditi, partner je to doslej storil večkrat kot vi. In tokrat se je odločil, da vam ne bo več prišel naproti. Prihodnji teden boste imeli dovolj časa, da popravite, kar se še da. Dokazov, da vam ni vseeno, pa bo treba nanizati več. In to ne bo šlo le v nekaj dneh. Devica od 24.8. do 23.9. Na živce vam bodo šli vsi, ki bodo videti srečni. Ker se vi ne boste počutili isto. Trenutno ste sredi vrtinca dogodkov, ki v vas vnaša le nemir in včasih celo strah pred prihodnostjo. Napeti ste kot struna, zato bi bilo dobro, če bi skupaj z družino poskrbeli za nekaj sproščenih zimskih dni, v katerih bi dali vse skrbi na pašo. Pri tem se zna zgoditi, da boste težko usklajevali želje z drugimi v družini, ki bi vas radi spremenili, čeprav vedo, da ste trmasti kot vrag. Sicer pa se v teh hladnih dneh še pazite prehladov in viroz. Ti bodo še vedno aktualni tudi zato, ker zadnje čase ne živite najbolj zdravo. Predvsem pa ste premalo na svežem zraku. Četudi je ta hladen, ga potrebujete kot tudi gibanje. Potrebujete pa tudi nekoga, s katerim boste lahko iskreno govorili o svojem počutju. Če ga ne najdete med prijatelji, ga poiščite med strokovnjaki. Tehtnica od 24.9. do 23.10. V teh dneh se bodo pokazali prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate svoje črnogledosti, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. In to tudi očitno pokažete, kar za okolico ni najbolj prijetno. Zagotovo pa ni stimulativno. To gre na živce tudi večini v vaši družini, a vam tega raje ne povedo na glas. Sploh, ker je pred vami lep konec tedna, v katerem boste poskrbeli predvsem za svoje počutje. Še vreme vam ne bo moglo pokvariti načrtov, tako trdno jih boste zakoličili. Presenečenj tokrat ne boste dopustili. Boste pa pustili, da vas bo partner razvajal. In to bo počel točno tako, kot ste si želeli, brez velikih besed, le z dejanji. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Čeprav ste se nekoč pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot, že opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Zvezde vam svetujejo veliko previdnosti, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati šele v zadnjih dneh februarja, ko vas bo negativno presenetilo kar nekaj dogodkov, povezanih z vašim delom. Po drugi strani pa vas prav v teh dneh čaka uspeh na področju, ki vam pomeni več kot služba. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. Nekaj bo dobrih, nekaj ne. Začelo se bo na Valentinovo, ki ga sicer doslej niste jemali resno. Vsekakor pa ne boste več mogli čustev potiskati na stranski tir, saj se boste prisiljeni soočiti z njimi. Ker bo lepo, vam ne bo težko. Strelec od 23.11. do 21.12. Že nekaj časa krepko razmišljate o temeljiti spremembi svojega življenja. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila že v naslednjem tednu. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite, a vam bo zmanjkalo poguma. Nikar ne clncajte,zagrabite joz obema rokama. Če ne, vam bože kmalu žal. Resnici na ljubo se boste najbolj bali partnerjeve reakcije. Zato mu tudi ne boste kaj veliko povedali. Če bo izvedel drugje, bo veliko huje, kot če boste iskreni z njim. Zaupanje med vama je že nekaj časa skrhano. Zato ne skrivajte ničesar, strah ima tokrat res prevelike oči. Še huje bo, če si boste v teh dneh drznili spogledovati, četudi nedolžno. Partner ne bo razumel, to bo le še prilivanje olja na ogenj. Verjemite, da ni vredno! Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Ne bo vam všeč, da boste morali ponovno spreminjati svoje načrte. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenašal izredno potrpežljivo. Ne boste vedeli, kaj se dogaja, saj po navadi ni tako. Zato boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne vrtijo tako, da bi se lahko dobro končalo. Žal tudi finančno ne boste tako uspešni, kot ste želeli. In upali. V teh dneh, ki naj bi jih porabili za počitek, tudi osebna sreča ne bo čisto brez senc. Začeli boste namreč dvomiti, da je nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. To bo precej kruto spoznanje. Tudi, če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Vpleteni ste namreč tudi vi. Stopite mu naproti, da se bo odprl in vam spet zaupal. Vodnar od 21.1. do 19.2. Nekaj čudnih dni je za vami. V naslednjih pa se boste končno spet počutili dobro. Pravzaprav boste prav ob koncu tega tedna spoznali, da se veselite vsakega novega dne posebej. Vsak dan bolj se bo v vas vračalo veselje, ne le do življenja, ampak tudi do dela, ki ste ga dolgo odlagali. S tem boste najbolj prijetno presenetili sodelavce, ki jih je že skrbelo, kaj se dogaja z vami. Občutili so, da niste takšni kot po navadi, zato so spregledali, da se z vami nekaj dogaja. V naslednjem tednu boste mnogim dokazali, da še vedno mislite s svojo glavo in da niste pod vplivom nekoga, ki ga nihče ne mara. Konec tedna bo vesel, bolj kot zadnje tedne. Ja, točno to ste potrebovali. Temeljit odklop. Privoščite si ga še večkrat, pa boste lažje dihali. Ribi od 20.2. do 20.3. Žal vas v naslednjih dneh čaka kar nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste spet veliko naučili. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas tudi tokrat ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, ne da bi pričakoval povračilo. To je danes velika redkost. Večsreče In tokrattudi znanja boste potrebovali, da boste v red spravili svoje finance. Denarja, na katerega ste računali, še nekaj časa ne bo na vašem računu. Zato bodite pri zapravljanju še bolj varčni in pazljivi kot doslej. Ne bo vam lahko, a boste ponosni nase, ko si boste dokazali, da to zmorete. Nekoga boste v teh dneh pogrešali bolj kot po navadi. In to kljub temu, da bo pogosto ob vas. Ne boste spregledali, da je zelo odsoten, da je z mislimi drugje. Če vas skrbi, kje, poskrbite, da vam bo povedal. Na lep način, seveda. Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 12. februarja 2014 Četrtek, 12. februarja Petek, 13. februarja Sobota, 14. februarja Nedelja, 15. februarja Ponedeljek, 16. februarja Torek, 17. februarja Sreda, 18. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 11.05 11.55 12.15 12.30 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.45 15.50 16.15 17.00 17.15 17.25 17.55 18.00 18.50 19.00 20.00 21.25 22.00 23.10 00.20 01.10 01.35 Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca: Kako iz težav z učenjem Odprta knjiga NaGlas! Evropski magazin Dnevnik, vreme, šport Odkrito, ponov. Slovenci v Italiji Poročila Mostovi Hidak Pim in Pom, ris. Firbcologi Točka preloma: Stečaji ogrožajo zdravje zaposlenih, ponov. Poročila ob petih Šport Ugriznimo znanost: Ali lahko z našimi kostmi živimo 100 let, odd. o znanosti Novice Infodrom Vreme Dnevnik, vreme, šport Tarča Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Vem!, kviz 11.05 Ugriznimo znanost: Ali lahko za našimi kostmi živimo 100 let, odd. o znanosti 12.00 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mali kralj, ris. 15.50 Vipo, ris. 16.00 Kapitan Sabljezobi, 20/26 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.10 Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava 07.20 Timotej hodi v šolo, ris. 07.45 Tabaluga, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš: Pust po indijansko 08.30 Bine: Velikani 08.55 Firbcologi: O kurentih, krofih in pustnih norostih 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.20 Razred zase: Veliki spektakel 10.50 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd. 13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.25 Komisar Rex (XII.), 6/12 15.20 Drevesa pripovedujejo: Kostanj, dokum. odd. 15.55 Ravabi, palestinsko obljubljeno mesto, nizoz. dokum. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sladke laži, franc. film 21.50 Poročila, vreme, šport 22.25 Restavracija Raw (IV.), 1/6 23.20 Ljubezenski priročnik, ital. film 01.20 Ozare, ponov. 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Puhasti dar, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Svet živali, ris. 07.40 Neli in Cezar, ris. 07.45 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Firbcologi 08.30 Infodrom, ponov. 08.40 Impro Tv 09.05 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro, ponov. 12.45 Točka, glasb. odd. 13.50 Zadnja skrivnost Jalte, dokum. Odd. 15.10 Zadnja ura, 2/6 16.35 Mostovi Hidak 17.05 Avtomobilnost 17.45 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.15 Veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Vaila 19.25 Točka, glasb. odd. 20.00 Presnojedec, dokum. odd. 20.55 Starši v manjšini (V.), 2/6 21.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.15 Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila 23.30 Krivda, 3/3 00.15 Varuha reda, franc. film 02.00 Točka, glasb. odd. 02.35 Zabavni kanal TV SLO T TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Puhasti dar, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.30 Svet živali, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Firbcologi, ponov. 08.30 Infodrom, ponov. 08.40 Impro Tv, odd. za mlade 10.15 Dobro jutro, ponov. 12.45 Točka, glasb. odd. 13.50 Zadnja skrivnost Jalte, dokum. odd. 15.10 Zadnja ura poleta številka 11, 2/6 16.35 Mostovi Hidak 17.05 Avtomobilnost 17.45 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.15 Veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Vaila 19.25 Točka, glasb. odd. 20.00 Presnojedec, dokum. odd. 20.55 Starši v manjšini (V.), 2/6 21.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.15 Veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila 23.30 Krivda, 3/3 00.15 Varuhi reda, franc. film 02.00 Točka, glasb. odd. 02.35 Zabavni kanal pop P°P 06.00 24ur, ponov. 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Tika taka, ris. 07.50 Tara, ris. 08.15 Ana kuha 08.45 Tv prodaja 09.00 Queen Latifah show, am. ser. 09.50 Tv prodaja 10.05 Moje srce je tvoje, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Barva strasti, nan. 12.10 Tv prodaja 12.25 Dubrovniška zora, nan. 13.20 Queen Latifah show, am. ser. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Višja sila, am. film 23.10 24ur zvečer 23.40 Vohun v nemilosti, nan. 00.35 Kaliforniciranje, am. nan. 01.05 24ur zvečer 01.35 Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.20 07.25 07.40 07.50 08.15 08.45 09.00 09.50 10.05 11.00 11.15 12.10 12.25 13.20 14.20 15.20 15.55 16.50 17.00 17.10 18.00 18.55 19.00 20.00 22.45 23.15 23.20 01.05 02.50 03.20 24ur, ponov. Kopalčki, ris. Medved Rupert, ris. Glumpki, ris. Zojina omara, ris. Tika taka, ris. Čopko, ris. Ana kuha Tv prodaja Queen Latifah show, am. ser. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Queen Latifah show, am. ser. Kuharski mojster, am. ser. Ana kuha Moje srce je tvoje, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Barva strasti, nan. Dubrovniška zora, nan. 24ur, vreme 24ur 007 - Casino Royale, ang. film 24ur zvečer Eurojackpot Cyrus, am. film Reveži z Beverly Hillsa, am. film 24ur zvečer Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn: Bassless, Samuel Lucas 10.35 Naj viža: ans. Rosa 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Kuhinjica, izobraž. oddaja 12.00 Videospotdneva 12.15 Videospotdneva 12.05 Videostrani, obvestila 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: hop 18.00 Miš maš hop hop 18.40 Regionalne novice 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospotdneva 19.05 Videospotdneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Z 20.00 Naj viža: ans. Rosa avtoštopom po Evropi 21.15 Regionalne novice 21.00 Regionalne novice 21.20 Jesen življenja: Pregledna 21.05 Prstan zaobljube, romantična razstava Lojzeta Kralja drama 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospotdneva 00.10 Videospotdneva 23.35 Videostrani, obvestila 00.35 Videostrani, obvestila 08.35 Tv-poroka 09.05 Na lepše 09.40 Polnočni klub: Erotika v besedah in dejanjih 11.00 Zima je zakon, studjjska oddaja 11.15 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz Osla 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Z), prenos iz Oestersunda 14.00 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. skoki (Z), prenos z Ljubnega 15.55 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. poleti (M), prenos iz Vikersunda 17.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.15 Slalom (Z), 1. vožnja, prenos iz Vaila 19.15 Biatlon, svetovni pokal, sprint (M), posn. Iz Osla 20.35 Smuč. prostega sloga, smuč. kros, posn. Iz Areja 21.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.15 Slalom (Z), 2. vožnja, prenos iz Vaila 23.15 Aritmični koncert - Moveknowledgement, ponov. 00.50 Bleščica, oddaja o modi 01.25 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Tobi in njegov lev, ris. 07.10 Mumu, ris. 07.20 Lupdidu, ris. 07.35 Hobonavti, ris. 07.50 Yoohoo in prijatelji, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.10 Zelvica Lulu, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. 08.45 Lego prijateljice, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Winx klub, ris. 09.45 Lovci na zmaje, ris. 10.10 Hitri prstki, ang. ser. 10.30 Anubisova hiša, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Šolske skrivnosti, am. film 12.45 Tv prodaja 13.00 Rizzoli in Isles, nan. 13.50 Zmenki milijonarjev, am. ser. 14.45 Guvernerjeva žena, am. film 16.25 Hišni pripor, am. film 18.25 Vrtičkanje 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Moja neprava žena, am. film 22.10 Smrt ji lepo pristoji, am. film 00.10 Srečnež, am. film 02.25 Zvoki noči 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.35 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.45 23.00 00.30 Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (105): cesta promet Oglasi Popotniške razglednice: Z avtoštopom po Evropi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka: hop, hop, hop Dotiki gora: Medvedja jama Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2272. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Spev 2014 - Po Slakovi poti, 2. del Pust 2015, posnetek dogajanja na Ptuju Jutranji pogovori Videostrani, obvestila 07.00 Ziv žav sledi Nanigugu, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Vivi Vijak, ponov. 07.15 Zanov svet, ris. 07.25 Zivalski čira čara, ris. 07.30 Minuta v muzeju, ponov. 07.35 Larina zvezdica, ris. 07.40 Zajček Belko, ris. 07.45 Svetovalka Hana, ris. 07.55 Vesela kmetija, ris. 08.00 Olivija, ris. 08.15 Mucika, ris. 08.25 Čarli in Lola, ris. 08.35 Mili in Moli, ris. 08.50 Oblakov kruhek, ris. 09.00 Pujsek Bibi, ris. 09.10 Adi v človeškem telesu, ris. 09.15 Peter Zajec, ris. 09.25 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 09.50 Tinka in Zverca, ris. 09.55 Tabaluga, ris. 10.20 Minuta v muzeju 10.25 Danov Dinosvet, 15/26 10.45 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 14.55 Lili, am. film 16.15 Biti Ciril Zlobec 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Amaluna, ponov. 18.15 Aplavzi! - Jan Plestenjak, ponov. 18.40 Mucika, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (I.), 1/6 21.00 Intervju: Alenka Puhar 21.50 Drevesa pripovedujejo: Bukev, dokum. odd. 22.25 Poročila, vreme, šport 22.50 Oblast (I.), 1/10 23.55 Slovenski magazin, ponov. 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 09.45 Glasbena matineja 09.45 Mozartine: Simf. ork. RtvS 12.00 Zima je zakon, studijska oddaja 12.15 Biatlon, svet. pokal, štafeta (Z), prenos iz Osla 13.55 Nord. smuč., svet. pokal, smuč, skoki (Z), prenos z Ljubnega 15.55 Nord. smuč., svet. pokal, smuč. poleti (M), prenos iz Vikersunda 17.55 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 18.15 Slalom (M), 1. vožnja 19.15 Smuč. prostega sloga: smuč. kros, posn. Iz Areha 20.20 Zrebanje Lota 20.25 Zrebanje Super Lota 20.35 Biatlon, svet. pokal, štafeta (M), posn. iz Osla 22.10 Alp. smuč., sp, studijska oddaja 22.30 Slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Vaila 23.30 Benjamin, dokum. film 00.00 Aritmični koncert - Moveknowledgement, ponov. 01.35 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Tobi in njegov lev, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Hobonavti, ris. Yoohoo in prijatelji, ris. Maša in medved, ris. Zelvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Skrivnostni ranč, ris. Grozni Gašper, ris. Legende Chime, ris. Lovci na zmaje, ris. Hitri prstki, ang. ser. Tv prodaja Ljubezen vse premaga, am. film Tv prodaja Rizzoli in Isles, nan. Zmenki milijonarjev, am. ser. V ljubezni in vojni, am. film Garfield 2, sinhron. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Valentinovo, am. film Gora Brokeback, am. film Noč v klubu, am. film Zvoki noči 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.15 10.35 10.40 11.40 12.55 13.45 15.00 17.55 18.00 18.20 18.55 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 Napovedujemo Miš maš 2271. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Športni torek 2272. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Pogovor z Antonom Peršakom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo Spev 2014 - Po Slakovi poti, 1. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Pust 2015, posnetek dogajanja na Ptuju Videostrani, obvestila Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (104): Moj žepni prijatelj Mladi za Veleje: eMCe plac se predstavlja Pop corn: Bassless, Samuel Lucas Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Rosa Napovedujemo Na obisku ... pri Tonetu Vrablu Jutranji pogovori Videostrani, obvestila ški progr; i, ris. film 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 10.30 Vem!, kviz 11.00 Otroški poči sledi Snežna kraljica 11.25 Zivalska uganka: Slon 11.30 Čarlijev cirkus 11.40 Anica in materinski dan 12.00 Infodrom 12.10 Zivljenje z avtizmom, dokum. film 12.20 Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Maks in Rubi, ris. 15.50 Studio Kriškraš, ponov. 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Zivalski čira čara, ris. 18.15 Bacek Jon, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost, ponov. 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Vem!, kviz 11.00 Otroški počitniški program Sledi Edo in Medo, ris. film 11.30 Živalska uganka, otr. ser. 11.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 11.40 Anica in Jakob, nan. 12.05 Infodrom 12.10 Spletno nadlegovanje, dokum. film 12.25 Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Viki Vijak, ponov. 15.50 Bine: Velikani 16.15 Podoba podobe, ponov. 16.45 Eko utrinki: Energetska učinkovitost 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico (III.), 1/10 20.50 Polmesec nad planikami, dokum. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Zvonko Kokalj 01.00 Posebna ponudba 01.25 Dnevnik,j)onov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal 06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.30 11.00 sledi 11.30 11.35 11.40 12.05 12.10 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.20 22.00 23.05 23.35 00.10 01.00 01.25 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Otroški počitniški program Alfa Beta, ris. film Živalska uganka, otr. ser. Čarlijev cirkus, otr. ser. Anica, otr. nan. Infodrom Dve mami, dokum. film Kaj pa ti misliš?, pogovor o dokum. filmu Poročila, vreme, šport Intervju: Alenka Puhar Glasnik Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Globus, ponov. Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice Infodrom Oblakov kruhek, ris. Minuta v muzeju, ponov. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Usodni strel, hrvaški film Pozabljeni Slovenci Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca: Samodestruktivno vedenje Dnevnik,ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal TV SLO T TV SLO T 06.00 07.00 07.01 07.10 07.20 07.35 07.50 08.05 08.10 08.25 08.35 08.45 09.10 09.20 09.45 10.10 10.30 10.45 12.30 12.45 13.40 14.35 16.50 18.25 18.55 19.00 20.00 22.20 00.50 02.20 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 06.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.50 09.00 09.55 10.25 12.05 14.10 16.20 17.45 18.15 19.15 19.50 20.00 21.55 22.15 23.30 00.15 00.45 01.20 Otroški kanal Slastni prigrizki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Prijazni medved, ris. Slastni prigrizki, ris. Prihaja Nodi, ris. Medvedek, ris. Svet živali, ris. Neli in Cezar, ris. Mili in Moli, ris. Zivalski čira čara, ris. Pujsa Pepa, ris. Slastni prigrizki, ris. Male sive celice, kviz Infodrom Zabavni kanal Glasnik Biatlon, svet. pokal, individualna tekma (Z), prenos iz Osla Dobro jutro, ponov. Biatlon, svet. pokal, individualna tekma (M), prenos iz Osla Pričevalci: Ljubo Sirc Alp. smuč., sp, studijska odd. Veleslalom (Z), 1. vožnja, prenos iz Vaila Točka, glasb. odd. Zrebanje Deteljice Kopno, ital. film Alp. smuč., sp, studijska odd. Veleslalom (Z), 2. vožnja, prenos iz Vaila Polbrat, 4/8 Avtomobilnost, ponov. Točka, glasb. odd. Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Legende Chime, ris. 08.05 DoKtor glavca, ris. 08.15 Tara, ris. 08.40 Tv prodaja 08.55 Queen Latifah show, am. s. 09.45 Tv prodaja 10.00 Moje srce je tvoje, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Barva strasti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Dubrovniška zora, nan. 13.20 Valentinovo, am. film 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Noč v muzeju, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Na kraju zločina, nan. 23.25 Vohun v nemilosti, nan. 00.20 Kaliforiciranje, nan. 00.50 24ur zvečer 01.20 Zvoki noči 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukaimo na Zemljo, ris. 07.10 Zelvice, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Studi Kriškraš: Pust po indijansko 08.30 Zgodbe iz školjke: Barčica po morju plava 08.50 Infodrom 09.45 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.15 Sledi, dokum. odd. 13.40 Duhovni utrip 13.55 City folk: Reka 14.40 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 16.05 Mostovi Hidak 16.40 Ravabi, dokum. odd. 17.35 Na vrtu 18.00 Pogled v vesolje: Naša nenavadna zvezda - redek pojav na Soncu, dokum. ser. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Zrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Položaj otroka, romunski film 23.10 Glasbeni večer, simf. ork. RtvS 00.25 Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lačni pomorščaki, ris. 07.15 Slastni prigrizki, ris. 07.20 Prihaja Nodi, ris. 07.25 Medvedek, ris. 07.35 Neli in Cezar, ris. 07.40 Mili in Moli, ris. 07.55 Pujsa Pepa, ris. 08.00 Slastni prigrizki, ris. 08.05 Bine: Velikani 08.30 Zgodbe iz školjke 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.15 Posebna ponudba 14.15 Alpe, Donava, Jadran 14.45 Polmesec nad planikami, dokum. film 15.45 Pogled v vesolje, dokum. ser. 16.50 Mostovi Hidak 17.30 Biti Ciril Zlobec 18.00 Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih, 1/3 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet - vrhunci evropske lige 21.20 Danilo Zerjal, športni velikan s Krasa, dokum. film 22.15 Bleščica, odd. o modi 22.45 Pobalinka, franc. film 00.05 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal UU.JJ ¿dudvill ftdlldl pop pop 74nr nnnnu 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show 10.05 Tv prodaja 10.20 Moje srce je tvoje, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Barva strasti, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 18.00 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Najina zgodba, am. film 23.00 24ur zvečer 23.30 Vohun v nemilosti, am. nan 00.25 Kaliforniciranje, am. nan. 00.55 24ur, ponov. 01.25 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Kopalčki, ris. 07.10 Medved Rupert, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Zojina omara, ris. 07.40 Wendy, ris. 08.10 Tara, ris. 08.35 Lovci na zmaje, ris. 09.00 Tv prodaja 09.15 Queen Latifah show 10.05 Tv prodaja 10.20 Moje srce je tvoje, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Barva strasti, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Dubrovniška zora, nan. 13.40 Lepo je biti sosed, nan. 14.20 Kuharski mojster, am. ser. 15.20 Ana kuha 15.55 Moje srce je tvoje, nan. 16.50 Barva strasti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Barva strasti, nan. 17.55 Dubrovniška zora, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Prestopno leto, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Na kraju zločina, nan. 23.15 Vohun v nemilosti, nan. 00.10 Kaliforniciranje, am. nan. 00.40 24ur, ponov. 01.10 Zvoki noči 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2272. VTV magazin, 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraž.oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Inženir lesarstva 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraž. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec SMC 21.00 Regionalne novice 21.05 Spev 2014 - Po Slakovi poti, 2. del 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna: Ivan Škodnik, poslanec SMC 11.35 Kuhinjica, izobraž. oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! - Zimovanje medvedkov in čebelic 2015 18.35 Oglasi 18.40 Kuhinjica, izobraž. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2273. VTV magazin, 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna oddaja 20.40 Dotiki gora: Medvedja jama 21.00 Dornavski cigani 21.20 Pust 2015, posnetek s Ptuja 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2273. VTV magazin, 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraž. oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (106 18.40 Regionalne novice 18,45 Kuhinjica, izobraž. oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Fenilketonurija 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn: 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 12. februarja 2014 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček PINFOLD, LEVI: Črni pes ml - Mladina / C-Sz - Cicibani-Slikanice Družini Korajža si ne upa iz lastne hiše, ker pred njihovimi vrati čaka ogromen, črn pes, velik kot tiger. Gospod Korajža je takoj poklical na policijo, gospa Korajža je nemudoma ugasnila luč, da nihče ne bi vedel, da so, doma, vendar pred vrati še kar čaka velik črn pes, velik vsaj kakor kakšen slon. Le najmlajša, Mala Korajža je odprla vhodna vrata in pogledala črnemu psu naravnost v pasji brk. Ali je pasja zverina pojedla, pohrustal Malo Korajžo zveste, če zberete dovolj poguma, premagate strah in preberete slikanico, ki je prejela nagrado Kate Greenaway za vrhunske ilustracije in slovensko knjižno nagrado Zlata hruška, ki je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. LOEWE, ELKE: Pipi in Melkijad: mali in veliki pujs ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Pipija vedno zanima kaj novega in njegov starejši brat Melkijad je pravi pujsi bistro-umnež. Tako Pipija zanima, kaj je to kitara, kačji pastir, pozabljanje, lasulja, prepir in še marsikaj. Melkijad ima na vsako vprašanje pripravljen odgovor in prav poučen potep. Pipiju vedno odgovori z: »Nič lažjega kot to. Pojdi z mano.« Vse zgodbice pa se končajo z: »In odpujsala sta domov«, z legendarnim stavkom, ki ga je v istoimenski risanki dodal in vedno s prepoznavnim glasom izrekel slovenski igralec Jurij Souček. Pujska sta se s svojimi duhovitimi in nena- vadnimi domislicami prikupila že preko TV zaslona, ker navdušujeta tako mlajše in starejše občinstvo, tokrat pa se predstavita še v poučni in zabavni slikanici, v kateri je zbranih dvajset pujsih modrosti. BROOKS, KEVIN: iBoy ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta Kako se lahko življenje navadnega najstnika spremeni v trenutku, če se znajde ob napačnem času na napačnem kraju, po sedemnajstih dneh izve Tom Harvey, ko se v bolnišnici zbudi iz kome. Tom je bil do tega trenutka čisto navaden najstnik iz blokovskega naselja v južnem Londonu, kjer živi s svojo babico, hodi v šolo in mu je všeč soseda Lucy. Vse pa se spremeni, ko mu s tridesetega nadstropja bloka v glavo prileti iPhone, morda celo namerno. Nekaj koščkov iPhona kirurgi niso mogli odstraniti iz njegovih možganov, zato je sedaj v njegovi glavi veliko zmede in brenčanja. Vse kaže, da se je pomemben košček iPhona nekako povezal z njegovimi možgani in zdaj lahko v glavi brska po spletu, prenaša videopo-snetke, se poveže z drugimi telefoni. Tom razvije nenavadne lastnosti, skoraj super-moči. Tom ni več samo Tom, postane iBoy. Svoje nove iSposobnosti namerava uporabiti za maščevanje nad nasilneži Vrani, tolpo, ki vlada tistemu delu naselja, kjer živi tudi sam, tako se zaplete v nevarno igro. MOORE, PAMELA: Sladko življenje ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Konec počitnic in vrnitev v internat ponovno združi prijateljici Courtney in Janet. Courtney začetek novega šolskega leta in življenje v internatu pomenita rešitev, beg pred zapletenimi družinskimi odnosi, predvsem od čustveno nezrele matere, ki je še vedno lepa hollywoodska igralka in ji lastna hči pomeni oviro na poti njene kari- ere. Courtney ne najde stika z vrstniki in se verjetno zaradi pomanjkanja starševske topline in razumevanja naveže na učiteljico angleščine, s katero se radi sestajata tudi po pouku in klepetata o literaturi. Janet pa vrnitev v internat ni ljuba, saj pogreša divje življenje, večerne zabave in fante. Prijateljici se ponovno srečata V New Yorku, mestu, ki jima pomeni svobodo, rešitev, burno življenje in nočne zabave, ampak vse ima svojo ceno. PREŠEREN, FRANCE: Zdravljica ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Zdravljica, družabna napitnica napisana že leta 1844 nas tokrat nagovarja v podobi slikanice. Z ilustracijami jo je opremil in tako približal tudi najmlajšim Damijan Stepan-čič. Na straneh so upodobljene nekatere pomembne osebe iz slovenske zgodovine, ki so na zadnjih straneh na kratko predstavljene. Tako skozi Prešernovo Zdravljico, katera sedma kitica je od 1991 leta besedilo slovenske himne, spoznamo Primoža Trubarja, Edvarda Rusjana, Janeza Polda, Jožeta Plečnika, Srečka Kosovela, Kristino Brenkovo, Ido Kravanja - Ita Rina, Janeza Vajkarda Valvasorja in Almo Karlin ter mnoge druge. Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! a MB CITY CENTER Celje • Četrtek, 12.2., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 13.2., 14.00 Kmečka tržnica • Sobota, 14.2., 11.00, 15.00 in 19.00 Etno pustni festival • Predstavitev tradicionalnih in etnološko zaščitenih mask iz Slovenije. Predstavili se bodo Laufarji, Škoromati in Orači. • Nedelja, 15.2., 11.00 Pravljične urice, Živa, vitez in zmaj • Torek, 16.2., 17.00 Gusarsko pustovanje s Piko nogavičko in gusarjem Bertom • V času počitnic, od 16.2. do 20.2.- vsak dan od 10.00-12.00 Džungelske dogodivščine • Ujemite Citycentrova zimska dekleta za vikend, 14. In 15.2. na Golteh • Vsak dan Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 12. februar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Vila Bianca Koncert Gvido + Jukebox.app 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Pie Peršič Hodim, torej sem; po slovenski planinski poti v 30 dneh 20.30 Max klub Jure Pukl & Bastian Stein's NEOgravity (Max Klub jazz festival - 2. koncert) Petek, 13. februar X Šolski center Velenje, Dom kulture Velenje, MIC, Fakulteta za energetiko Informativni dan 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Janče 16.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Delavnica kvačkanja in pletenja 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma rK Gorenje Velenje : RK Ormož 20.00 Kavarna Lucifer, Wine bar Angel Duo Nava, večer ob dalmatinski glasbi 20.00 Drsališče Velenje Curlig 21.00 eMCe plac Poslušalnice / Premiera plošče Garaža 12 21.00 Max klub Pesem o ljubezni, Valentinov koncert Katrinas z gosti Sobota, 14. februar X 7.00 8.00 10.00 19.00 20.00 20.00 20.00 Šolski center Velenje, Dom kulture Velenje, MIC, Fakulteta za energetiko Informativni dan Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Kum Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Pustovanje v Benetkah Drsališče Velenje Disco na ledu Restavracija Jezero Dalmatinski poljub Kavarna Lucifer, Wine bar Angel Duo Nava, večer ob dalmatinski glasbi Dvorana Centra Nova Koncert Etnotrip (Abonma Klub (5) in izven) 20.00 Havana bar Partido del dia de San Valentino 21.00 eMCe plac ŠŠK Pustovanje 22.00 Max klub Pustovanje v Max klubu Nedelja, 15. februar 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Mirna peč 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje 6. Šilijev pohod in turna smuka / Smrekovec 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Mladi muzealci - Pust Ponedeljek, 16. februar 8.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 9.00 Rdeča dvorana in Drsališče Velenje Zimski tabor Zmaga Kuštruna 9.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 9.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6 UMstvarjalne počitnice za otroke med 9. in 14. letom 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke vseh starosti 9.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje -organizirane počitnice za otroke 9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 10.00 Vila Mojca Gledališče za poredne mulčke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3 Streljanje z zračno puško 11.00 Rdeča dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 Rdeča dvorana Velenje Šola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 Vila Mojca Počitniški kuharski tečaj za otroke od 1. do 9. razreda »Diši po italijanski kuhinji« 12.00 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda 12.30 Ljudska univerza Velenje Računalniško programiranje za otroke 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ure pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje Pustni klobučki, otroška ustvarjalna delavnica 19.00 eMCe plac Azijski dan 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Še vedno Alice Torek, 17. februar Različni organizatorji Zimske počitnice za otroke / glej program ponedeljek 15.00 Graška Gora, športno igrišče 14. pustno srečanje treh občin na Graški Gori 16.00 Start:upVelenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust, veliko otroško pustno rajanje z DJ Mrkyjem 17.00 Zdravstveni dom Velenje Odprta planinska šola 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 eMCe plac Pustni torek 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje Sreda, 18. februar X Različni organizatorji Zimske počitnice za otroke / glej program ponedeljek 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Brinjeva gora 14.00 Trg v Šaleku Pokop pusta v Šaleku 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.00 eMCe plac Tarantino night 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Ambrožem Kvartičem ŠOŠTANJ Četrtek, 12. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Tatjana Kokalj: Hočem brati! | Pripoveduje Andreja Kolenc) Sobota, 14. februar 14.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj : Helios Domžale A (kadeti U17) 15.00 Trg bratov Mravljak 62. mednarodni karneval Pust šoštanjski 15.00 Dom krajanov Topolšica Pustovanje v Topolšici (rajanje v hotelu Vesna od 15:30 do 18:00) Nedelja, 15. februar X Gasilski dom Gaberke Gaberška pot Ponedeljek, 16. februar 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka PETDESET ODTENKOV SIVE Fifty Shades of Gray (ZDA) Romantična drama, 125 minut / ZDA. Režija: Sam Taylor-Johnson. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr. Petek, 13. 2., ob 20.00 Sobota, 14. 2., ob 20.00 Sobota, 14. 2., ob 22.30 Nedelja, 15. 2., ob 18.00 Torek, 17. 2., ob 19.00 7. PALČEK Der 7bte Zwerg (Nemčija) Animirana komična pustolovščina, 87 minut. Režija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slovenski glasovi: Igor Potočnik, Denis Vučak, Lija Pečnikar, Janez Čadež, Vlaška-lič Vlado, Martin Jelovšek, idr. Petek, 13. 2., ob 18.00 3D Sobota, 14. 2., ob 18.00 Nedelja, 15. 2., ob 16.00 3D - otroška matineja GOLOB JE SEDEL NA VEJI IN RAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU En duva satt pa en gren och funderade pa tillvaron (Švedska, Norveška, Francija, Nemčija) Komična drama, 101 minuta. Režija: Roy Andersson. Igrajo: Holger Andersson, Nils Westblom, Charlotta Larsson, Viktor Gyllenberg, Lotti Törnros, Jonas Gerholm, idr. Petek, 13. 2., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 14. 2., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 15. 2., ob 19.00 - mala dvor. FOXCATCHER: BOJ Z NOROSTJO Foxcatcher (ZDA) Biografska drama, 130 minut. Režija: Bennett Miller. Igrajo: Channing Tatum, Mark Ruffalo, Steve Carell, Anthony Michael Hall, Sienna Miller, Vanessa Redgrave, idr. Nedelja, 15. 2., ob 20.20 ESCOBAR: IZGUBLJENI RAJ Escobar: Paradise Lost (Francija, Španija, Belgija, Panama) Romantični triler, 120 minut. Režija: Andrea Di Stefano. Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Hutcherson, Claudia Traisac, Brady Corbet, Carlos Bardem, Ana Girardot, idr. Petek, 13. 2., ob 18.15 -mala dvorana Sobota, 14. 2., ob 21.00 -mala dvorana Redni tedenski turnir Torek, 17. februar 10.00 Vila Mayer Razstava Pustovanje v Šoštanju Sreda, 18. februar 12.30 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Spoznajmo YouTube.com ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 12. februar 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates Petek, 13. februar 19:00 Kulturni dom Gorenje Ježkov večer Sobota, 14. februar X Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske; Klub športnih navdušencev Nedelja, 15. februar X Ljubno ob Savinji Svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske; Klub športnih navdušencev Ponedeljek, 16. februar 10.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice -priprave na Otroško pustovanje 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 17. Februar 10.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice -Otroško pustovanje 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Dvorana Marof Tečaj družabnih plesov Sreda,18.februar 10.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice -ustvarjanje iz odpadnih materialov Lunine mene 27 • januarja, ob 5.48, prvi krajec ŠE VEDNO ALICE Still Alice (ZDA) Drama, 101 minuta. Režija: Richard Glatzer, Wash Westmoreland. Igrajo: Julianne Moore, Kristen Stewart, Kate Bosworth, Alec Baldwin, Seth Gilliam, Hunter Parrish, Victoria Cartagena, Shane McRae, Erin Darke, idr. Ponedeljek, 16. 2. ob 20.00 - filmsko gledališče POBEG S PLANETA ZEMLJA Escape from Planet Earth (ZDA) Animirana pustolovska komedija, 89 minut / Kanada, ZDA. Režija: Cal Brunker 7. PALČEK Der 7bte Zwerg (Nemčija) Animirana komična pustolovščina, 87 minut. Režija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slov. glasovi: Igor Potočnik, Denis Vučak, Lija Pečnikar, Janez Čadež, Vlaškalič Vlado, Martin Jelovšek, Uroš Buh, Miha Rodman, Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič, idr. Torek, 17. 2., ob 17.00 3D ASTERIX: DOMOVANJE BOGOV Astérix - Le Domaine des Dieux (Francija) Animirana komična pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 85 minut. Režija: Alexandre Astier, Louis Clichy. Slovenski glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin, idr. Sreda, 18. 2., ob 17.00 ANNIE Annie (ZDA) Družinska komedija, muzi-kal, 118 minut / ZDA. Režija: Will Gluck. Igrajo: Quvenzhané Wallis, Cameron Diaz, Jamie Foxx, Rose Byrne, Bobby Canna-vale, idr. Sreda, 18. 2., ob 19.00 VELIČASTNIH 6 3D Big hero 6 (ZDA) Animirana akcijska komedija, 102 minuti. Režija: Don Hill, Chris Williams. Slov. glasovi: Denis Vučak, Rok Kunaver, Primož Ranik, Igor Potočnik, Uroš Buh, Tatjana Burič Ribič, Zala Burič Ribič, Dani Bavec, Uroš Smolej, Lija Pečnikar idr. Četrtek, 19. 2., ob 17.00 3D FANTOVSKA LETA Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut. Režija: Richard Linklater. Igrajo: Patricia Arquet-te, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, lijah Smith, idr. Četrtek, 19. 2., ob 19.00 Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 12. februarja 2014 Nagradna križanka Jeruzalem Ormož DUMASOV MUŠKETIR JERLJ7.AI.EM ORMOŽ www.jeruzalem-ormoz.com Muškatno penino odlikuje harmoničen preplet sadnega in polnega okusa. Iz posebnih trenutkov pričara čarobne. Zelo priljubljena pri ženskah, ki znajo začarati moške, zato jo moški naravnost obožujejo. Najdete jo v supermarketih Mercator, Spar in Tuš. Prlekija je znana po gostoljubnosti domačinov, pristni prleški kulinariki ter vrhunskih vinih. Vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti. Vina Jeruzalem Ormož so sveža, sadna in poživljajoča. Grozdje iz naših edinstvenih vinogradov pridelujemo na naravi prijazen način in ga še vedno obiramo ročno. S pomočjo najsodobnejše tehnologije, s katero je opremljena naša vinska klet, ustvarjamo vina, v katerih ohranjamo najboljše iz narave. Vina jeruzalem Ormož so za vse vas, ki se radi sprostite in uživate ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev ali družine. Ztorej, odkrijte naša vina in okusite življenje! Slovimo tudi po odličnih peninah, ki skupaj tvorijo živopisano paleto barv in okusov. Pridelane so po charmat metodi in očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Polsuha penina SAUVlGNON prevzame s svojo značilno aromo po kosmuljah, ROSE odlikuje intenzivna cvetica po rdečem jagodičevju, BRUT je suha penina pridelana iz sort beli pinot in char-donnay, polsladka MUŠKATNA PENINA je pridelana iz sorte mušat ottonel, ki ji daje značilno muškatno cvetico, SEC pa je polsuha penina, pridelana iz sort chardonnay in beli pinot in očara s svežino, eleganco in šarmom. Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z drugimi. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Jeruzalem Ormož" najkasneje do 23. februarja. Izžrebali bomo 3x paket Jeruzalem Ormož (Muškatna penina + majica Jeruzalem Ormož) ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/ m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 2. - Renata Lamot, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 ČETRTEK, 12. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 13. februarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 14. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polep-šajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 15. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 16. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 17. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 18. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. GIBANJE prebivalstva Mali oglasi, zahvale in osmrtnice @ 898 17 50 Upravna enota Velenje POROKE Mijatovic Sandi, Avstrija, Graz, Eggen-berger Strasse 48 in Gavrič Sanja, Polzela, Breg pri Polzeli, Kratka pot 4. SMRTI Zaljuberšek Valentin, roj. 1933, Šoštanj, Gaberke 65; Menih Marija, roj. 1929, Šoštanj, Lokovica 39; Krevh Julijan, roj. 1937, Velenje, Cesta talcev 18; Perc Aleksandra, roj. 1942, Celje, Valvasorjeva ulica 8; Bačun Marija, roj. 1927, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Prod 14; Blazinšek Martin, roj. 1932, Velenje, Šalek 73a; Videnšek Terezija, roj. 1925, Celje, Loče 7; Blatnik Marija, roj. 1932, Šoštanj, Bele vode 7; Škorjanc Veronika, roj. 1936, Velenje, Tomšičeva cesta 13; Turk Marija, roj. 1939, Šoštanj, Kajuhova cesta 7a. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Mnogo prerano in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat, zet, tast in dedi IVAN SLIVNIK iz Zavodenj 22. 7. 1956 - 29. 1. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh žalostnih trenutkih stojite ob strani, vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, še posebej hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem. Hvala tudi govornici ga. Marjani Kotnik, g. Jožetu Pribožiču in g. Janezu Turineku za opravljen obred, pevcem MePZ Svobode Šoštanj za čutno slovo ter vsem, ki ste bili v tako velikem številu ob njem na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi OSMRTNICA Ljubezen in glasba tvojega srca sta zaznamovali naša življenja. Hvala ti. Radi te imamo. VLADIMIR SMIRNOV 20. 10. 1945 Pogreb bo v petek, 13. 2. 2015, ob 14. uri na pokopališču Podkraj. Žara pokojnega bo v vežici na dan pogreba od 10. ure dalje. S teboj na zadnji poti ljubeča žena Hilda, hčerki Metka in Nataša z Robijem ter vnuki Miha, Jure, Rok in Ana Naš čas, 22. 1. 2015, barve: CM K, stran 15 12. februarja 2014 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost 03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice IVANKA VERTOT 1927 - 2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, govorniku in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V bolečini je odšla od nas ljuba žena, mama, tašča in babica TEREZIJA GOLČMAN iz Gorenja 17 b, Šmartno ob Paki 29. 9. 1946 - 3. 2. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za topel stisk roke, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala g. dekanu Ivanu Napretu za opravljen obred, Pogrebni službi Usar in osebju Splošne bolnišnice Celje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči mož Ivan ter hčerke Darja, Martina, Nataša in Karmen z družinami ZAHVALA ob smrti ljubega moža JULIJAN KREVH 31. 1. 1937 - 31. 1. 2015 Iskreno se zahvaljujem vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnici Daši Zore Slatinšek za njeno zdravljenje, KS Staro Velenje, Društvu upokojencev Velenje, g. Dragu Kolarju za govor, gospodu župniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoča žena Darja ZAHVALA Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila MAJDA TURK »Iz take smo snovi kot sanje.« Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: njen Dušan, sin Duško z ženo, sestri Zalika in Milica z družinama habit nepremičnine Hnblt, d.o.o„ Koroška 48, Veto nje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje na Goriški v Velenju, velikosti 87 m2, 5/5 nad., zgrajeno 1981, vseljivo takoj. Cena 69.000 evr. ER F (150-210 KWh/m2a) Samostojno hišo v Gaber-kah, na sončni legi, P+M, velikosti 203 m2, zgrajeno 2009, 811 m2 zemljišča, idealna družinska hiša. Cena 186.000 evr. ER D (60-105 KWh/m2a) mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI BUKOVA suha drva prodamo. Gsm: 031 404 610 SENO v kockah in silažne bale ter vino in žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. NEPREMIČNINE KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom ali manjšo kmetijo. Gsm: 040 202 800 STAREJŠO hiško, na relaciji Šoštanj -Šmartno ob Paki, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087 V UREJENEM in mirnem delu Šoštanja (pod graščino) prodamo 3-sobno stanovanje v velikosti 97 m2, leto izgradnje 1993, popolnoma obnovljeno, klimatizirano. Energetska izkaznica v postopku izdelave. Predvidena cena: 105.000,00 evrov. Gsm: 041 654 925 ŽIVALI KOZO z dvema mladičema prodam. Gsm: 041 378 685 BIKCA, čb, težkega okoli 280 kg, prodam. Cena: 600,00 evrov. Tel: 03 5881 130, gsm: 051 271 230 RAZNO KUPIM dvižna garažna vrata. Gsm: 041 814 416, zvečer vec na . www.habit.si Nagrajenci križanke »Bodoni«, objavljene v tedniku Naš čas dne 29. januarja 2015, so: 1. Marija Gaber, Prelska 48 b, 3320 Velenje; 2. Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj; 3. Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig praktične nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: PRENOVLJEN SALON ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in sestra JOŽEFA ŽIVIC iz Škal, Velenje 5. 2. 1924 - 3. 2. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli izrazili sožalje in sočustvovanje, še posebej osebju Bolnišnice Topolšica in Doma za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan z ženo Olgo, vnukinja Sonja in vnuk Milan z družinama, pravnuki Brina, Bor in Živa ter snaha Marta s hčerkama Andrejo in Urško z družinama, brat Gustl in sestra Ana z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zavedno zapustil dragi mož, oče in stari oče FRANCI JEROMEL iz Gornjega Grada 3. 10. 1936 - 26. 12. 2014 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Lojzka in sin Aleks Naš čas, 29. 1. 2015, barve: CM K, stran 24 Otroka obravnavali pravilno Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič: »Nekatere izjave v medijih so dežurni službi, ki dela dobro, povzročile veliko moralno škodo.« »Nobenega malomarnega zdravljenja otroka ni bilo.« Poleg direktorja Jožeta Zupančiča sta se novinarske konference udeležila tudi vodja dežurne in urgentne ambulante Pavel Grošelj in zdravnik Andrej Lesjak. Sum je vzbudil izjemno zanimanje medijev, a so pošteno prišli tudi po izjavo. Velenje, 5. januarja - Prvo informacijo Policijske uprave Celje, da naj bi v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje prišlo do malomarnega zdravljenja otroka iz Šmartnega ob Paki, zaradi česar naj bi bila vložena kazenska ovadba, so pograbili številni slovenski mediji. Starši otroka pa naj bi se v resnici pritožili nad predolgim čakanjem na obravnavo v dežurni ambulanti. »Res je, da so čakali približno uro in pol, saj sta bili obe dežurni ekipi zaradi življenje ogrožajočih stanj na terenu. V ambulanti pa je bila ves čas prisotna medicinska sestra in občasno zdravnica, ki je ob svoji redni ambulanti kontrolirala stanje v dežurni,« je na novinarski konferenci dejal direktor Jože Zupančič in nekajkrat ponovil, da otrok ob pregledu v dežurni ambulanti ni bil prizadet in tudi ni potreboval prevoza z reševalnim vozilom v bolnišnico in da ni šlo za nikakršno malomarno zdravljenje. V prisotnosti vodje dežurne in ur- začetnih znakov izsušitve in možnosti, da pri dojenčku ob bruhanju in driski lahko pride do poslabšanja stanja, skladno s strokovnimi smernicami odločil, da bo otroka napotil na zdravljenje v Bolnišnico Slovenj Gradec. Izvid obravnave in napotnico so starši prejeli ob 17.08, na otroški oddelek te bolnišnice pa je bil sprejet ob 21.23 minut. Ob sprejemu ni bil prizadet, zaradi izsušitve je dobil ustrezno terapijo.« To, da je bil otrok obravnavan kakovostno in po pravilih stroke, so v zenske ovadbe in poročanja nekaterih medijev, ki so brez predhodnega preverjanja obtožili zdravstveno osebje, nekorektno. »Sodelavci v dežurni službi, ki dela dobro, so zaradi nepoštenega pisanja in izjav v medijih prizadeti. Povzročena jim je velika moralna škoda.« Na novinarski konferenci na vprašanja, ki niso bila povezana s konkretnim primerom, ni odgovarjal. Je pa izrazil pričakovanje do medijev. »Pričakoval bi, da bi mediji, ki imate močan vpliv na javno mne- > »Otrok je bil obravnavan pravilno in skladno s strokovnimi smernicami napoten na zdravljenje v bolnišnico.« gentne ambulante Pavla Grošlja in urgentnega zdravnika, ki je obravnaval dojenčka, Andreja Lesjaka, je kronološko povzel potek dogodkov. »Otrok je zbolel v četrtek, 29. januarja, z bruhanjem in drisko. V dežurno ambulanto je prišel popoldne. Pregledal ga je specialist urgentne medicine in po pregledu zaradi Bolnišnici Slovenj Gradec potrdili. Potrdili so tudi okužbo z rota in adeno virusom. Dojenček je prejel terapijo v obliki hranjenja z adaptirano formulo, ki jo je že prejemal doma. »Po hranjenju je nastopila alergijska reakcija, zato so se v tej bolnišnici odločili za premestitev otroka na terciarni center, Pediatrično kliniko v Ljubljani, z ustreznim strokovnim spremstvom,« so pojasnili v Slovenj Gradcu. Zupančiču se zdi izjava Policijske uprave Celje glede že vložene ka- nje, prispevali k ozaveščanju ljudi, da ne bi po nepotrebnem z nenujni-mi bolezenskimi stanji obremenjevali dežurne službe. S tem bi skrajšali čas za obravnavo bolnikov, ki res potrebujejo nujno medicinsko pomoč, in zmanjšali možnost za zaplete zaradi dodatnih okužb, ki se jim v polni čakalnici bolnikov z vročinskimi stanji praktično ni možno izogniti.« a Milena Krstič - Planine Jubilej po Goličnikovo Njegov štirideseti rojstni dan je bil tak, kot si je želel -Zabava, združena z dobrodelnostjo Šoštanj, 8. februarja - Šoštanjčan Boris Golič- nik še na svoj jubilej, štirideset jih je napolnil v ponedeljek, ni mislil nase, ampak na druge. Tako kot vsak drug dan doslej. V restavracijo Rednak je povabil družino, sorodnike, sodelavce, gasil- ce, prijatelje - tudi med glasbeniki in ljudmi iz medijev jih ima veliko - in skupaj so naredili dobro delo. Boris se je odrekel vsem darilom, povabljence pa pozval k zbiranju prostovoljnih prispevkov za dve družini, potrebni pomoči. Izbral ju je sam, vsako s svojo trpko zgodbo. Štiričlansko družino Korenjak iz Skornega pri Šoštanju, s 13 in 16 let starima sinovoma, ki obiskujeta osnovno oziroma srednjo šolo. Čez noč se ji je življenje obrnilo na glavo. Mama je brezposelna, oče, ki je bil edini zaposlen, je zaradi hude bolezni postal popolnoma nepokreten. Zanj skrbijo v domači oskrbi. Z dvižno posteljo bo lažje ... Družino Smonkar iz Raven pri Šoštanju je doletela zelo žalostna usoda. Na silvestrski večer 2014 jim je umrl najmlajši od treh sinov, 6-letni Uroš. S težko boleznijo je čakal na presaditev kostnega mozga, darovalca so našli, žal pa fant marca, ko je bila presaditev napovedana, ni učakal. V družini je zaposlen oče, mama je brezposelna, 14- in 8-letna fanta sta osnovnošolca. Pri vhodu je bila lesena škatla. Pa je dal, kolikor je kdo dal. Nihče ni gledal pod prste. A izkupiček - štetje je prevzela za to imenovana komisija - je navrgel lep, zelo lep znesek: natanko 3.324,50 evrov. Kaj vse bi si Boris lahko za ta denar privoščil! A praznoval je, kot si je najbolj želel. Dan po slavju je denar osebno izročil obema družinama. »To je bil najlepši rojstni dan v mojem življenju,« je dejal. Prav nič se ga niso prijeli napisi, za katere so po mestu poskrbeli prijatelji »tik, tak - 40. Boris si je mislil svoje. Kdor drugim srce odpira, ostaja večno mlad. a Milena Krstič Planine Umetniški večer 4. u V petek, 30. januarja, so dijaki 4. letnika umetniške gimnazije še tretjič in zadnjič v času svojega gimnazijskega šolanja organizirali umetniški večer z likovno razstavo in koncertom. Čeprav nam je zima čez dan pošteno žugala, se je vreme do večera umirilo, zato smo se toliko bolj razveselili lepega števila obiskovalcev, ki so po otvoritvi razstave v zgornji avli napolnili pretežni del velike dvorane Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega. Kot razredničarka sem bila že tretjič zelo ponosna na pripravo in predvsem izvedbo umetniškega večera; razstava in koncert sta nedvomno pokazala, da so vsi dijaki 4. U umetniki po duši in srcu, da je vsak od njih na svojem področju odličen! Zato jih tudi večina namerava nadaljevati študij v likovni ali glasbeni smeri. To pa je dober dokaz, da je umetniška gimnazija tista šola, ki dijake odlično pripravi na nadaljnji študij. Do odhoda nanj pa jih čaka še ena preizkušnja, matura. Ko bo še ta uspešno za njimi, bomo zagotovo lahko rekli, da je umetniški talent in osnova pri splošnih predmetih najboljša popotnica za nadaljnji študij in tudi življenje. a Jelka Oder Zimske počitnice v naravi in na toplem Največ pripravili ŠZ in pri MZPM Velenje -Kuhanje, smučanje, druženje, ustvarjanje . Velenje, 9. februarja - Prihodnji teden bodo učenci in dijaki iz Šaleške doline, tako kot dobršen del njihovih slovenskih vrstnikov, uživali zimske počitnice. Tudi tokrat bodo te trajale le teden dni, vmes pa bo še pust, ki jih zna polepšati vsem, ki uživajo v prazniku, ki preganja zimo. A tokrat bodo - vsaj kaže tako - po dolgih letih počitnikarji imeli res zimske počitnice. Tudi v dolini in ne le na urejenih smučiščih. Za tiste, ki bodo med počitnicami ostali doma, bo možnosti za pestro preživljanje prostih dni veliko. Od športnega tabora do tečajev Športna zveza Velenje bo skupaj s ŠRZ Rdeča dvorana od ponedeljka, 16., do petka 20. februarja, za šolsko mladino organizirala različne športne aktivnosti. V Rdeči dvorani bo za otroke od 5. do 9. razreda potekala zimska šola rokometa, za otroke vseh starosti pa tudi šola nogometa. Omogočali jim bodo samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoša in tenisa. Z zračno puško bodo lahko med 10. in 12. uro streljali na strelišču strelskega društva Mrož na Kopališki cesti. Na zimskem bazenu bodo lahko plavali in uživali v vodnih športih ob prisotnosti vaditelja. Vstopnina na bazen bo le 1 evro. Brezplačno bodo lahko drsali v sončnem parku, kjer bodo potekali tudi tečaji drsanja. Tudi letos bodo tradicionalno pripravili zimski Športni tabor Zmaga Kuštrina. Otroci bodo pod nadzorom animatorjev in izkušenih vaditeljev od 9. do 15. ure. Vsakodnevno bodo igrali badminton, namizni tenis, skvoš, tenis ter razne skupin- ske igre z žogo in drugimi športnimi rekviziti. Vsak dan pa jim bodo predstavili eno športno aktivnost bolj podrobno. Po tematskem športu se bodo otroci odpravili še na drsališče, kjer bodo športni tabor tudi zaključili. Športna zveza pa organizira tudi petdnevni smučarski tečaj na Golteh, kamor se bodo vsak dan vozili iz Velenja od 7.30, domov pa se bodo vračali ob 14.30 uri. Za zimski tabor in smučarski tečaj so potrebne prijave. Dišalo bo po jedeh in ustvarjalnosti Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so se odločili, da tudi v času letošnjih zimskih počitnic pripravijo kuharski tečaj. Tokrat bo dišalo po italijanskih spe- cialitetah, ki jih bo skupaj z otroki pripravljala mentorica Tina Jan. Vila Mojca bo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 17. ure. Najprej bodo počitnikarjem prebrali pravljico in tako začeli dan. Do 12. ure se bodo lahko igrali in ustvarjali, tako v vili kot ob njej. Organizirajo tudi začetni računalniški tečaj in tradicionalno Gledališče za poredne mulčke. Udeležence, učence od 4. do 9. razreda, bo mentor Boštjan Oder tokrat popeljal v svet svetlobe. Prijave za tečaje še zbirajo. a bš