List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Prihodnji £ teden naš list izide v četrtek 31. decembra.
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 273
TRST - ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1953
CENA 20 UR
ČLANEK L ALEKSANDROVA V MOSKOVSKI “PRAVDI«
Kdo preprečuje pravilno
rešitev tržaškega vprašanja?
Objavljamo članek o tržaškem vprašanju I. Aleksandroma, ki ga je objavila moskovska «Pravda».
Z zadnjem času tržaško Vprašanje znova priteguje pokornost širokih krogov zahodne Evrope. Ameriška grupacija v Varnostnem svetu OZN ie že večkrat izglasovala odložitev razprave o vprašanju Imenovanja guvernerja STO, iti ga je predložila sovjetska delegacija. Istočasno pa je moral inozemski tisk priznati, da liso ločena pogajanja in razgovori zahodnih držav o usodi 1'rsta privedli do rezultata.
Ameriški tisk je začel zmerjati ameriške in angleške diplomate za neuspeh v zvezi f tržaškim vprašanjem.
Angleški namestnik zunanjega ministra S. Lloyd je 2. decembra v spodnji zbornici priznal, da se položaj v Trstu naglo slabša in da je sedaj tam nastal «izredno kočljiv položaj».
To, kar Lloyd imenuje «kočljiv položaj», zahodni tisk odkrito naziva «zagato», ki je po bnenju «N. Y. tierald Tribune» «kot vse kaže, popolna». V tisku so se pojavila poročila o tem, da so se morali z iskanjem «nove metode» za rešitev ‘rzaškega vprašanja ukvarjati Udeleženci bermudskega posvetovanja.
čnova oelajo reklamo za načrte o sklicanju konference zahodnih držav, na kateri naj bi 'odelovali tudi Italija m Jugoslavija. Agencija «France Pressa poroča, da bo pred kratkim skupno sprejet italijansko-lugoslovanski skiep o umiku c-boroženih sil, koncentriranih ha obeh straneh meje, «pripomogel k ustvariti ugodnega o-Zračja za bodoča pogajanja», t’oda, kot poudarja poročilo, osnova za takšno posvetovanje te ne obstaja,
Nekateri reakcionarni listi, ki so zapustili prejšnji ton u-taanega optimizma, skušajo seda j piepričaU javno mnenje, la je baje sama usoda prisodila Trstu viogo spornega jabolka na tem področju Evro-t>e. Dejstva pa neovrgljivo dokazujejo, da je Trst postal žarišče nemira zaradi politike,, ki jo izvajajo že dolga leta zaho-uue države, katerih cilj je obdržati za nedoločen čas anglo-ameriško okupacijo Trsta in ga spremeniti v vojaško oporišče napadalnega atlantskega bloka.
Druga naloga politike zahodnih držav je bila spremeniti tržaško vprašanje v izvor konfliktov v tem delu Evrope. iKot je znano, uporabljajo zahodne velesile že od zdavnaj bačelo «deli in vladaj». V teku vrste let so zahodne države netile sovraštvo med Italijo in Jugoslavijo in po vrsti obljubljale, da bodo «podarile» Trst sedaj Rimu, sedaj Beogradu. 1948, ko so iZDA pritegnile Italijo v napadalni blok, ki je pozneje postal znan Pod imenom atlantske zveze, So zahodne države izjavile, da mora biti Trst priključen k Italiji. Pet let pozneje pa je Dulles izjavil, da «ZDA od te~ haj preučujejo vprašanje» in. himajo «predsodkov
s Trstom zateguje čedalje bolj. Tržaško vprašanje se je spremenilo v izvor razdorov in konfliktov, iz katerih lahko iztisnejo dobiček le tisti, ki so zainteresirani na povečanju mednarodne napetosti.
Pot rešitve tržaškega vprašanja je pot mednarodnega sodelovanja, ki temelji na spoštovanju zakonitih pravic narodov in na" stremljenju po o— krepitvi miru in varnosti v Evropi.
Znano je, da mirovna pogodba z Italijo predvideva ustanovitev STO, ki mora biti nevtralno in demilitarizirano in ga je treba upravljati v skladu s sklepom o začasni upravi in stalnim statutom STO, kateri jamči njegovemu prebivalstvu demokratične pravice in osnovne svoboščine.
V smislu mirovne pogodbe mora Varnostni svet imenovati guvernerja STO, nakar mora biti ustanovljen začasni vladni svet, sklicana ustavodajna skupščina in izdelana ustava. Mirovna pogodba prav tako določa, da morajo biti po pre-
teku 135 dni po imenovanju guvernerja umaknjene s STO vse inozemske čete.
Stiri velesile so se obvezale, da bodo zagotovile imenovanje guvernerja do stopitve v veljavo mirovne pogodbe, t. j. do 15. septembra 1947. Toda mednarodni napadalni krogi, ki so si postavili za cilj razru-šenje povojnega sistema mirnega reševanja spornih vprašanj in ustvaritev novih žarišč konfliktov in nemirov, so onemogočili uresničenje določb o STO. Uradni predstavniki zahodnih držav, predvsem ZDA so sistematično preprečevali imenovanje guvernerja STO
ZSSR je vztrajala in vztraja na čim prejšnji uveljavitvi določb mirovne pogodbe z Italijo glede STO. Takšna rešitev lahko pripomore k vzpostavitvi dobrih sesodnih odnosov med državami, ki mejijo s STO. Takšna rešitev ustreza interesom prebivalstva tega Ozemlja in bo pripomogla k okrepitvi miru in varnosti v Evropi.
I. ALEKSANDROV
SOVJETSKO ZUNANJE MINISTRSTVO 0 EISENH0WERJEV1H PREDLOGIH , yese[e božične praznike
ZSSR pristala na diskusijo
uporabi atomske energije
o
Ameriško ljudstvo pravi: “To je najboljše božično darilo” - Navdušeni komentarji v Angliji in Franciji - Ameriški državniki ne morejo zanikati pozitivnega značaja sovjetskega odgovora
Sovjetsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek izročilo ameriškemu poslaniku v Moskvi Bohlenu noto, s katero sporoča svoje mnenje glede Eisenhowerjevih predlogov o ustanovitvi mednarodne atomske ustanove. Sovjetski zunanji minister Molotov je na posebni tiskovni konferenci razložil vsebino sovjetske note.
V bistvu se v sovjetskem odgovoru pravi: 1. Sovjetska zveza je v skladu s svojo dosledno politiko miru pripravljena u-deležiti se diplomatskih ali zasebnih razgovorov o Eisenho-werjevem predlogu; 2. ZSSR prosi, naj se ji razložijo tiste točke predloga, ki niso jasne; 3. ZSSR opozarja, da predlog o ustanovitvi mednarodnega a-tomskega «poola» ne zadostuje za odvrnitev nevarnosti in
grozot atomske vojne, ker ne predvideva prekinitve atomske oborožitve, nasprotno bi lahko skoraj zgledal kot opravičilo za tekmo v atomski oborožitvi; 4. zato ZSSR predlaga, naj se vse države, ki se bodo udeležile predlaganih diplomatskih razgovorov, svečano obvežejo, da ne bodo uporabile atomskega in vodikovega orožja —• za kar se Sovjetska zveza že sedaj obvezuje —-, kar bi prav gotovo predstavljalo važen korak dalje k prepovedi vsega atomskega, vodikovega in uničevalnega orožja; 5. ZSSR izjavlja, da je njeno mnenje, ki izhaja iz odkritja a-tomske energije, da je treba posvetiti to velikansko odkritje napredku civilizacije, ne pa njenemu uničenju, mirnim potrebam narodov in povečanju
blagostanja človeštva, ne pa njegovemu množičnemu iztrebljenju.
njihovega sodelovanja na govorih.
GROBO SE PREZIRAJO ZAHTEVE ČLANOV DZ
HEČUUEH UKAZ zvil PREDSTAVLJA
težak »flarec DelausMm zadrugam
Odločni protesti tržaškega javnega mnenja - Omogočiti je treba čimprejšnjo demokratizacijo največje in najpomembnejše zadružne ustanove STO
drugih alternativ». Dulles je Rjavil, da «izjava 1948 ne bo Ostala večno v veljavi».
Kakšne so te «druge alterna-bve» je postalo jasno čez mesec dm: 8. oktobra sta vladi ,žDA in Anglije objavili sklep o izvedbi razkosanja STO in jhjegovi razdelitvi med Italijo d Jugoslavijo. ZDA in Anglija So, kot je pisal «<N. Y. Herald. tribune», «skušale izsiliti reši-hv» tega vprašanja «na podžgi načela o razdelitvi spornega ozemlja». Lippman je-nrav tako izjavil, da skušajo' žDa «vsiliti mejo» v Trstu, 'endar pa je, kot je znano, ta Poskus privedel do novih izpuhov nesoglasij med Italijo 'd Jugoslavijo na eni strani, ser med tema državama in av-drji ločenega sklepa na drugi..
Ni dvoma, da se kuje sedaj tod krinko zakulisnih «posvetovanj» o tržaškem vprašanju Povo imperialistično mešetar-enje, za katerega STO že zo~ let služi kot drobiž. Ni siučaj-!l°. da so se prav v trenutku, <0 so tržaški dogodki dosegli. ‘voj vrhunec, vršila pogajanja 3<'pdstavnikov vrhovnih po-'eljstev Turčije, Grčije in Jugoslavije. Ob tem dogodku 1,1 se v tisku pojavili inspirici namigi na to, da «Trst ni. ;dtho jugoslovanski problem...
je prav tako balkanski pro-v‘em» in da je treba pri rešetu tržaškega vprašanja u-dštevati tudi interese «voja-i*ega načrta skupne obram-6 (?) Balkana, predvsem in-. rese Grčije...» Inozemski tisk Odčrtuje, da so se v sedanjih ,®°rih in razdorih pokazala ,^ara protislovja med Z,D A in Alijo na sredozemskem podboju.
Aa ta način se vozel impe-‘hstičnih protislovij v zvezi.
V	soboto je ZVU sporočila, da je conski poveljnik podpisal ukaz, ki določa ustanovitev odbora za začasno upravo Delavskih zadrug. Odbor bo sestavljen iz predstavnikov Z.VU, pokrajinskega sveta, občine, «Banca Nazionale del Lavoro» in («Federazione delle Cooperative e Mutue». Predsednik odbora bo predstavnik, ki ga bo imenovala ZiVU. Odbor bo upravljal Delavske zadruge do nadaljnjega ukaza ZVU, ki bo določila, ko se ji bo zdelo primerno, normalizacijo zadrug, t. j. demokratično izvolitev njihovih vodilnih organov.
Takoj po objavi te vesti je Izvršni komite KP STO izdal poziv, v katerem se pravi, da se v tem ukazu opaža namera najbolj reakcionarnih krogov vladne klerikalne skupine po podaljšanju komisarskega načina upravljanja slavne zadružne ustanove, ki je 'last tržaških delovnih ljudi, onemogo-čujoč demokratično upravljanje s strani članov zato, da bi se Delavske zadruge ponovno spremenile v moralno ustanovo.
Komunistična partija prikazuje članom Delavskih zadrug, vsem zadružnikom in javnemu mnenju povezavo med vladnimi predstavniki in trža-glede škimi veletrgovci in veleboga-tini, ki nadaljujejo svojo ilegalno in nasilno politiko samo, da ne bi bili primorani vrniti Delavske zadruge pravim lastnikom, t. j. članom.
V	zaključku Komunistična partija poziva člane Delavskih zadrug, potrošnike, politične stranke in sindikalne organizacije, ki imajo zadružne interese, naj se združijo za okrepitev borbe in zahtevanje čimprejšnjega sklicanja zborov podružnic in Občnega zbora, na katerih naj se demokratično izvoli uprava te važne tržaške zadružne ustanove.
Vest o imenovanju novega upravnega odbora s strani ZVU je ogorčila zadružnike in tržaško javno mnenje. Znano je. koliko časa se vodi borba za demokratizacijo Delavskih zadrug, t. j. njihovo vrnitev v roke resničnih lastnikov, t. j. zadružnikov. V zadnjem času je že zgledalo, da bo prišlo do uradnega sklicanja občnih zborov, ki naj bi izvolili demokratično upravo. To so potrjevali celo ugledni člani znanega Nadzornega odbora, ki je bil prav tako postavljen z ukazom ZV-U.
ZVU pa je s svojim ukazom le nadomestila dosedanji Nadzorni odbor, z drugim odborom, ki ga imenujejo organi,
kateri nimajo z zadrugami nobenega opravka;
Ukaz ZVU predstavlja nekaj nečuvenega celo za ljudi, ki so vajeni vsakršnih diktatov s strani okupacijskih oblasti. Predvsem je ta ukaz nezaslišan, ker so se v teh zadnjih mesecih vse tržaške stranke, ki imajo količkaj opravka z zadružništvom, izrekle za čimprejšnjo demokratizacijo zadrug. Ta ukaz pa je tudi korak nazaj v primeri z ukazom ZVU od decembra 1946, ki je določal takojšen začetek operacij za izvolitev demokratične u-prave Delavskih zadrug. U-pravljati bi morali Delavske zadruge ljudje, ki niti posredno ne zastopajo zadružnih intere-
sov, razen predstavnika «Zadružne zveze». «Banca del Lavoro», občina in provinca pa so se v zadnjem času že neštetokrat postavile proti demokratizaciji Delavskih zadrug, kar nam potrjuje sum, da se bodo zadruge skušale proglasiti za moralno ustanovo in tako izvesti isti ukrep, ki ga je izvedel fašizem v zaključku svoje dolgoletne borbe proti tej delavski ustanovi.
Proti temu nezaslišanemu u-krepu, ki nedemokratično in zelo omalovaževalno prezira voljo in željo zadružnikov ter voljo in željo tržaškega javnega mnenja, se je že dvignil val protestov, ki se iz dneva v dan stopnjuje.
Glede konference štirih so (takoj po objavi sovjetskega | Angleži mnenja, da se bo vr-odgovora na Bisenhowerjeve gij,a -n ,ja je govjets^i Qd-
predloge o ustanovitvi «atomskega poola» so se ameriški novinarji podali v Belo hišo, kjer jih je sprejel predstavnik predsednika, kateri je predvsem poudaril, da je sovjetska vlada sprejela misel o diplomatskih ali zasebnih razgovorih glede atomske energije. Nekaj časa za tem pa je glasnik zunanjega ministrstva dejal, da je sovjetski govor «pozitiven», a da «se preveč vrača na zahtevo po prepovedi a-tomskega orožja». S čudno logiko je predstavnik zunanjega ministrstva dejal, da je sovjetski odgovor «dokaz o nujnosti ustanovitve evropske vojske».
Tudi Dulles je podal svoje izjave. Dejal je, da je zadovoljen zaradi sovjetske poteze, a da bo bližnja bodočnost pokazala, kaj se bo dalo napraviti. Vsi največji ameriški listi pa so izšli z velikanskimi naslovi in napisali, da je sovjetski pozitivni odgovor «najboljše božično darilo, ki ga je dobilo ameriško ljudstvo».
Zelo navdušeni pa so angleški in francoski uradni in politični krogi, ki poudarjajo, da je nota ZSSR znaten in razveseljiv korak naprej h konkretnim poskusom za pomiritev v svetu.
Sovjetski odgovor na Eisen-howerjeve predloge o ustanovitvi mednarodne organizacije za izkoriščanje «viškov» atomske energije v miroljubne svr-he je zelo pomemben dokument, ki bo lahko odločilno pripomogel k ostvariti pripravnega ozračja za zmanjšanje mednarodne napetosti. Sovjetska privolitev v razgovore glede atomske energije je najboljši uvod v priprave za štiri-stransko konferenco, ki se bo vršila v januarju.
Zahodni vladni krogi vsak čas pričakujejo, da bo sovjetska vlada odgovorila na bermudsko vabilo. Francozi si tega sestanka želijo, kljub temu se izražajo za petnajst ali dvajsetdnevno odložitev, ker bo po izvolitvi republiškega predsednika prišlo do vladne krize, kar bi zmanjšalo učinek
govor na Bisenhowerjeve predloge najboljši uvod v pogajanja. Ponovno so angleški listi začeli poudarjati važnost Churchillovega predloga o mednarodnem sestanku na «najvišji stopnji» in potrebo po pritegnitvi Kitajske v mednarodno skupnost.
Vsekakor je sovjetski pozitivni odgovor glede atomskega problema «najboljše božično in novoletno darilo» — kot pravijo Amerikanci — za vse človeštvo. Narodi si upravičeno pričakujejo, da bodo zahod-niki končno uvideli, da ne morejo preko miru.
|želita uredništvo in
uprava
«DELA»
Demokristjanska stranka preživlja notranjo krizo
Polemika med Fello in De Gasperijem - V kratkem vladna kriza? - Članek tov. Togliattija v glasilu KP1 “l’Unità"
Po uspeii stavki industrij- interesov dežele, še najmanj skih delavcev je v Italiji pri- pa interesov delovnih ljudi, šlo do resnih znakov vladne v tej zvezi je tov Togliatti v krize. V soboto je osebni pred- torkovi «Unità» objavil članek, stavnik ministrskega predsed- | v katerem pravi, da morajo de-nika izjavil, da je Peila za- mokristjani vendarle razumeti
TITOVSKA VLADA MOLEDUJE od Zahoda jamstva za cono D
Nesramne špekulacije z jugoslovansko vojsko in s slovenskimi zastavami
Iz Londona je v soboto prispela uradna vest britanskega zunanjega ministrstva, ki pravi, da «so bili storjeni znatni koraki naprej v pogajanjih za sklicanje petčlanske konference o tržaškem vprašanju». V ponedeljek pa se je iz uradnih londonskih krogov zvedelo, da jugoslovanska vlada ni predložila nobenih novih pogojev, da pa je istočasno «dopustila:» razširitev italijanske u-prave na tržaško mesto pod pogojem anglo-ameriškega jamstva o priključitvi cone B Jugoslaviji. Bo teh londonskih vesteh naj bi bila beograjska vlada pripravljena na razširitev italijanske u-prave v Trst še pred sklicanjem politične konjerence.
Naš list je že pisal o tej ti-
posebno prišla do izraza v teh zadnjih dveh tednih. Isto, kar pravijo v Londonu, so že pred dobrim tednom pisali jugoslovanski listi in trdili beograjski uradni krogi.
Iz vsega tega postaja razvidno, da so se italijanski in jugoslovanski pogoji in predlogi znatno približali drug drugemu in da obstaja le razlika v gledanju na cono A. Italijanska ■ vlada pravi, da je pripravljena odstopiti nekaj ozemlja cone A Jugoslaviji pod pogojem, da ji Tito izroči istrska obalna mesteca, ki so naseljena z Italijani. Beograd pa po drugi strani trdi, da se Italija mora zadovoljiti s Trstom, češ da je to najvažnejši dei STO, da sploh ne more biti govora o coni
lovski popustljivosti, ki je prav B in da tudi o pretežni večini
Nepotrebna bojazen
(Stasilo SDZ «Demokracija» je 18. t. m. objavilo na svoji 3. strani kratek članek pod naslovom «Vidalijeve dogme». V članku se pravi, da je «Vidali na svojih zborovanjih laskal SDZ», da so te «eksercicije zamomljali tudi komunistični strežniki pri «Delu», da «zavračamo («Demokracija» op. ur.) vsako misel na kakršno koli pobratimijo s stranko, ki svojemu članstvu odvzema pravico, da samo odloča o usodi. Da, za STO, vendar po strogo ločenih poteh k skupnemu cilju!»
Vsebina tega kratkega članka je torej zelo preprosta:	«Demo-
kraciji» je zelo nerodno, če se enkrat toliko komunisti strinjajo z vsebino nekaterih njenih člankov, ki po našem mišljenju pravilno postavljajo vprašanje STO, ali pa z vsebino nekaterih izjav voditeljev SDZ, ki v sedanjem trenutku sovpadajo z našim stališčem glede tržaškega vprašanja.
Rade volje preziramo vse pridevnike, ki jih je «Demokracija» stresla s svojega rokava na naš račun. Rade volje, pravimo, ker
Tržaškega ozemlja in menimo, da je v tem trenutku najbolj važna enotnost za rešitev STO kot pa vsaka polemika, ki je sama sebi namen.
Neštetokrat smo zelo jasno povedali, kako si zamišljamo enotnost v borbi proti mešetarjem in proti sovražnikom našega Ozemlja m našega prebivalstva. Vedno smo poudarjali, da se s tem ne odrekamo svojim političnim in ideološkim načelom, še najmanj pa zahtevamo, da bi se kdo drugi odrekel načelom, v katere veruje in za katerih uresničenje se bori.
Poudarili smo in poudarjamo, da je enotnost našega ljudstva v borbi za ustanovitev STO in za preprečitev njegovega uničenja najvažnejša poteza, ki jo lahko danes store vse stranke in gibanja, ki želijo dobro našemu prebivalstvu. Tega dejstva se zavedajo naši ljudje, ki ne verjamejo, da bi bila učinkovitejša ločena borba, kot si nekateri zamišljajo. Ud nobenega pa ne moledujemo enotnosti za vsako ceno, saj smo do-
nam je predvsem pri srcu usoda volj močni, da lahko tudi sami
nadaljujemo borbo za rešitev STO, kot smo tudi do sedaj delali. Ce je «Demokracija» mnenja, da naj se «skupno borimo po strogo ločenih poteh k skupnemu cilju», se nič ne razburjamo, ker vemo, da je za nekatere ljudi zelo težko odreči se starim formulam.
Jasno je, da je treba imeti poguma zato, da se lahko seže v roko človeku, proti kateremu so naperjene vse baterije. Mi razumemo tudi, kako je težko tvegati «dober sloves» pri določenih Krogih zaradi trenutnega zavezništva s «tronozdrvnimi» komunisti. Na vsak način pa vzamemo na znanje, da se tudi ločeno lahko skupno borimo za isti cilj, t. j. za uresničenje STO, in da je «Demokracija» vsaj na to pripravljena. Tako «ločeno zavezništvo» pa vsekakor zahteva, da se v zadevah, ki se tičejo skupnih koristi, t. j. borbe za STO, opuščajo pridevniki in polemike, ki so same sebi namen. Le. v tem primeru bo naša «ločena» borba za STO vendarle učinkovita.
krajev cone A. ni treba razpravljati. V primeru pa — pravijo v Beogradu — da si Italija želi o-balnih mestec cone B, naj odstopi Jugoslaviji v zameno slovenske vasi Goriške.
Prav zaradi tega uradnega titovskega stališča je naše ljudstvo zaskrbljeno, ker postaja iz dneva v dan jasneje, da beograjska vlada ni še dosegla skrajne meje popuščanja. V samih titovskih vrstah je opaziti veliko nezadovoljstvo zaradi pogubne politike beograjske vlade, ki je v svojem' hlapčevstvu do Anglo-amerikan-cev prišla že tako daleč, da gleda le. na tuje interese, ne pa na interese svojega ljudstva, ki zahteva ustanovitev STO kot edino pravilno in pravično rešitev našega vprašanja.
Tržaški Slovenci pa so najbolj ogorčeni proti podli špekulaciji, ki jo titovci uprizarjajo z izročanjem zastav jugoslovanski vojski. Tudi v nedeljo so titovci organizirali izlet u Sežano, kamor niso kljub brezplačni vožnji, brezplačni hrani in pijači spravili toliko ljudi kot so si želeli. Ob tej priliki so razni titovski plačanci iz Trsta govorili, da si tržaško ljudstvo «želi čimprejšnjega prihoda» jugoslovanske vojske in Tita. do-čim je že vsem znano, da si tržaško ljudstvo in prav posebno tržaški Slovenci (tudi titovci) telijo, naj jih puste pri miru in naj se ustanovi STO.
Najbolj zanimivo je tudi dejstvo, da se je v to podlo špekulacijo proti jugoslovanski vojski vmešal tudi neki titovski general, ki si je dovolil napovedati, da bo njegova vojska prišla v cono A, d očim je prav tako vsem znano, da je Tito že odstopil Trst Italiji, da je zaradi tega ukazal jimik svojih čet z meje in da je pripravljen še nadalje popuščat:. In vsi tisti titovski plačanci, ki so si zaželeli Titovega prihoda o Barkovlje, Skedenj, Sv. Ano ali k Sv. Jakobu, najbrže nimajo ni-
ti toliko moralnega poguma, da bi svojim zaslepljenim pristašem povedali, kako je Tito že prodal 63.000 tržaških Slovencev Italiji.
Na vsak način naše ljudstvo obsoja te špekulacije in provokacije tttovcev, saj ve, kdo je kriv sedanjega gorja in sedanje nevarnosti. Prav tako naše ljudstvo odreka titofašistom vsako pravico sklicevati se ne le na voljo tržaškega ljudstva, marveč tudi na jugoslovansko armado, ki prav gotovo ,ni Titova in bo prej ali slej pokazala svoja prava čustva. S svojim početjem so titovci dejansko le oskrunili jugoslovansKo in slovensko zastavo, katere niso bili in ne bodo nikdar vredni.
skrbljen zaradi treh potez vodstva demokriitjanske stranke. Pred stavko državnih nameščencev je namreč demokri-stjansko vodstvo izdalo proglas, ki je pravil, da bo stranka vedno izkazala svojo solidarnost z državnimi nameščenci. Nato je bivši notranji minister Scelba govoril v N ovari in dejal, da bo treba spremeniti koncepcijo vladne koalicije in se vrniti na formulo šti-ristranske vlade. V petek pa je izšla prva številka neke de-mokristjanske revije, v kateri De Gasperi imenuje kot «prijateljsko» Pellovo vlado.
Takoj po izjavah Peliovega predstavnika se je začelo govoriti, da bo moralo priti prav kmalu do razčiščenja med Fellona in demokristjanskim vodstvom, oz. De Gasperijem. V nedeljo pa sta se v papeški rezidenci izven Rima srečala De Gasperi in Fella
Do sedaj sta se pojavili v j zvezi s tem vprašan.em dve | različni mnenji. Nekateri tr-I dijo, da bo Peila podal ostavko in tako otvorii krizo, ki lahko strese do temeljev vso demokristjansko stavbo. Drugi pa so mnenja, da bo Peila u-godil zahtevam De Gasperije-ve skupine, preosnoval vlado in sprejel več vidnih strankinih voditeljev. Govori se tudi, da bo Peila prepustil zunanje ministrstvo De Gasperiju ali komu drugemu.
Peila je torej nezadovoljen z zadržanjem stranke do njegove vlade, dočim je vodstvo stranke nezadovoljno z vlado zaradi njenih neuspehov na zunanje in notranjepolitičnem področju. Ce ne bodo demokristjani uredili «male krize» na običajen način, t. j. na podlagi spletk in osebnih kompromisov, bo prej ali slej vladna kriza izbruhnila prav zaradi težkega položaja, v katerem se nahaja Italija vsled dosedanje pogubne politike
pomen 7. junija in spremeniti dosedanjo politiko, ki ne vodi nikamor. V smislu 7. junija se je treba odločiti za koalicijo, ki bo v resnici izražala voljo italijanskega ljudstva in izboljšala položaj Italije tako v notranjosti kot v zunanjosti. Samo če se bodo stranke postavile na stališče reševanja najnujnejših italijanskih vprašanj, prav posebno pa izboljšanja življenjskih pogojev delovnih ljudi, bodo lahko vodile politiko, ki ne bo pogubna za deželo in zanje same.
Predsedniška kriza
s, v Franciji [.
PARIZ — V četrtek sta oba dela francoskega parlamenta združena na Kongretu začela
v versajskem dvorcu glasovanja za izvolitev novega republiškega predsednika. Pričakovalo se je, da se bo glasovanje zaključilo že v teku dneva. Kljub temu pa ni do sedai noben od dveh preostalih kandidatov (socialist Naegeien in sedanji ministrski predsednik neodvisni Laniel) dosegel potrebne absolutne večine 460 glasov. V zgodovini Francoske republike se ni še nikoli zgodilo, da bi novi predsednik ne bil izvoljen po dveh glasovanjih.
Stalinove nagrade
MOSKVA — Odbor za dodelitev Stalinovih nagrad miru je sklenil, da se letos nagrade dodelijo:	patru Gaggeru
(Italija), dr. Andreenu (Švedska), prof. Bernalu (Anglija), pisatelju Kruskowskemu (Poljska), poslanici Popovi (ZSSR), pisatelju Fastu (ZDA), poslancu Sokheyu (Indija) in pisatelju Nerudi (Cile).
OD TEDNA
PETEK, 18. decembra: Podpisan je bil trgovinski sporazum med LR Poljsko in Argentino za izmenjavo blaga v skupni vrednosti 20 milijonov dolarjev — Na sedežu ministrskega sveta v Varšavi so poljski škofje svečano prisegli zvestobo poljski republiki — V plinski celici federalne kaznilnice v Missouriju sta bila usmrčena Carl A. Hall in Bonnie B. Heady, ugrabitelja in morilca malega Botodya Greenleasea — Ameriški vejak Clifford Murphy je zaprosil oblasti vzhodnega Berlina za politično zatočišče, ker «noče več služiti kot vojak Ameriki, ki pripravlja tretjo svetovno vojno proti Rusiji» — V Franciji volijo poslanci in senatorji predsednika republike; v dveh dneh so štirikrat glasovali toda noben kandidat ni prejel potrebne večine 460 glasov.
SOBOTA, 19. decembra: Ob sedmi obletnici francoskega napada na LR Vietnam je predsednik Ho Si Min v svojem proglasu po-vnriilnih novno izjavil, da je njegova vla-,	i	da pripravljena pogajati se s
krogov, ki niso nikoli delali francosko za sklenitev premirja.
Kdo nas je prodal
Titovci se na našem Ozemlju vedejo, kot da ne bi bil Tito že neštetokrat poudaril, da je opustil vsako misel na Trst, ki ga je prepustil Italiji.
Da malce osvežimo spomin tržaškim titovcem, bomo ponovno objavili izjave, ki jih je njihov poglavar podal 28. in 29. novembra t. 1. v Sarajevu, oz. v Jajcu.
V Sarajevu je dejal :
«Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in vse ozemlje STO jugoslovanska. Mi Trsta ne moremo dobiti... Dobro bi bilo, da bi prišlo do nekakšnega polovičnega začasnega sklepa, tako da bi bil Trst njihov (italijanski), pod njihovo suverenostjo, ker živi v njem večina Italijanov, drugo pa naj bi bilo pod našo suverenostjo».
\ j«jcu pa je potrdil :
«Zaradi tega smo izjavili, da se to pot odrekamo mestu Trstu, torej tistemu, kar je najvažnejše na tem ozemlju... Lahko rečemo, da tržaško vprašanje ni nikakršno hudo vprašanje, ker smo tisto, kar je glavno — Trst, mi že žrtvovali na oltar miru».
Te izjave naj bi «Primorski» ponatisnil vsakokrat, ko objavlja vesti o tem, da njegovi pristaši kričijo «Trst je naš». Na ta način bi marsikoga streznil. Sicer pa se je v tem zadnjem času že marsikdo od titovskih pristašev streznil, ker je razumel, kam vodi pogubna politika beograjske vlade: k priključitvi Trsta k Italiji in k pogubi podeželskega prebivalstva.
Obenem je svojemu ljudstvu nakazal dve glavni nalogi: nadaljevati osvobodilno borbo in u-resmčiti agrarno reformo — Perzijski šah je nenadoma razpustil parlament in napovedal skorajšnje volitve — V Monsu (Belgija) je stopilo v stavko preko 6.000 rudarjev v znak protesta proti nameravanemu zapretju 7 premogovnikov — Po šestih glasovanjih še vedno ni bil izvoljen predsednik Francoske republike.
* » *
NEDELJA, 20. decembra: Mo-sadeu je zaključil svoj obrambni govor, v katerem je izjavil, da je njegov edini zločin ta, da se je boril proti največjemu imperiju za nevtralnost in neodvisnost Perzije. Na koncu je pozval perzijsko ljudstvo, naj nadaljuje borbo do zmage — V nekem rudniku žvepla v bližini Laltams-sette je ensplodiral jamski plin; pri nesreči je izgubilo življenje pet rudarjev, drugi trije so pa v smrtni nevarnosti — Tudi po osmem glasovanju, pri katerem sta os.ala ie kandidata Lamel m Naegeien se še ni odločilo, kdo bo predsednik Francoske republike.
PONEDELJEK, 21. decembra: V Italiji je stopil v veljavo zakon o amnestiji. Računajo, da bo uo sreae, 23. decembra vseh 2U.UU0 ponnloscenm zapornikov izpuščenih na svobodo — Vlada LK Viet Nama je sklenila, da za božične praznike izpusti na svobodo stortine irancoskih in južnoafriških ujetnikov, zajetih od ljudske vojske. Ta ukrep je bil sprejet na poziv vietnamskega odbora miru m v dokaz, da si vietnamsko ljudstvo in vlada iskreno želita mir — Sodišče Nemške demokratične republike v Berlinu je izreklo tri obsodbe na dosmrtno ječo, tri il a 15 let in eno na 12 let zapora proti pripadnikom vohunske «organizacije G etilen», ki jo vzdržujejo Amerikanci — Objavljeni so bili izidi nedeljskih političnih volitev v Bolgariji; za «Domovinsko fronto» je glasovalo 99,8 odst. volivcev. — V Franciji po desetem glasovanju še niso izvolili predsednika republike.
* * *
TOREK. 22. decembra: Zgleda, da je med De Gasperijem in Fello prišlo do popolnega preloma; v teku so razgovori za preosno-vo vlade — Mosadek je vložil priziv prdti razsodbi, ki jo je izreklo vojaško sodišče; teheranski študentje so v znak protesta proti obsodbi proglasili stavko; po Iranu se vršijo zborovanja in manifestacije — Laniel je odločil, da ne bo več kandidiral za p.edsednika Francoske republike.
NOVI DOKAZI 0 GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH
Dvanajst ur dela na dan
z dvema decilitroma pitne vode
v«
Na Golem otoku je bilo okrog 2500 jetnikov - Taborišče je bilo zgrajeno od kriminalcev iz Lepoglave izrecno za “kominformiste" - S krampi se je ruvala skala
m.
Jetniki, ki so bili že dalj časa na Golem otoku, so mi povedali. kdaj. so titovci zgradili taborišče takoj po Resoluciji Informacijskega urada od junija 1948 so se zace’e po Jugoslavi, i množične aretacije. UDA .e aretirala vsakega, ki je odobraval njeno vsebino, njene posamezne u otovitve, njen duh. Aretirali so tudi vse tiste, ki so zahtevali, naj se dovoli v partiji svobodna diskusija, naj se dopuščata kritika in samokritika, naj se napravi konec nevzdržnemu protidemokratičnemu režimu. Policija je vzela na piko vsakega, ki :e je izrekal za zvestobo in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in je obsojal izdajalsko početje režimskih organov.
V kratkem so bili vsi zapori prenatrpani z jetniki tako, da titovski voditelji niso več vedeli kam z njimi. Zato so odločni, da se v številnih krajih Jugoslavije izgradijo posebna taborišča, v katera naj bi se spravili desettisoči komunistov in partizanov, ki so se zoperstavljali Titovemu izdajstvu.
T-birišče na Golem otoku je toiej nastalo po tem sklepu beograjske vlad.e. Nekega dne so titovci izbrali v ječi v Lepoglavu določeno število kriminalcev in jih v strogi tajnosti odvedli na Goli otok, ki je bil do tedaj zapuščen otoček brez rastlinstva, brez vode in brez žive duše.
Otok se nahaja prav nasproti mesta Senj. Kriminalci so prišli na kraj in zaée’t v veliki nagli"; graditi barake. Ko je bi'o določeno število barak že pokonci, so kriminalce odvedli in orinel j ali prvo skupino političnih jetnikov, t.j. ' «komin-formistov», kot imenujejo v Jugoslaviji komuniste, demokrate, partizane, aktiviste, ki so ostali zvesti stvari socializma in komunizma, Sovjetski zvezi in taboru socializma.
Politični jetniki pa so mo-
rali pod nevzdržnimi življenjskimi pogoj spremenili otok / gradbišče, izpopolnjevati taborišče. ga razširiti, zgraditi večje število vojaških objektov, bunkerjev, vil za udbov-ke oficirje, ceste, pomole itd. V tistem času, ko sem se nahajal v taborišču, je bii poveljnik taborišča podpolkovnik JD3 Bu>atovič. Vsaka republika pa je ime’a svojega predstavnika UDB, ki je imel čez etnikè, ki so spadali pod re-ubliko, ki jo je zastopal. Hr-/atsko n.pr. je tedaj zastopal najor UDB Guzina iz Splita. J času mojega prvega «biva-ija» na Golem otoku je bilo
Označevanje dreves v govorju fhingan na Kitajskem za sečnjo starih dreves ni za zaščito gozdne imovine
kakih 2500 jetnikov.
Delati smo morali od 8 do 12 ur na dan. Hrana je bila izpod vsake kritike in bi bila nezadostna celo za ljudi, ki ne bi popolnoma nič delali. Največja naša muka je bila žeja. Na Golem otoku ni bilo pitne vode. Dovažati so jo morali s kopnega. Zato pa smo dobivali vsak dan po 2 decilitra vode, ki nam je morala služiti za vse in ki nam ni zadostovala niti za eno uro, kaj pa še da nam bi zadostovala za ves dan! Zato pa se je dogajalo, da smo se morali marsikdaj posluževati morske vode, če smo si hoteli vsaj delno utešit.i strašno žejo, ki nas je mučila.
Ves dan smo morali delati pod neznosnim soncem. Na de-
s svojimi tovariši v nesreči na kopno. Dodelili so nas na cesto Novi-Senj, katero smo morali obnoviti. Po dveh mesecih težkega in napornega dela, so začeli šušljati, da nas bodo poslali domov, češ da smo odslužili svojo «kazen». Preden pa so me spustili so me poklicali na vodstvo UDB, kjer me je sprejel major Guzina. Ta mi je dejal, da je prepričan, da nisem spremenil svojega stališča, a da me vseeno pušča na svobodo. Na vsak način, mi je rekel, moram zelo dobro paziti, kaj delam, ker bom drugače ponovno aretiran in poslan v taborišče. Tako sem septembra 1950 prispel na Reko, t.j. leto dni zatem, ko sem bil brez sodbe in brez pro-
setine jetnikov se je v teku . cesa obsojen na 9 mesecev za
dneva onesveščalo in mnoge je popadla sončarica. Večkrat ni bilo čolna, ki je prinašal vodo na otok. Tedaj nismo dobili niti že tako skrčenega obroka vode.
Delo je bilo težavno. Otok je skalnat. Mi pa ni mo imeli primernega orodja, da bi izvrševali naloge, ki so nam iih zadajali. Zato smo s primitivnimi sredstvi, t.j. s krampom kopali po skalah, kar je stalo mnogo napora in truda.
In vse to je večini jetnikov pokvarilo srce, saj je dokazano, da je nenadno opravljanje tako težkega fizičnega dela, kot je ruvanje skal s krampi, najbolj učinkovito sredstvo za u-gonabljanje ljudi.
Vsaka dva ali tri mesece je prihajala nova skupina jetnikov. Od časa da časa je odhajala skupina jetnikov, ki so bili že dalj časa v taborišču. Pošiljali so jih na takozvano «prostovoljno» delo v razne kraje Jugoslavije.
V določenem trenutku so tudi mene odvedli z Golega otoka s tretjo skupino, ki je odšla v Jugoslavijo pod.varstvom policije na «prostovoljno» de-
(Agencija «Nova Kitajska») , lo. 1. julija 1950 sem prispel
Ljubljanski študentje
stavkali 11. in 12. decembra
Poglavitni vzrok stavke: težke življenjske in učne prilike
Ljubljanski listi so se tri dni , razgovoru je bilo pod pritiskom pravičnih protestov študentov ki
morali baviti z vprašanjem bojkota predavanj, ki so ga dva dni izvajali študentje gradbene in geodezijske fakultete na Tehnični visoki šoli v Ljubljani. Bojkot, ali bolje stavka študentov je bila proglašena 11. decembra in je trajala dva dni, t. j. 11 in 12. decembra. V ponedeljek 14. decembra pa so se študentje vrnili na predavanja pod pritiskom ljubljanske vlade in voditeljev titovskih študentskih organizacij.
Stavka je bila predvsem proglašena zaradi neurejenega Studijskega načrta, ki je preobsežen, neomejen, pretežak, predolg. Štu-
dentje že več časa protestirajo, ker njihovo učenje mora azaradi tega trajati sedem in celo več let, kar pomeni izgubo časa in povečanje denarnih izdatkov.
Toda vzroki nezadovoljstva študentov so obsežnejši. Ze pred časom je bilo izneseno na konferenci gradbenih fakultet v Zagrebu, da so se po vojni razmere študentov znatno poslabšale. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so vzrok tega poslabšanja povojne težave, nezadostna priprava na srednjih šolah, težke življenjske prilike, znatno z manjšanje števila štipendij, kar je te težke življenjske prilike še poslabšalo in nezadostna oprema Tehnične visoke šole z modernimi učili ter pomožnim učnim osebjem.
Iz ljubljanskih listov se je tudi zvedelo, da so študentje hoteli začeti stavko že v četrtek 10. decembra, a da jim je to preprečil predsednik titovskega univerzitetnega odbora Šinkovec, ki je prisilil študente, da so odnesli svojo akcijo za en dan. Isti Šinkovec je preprečil, da bi študentje začeli obširnejšo akcijo in da bi organizirali solidarnost drugih fakultet in vse univerze. Kljub temu pa so v znak solidarnosti z gradbeniki stopili še isti dan v s'avko tudi študenti arhitekture.
Takoj po napovedi stavke se je za zadevo morala zanimati republiška vlada. Izrecno se je zanjo zavzel Marjan Brecelj, ki je poklical k sebi predstavnike štu-dentov in profesorjev. Na tem
Gradnja novih liričnih
in dramskih gledališč v ZSSR
Za prihodnja leta je v načrtu gradnja v ZSSR nad 20 liričnih in dramskih gledališč. Največja z 2.000 sedeži za gledalce bodo gradili v Čeljabinsku, Kazanu. Frunzeju in Vo-'ronežu.
Nova gledališča bodo zgrajena na podlagi najmodernejših napotil sovjetske gledališčne arhitekture in bodo razpolagala z vsemi udobnostmi bodisi za gledalce kakor tudi za igralce, kot premičnimi o-dri, posebnimi napravami za dviganje kulis itd.
stavkajočih sklenjeno, da se bo so zahtevali znosne življenjske in
ustanovila komisija, ki bo preučila vprašanje in ga v najkrajšem času rešila. Studenti pa so prenehali s stavko.
Ob tej priliki si je vlada sku-
učne pogoje. Stanje na gradbeni fakulteti traja že od konca vojne in bi bila vlada lahko uvidela, da ga je treba spremeniti. Ljubljanski gradbeniki pa bodo lah-
šala umiti roke in je preko suo- ko dosegli popolno zadoščenje,
jih agentov na univerzi širila mi- j če bodo nadaljevali s svojo akci-
sel, da so vsega tega krivi prò-, jo in prisilili voditelje, naj kon-jesorji, docini je že vsakemu štu- I čno uredijo njihova vprašanja, denta znano, da ni tako, ker so Stavka študentov, ki je doživela profesorji prav tako zapostavljani znaten uspeh, predstavlja težak kot študentje. Kdor odločuje, je udarec za ljubljansko vlado, ki je vlada, ne pa profesorji. Vlada pa bila v stavki indirektno posta-do danes ni hotela poslušati u-1 vljena na zatožno klop.
pora. Namesto 9 mesecev sem jih napravil 12!	B. T.
"Delo"
aroci se na
in preskrbi nove naročnike
Prijatelji, tovariši, če želite prejemali «DELO» na dom — POSTANITE NAROČNIKI!
Ako hočete prihraniti in istočasno pomagati naši upravi — POSTANITE NAROČNIKI!
Ako hočete prejemali «DELO» brezplačno okrepite kampanjo za pomnožitev naročnikov. Preskrbite nove naročnike za naš list !
Kdor ho preskrbel 5 novih letnih naročnikov za naš list, bo prejemal «DELO» šest mesecev brezplačno.
Kdor Im preskrbel 5 novih naročnikov za sest mesecev, bo prejemal «DELO» tri mesece brezplačno.
Kdor bo preskrbel 10 novih letnih naročnikov, bo prejemal «DELO» vse leto brezplačno. Obenem bo prejel nagrado v knjigah znatne vrednosti, ki si jih bo lahko sam izbral.
NAROČNINA ZA «DELO» ZNAŠA: TRIMESEČNA 260 lir, ŠESTMESEČNA 520 lir, LETNA 1000 lir.
OBTOŽNICA PROTI BERIJI IN NJEGOVIM SOKRIVCEM
BERIJA JE ORGANIZIRALI
zaroto v interesu imperialistov1
Obtožnica proti Beriji in nje- stra za notranje zadeve Kotni-1 razširil svoje zločinske stike s
vodja oddelka notranjega:] tujimi obveščevalnimi siuzoami|
govim sokrivcem, ki je bila objavljena 16. decembra je v izvlečku naslednja:
Preiskava je ugotovila, da je Berija, izkoriščajoč svoj položaj organiziral sovjetski vladi sovražno izdajalsko zarotniško skupino, ki je zasledovala zločinski namen izkoristiti v interesu tujega kapitala organe zveznega notranjega ministrstva proti Komunistični partiji in vladi. Ta skupina je skušala postaviti notranje ministrstvo nad partijo in vlado zato, da bi se polastila oblasti, odpravila delavsko-kmečki sovjetski ustroj, obnovila kapitalizem in ponovno vzpostavila nadvlado buržoazije.
Med aktivnimi člani te izdajalske skupine so naslednji obtoženci, povezani z Berijo na podlagi dolgoletnega zločinskega delovanja v organih notranjega ministrstva: bivši minister državne varnosti in državne kontrole Merku-lov: bivši notranji minister Georgije Dekanozov; namestnik mini-
lov;
0
ministrstva ZSSR Goglidže; bivši notranji minister Ukrajine Mešik, bivši načelnik preiskovalnega odseka pri notranjem ministrstvu Vlodžimirski.
Dolga leta so Berija in sokrivci pazljivo skrivali svoje zločinsko delovanje. Po smrti Josipa Stalina, ko so reakcionarne sile povečale svoje prevratniško delo-
vanje proti sovjetski državi, je
preko vohunov, ki jih je kdaj pa| kdaj rešil pred ovadbo in prt j vično kaznijo. Kot izdajalec Mko prodani vohun tujih otiueščeualjSli nih služb je Berija imel stalnòzv stike s protirevolucionarnimi ejta migranti: menjševiki in drugimijet vohunskimi agenti.	!pr
Skrbno prikrivajoč svojo zlem činsko preteklost in svoje uohuMsti
Berija začel pospeševati svoje delovanje zato, da bi uresničil po-( služujoč se predvsem organov notranjega ministrstva, svoje zločinske načrte in se polastil oblasti. To je omogočilo, da je bil v kratkem razkrinkan kot izdajalec svo-
PRED ZAKLJUČKOM OBNAVLJANJA IZKAZNIC
Vedno nove sile pristopajo
z zaupanjem v vrste naše partije
Nagli koraki naprej zaostalih sekcij - Pri Magdaleni 12 novih tovarišev - Prazniki razdelitve izkaznic
V okviru kampanje za ob- riel», ki je obtičala pri pri-navljanje izkaznic in rekruta- | bližno 50 odst. izpolnjenega
cijo beležimo v zadnjem tednu znaten napredek posebno nekaterih sekcij, ki so že precej časa ždele na razmeroma nizkem odstotku izpolnjenega dela. Krepki koraki naprej teh sekcij dokazujejo dobre organizacijske sposobnosti in visoko politični občutljivost tovarišev. Imamo nadalje sekcije, ki so v tem času dovršile svoje delo in se postavile v lestvici na prva me.ta.
Vzemimo n. pr. sekcijo «Cu-
dela. Do sobote je ta sekcija v enem samem tednu poskočila na 93 odst. Po tej poti so krepko stopile tudi sekcije Pončana s 85 odst., Sv. Jakob in Tomažič. Med sekcije s 100 odst. izvršenim delom so se v zadnjem tednu vključile še Pečar, kjer so pridobili tudi 2 nova člana, Pisoni z 1 novim, dočim je Magdalena dosegla 90 odst., rekrutirala pa je 12 novih članov. S tem je dobila sekcija Barriere, ki be-
Tržaška brezposelna mladina manifestira pred sedežem okupacijskih oblasti, ker je naveličana obljub in odlašanja. Naši mladini je treba dati možnost zaposlitve, da se strokovno usposobi in prevzame mesto, ki ji pripada v tržaški industriji
leži najvišje število rekrutiranih (25), v Magdaleni precej resnega tekmeca.
Ce pogledamo splošno stanje, kot je bilo še v soboto, vidimo v prvi vrsti številne sekcije iz mesta in s podeželja, ki so dosegle cilj in so se v re-krutaciji dobro izkazale, kot Barriera, Sv. Križ, Pisoni, Pečar, Trebče itd. V drugi vrsti najdemo določeno število sekcij, ki se nahajajo zelo blizu cilju. Teko imamo Dolino z 98 odst., ladjedelnice Felszegy 96 odst., Skedenj 95 odst., Milje 94 odst., Tovarno strojev 92 odst. ter še nekaj drugih. V tretji vrsti se pa nahajajo zopet druge sekcije, ki so v è-nem tednu poskočile od povprečnih 55-65 odst. na 80 in več.
V zadnjih dneh e sekcija Sv. Križ rekrutirala nadaljnje tri člane, tako da je doslej pridobila skupno 19 novih tovarišev. Kriški komunisti so nadvse ponosni na svoje delo m z vnemo nadaljujejo akcijo za dobivanje vedno novih tovarišev, za povečanje kriške družine zglednih borcev za pravice delovnega človeka. A tudi vsa naša Partija je nanje ahko upravičeno ponosna.
PRAZNIKI
RAZDELJEVANJA IZKAZNIC
V četrtek so se zbrali v Trebčah tovariši iz te vasi ter
iz Padrič in Gropade. V vzdušju navdušenja in borbenosti
se je odvijal praznik razdelitve novih izkaznic, ki sta se ga udeežila tudi tov. Vidali in Marina. Visoka udeležba tovarišev iz obmejnih vasi, kjer je še posebno divjal titovski teror, kakor tudi v kratkem času izvedena akcija obnavljanja in rekrutacija novih sil nam še enkrat potrjujeta, da so bili vsi titovski poskusi sejanja nezaupanja do naše partije in vodstva popolnoma zaman. V navedenih vaseh je o-stala naša partija neokrnjena in na vso jezo titovcev se je še bolj okrepila z novimi močmi. V priznanje za uspešno delo tovarišev so prejele navedene sekcije diplomo ter več lepih knjig.
V soboto pa so svečano razdelili izkaznice v VOM in Pisoni. V Križu so tovariši pripravili to slavje s še posebno skrbnostjo. Ker nimajo še lastnega sedeža so za to priliko preuredili zasebno stanovanje. Navdušenje prisotnih se je še stopnjevalo ob prihodu naših priljubljenih voditeljev tovariša Vidalija in Marine, ki sta imela na prazniku kratek priložnosten govor ter pohvalila tovariše za 100 odst. izpolnjeno nalogo ter rekrutacijo 16 novih članov. Po razdelitvi izkaznic sta nastopila domači zbor in godba. Ob zaključku so se tovariši svečano obvezali, da bo-
fke stike, si je Berija izbral kotkoi
glavno metodo obrekovanje, intrige ge in provokacije proti po5ten:i*jpi: flelavcem partijskih in soujetskiWij organizacij, ki so se posiauljawl; proti njegovim zločinskim natn tom. Ker so se na ta način vgnekQ^ dili v Zakavkazju in Georgiji ________________________________________,sk
Nastop pevskega zbora armade LR Romunije v Moskvi 5t]
___________________________________________________________-im
(nadaljevanje na 4. strani)
je dežele in da so bili podvzeti ukrepi, ki so napravili konec njegovemu sovražnemu delovanju.
Ko je marca 1953. postal notranji minister, je Berija napra-pil vse, da bi postavil svoje sokrivce na važna mesta notranjega ministrstva. Zarotniki so preganjali vsakega poštenega sodelavca notranjega ministrstva, ki ni hotel izpolnjevati zločinskih direktiv Berije. Da bi podrl kol-hozni ustroj in ustvaril prehran-bene težkoče, je Berija sabotiral in oviral uresničenje partijskih Sklepov o razvoju kmetijstva in dvigu ljudskega blagostanja. Ugotovilo se je, da so skušali Berija in sokrivci ponovno oživeti preostale buržoazno-nacionalistične elemente v zveznih republikah zato, da bi se sejala sovraštvo in nasp otstva m.ed narodi ZSSR in prav posebno da bi se spravilo v nevarnost prijateljstvo med ruskim in drugimi narodi ZSSR.
Ker niso mogli računati na nobeno pomoč ir notranjosti aezeve, so Berija in njegovi sokrivci polagali vse svoje nade v pomoč tujih reakcionarnih imperialističnih sil. Kot je preiskava ugotovila, se je Berija prvič povezal s tujimi obveščevalnimi službami že za časa državljanske vojrCč. 1919 je Berija zagrešil svoje prvo izdajstvo v Bakuju, ko je postal tajni agent vohunske mreže v službi Angležev in protirevolucionarne Musavatove vlade Adžer-bajdžana. Drugo svoje izdajstvo je zagrešil leta 1920 v Georgiji, ko je vzpostavil podtalne stike s tajno menjševiško policijo Georgije, ki je bila oddelek angleške vohunske službe.
Preiskava je ugotovila, da je v naslednjih letih nadaljeval in
RAZPRAVA TOVARIŠA VIDALIJA V IDEOLOŠKI REVIJI KPI “RINASCITA"
Gospodarski razvoj Trsta in nacionalno vprašanje
potem v notranjem ministrstvu Z
,2 e
SSR, se Berija in sokrivci nis1'^ ustavili pred nobeno oviro v soH iem prizadevanju za odstraniteD' nezaželenih oseb. Pri tem so s«fcc poslužili ilegalnih in nasilnih d*J‘a janj.
Preiskava je odkrila vrsto zlo" Pc činskih mahinacij Berije, ki neis^ bi pripomogle k uresničenju nje' **1 govih karierističnih ciljev in 11 Za preprečitvi njegovega odkritje-*1' Tako se je ugotovilo, da je Be- st rija za svoje zločinske cilje vi1 Zr let skupno s svojimi sokrive' ^ mahiniral in se boril proti zn1' menitemu voditelju partije in dr’ zave Sergu Ordžonikidžeju, kate' rega je Berija smatral kot oviro-Odkrilo se je, da je Ordžonikidil sumil o resničnem obrazu Beriji-Po smrti Ordžonikidžeju so Bi' rija in njegovi kruto preganjal1 njegovo družino.
Berija in njegovi so umoril' člana partije od 1902 Kedrovi-sodelavca Džerdžinskega, ki je i' mel podatke n zločinskem_____delo-
vanju Berije. Ugotovili so se du kazi drugih umorov in teroristi' čnih dejanj.
Odkrila so se tudi druga iz' dajalska dejanja Berije in njegv vih, ki so s tem hoteli oslabi" obrambo moč ZSSR. Iz prejskd' ve so izšli težki dokazi o zločin' skem delovanju Berijevih sokriv- ^ cev. Sokrivci Berije so se vedi1
kot agenti mednarodnega impl' .
rializma in kot zakleti sovražni’
ki sovjetskega ljudstva. PreiskU'
va je ugotovila tudi zločine, .
pričajo o moralni degradaciji Be'
rije in ki so bili izvršeni iz sf
bičnih namenov. Obtoženec Bi’
rija je, ko je bil postavljen pri1 obtožbami in dokazi, priznal vt' r‘‘
sto najtežjih zločinov proti dl' ^
žavi.
Berija se preda sodišču pod o1' ^
■ la
Dobi razvoja sledi katastrofa ; trikratno francosko okupacijo Trsta in njegovo vključitvijo v Napoleonove Ilirske pokrajine (1796-1780). V zadnjih treh letih izgubi Trst 10.000 prebivalcev in v zadnjih 19 me secih se 64 trgovskih podjetij irese]i ali propade.
S povratkom pod Avstrijo se /zpon nadaljuje: število prebivalstva se poveča (36.000 prebivalcev leta 1815., 42.000 eto 1820, 82.000 leta 1850); :rgovski promet, ki znaša 1814. eta 60 milijonov forintov, do-:eže 200 milijonov v letu 1854.
Od leta 1812. do 18:60. nasta-ìejo v Trstu številne ustanove, ki poživijo gospodarsko življenje: leta 1812. nastane prva lavarovalna družba, leta 1824. ,ih je že 13, ki zadovoljujejo vse potrebe jadranskega bro-iolastništva. Leta 1836. se u-.tanovi Tržaški Lloyd, leta 1853. Tržaški arzenal. Iz spojitve in preureditve starih la-Ijedelnic nastane leta 1857. la-ijedelniea Sv. Marka in se :ačne gradnja Tovarne strojev Iv. Andreja. Ustanovijo se tu-i številne druge industrije za nedelovanje tranzitnega bla-,i. Trgovina na debelo, mala n srednja industrija, obrni-itvo, procvitajo in se razvijajo >o sledi glavne žile tržaškega gospodarstva: trgovskega prometa.
Okrog leta 1860. se razvoj u-tavi zaradi tega, ker še niso primerno razvite nove zahteve oo železniških zvezah z vedno obširnejšim zaledjčm, ki sega io Češke, Moravske in Slezije, catere najdejo nova izhodišča v konkurentih, ki jih predstavljajo severna pristanišča. Tudi nastanek italijanske kraljé-vine pospešuje razvoj njenih pristanišč. Pomorski izvoz iz Trsta v Italijo, ki je predstavljal v dobi 1866-1886 od 1/5
do 1/7! vsega izvoza, se v desetletju 1899-1909 zniža na 1/11-1/14 vsega izvoza. Pojavijo se še druge spremembe v tržaškem prometu z razvojem že-ležniških zvez (1. 1870. trbiška, 1905. podbrška). Kopni promet, ki je znašal 73 milijonov forintov proti 205 milijonom forintov pomorskega prometa se po 50 letih izenači v skupni vrednosti približno 500 milijonov forintov. Promet zado-biva vedno bolj značaj tranzitnega prometa, pri čemer ima levji delež državno avstro-o-grsko zaledje. Da bi se mogel uspešno boriti proti rastoči konkurenci Hamburga, Bremena in Sčečina ter rečnih poti, se mora Trst vedno bolj povezovati s cesarsko državno u-pravo.
V prvi polovici dvajsetega stoletja se število prebivalstva postopoma veča po večini zaradi dotoka grških, armenskih, nemških, čeških in italijanskih priseljencev (1. 1900.: 176.383; 1910.: 235.509; 1914.: približno 250.000).
Med leti 1815. in 1914. pospešujejo velik gospodarski razvoj posebni tarifni ukrepi, ki dajejo prednost Trstu za prehod blaga iz Hrvatske, Galicije, Bukovine, a predvsem gospodarski sunek Avstrije v njenem «Drang nach Osten». Za tržaško pristanišče beleži promet naslednje etape:	1810:
88.176 ton; 1850: 641.391 ton; 1900: 2,158.624 ton; 1913: 5 milijonov 480.000 ton. Skupni promet od 1890 do 1913 (uvoz in izvoz po zemlji in morju) napreduje takole: 1890: 2,400.000 ton; 1896: 2,600.000 ton; 1900: 3,400.000; 1905 : 4,300.000; 1910: 5 milijonov ton; 1913: 6,140.000 ton. Skoraj ves promet v Trstu leta 1913. prihaja in odhaja v njegovo obširno zaledje, odgovarjajoče sedanjim o-zemljem Madžarske, Češkoslo-
vaške, Avstrije, Jugoslavije, nosih v tej pokrajini živečih Romunije, Poljske, Ukrajine dveh narodnosti, moramo ome-itd. in prvenstveno iz tega (za I niti, da se pojavi iredentizem preko 90%) črpa Trst svoje ! (prvotno zasmehljiv izraz, sko-gospodarsko življenje.	j van na Dunaju, ki je pozneje
V dobi 1915-18 ostane Trst, ' postal evropski) približno stoki leži v bližini meje in bojne j letje potem, ko se je v Italiji črte, odrezan od svojega zale- porodila narodna zavest in dja in od vsake možnosti doto- stremljenje po enotnosti, po ka blaga in tudi osnovnih ži- združitvi Italije in po počas-vljenjskih potrebščin ter žara- nem širjenju narodne zavesti
di te nenadne ločitve strašno vsaj med nekaterimi sloji. V
trpi in medli v najhuši lakoti, j Istri se pojavi mnogo prej kot k ~
S priključitvijo k Italiji se ‘ v Trstu zaradi raznih stikov, začenja doba nove normalno- j posebno obalne beneške Istre sti, popolnoma drugačne kot je z beneško republiko, bila ona zadnjih desetletij I V Trstu si šele v letih 1836-predvojne dobe.	! 1846 skupine italijanskih inte-
Toda predno nadaljujemo, se lektualcev, netržačanov, postaje potrebno ozreti na drugi, ze- vi za cilj zbuditev narodne zalo važen videz pokrajine, na vesti: to so pisatelji «Faville».
etnično stanje in nacionalna vprašanja.
RAZVOJ
DVEH NARODNOSTI
Govoreč o vprašanjih in od-
Poskus se konča s slabim u-spehom tudi zato, ker je zadržanje državnih organov relativno dobrodušno zaradi intervencije nekaterih avstrijskih
I namestnikov, kot princa Por-cia in grofa Stadiona, ki v salonih buržoazije nastopajo kot prijatelji italijanske kulture.
Kot poroča Angelo Vivante (avtor razprave «Irredentismo Adriatico», ki je še danes eno | osnovnih del o tem obsežnem I argumentu), je vihar od leta 1848. našel v Trstu naslednje ozračje:	«Trgovski sloj brez
narodne in politične zavesti; narodna zavest še v oblikovanju pri izobraženejših razredih; ljudski razredi odsotni; državni paternalistični absolutizem».
V Trstu se z navdušenjem sprejmejo dogodki leta 1848. zaradi ustave, izraza, ki ga večina le nedoločeno razume, ki pa ne najde nobenega odpora, ker manjka fevdalna aristokracija in duhovščina, katera nima občutnih zemljiških privilegijev, ki bi jih morala bra-
Pogled na Veliki trg, kot je bil ob koncu 19. stoletja.
niti, prevladujoči trgovski sloj, kapitalistično že organiziran, pa se nima česa bati od buržoazne demokracije, le da se vsa stvar reši hitro, brez škode za njegove trgovske posle. Intelektualci vidijo v ustavi zmago narodne zavesti in teženj po avtonomiji; še brezli-čne ljudske množice upajo na olajšanje njihove bede. Vsi se združijo v pozdravljanju vladarja osvoboditelja in najbolj živ polet dobi svoj izraz v skupini mladeničev, ki odnese v Benetke naznanilo o ustavi. V Benetkah je delegacija sprejeta z ve:eljem; redki plameni navdušenja v Trstu privedejo do razobešenja trikolore v zbirališču trgovcev, Tergesteu; zastavo brani sam avstrijski guverner proti nekaterim nestrpnim funkcionarjem s proglasom, ki opozarja, da je treba: «spoštovati našega tujega gosta, ko razvija znamenja svoje domovine» (to gesto je komaj vredno omenjati v zvezi z zadržanjem sedanjega Winterto-na!). Toda niti v teh trenutkih sami pobudniki . iredentizma ne pretiravajo in Dal-1’Ongaro (ustanovitelj «Faville») predlaga za Trst bodočnost italijanskega mesta in svobodnega mesto, neke vrste Hamburga Jadrana! V Trstu prevladuje gospodarska enotnost z Avs'trijo nad duhovno enot-noto z Italijo. Razočarane Benetke rohnijo nad Trstom, «dvoličnim mestom», ki ga o-značujejo kot «kup slabodošlih pustolovcev».
V maju čaka v zalivu sardinsko, beneško in neapeljsko brodovje, da se Trst dvigne; toda Trst se ne zgane in Manin ga označi kot «zaliv, kjer so se pripravljala naša žalovanja». Izjave zvestobe avstrijski dinastiji in stroga zakonitost označujejo tržaško bur-žoazijo in se najdejo tudi v
skrajnih sektorjih buržoaznega liberalizma. Da bi koristil trgovini, se Trst, po volji najbolj konservativnih slojev, u-deleži tudi zborovanja konfederacij v Nemčiji, ko se Istra upira pošiljanju poslancev v Frankfurt. V programu «Društva Tržačanov», navdahnjenem po Petru Kandierju in u-stanovljenem po voditelju liberalcev F. Hermetu, je predvidena .zvestoba cesarju, vdanost ustavi, Trst, tržišče podonavskih dežel».
Tudi občinske volitve leta 1848. (iz katerih je proletariat izključen, čeprav se govori o splošni volilni pravici) ne prinesejo sprememb v zakonitem in filovstrijskem zadržanju, kljub temu, da zmagajo liberalci.
Leta 1850. prejme Trst, kot nagrado za svoje «lojalno in razumno obnašanje v vrtincih političnih prevratov» ustavo, ki mu jamči samoupravo.
Po združitvi Italije se zbudi narodna zavest in se poostri nasprotje z avstrijsko državo. Tako nastane iredentistično gibanje na čelu s Pacificom Va-lussijem, ki je bil še pred dvanajstimi leti skupno s svojim že omenjenim svakom Dall’Ongaro odkrit antianek-sionist. Združitev Italije bistveno spremeni situacijo in mišljenja.
Vsa zgodovina iredentizma je označena s celo vrsto nasprotij: po eni strani italijanska država, ki jo bolj zanima imeti dobre odnose z Avstrijo kot vzpodbujati iredentiste, po drugi strani stalne zaobljube zvestobe cesarskemu absolutizmu s strani predstavnikov vladne buržoazije in tudi tržaške liberal - nacionalistične buržoazije, zaradi zaščite gospodarskih interesov trgovskih slojev. (Nadaljevanje sledi) VITTORIO VIDALI
tožbo veleizdajstva, organizirani11 protisovjetske zarote, teroristlčnU1 1 dejanj in aktivne borbe za čas1 državljanske vojne proti mednD' rodnemu delavskemu razredu i” , gibanju, kot agent vohunske slu1' 0: be Musavatove vlade. Merkulo Dekanozov, Kobulov, Goglidie- p Mešik in Vlodžimirski so obtožit11 .6 veleizdajstva, terorističnih de' ■'? ianj in sodelovanja v izdajalsk1
in protisovjetski skupini. V skl1'
du s sklepom Vrhovnega sovjet11 |^E ZSSR se zadeva Berije in sokriv f
Vrhovnega sodišča ZSSR.
«Ker prihrani moja tovarna , vašim izumom 25 milijonov & 3 leto, povejte mi sedaj, Kater» 'i znamka cigaret vam na]0°" 1 ugaja!»	”
* * *
V LEKARNI	'n
«GOSPOD lekarnar, jaz vse K e <yr>ati. Dait.p mi ^	>,.
či ne morem spati. Dajte mi >L prašek.»	„.fj j
«Prašek? Proti mrčesu ali Pr° e nespečnosti?»
«Očka, zakaj mi ne kupiš strice? Bom vsaj imel pri igri.»	„ b0ii>
arato0
«že prav sinko, govoril z mamico!»	..
«Kaj pa, če bi jo Prese tila?»
NOVA LEPA KNJIGA SHPZ
‘LJUDSKI IILEDAR
ik* emulai
anii	__ __________'
ora4, V rokah imamo «Ljudski : vilne zgodovinske podatke in mkoledar 1954», ki ga je izdala : kakšno legendo, ki se je stvo-uaHSlovensko hrvatska prosvetna rila med našim ljudstvom o liniteveza. Reči moramo, da nas je čjta izdaja že na prvi pogled pri-
o-
imijetno presenetila. Po svoji premi je letošnji koledar še zieinmogo lepši, obsežnejši in pe-un-lstrejši od lanskega. Saj obsega kulp56 strani velikega osmerca ter irnie tiskan na lepem belem pa-it/nfcirju, kar je mnogo dvignilo kimjegov zunanji izgled in pri-jalijvlačnost.
IČIJ Posrečena je ideja umetniške !e"1opreme, za katero so bili letos ‘"■izbrani motivi slovenskih ljud-
__jskih običajev. Tako naslovna
stran prikazuje v petbarvnem tisku rajanje mladine okrog kresa, ki gori nad tržaškim za-Ì Pivom. Tudi za vsak posamezen rnesec je v dvobarvnem tisku Prikazan najznačilnejši ljudski običaj. Tako ima januar gorenjske kolednike, februar sve-ftoivansko snubitev, marec kurente s Ptujskega polja, april pelenega Jurija v Be i Krajini, maj majnico v dolinskem Bregu, junij ziljsko štehvanje, julij p [istrski balun, avgust barkov-§ Ijansko «mantenjado», septem-jf ber belokranjsko kolo, oktober È osmico, november kraški «vah-I tič» in december boljunško | elučanje». Poleg teh slik je I [tudi mnogo člankov odn. spisov opremljenih z lepimi ilu-1 stracijami, ki obenem z več u-
__-metniškimi slikami — ena med
?|njimi v petbarvnem tisku — • Gelo povzdiguje lepoto kole-
is0parja.
00-
tei) Tudi po vsebini je letošnji sekoledar velik korak naprej od (je- lanskega. V splošnem koledarskem delu je poleg običajnih ;i<rPodatkov o praznikih, spomin-irtj.skih dnevih, sončnih in luninih je-mrkih, premičnih praznikih H Za prihodnje desetletje, letos .jfl.jdodm seznam slovanskih roj-3e-|stnih imen; le žal, da ta se-,eiiZnam, verjetno zaradi pomanj-0c‘ kanja prostora, ni obsežnejši, la-
tern, nekdaj tako mogočnem gradu. Gotovo se bodo tudi v bodoče našli požrtvovalni pisci, ki bodo še nadalje obravnavali zgodovino gradov in njihovih podložnikov — slovenskih kmetov, kar bo pripomoglo k poznavanju lastne zgodovine med našim ljudstvom. Zelo dobrodošla v ta namen sta tudi Blažinov «O nastanku Ricmanj» ter Novakov «Kje je bilo mesto Puci-num»,
O ostalih člankih bomo zaradi pomanjkanja prostora spregovorili v prihodnji šte-vV.ki. Ze danes pa lahko to novo knjižno izdajo SHPZ najtopleje priporočamo vsem Slovencem kot najlepšo in najcenejšo zabavo v dolgih zimskih večerih.
bis.
Moskovski otroci plešejo okrog božičnega drevesa, ki ga vsako leto opremijo v Domu sindikatov v Moskvi.
BOŽIČNI OBIČAJI po slovenski zemlji
Pri nas Slovencih so bili ^ morala družina pojesti pred božični prazniki vedno pove- sončnim vzhodom. Ta kruh je zani z . raznimi običaji, ki so veljal tudi kot dobro zdravilo
izhajali še iz starodavnih časov, ko so ljudje verovali v razne vraže in tajne naravne sile, pred katerimi se je bilo treba zavarovati. Ti običaji niso bili povsod enaki in so se precej razlikovali od pokrajine do pokrajine in celo od vasi do vasi.
Opisali bomo nekoliko božične običaje v okolici Ptuja. Tam se je božični čas začenjal z adventom. /Na dan Sv. Barbare (4. decembra) so imela ptujska mestna dekleta navado odrezati slivovih, češnjevih ali višnjevih vejic, katere so postavljala v vaze ali druge posode, napolnjene z vodo. Ce so se vejice do Svetega posta (božični večer) razcvetele, potem je bila prihodnje leto gotovo poroka. Ljudje so pravili, da se v Ptuju vse vejice razcvetijo in da se zato vsa dekleta pomožijo.
Na dan Sv. Lucije (13. decembra) so gospodinje spekle poseben presen kruh iz najrazličnejšega zrnja, ki ga je
NAŠEMU GOSPODARSTVU JE TREB£ ČIM PREJ ODPOMOČI
Slabe gospodarske perspektive za prve mesece prihodnjega leta
Še vedno pada pomorski promet preko naše luke - Industrijske naprave se zelo malo izkoriščajo - Težak položaj trgovcev in obrtnikov - Menični protesti se množijo, prihranki se krčijo
Ob koncu leta 1953. se stanje večji zneski, katerih skupna vred-
ržaškega gospodarstva pokazuje nost še ni znana. Ce pomislimo,
zelo temno in brez perspektiv. Znano je, da predstavlja mesec lecember za trgovsko, obrtniško
da so že par let vsak mesec depoziti stalno naraščali, tedaj tanko ocenimo važnost teh dvigov.
n malo-industrijsko delovanje Donos neposrednih davkov na tržno od najbolj ugodnih dob v le- | govske posle in gradnje je bil za
272 m.ilijonov nižji kot v istem mesecu lanskega leta.
V teku oktobra je ostalo brez zaposlitve 4530 oseb (vpisanih v seznam brezposelnih); to je največje število vseh mesecev letošnjega leta.
Koledarski del je v glavnem o-Stal, če izvzamemo naslovne Jtisbe za mesece, po svoji ure-,fl. iditvi isti kot lani: dnevi, vre-gi menski pregovori, ljudska mo-je. Prost, lunine mene, nebesna .e, 'znamenja, dolžina dneva, sej-’ hai, zgodovinski dnevi. ed 1 Posebno razveseljiva je ugotovitev, da je letošnji koledar (r- SHPZ napravil velik korak na-Drej tudi glede izbora in vseli- bine člankov, čeprav je bil že j« lanski na zelo dostojni višini, ih Posebno močno je zastopana st (Zgodovina delavskega gibanja a- in sicer kar s petimi izvirnimi ,7i lilanki. Članek «Delavsko gi-j- [banje proti trem fašizmom» t, brikazuje borbe demokratične-:č, jSa gibanja od leta 1918. do darti kes; številne slike ponazoruje-i- ìo besedilo. Zelo zanimiv je lei članek Rika Malalana o nart- Stanku I. prekomorske brigati! de, ki so jo osnovali bivši d- Wfiniranci in priporniki v ;it lužni Italiji. Važnost te vrste člankov je zlasti v tem, da prispevajo k ugotavljanju res-* hične zgodovinske slike naše bolpretekle dobe. Zato pomeni Vsak tak članek važen dopri-hos k slovenski zgodovini. Iz
1	istega razloga je za Slovence in delavsko gibanje na Goriškem pomemben prispevek I-?ana Nanuta «Delavsko prebujenje na Goriškem», v katerem le v obliki osebnih spominov Osvetljen razvoj naprednega gibanja. Isto velja tudi za Gasparinijev članek o Srebrniču, ki vsebuje dragocene, deloma |še neobjavljene podatke o tem kelikem sinu Goriške.
Zelo zanimivi so članki, ki posegajo v neizčrpno zakladnico Z Slovenskega narodopisja na Tr-
2	Saškem. Vsi so popolnoma iz-
3	Virni ter v prijetnem jeziku o-|j bravnavajo nadvse zanimive
predmete. Tako je Albin Škrk Jbapisal daljši članek «O oljki r 'n torki j ah na Tržaškem» v kali !erem na zanimiv način prikazuje začetek, razvoj in propad 1 e nekdaj tako važne gospodarske panoge pri nas, obenem 't>a običaje, ki so se razvili o-jfrog pridelovanja olja. Za nape mandrijarje bosta posebno Nnimiva folklorna članka «Kako so živeli naši predniki» in Kodričev «Težko življenje pandrijarjev», ki rišeta življe-rie naših dedov. Važen prispevek k slovenski toponomastiki :le Košuto.v članek «Obala od *-avelj do Silvana», v katerem j° zbrana številna slovenska edinska imeha ob obali.
u, bodisi zaradi nekaterih tradicionalnih praznikov, bodisi za-adi 13. plače, božične nagrade td. Vse to nekako poživijuje no-ranje mestno tržišče in nudi dovicene pomoč malim gospodarstvenikom.
Kot je vsem znano, smo doživeli v zadnjem tromesečju letošnjega leta dogodke, kot anglo-
zaradi kritičnega stanja dejavnosti, ki karakterizir.i največji del podjetij vsled postopnega nizanja naročil. Zaradi tega število delovne sile presega potrebe».
Tudi ribolov je dal v oktobru slabe rezultate. Na borzi je bil občutiti slab potek poslov na splošno in je bil zabeležen pa-aec vrednostnih papirjev.
Vsi li podatki se nanašajo na mesec oktober, za naslednje mesece pa še niso znani točni podatki razen onih, ki se nanašajo na pomorski promet v pristani-V industrijskem sektorju je sta- sču y novembru je bilo zabele-
ame iško noto od 8. oktobra in svoje zmogljivosti, ravno tako To-novembrske krvave spopade, ki varna strojev sv. Andreja; delav-so imeli porazne posledice za na- j n;ca mostov in žerjavov CRDA še že itak oslabelo mestno gospo- ' darstvo. V oktobru so prodaje na drobno padle povprečno na 50 odst. normalne ravni prejšnjih let, menični protesti so se pa dvignili do astronomskega zneska 67 milijonov; trgovski promet v pristanišču je padel za 12 odst. v primeri z oktobrom prejšnjega leta in za 22 odst v primeri s.septembrom letošnjega leta; občutni denarni zneski vloženi v bankah in poštnih hranilnicah so bili dvignjeni iz previdnosti zaradi nestalne situacije. Samo poštnih pologov je bilo dvignjenih v vrednosti 70 milijonov Ur, dočim so bili iz bank dvignjeni še mnogo
nje istotako težko Ladjedelnica ' -	, ,. .
Sc. Marka je delala z 58. odst.	Z™e ™ta
Kriza trgovskega prometa še torej nadaljuje in zaostruje. Iz drugih sektorjev gospodarske dejavnosti prihajajo tudi nič dobrega obetajoče novice. V ladjedelnici Sv. Marka sta bili že splovljeni dve petrolejski ladji in počasi se spravljata v delo dve 5.000 tonski ladji namenjeni progi s Kongom. Mala trgovina je posebno hudo prizadeta. V začetku smo omenili, da so številni mali gospodarstveniki polagali svoje nade v mesec december. Sedaj se točno ve, da je prva decembrska etapa, Sv. Miklavž, razočarala male trgovce,
zoper steklino. V Halozah so imeli navado na Lucijino začeti delati čarovniški stolec, ki so ga delali do Božiča — 12 dni. Vsak dan pred sončnim vzhodom se je moral pridejati stolcu les, ki je moral biti vedno iz druge tvarine in vrezan isto jutro. Kdor ga je delal, se ni smel ves čas umiti, niti ne hoditi v cerkev ali moliti. Na božični večer ga je potem nesel k polnočnici in če je pri povzdigovanju pogledal čez stolec je mogel videti coprnice z latvicami na glavi in z lučjo v jroki. Ko jih je zagledal, je moral hitro bežati, sicer bi ga coprnice razdrobile v sončni prah.
Na Tomaževo (21. decembra) ne sme gospodinja peči kruha. Pravijo, da je neka gospodinja nekoč pekla na Tomaževo kruh pa je prišel velik črn pes, ki se ni dal izgnati, čeprav ga je gospodinja na vse načine izganjala izpod mize. Tedaj ji je župnik svetoval, naj v bel prt zavije najlepši pečeni kolač kruha in ga postavi pred psa. Pes je res takoj popadel kolač in odšel. Od tedaj si nobena gospodinja ne upa na Tomaževo peči kruh.
Na dan pred Božičem, ki so mu pravili Sveti post, so gospodinje vse lepo pomile in pometle, da ne bi Božič našel nič grdega in umazanega v hiši. K polnočnicam so nosili kos kruha, katerega so ob povratku dali živini, da bi ostala vse leto zdrava. Pod mizo so imeli običaj postavljati verigo, srp, telege in drugo poljsko o-rodje. Na mizo pa poseben kruh «poprtnik» ali «pomi-žjek», poleg njega pa nož, ključ in lonec pšeničnih otrobov. Ključ so zatikali poleti v vrata, kadar je grmelo, da ne bi treščilo v hišo. S srpom, ki je ležal pod mizo, so pa poleti sekali meglo, ko se je približevala nevihta s točo.
Hlapci so na božični večer ostajali doma in kradli po drugih skednjih seno, ker je obstajalo verovanje, da bo konj, ki bo to noč jedel več vrst sena vse leto re ; en in mu nobeno seno ne bo škodovalo; komur pa odnesejo seno, bo imel vse leto suhe konje. Zato so vsi
s 77 od st., dočim je ladjedelnica Sv Roka v Miljah izkoristila le 4 odst. zmogljivosti svojih naprav. Nizek in na vsak način nezadovoljiv odstotek beležijo tudi druge industrijske tovarne: Aquila 63 odst., tovarne testenin pribl. 66 odst. konzervna industrija 30 odst., lesna 75 odst., konopljarna 53 odst., oblačilna industrija 40-50 odst., papirnata 69 odst., železarska ULVA) od najmanj 48 odst. do 120 odst. v oddelku z najvišjim izkoriščanjem naprav. Za manjše mehanične delavnice ni točnih podatkov, toda Trgovska zbornica se s tem v zvezi takole izraža: «Se vedno težka situacija
ki so z velikim upanjem posta- ,	.	...
, „	, | to noe zabijali vrata na sked-
vv T 1 Tv i I TT ’ njih in h'evih, pa tudi vrata XX. septembra tako, da bodo še „	. . , .,	, ..
,	.	.	.... .	. - na svinjakih, da jim coprnice
enkrat Doskusih z božičnim sej-i	»,	.	.	• ■	,
ne bi poškodovale svinj, ker Podatki so naslednji: november mom. Toda kaj pomaga pomnože- ■ ;maj0 coprnice na božični ve-,ro' -,	■*"	4	udtj prodajne prilike ko se kup-1
na moč velike množice potrošni-
tudi skupna bilanca prvih 11 mesecev leta je na žalost negativna.
1952: skupno 253.000 ton, oktober 1953: 246.000 ton, november 1953:
226.000	ton; januar-november 1952:
3.795.000	ton, januar-nov ember 1953: 3, 161.000 ton.
(Nadaljevanje na 4. strani)
FERDI ZIDAR
Letos so izročili le 45 stanovanj
II Brezdomci ne morejo več verjeti obljubam
Med brezdomci vlada veliko nezadovoljstvo zaradi počasne gradnje novih ljudskih stanovanj in zaradi birokratskega zavlačevanja pri dodeljevanju stanovanj.
Znano je, da je bilo letos dode jenih skupno samo 45 stanovanj, in to še v marcu, dočim zadnjih 169 stanovanj, dovršenih že v septembru, še vedno niso izročili dobitnikom, ker komisija, ki ima nalogo preučevati pritožbe, še ni pregledala vseh 700 predloženih prizivov.
Tako smo priča nesmislu, da ostaja 169 stanovanj na Greti in Pončani tri mesece popolnoma praznih, kljub strašni stanovanjski krizi; saj je bilo predloženih 10.000 prošenj za stanovanje. In ne samo to; treba je tudi upoštevati, da bi morala prizivna komisija po zakonu dovršiti svoje delo v tridesetih dneh in se, kot vidimo, tudi tu ni spoštoval zakon. Tako živi še nadalje v veliki tesnobi nešteto sodno izgnanih, stanovalcev nevarnih 1 hiš (ki ob tem vremenu stalno žive v strahu, da se porušijo), mladoporočencev in vseh, ki potrebujejo stanovanje, Kljub vsemu pa ZVU noče poseči in pušča, da gre vse tako naprej.
Ostaja nevarnost, da niti za božične praznike ne bodo mogli dobitniki uživati svojih j stanovanj, ki jih toliko časa čakajo. In kot da bi to še ne bilo dovolj, prihaja spet nova zadeva: bivša stanovanja vo-
Zgodovina naših krajev je Ukazana v treh zelo prijetnih ^nimivih člankih. Zorka Legi-Priobčuje daljši članek iz /“Odovine devinskega gradu, v 'ater,
ni ZlVU z nobeno izjavo opravičila tega svojega ukrepa.
Samo par desetin teh stanovanj na Opčinah je bilo danih na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, dočim je druga skupina hiš v Kolo-nji v pravi zasmeh potrebnim, ker se za stanovanje zahteva 20.000 lir najemnine. Tudi če bi moglo biti upravičeno pozvati zainteresirane, naj vložijo prošnjo za stanovanje v Ko. lonji, ne moremo smatrati za logično zahtevati nove prošnje za ona na Opčinah, ker bi se jih biio moglo dodeliti brez nadaljnega na podlagi točkovanja. Toda vidi se, da morajo biti brezdomci večni pla-čevalci papirja, kolekov itd.
In kot da' vse to še ne bi zadostovalo, so za bodoče leto predvideni tisoči novih sodnih izgonov, ker jih bo zadnje podaljšanje zapore do 30. junija 1954 preprečilo le okrog 30%. Temu se pridružuje perspektiva povišanja najemnin, ki je skrajno nepopularno zaradi težkega gospodarskega stanja in proti kateremu se morajo dvigniti vsi tržaški najemniki.
Za zaporo sodnih izgonov in najemnin se borijo razni me-’tni organizmi na podlagi enotne resolucije podpisane s strani 9 političnih, sindikalnih in skrbstvenih organizacij. Okrog te borbene fronte je treba razviti najrazličnejše pobude po tovarnah in okrajih z resolu--'iami, de egacijami itd. Nada-
čer največjo moč.
Pred polnočnico so dekleta prinesla v kuhinjo «pod ku-men» naročaj drv, ko se so vrnila, so jih pa preštela. Ce so bila sparana je pomenilo, da se bo dotično dekle prihodnje leto poročilo.
Po polnočnici se je družina zbirala doma ob božičnem drevescu in. vso noč poslušala zgodbe starcev o božičnih nočeh. Božična drevesca so bila lepo okrašena z različnimi papirnatimi cvetlicami, z rdečimi jabolki, pozlačenimi orehi, s pecivom in svečicami.
Božična jelka je že stoletja v navadi pri vseh slovanskih narodih in tudi v drugih deželah. Bogato okrašeno drevo že od nekdaj predstavlja željo po o-bilici in bogastvu, željo, da bi novo leto, ki se približuje prineslo blaginjo in zadovoljstvo v družine.
Božični prazniki so tu: trgovine pa so prazne, ljudje se ne ustavljajo pred njihovimi izložbami, težka mora je legla na naše mesto. Druga leta je bilo kljub vsemu živahneje, zaslužka je biio nekaj več, ljudje so kupovali. Ob teh praznikih pa je na tisoč Tržačanov več brez zaslužka, na tisoče družin več brez veselja. V našem mestu se bedo pojavili hudi časi, če jih ne bomo znali odvrniti s svojim enotnim in odločnim nastopom
Nov sisfem za tridimenzionalne filme v ZSSR
«Literaiurnaja gazela» poroča, da se gradi v središču Moskve stereoskopični kinematograf. V teku prihodnjega leta bodo zgradili stereoskopične kinematografe v Leningradu, Tbilisiju, Bakuju, Taškentu, Vilni, Novosibirsku, Sverdlov-
sku, Odesi in Lvovu in to na podlagi sklepa ministrstva za kulturo ZSSR. Do takrat bodo razpolagale vse prestolnice sovjetskih republik s kinodvoranami, ki bodo opremljene za predvajanje tridimenzionalnih filmov.
Zaradi vedno večjega zanimanja, ki ga kaže občinstvo do teh filmov, se je sklenila povečati proizvodnja. Prav v tem mesecu se dokončujeta dva stereoskopična barvna filma. Prvi stereoskopični kino na svetu je bil o tvor j en v Moskvi v začetku 1941. leta. Natančen študij fizičnih načel tridimenzionalne kinematografije je o-mogočil sovjetskim znanstvenikom, da so iznašli nov sistem za proizvajanje in predvajanje. Novi sistem izboljšuje tridimenzionalni učinek. Uporabljajo pa se lahko tudi navadni filmi. V prihodnjem letu se bo delo za razvoj stereoskopične kinematografie razvijalo na široki podlagi.
Narašča primanjkljaj
norveške zunanje trgovine
Centralni statistični urad Norveške obvešča, da je primanjkljaj norveške zunanje trgovine za prvih deset mesecev tekočega leta porastel na 1.726 milijonov kron, to je za 286 mvijonov več, kot v isti dobi preteklega leta.
, ' ■ * iJjjieliorf po poa&ljii
NABREŽINA
Kakor znano se v naši vasi gradi novo športno igrišče, Ki bo po dokončanem delu j resnici lahko v ponos občini. Posebno nabrežinski športniki nestrpno pričakujejo dovršitev del. Toda kar nenadoma je kot bi se reklo po domače — vtaknil svoj rep vmes peklenšček. Prejšnji teden se je igrišče nekako v sredini vdrlo in zazijala je približno 15 m globoka jama. Dela kljub temu niso zastala, marveč se nadaljujejo. Jamo bodo zasuli, toda vseeno je to precejšnja nevšečnost, brez katere bi delo lahko hitreje napredovalo.
Nekateri delavci vedo povedati, da se je tudi na drugi strani hriba pred več leti, ko so kopali za vodovod, isto tako vdrla zemlja in pojavila se je jama, ki je bila še globlja. V zvezi z zadnjim dogodkom so seveda nastale v vasi razne domneve, nihče pa ne ve nič točnega. Naj bo že kakor hoče; poglavitna stvar je, da se igrišče čim-prej dokonča.
Pretino zaključimo to našo
Ho Ši Min
vodja Vietnama
Ho Si Min — voditelj vietnamskega ljudstva, ki se že sedem 'et bori za osvoboditev svoje domovine. V zadnjem času je Ho Si Min predložil francoski vladi začetek pogajanj za premirje, ki naj bi končno po tolikih letih nudi’o nekaj miru izmučenemu Vietnamu. Francoska lutka Bao Dai se trdovratno upira vsaki zamisli o prenehanju sovražnosti in o sklenitvi miru ter skuša prepričati svoje gospodarje, da je treba še stopnjevati vojaške o-peracije proti vietnamskemu ljudstvu V Franciji pa se vedno bolj razširja misel o premirju. Celo vladni krogi so morali pod pritokom javnega mnenja izraziti svojo željo po pogajanjih z Vietnamsko i.ud-sko repub iko; kajti francoski generali in vojaki v Indokini prav dobro vedo, da ne bodo mogli nikoli zlomiti ljudskega odpora, saj je prav te dni Vietnamska ljudska armada v nezadržnem poletu osvobodila glavno mesto Taja Lajčau in ogroža vse francoske položaje v severnem delu dežele
Umetno ib za operacije
V Hammarsmithovi bolnišnici v Londonu so nedavno sestavih nov aparat, nekako umetno srce. Aparat se po njegovem 32 letnem projektantu, dr. Denisu Grahamu Meiroseu, zdravniku iz Putneya, ki ga je pričel konstruirati pred štirimi leti, imenuje «Melrosejev stroj». Novega aparata, ki bo med o-peracijo prevzel funkcije srca, in ki razdeli ter dopolnjuje kroženje krvi, še niso preizkusih na ljudeh, pač pa uspešno na živalih.
Umetno srce so skonstruirali strokovnjaki in tehniki Ham-marsmithove bolnišnice v enem letu. Stroj ima dve črpalki, od katerih prva opravlja delo desnega prekata srca in črpa kri v umetna pljuča, druga pa delo levega prekata, v katerega se vrača s kisikom osvežena kri.
Ojiivalski krmi
Pri živalih, ki se hranijo s krmo, kateri primanjkuje bakra, se razvije bolezen, ki je podobna človeškemu protinu. Kljub temu, da se živali hranijo s krmo, v kateri je dovolj fosforja in kalcija, toda ako je v njej manj kot 4 milijoninke bakra, se kosti razvijajo nepravilno, podobno kot primeru rahitisa, (kadar primanjkuje hrani fosforja). Pri starejših živalih postanejo kosti krhke in redke ter se pričnejo bolečine.
Omenjeno bolezen zdravijo z bakrovim sulfatom. Krvna fo-sfataza, postane po naglem dvigu primanjkujočega bakra zopet normalna, prav tako tudi kalcifikacija kosti, ki se hitro ojačijo.
Naraščanje brezposelnosti v Združenih državah
Iz državnih podatkov izhaja, da je število brezposelnih v ZDA naraslo za približno 10 odst. in to v razdobju od avgusta do septembra in sicer v primeri z istim razdobjem iz leta 1952.
Val brezposelnosti je prav posebno zajel industrijske države, kot Pensyìvanijo in Michigan. Po mnenju revije «U-nited State News and World Report» bo brezposelnost naraščala v prihodnjih devetih mesecih v razmerju 250.000 enot na mesec.
skromno vaško kroniko, moramo še omeniti letošnje božično obdarovanje vseh otrok ter revnejših družin s strani občinske uprave. Danes zjutraj dvignejo božične zavoje v občinskih prostorih po tre b-r.ejše družine. Občina bo razdelila slednjim približno 200 zavojev znatne vrednosti. V teku razdeljevanja so tudi božični zavoji za vse šolske otroke; včeraj pa so razdeljevali v otroških vrtcih v Mav-hinjan, Devinu in Nabrežini. Razdeljevanju, ki je razveselilo naše malčke in seveda tudi odrasle, so prisostvovali zastopniki občine. Ne glede na to, da tudi letos ni bilo mogoče zadovoljiti vseh, je treba vsekakor pozdraviti vsakoletno pobudo občinske uprave, kot hvalevredno.
»OIIJO
Pretekli teden so nekemu vaščanu neznani uzmoviči u-kradli iz kurnika tri najlepše in dobro rejene kokoši. Bralec, ki bo citai to navidezno običajno vest — saj so tatvine kokoši na dnevnem redu — se bo najbrže nasmehnil in se pri tem vprašal ali je sploh vredno tratiti prostor za take malenkosti. Pri tem pa ne moremo prezreti pomembnega dejstva, da imamo primerov podobnih tatvin vedno več, kar povzroča nemalo zaskrbljenosti med prebivalstvom. Sličen primer se je svojčas pripetil v Ricmanjih in takrat je prav «Delo» opozorilo organe za javno varnost na potrebo, da podvza-me primerne ukrepe. Novi primer tatvine, ki se je pripetila v naši vasi nam kaže, da se merodajni organi kaj malo brigajo za take «malenkosti». Mnenja, smo, da bi morala biti civilna policija budnejša, saj je policistov več kot dovolj. Tatvin pa je kljub temu vedno več. Ni dvoma, da so tudi te tatvine žalostna posledica vedno slabšega ekonomskega stanja naše cone, za kar nosijo krivdo tisti, ki tako nesramno mešetarijo z nami.
meojavAs
V petek zvečer smo imeli v vasi zanimivo konferenco, na kateri se je zbralo kakih 22 domačinov.Tovarišica Zorka Legiša-Merviceva nam je v poljudni besedi predavala o življenju v Madžarski. V resnici nam je povedala iz te mlade ljudske republike veliko zanimivega in poučnega. O Madžarski in drugih ljudskih demokracijah so sicer naši listi že dosti pisali; obstajajo pa tudi posebne revije in brošure. Človek, posebno še na kmetih pa nima vedno časa, da bi vse citai in tudi denarja za razne revije nam na žalost primanjkuje. Prav zaradi tega so take konference res koristne in potrebne, ker se ljudje lahko še podrobneje seznanijo z življenjem in delom v deželah, kjer ne poznajo več izkoriščanja in je problem brezposelnosti že davno pozabljen.
Da je bila petkova konferenca tov. Zorke res zanimiva, nam dokazuje tudi dejstvo, da se je sprožila nato neobičajno živahna diskusija, v katero so segli prisotni, od kmeta, delavca iz tovarne pa do mladincev, ki so se še posebno zanimali o športu. Po konferenci je bila predvajana prav tako zanimiva «filmina» in predavateljica nam ;e prinesla na ogled celo vrsto bogato ilustriranih revij.
Ob slovesu so prisotni izrazili željo, da bi se slična predavanja vrstila od časa do časa tudi v bodoče.
Vaščan
jaških družin. Znano je, da bi ^ je treba nadaljevati borbo bila morala vsa stanovanja, ki so jih anglo-ameriške družine izpraznile, preiti pod kontrolo enotne komisije za dodeljevanje stanovanj, ki bi jih dodelila brezdomcem na podlagi točkovanja. Toda zgodilo se je, da je hiše na Greti ZVU nenadoma dodelila civilni policiji, ki je vanje spravila svoje a-gente, mogoče celo ne da bi upoštevala stvarne potrebe.
Vse se je zgodilo na tiho in še
em niza pred bralca šte- d/ines, po izvršenem dejstvu,
za večja državna nakazila za gradnjo ljudskih hiš in tudi za posojilo, ki naj ga skiene občina čim prej in ga uporabi za rešitev stanovanjske krize. Za to zadnjo zahtevo je podpisalo enotno resolucijo enajst strank in ustanov, in na tej podlagi -e je treba odločno boriti.
Upajmo, da bodo z novim letom začele postopno vstajati ve ino nove ljudske hiše, ki bodo zadovoljile vse neštevilne brezdomce našega mesta.
Bilo je blizu pred božičem, ko sva govo-rila z znancem o tistih genljivih s solzami namočenih božičnih zgodbah, ki jih beremo vsako leto v svobodomiselnih in židovskih časopisih.
«Nikar me ne zasmehuj!» je rekel znanec. «Jaz berem tiste zgodbe vse po vrsti; kolikor bolj so neslane, toliko bolj me ganejo... Nič drugače ni, kakor z onimi zaničevanimi in opljuvanimi šundromani. V družbi jih človek po iškarjotsko zataji, na stranišču pa jih bere. Ne pomaga nič! Saj vem. da je vse skupaj grehotna neumnost, ali človek je po svoji naturi bolj k neumnosti nagnjen nego k pameti... In še nekaj drugega je vmes, nekaj resnega. Bral sem tako bridko storijo in toliko, da se nisem razjokal. Kaj da so počeli in kako so se ljubili v tisti bridki štoriji, več ne vem. Cenila me je ena sama beseda, ki jo je bil lačni študent napisal najbrž čisto ponevedoma. To je namreč vsa skrivnost teh zgodb; človeku je treba besede začetnice, treba mu je šepe-talca, da začno v njegovem srcu razločno govoriti stare, sladke otroške bajke. Takih besed začetnic ni v resničnem življenju, tudi v umetno ti jih ni. Resnično življenje te pobije s kolom na tla, umetnost ti razgali dušo v ogledu. Edini šund pozna te blagoslovljene besede, ki se jih sramujeta umetnost in življenje.»
Znanec je pil v dolgih požirkih, cmokaje in z zatisnjenimi očmi; nato pa je pravil:
«Poznam božično zgodbo, ki je od kraja do konca resnična. Zato ni prava božična zgodba, ni ganljiva ne pretresljiva; treba bi bilo šele, da bi jo spretna roka lačnega študenta preustvarila v šund.»
Starec sedi za pečjo in čaka, da mine polnočnica. Vsakih pet minut zapoje zamolklo veliki zvon od farne cerkve svetega Pavla.
Ivan Cankar
BOŽIČNA ZGODBA
«Mislim, da so že pri povzdigovanju» pravi starec; skloni glavo, potrka se po prsih ter se pokriža. Noge ima preko kolen ovite z žakljevino. Pred seboj na mizi, kjer se dimi dremotna svetilka, ima tobak, pipo in steklenico žganja. Peč je še topla, v izbi pa je mraz.
Starec je zaspan in lačen. Soseda mu je bila obljubila, da mu koj po polnoči prinese pečeno krvavico.
«Ali kdaj bomo že pri kraju!» vzdihne žalosten. «Zdaj so šele pri povzdigovanju in polnočnica se vleče, vleče!»
Vajen je bil samote in dolg čas mu ni bil nikoli. Tisti večer pa ga je obšla misel, da bi ne bilo neprijetno, če bi imel poleg sebe mačko ali psa. Mlado, belo, mehkužno mačico, ki bi mu predla v naročju; ali črnega psa, ki bi dremal v klopčič zvit za pečjo, ozrl se včasih nanj s svetlimi očmi ter na rahlo pozibal z repom.
Prižgal si je pipo, da bi ne zaspal. Vzel je poleno izpod peči in ga skrbljivo po-tehtal v roki. Drva so draga in zima je dolga. Spustil je poleno na tla in se tesneje ovil z žakljevino okrog nog.
«Da bi človeka noge ubogale! Stopil bi malo in se koj ugrel!»
Potegnil je močno iz pipe, da so se mu lica globoko udrla; ali pipa je zamolklo zažužljala v cevi ter ugasnila; ker je ni maral več prižgati, jo je položil na mizo. Nato je sklenil roke v naročju, povesil glavo in zadremal.
V poldremavici so mu prihajale v dušo
misli, presekoma, posamezno in v gručah, kakor hodijo ljudje od maše.
«Čudno je, oj čudno, da sem tako sirotno sam pod svetim Bogom! Se sneg, ta mrtvi sneg se pogovarja s soncem, jaz pa se nimam s kom!»
«Kako bi zameril tebi, ti družica moja, ubožica, ki si šla tako zgodaj počivat, ker si bila trudna! Štirje so te nesli, jaz sem šel za njimi in nisem nič jokal; nič nisem jokal, grešnik, le v blato sem gledal, ki se je mrežilo po cesti. Ali zdaj me vidiš, vidiš me skozi okno, saj ni zagrnjeno!»
«Kako bi zameril vam, tovariši, prijatelji moji! Segli smo si v roke, nič nismo rekli; zdavnaj je že. Koder koli blodite, kjer koli samujete pod snegom in križem, pozdravljeni!»
«Ali kako šele bi vam zameril, sedmeri vrabci moji?»
«Sedmero vrabcev sem imel: ko so bili godni, so sfrfotali bog ve kam, gnezdo je veter razdejal.»
«Prvenec moj, kihal sem te mnogo kdaj, ali si me slišal? Pot je dolga in zamudna; če si me slišal, ne zameri starcu, da je nadložen in cmerav. Zdaj si gospod, nosiš črno suknjo. Oženjen si, otroke imaš, bele metulje, vesele. Nocoj ste v topli izbi, luč gori pred jaslicami, otroci kriče, ti plešeš z njimi, ziblješ jih v naročju. Rad bi vas videl, vsaj skozi ključavnico. Ne bodi hud, če ti potrka na okno ta moj spomin!»
«Dragi moj, ti si gospod še večji, roko ti poljubljajo; tudi jaz bi jo poljubil, da
bi mogel do nje. Ali kam bi s temi bolnimi nogami?»
«Oj vsi moji, v:eh sedmero! Saj vas ne vabim z gnezdo, godnih, kakor ste! Le včasih bi vas rad videl, kako frfotate pod svetlim soncem. Ali, joj meni, tudi oči so mi že opešale, ne vidim tako daleč!»
«Ne zameri pa mi ti med vsemi, zadnja moja najljubša, ne zameri mi, da sem tako sem in da bi te rad videl. Prav pohlevno pridem, prav spodobno te pozdravim... Mein Kompliment, gnàdige Frau!... Le tvoje oči bi rad videl, tiste plave, le jamice v tvojih licih... saj je še vse tako, kakor je bilo, čeprav si oblečena v žido. Potrkam ti na okno prav narahlo, samo z nohtom, da se malo začudiš... tenk... tenk...»
«O Bog, hudo si udaril človeka, grešnika, 7. marsikatero boleznijo in nadlogo; najhuje pa si ga udaril s samoto!»
«Krojač sem bil, ej slab krojač, nepre-udaren! Blago, kolikor mi ga je bilo dano, sem bil razrezal na sedmero kosov za sedmero toplih sukenj; zame ni ostalo nič. Zdaj si pokrivam ta stara kolena z žakljevino... z žakljevino...»
Soseda ga je stresla za rameni, starec se je zdramil. Na mizi je stal krožnik s prijetno dišečo pečeno krvavico.
«Kaj se vam je hudega sanjalo? Tako milo ste vzdihovali, da se je človeku srce paralo!»
«Hude sanje, botra hude sanje! Bog nas odreši takih sanj... hujše so od bolezni in hujše, mislim, od same smrti!»
Taka je bila božična zgodba, ki mi jo je pravil znanec. Ko je končal, je hlastno posegel po kozarcu in oči je imel nabrekle od solz; jaz pa sem se začudil.
«Ta zgodba res ni da bi se človek jokal!»
«Kaj zgodba!» je zamahnil široko. «Saj sem rekel, da ni zgodba... čisto navadna, vsakdanja strahota je! Tisti starec je moj Oče in jaz sem tretji med sedmerimi!»
mm
PISKAV PLEBISCIT — Kljub skrbni kapilarni propagandi po udbovskem vzorcu je tržaški titovski agenturi uspelo privleči v nedeljo v Sežano le pičlih 1.550 oseb. To številko smo vzeli «col beneficio dell’inventario?) iz torkovega «Primorskega», ki se tolaži, da je bil to «pomemben plebiscit tržaškega prebivalstva». Oj, ti ubogi Tito, da se moraš zadovoljevati s taki n «plebisciti»! Koliko «laufanja», skakanja, neprespanih noči udbovskih tekavčičev in drugih titovskih repkov za pičlih... 1.550 «plebiscitarjev»! In še tem je prav gotovo bolj dišal kraški pršut in teran, kot tu vsa ceremonija. Najbolj zabavna pa postaja zadeva, ko skušajo titovske časnikarske or-glce skriti polomijado češ, da «za obisk ni bilo nikake propagande, niti po tisku niti po organizacijah. Ideja o obisku je tudi tokrat zrasla spontano, spontana je bila organizacija, ljudje so sami nabirali denar za darove... zadostoval bi naj-skromnejši oglas z označbo kraja vpisovanja za to, da bi se število prijavljenih dvignilo na pet in po vsej verjetnosti tudi do deset tisoč oseb.» Ko so v uredništvu «Primorskega» krpucali skupaj te stavke so najbrže «pozabili» na svojo številko z dne 13. t. m., kjer se blešči na drugi strani debelo tiskan naslov «Priprave za izlet 20. XII. v Sežano. V obvestilu, ki je vse prej nego «skromno», najdeš točno označbo krajev vpisovanja, urnik in dneve. Kakor zgleda, ni torej zadostoval niti ta oglas; ali pa «Primorskega» ne čita prav nobeden, razen tistih nad tisoč titovskih nameščencev, ki ga najdejo vsako jutro na svoji pisalni mizi.
KDO JE «ZASTOPAL» SKE-DENICE — «Demokratičn prebivalci» Skednja, Kolonkovca in Zavelj bodo prav gotovo zelo «ponosni», ko bodo zvedeli, kdo je stal tako strumno in junaško na govorniškem odru v Sežani in govoril v njihovem imenu. «Odločno se bomo borili, da Italija nikdar več ne pride v naše kraje» je grmel bivši škedenjski... karabinjer. Mnenja smo, da so imeli titovci pri izbiranju «predstavnika demokratičnih prebivalcev» precej nesrečno roko, ker je bivši karabinjer kaj malo primeren, da kriči proti Italiji in «zastopa» tržaške Slovence, ker prav Slovenci še predobro znajo, kaj so bili kraljevi karabinjerji in kako ponosni so bili na svoje «aeroplane», ki so si jih možato štulili na «tikve». Uboga jugoslovanska zastava v takih rokah, ki so svojčas prisegale zvestobo savojski hiši! Tržaška titovska agentura ima pa res malo izbire, da mora porivati v ospredje celo bivše karabinje-rj“
ČUDNA NEODVISNOST — Svojčas je bil titovski svetovalec Srečko Colja tisti, ki je skoro na vsaki občinski seji zabaval svetovalce z raznimi «argumenti», katere so mu vtaknili v torbo na štabu v ul. Ruggero Manna. Pajetta, Pastore, «boljša rešitev» in drugi podobni titovski šlagerji so že postali p-edmet smeha na sejah. Kljub temu pa je Colja «junaško» vzdržal in vsakikrat, kot na pamet zmolil svojo «kozjo molitvico», ki bi mu morala omogočiti prost vstop v titovska «deveta nebesa». Toda glej čudo! Ko se je na zadnji seji razpravljalo o tržaškem vprašanju, si je «neodvisni» dr. Škrk baje prevzel to ne preveč posrečeno vlogo. «Neodvisni» doktor se je za to priliko dobro «oborožil» s celo grmado časopisov, ki jih je sopihaje privlekel na sejo v precej obilni aktovki. In šlagerji so še enkrat zadoneli po sejni dvorani, padali so drug za drugim, kot jagode na rožnem vencu. Pa je «neodvisni» v svojem zaletu vendar pozabil nekaj povedati, kar je sicer pozabil tudi Colja in na to jih je v šali opozoril naš svetovalec Albin Škrk. Seveda, možakarja sta pozabila povedati, da «Vi-dali prodaja Trst Italiji»! Pa sta res «pozabila»? Morda ne; saj vsak razsoden človek ve, da določeno stvar prodaja lahko samo eden in, če je to Tito s svojim «Italijani lahko dobe Trst», pač ne more biti Vidali. Zakaj pa ne bi raje dr. Škrk kaj povedal o svojem obisku pri Titu in javno izjavil ali se kot «neodvisni» strinja z možem brhke Jovanke, ki že več let ponuja Trst Italiji in je to potrdil tudi v svojih govorih.
REPENTABRSKI OBČINSKI SVET ZAKLJUČIL ZASEDANJE
Splošno ogorčenje med obdani zaradi odbile resolucije za STO
Na prvem glasovanju je naša resolucija prejela večino glasov - Zakaj se je glasovalo ponovno - Kakšen je bil izid drugega glasovanja - Tov. Veljko Guštin razkrinkal sovražnike STO
Občinski svet v Repentabru je v soboto zaključil svoje jesensko zasedanje. Na zadnji seji so izčrpali vse točke dnevnega reda, nanašajoče na raz-le občinske prob eme. Pred zaključkom seje je prišla z razpravo tudi resolucija za ustanovitev STO, ki jo je predložil tov. Veljko Guštin.
Občinski svet je odobril odstop občinskega zemljišča nekemu zasebniku, isto tako je odobril predlog za sestavo inventarja občinskih nepremičnin. Delo je bilo poverjeno inž. Mozetiču. Po daljši diskusiji je bila nato odbita prošnja prebivalcev Velikega Repna za postavitev javne svetilke na križišču cest 'Mali Repen - Bri-ščiki. V izredne stroške bodočega proračuna je bila vneše-na vsota 4,640.000 lir za nape-javo telefona v Fernetiče. Izdatek pa bo morala še prej odobriti VU. Za poljskega čuvaja je svet imenoval občinskega slugo, da se tako prihrani na stroških. Po poročilu o delovanju nabavljenega traktorja je bilo sklenjeno, da se
poviša tarifa za delo izven občine na 100 lir. Do ostrega prerekanja pa je prišlo pri poročilu o prodaji borovcev iz občinskega gozda.
Soglasno je bila odobrena protestna resolucija glede razpisa natečaja za konzorcial-nega zdravnika. Resolucija je naslovljena VU. Svetovalci so nadalje odobrili predloge za ureditev kanalizacije v Velikem Repnu ter dopis avtobusnemu podjetju Božič glede redne vožnje avtobusov.
Pred zaključkom seje je naš svetovalec tov. Veljko Guštin predložil resolucijo za STO ter v preprostih in učinkovitih besedah prikazal važnost enotnega nastopa, da se prepreči razkosanje našega ozemlja. Sledilo je tajno glasovanje z naslednjim izidom: za resolucijo je glasovalo 5 svetovalcev, proti 4, dočim so bile oddane 3 bele glasovnice. Izid glasovanja pa je ustvaril med svetovalci nejasne pojme in zmešnjavo, ki se je še povečala zaradi napačnega tolmačenja občinskih predpisov in obstoječih zako-
SEJA. TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA
Problem upokojencev krajevnih ustanov
Na petkovi občinski seji tržaškega mestnega sveta so svetovalci obravnavali manjše občinske probleme, razen vprašanja, ki ga je sprožil naš svetovalec tov. Gombač glede upokojencev krajevnih ustanov.
Tov. Gombač je opozo; :1 ob činski odbor, da je bil pred kratkim izdan v Italijanski re publiki zakon, ki priznava u-pokojencem krajevnih ustanov izplačilo 13. plače. Naš svetovalec je vprašal obenem pojasnila glede uveljavitve tega zakona pri upokojencih te kategorije iz naše cone. Nadalje je tolmačil zahtevo prebivalcev okraja Skoljet, da se zopet odpre podpritličje, ki vodi iz Vicolo ded’Edera v ul. Giulia. Glede priznanja 13. plače upokojencem mu odbornik Cumbat ni vedel dati točnega odgovora; obljubil je, da bo iz-črpnejši na prihodnji seji. Odbornik Visintin pa je izjavil, da bo zahteva prebivalcev Skoljeta upoštevana. Svetovalec Paladin je nato vprašal pojasnila glede sestave poročila o novembrskih dogodkih ter protestiral zaradi nastopanja policije, ki je zadnje dni aretirala dijake tem v šolah. Svetovaiec tenussi se je skliceval na v Italiji obstoječi zakon v korist sirot delavcev, ki so bili vpisani pri kateri koli ustanovi za socialno skrbstvo. Kritiziral je dejstvo, da navedeni zakon ni bil še raztegnjen na naše področje, kar je na škodo številnih prizadetih mladincev. Svetovalec Morpurgo se je v svoji intervenciji zoperstavil gradnji javnega stranišča pri Sv. Justu ter se pritožil zaradi pomanjkljivih občinskih ambulatorijev. Okrog prvega vprašanja se je nato vnela precej dolga diskusija, dočim je vprašanje občinskih ambulatorijev objasnil odbornik Zacchi. Povedal je, da je občina namestila še dva zdravnika.
Občinski svet je prešel pred zaključkom na odobritev raznih sklepov, ki jih je predložil ožji odbor. Odbornik Bonetti je še podal poročilo o obračunih za 1949 in 1950. Na predlog tov. Teinerja pa se je diskusija odložila za prihodnjo sejo. O drugih vprašanjih se je na-
to razpravljalo na tajni seji.
O poteku včerajšnje seje bo naš list poročal v prihodnji številki.
Proslava brigade „Fontanot“
V	nedeljo so se zbrali v ljudskem domu na Opčinah bivši | partizani, Slovenci in Italijani, skupno s številnimi ostalimi borci osvobodilne borbe, da proslavijo deveto obletnico u-stanovitve italijanske brigade «Fontanot», sestavljene iz mladih junakov iz Trsta, Milj in Tržiča, ki se je s svojimi junaškimi podvigi tako proslavila v Sloveniji, v Suhi Krajini, kjer je prelivala svojo kri za bratstvo med Slovenci in Italijani, za boljši svet.
V	prisrčnem tovariškem o-zračju so borci obudili spomine na težke borbe in se zaobljubili, da bodo vedno ostali zvesti idealom osvobodilne borbe in bratstva med narodi in se bodo dalje borili za mir in boljše življenje ljudstva našega Ozemlja.
nov tako, da je bila resolucija stavljena ponovno na glasovanje, ki je dalo tokrat ta le izid: 3 glasovi za resolucijo, 5 proti in 4 bele glasovnice. Tega izida so bili seveda najbolj veseli titovski svetovalci. Vstal je nato naš svetovalec tov. Guštin in v ogorčenem tonu raz-krikal svetovalce,ki so s svojim glasom proti STO dejansko izdali zaupanje svojih volivcev, kateri so jim oddali svoj glas v prepričanju, da se bodo v resnici borili za ustanovitev STO, kot so zatrjevali v volilnem programu «slovenske skupnosti». Ostre besede našega svetovalca so spravile v vidno zadrego še posebno tiste, ki so se pač morali čutiti prizadete, predvsem pa ti-tovce, ki so se še enkrat izkazali kot zagrizeni sovražniki STO. V znak protesta sta nato naša svetovalca zapustila sejno dvorano.
Vest, da je bila naša resolucija za STO pri drugem glasovanju odbita, se je raznesla kot blisk po vsej občini. Zadržanje titovcev, ki so — o tem ne more biti dvoma — glasovali proti 'STO, je povzročilo pravi val ogorčenja med vsemi občani in celo med njihovimi pristaši, ki javno v gostilnah in kjer koli nanese prilika z ogorčenjem kritizirajo svoje svetovalce. V repentabr-ski občini prevladuje danes tako razpoloženje proti titovski druščini, iz katerega se prav lahko sklepa, da bi v primeru volitev slednja pogorela do tal. Istočasno pa javno mnenje obsoja tudi ostale svetovalce, ki so pri glasovanju slepo sledi1 i titovcem in se tako postavili v fronto sovražnikov STO. To je tem bolj obsodbe vredno, ker se je v vseh drugih občinah našla skupna podlaga za obrambo STO, re-pentabrska je pri teh akcijah edini črni madež. In to si bodo repentabrski volivci «slovenske skupnosti» prav dobro zapomnili.
Zaključil se je proces proli demonstrantom
V petek se je zaključil pred zavezniškim sodiščem proces proti preostalim 15 osebam, ki so bile aretirane v zvezi z znanimi novembrskimi dogodki. Obtoženci so bili obsojeni na različne kazni, ki gredo od e-nega do šest mesecev zapora. Dva mladoletna pa sta bila postavljena pod nadzorstvo centra za prevzgojo mladoletnih in to do 18 leta starosti.
Naslednji dan pa so prišli pred zavezniško sodišče za določevanje narokov še 3 demonstranti, ki jih je policija aretirala prejšnji teden na pod-
lagi slik objavljenih v raznih revijah. Ker pa policija ni še zaključila preiskave je bila razprava odložena, dva obtoženca sta bila zopet poslana v zapor, dočim je bil tretji izpuščen na začasno svobodo.
V nemalo začudenje sodnika pa se je v ponedeljek predstavil pred sodiščem neki Dionisio Modola, čeprav iz sodnih aktov in zapiskov policije ne izhaja proti njemu nobena obtožba. Izjavil je, da se je udeležil znanih novembrskih izgredov, požiga vojaških in policijski vozil, napadov na policijo in sedež «Fronte za neodvisnost». Izrecno je zahteval, naj ga aretirajo in sodijo, kar mu je sodnik tudi ugodil. Sodna obravnava proti Modolu se je vršila včeraj.
SOŽALJE — Tovarišu Josipu Černetiču in družini izreka Prosvetno društvo «Aldo Cebu-lec» in sekcija KP STO pri Magdaleni iskreno sožalje ob izgubi drage sestre, svakinje in tete Fani Fernetič.
V tovarni Stock bodo odpustili 12 delavk
Maščevalno dejanje ravnateljstva - Odpuščajo jih, ker so se udeležile stavke - V tovarni je dovolj dela za vse nameščene
Prejšnji četrtek je prejel 12 vedi točno dva dni po stavki ki sploh niso vložili nobene
delavk zaposlenih v tovarni Stock obvestilo o odpustu. Gre za delavke, ki so bile sprejete svojčas na delo s pogodbo z rokom. Vprašanje pa ni morda v tem, da je sedaj zapadel rok ter da jim je zaradi tega dalo ravnateljstvo odpoved. Dejstvo je d i so se omenjene delavke udeležile splošne stavke industrije in to je bilo ravnateljstvu dovolj. Značilno je namreč, da druge delavke, ki so bile sprejete na delo z istimi pogoji, niso preje'e odpovedi. Ni dvoma torej, da gre v danem primeru za nizkotno dejanje maščevalnosti s strani ravnateljstva podjetja, ki bi hotelo na ta način ukloniti borbenost in okrniti razredno zavest delavk.
So pa še druga dejstva, ki dokazujejo neutemeljenost najavljenih odpustov. Tovarna Stock dela namreč s polno zmogljivostjo. Dela je dovolj za vse, saj morajo delati celo nadure in za kosilo imajo le pol ure odmora, na mesto cele ure kot v drugih podjetjih. Značilno je tudi, da so prejele prizadete delavke obvestilo odpo-
industrije. S tem se hoče obenem onemogočiti 12 delavkam, da bi prejele božični zavoj, ki ga podjetje vsako leto odstopi vsem nameščenim.
Proti nezaslišanemu postopanju ravnateljstva bodo odločno nastopile sindikalne or-ganizaci.e, da preprečijo to kakor tudi vsako nadaljnje de janje maščevalnosti, ki predstavlja obenem težko kršitev delavskih svoboščin in pravic.
Še lahko prijavite vojno škodo
Predvideva se, da bo v italijanskem senatu te dni odobren zakon v vojni škodi, in uradi finančne intendance se že pripravljajo za reševanje predloženih prijav. Določeno je bito, da se smatrajo veljavne vse prijave, ki so bile predložene temu uradu. Razen tega pa je dopuščeno, da se v 90 dneh po odobritvi zakona v italijanskem senatu sprejmejo nadatj-ne prijave tistih, ki do sedaj še niso prijavili vojne škode. Ker je še mnogo naših kmetov m drugih vojnih oškodovancev,
ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
Stališče naše skupine glede
begunskega naselja v Sesljanu
V diskusiji vprašanje konzorcialnega zdravnika - Intervencija tov. Albina Škrka - Consko predsedstvo vsiljuje gradnjo naselja
Pretekli petek se je vršila se,a devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Razpravljalo se je o vprašanju gradnje begunskega naselja v Sesljanu,
stom in Tržičem, vse v okviru priprav za razkosanje STO. Tov. Škrk je nadalje omenil, da je samo po 8. oktobru pri-razpisu natečaja predsedstva I bežalo preko dva tisoč Italija-cone za namestitev konzorcial- nov, kar predstavlja največjo
brežni italijanski pas med Tr- je bila komisija, ki bo skuša-
Ma vsa ho izkaznico podporno znamko KP
Z 20. decembrom se je pri- rino in se tudi po zunanjosti
čel «Teden podporne znamke», ki bo trajal do 30. decembra in ima za cilj seznaniti tovariše po sekcijah in celicah o pomenu podporne znamke ter prepričati kolikor je mogoče več tovarišev, da jo kupijo in s lem pomagajo Partiji. S tednom se otvarja kampanja, ki bo trajala do konca leta. Toda vsakoletne izkušnje so pokazale, da se največ podpornih znamk odda v teku praznikov izročitve izkaznic, zato morajo tovariši upravniki v sekcijah in celicah polagati posebno pozornost na to, da ne ostane samo pri prvih rezultatih, temveč da se delo stalno nadaljuje. Zaradi tega morajo odgovorni tovariši znati, kdo si je že nabavil podporno znamko in kdo še ne, predvsem pa kakšne so finančne možnosti vsakega posameznega tovariša, da mu znajo ob primerni priliki ponuditi tudi primerno znamko.
Podporna znamka nima nič skupnega z znamko za člana-
Ložičnica na Kontovelu.
Na božični praznik, 25. t. m. bo v kontove'ski društveni dvorani razdeljevanje božičnih daril otrokom. Ob tej priliki bo tuji uprizoritev izvirne nove igre v dveh dejanjih z baletom in petjem «Na morski obali», ki jo je napisala Zora Košutova in pri kateri sodelujejo sami domaci otroci in mladinci s Proseka-Kontovela. Za to igro so nabavljeni novi kostumi in kulise. Pri prireditvi bosta sodelovala domači pevski oktet in orkester.
Začetek ob 16. uri.
Stelanovanje v Boljuncu.
Na Stefanovo, 26. t. m. bo na trgu v Boljuncu ob 14. uri o-bičajno «lučanje». Po tem, ob 16. uri bo pričetek kulturne prireditve, pri kateri bosta nastopila domači pevski zbor «France Prešeren» in godba. Mladinci bodo uprizorili dve
| veseloigri,
I razvesnl lev
s katerima bodo razveseljevali mlade in odrasle.
Po prireditvi bo ples do polnoči.
Silvestrovanje v Ricmanjih.
Za Silvestrovo, na zadnji dan leta se bomo Ricmanjci tudi letos, zbrani na družinski kulturno - zabavni prireditvi, poslovili od starega ter začeli novo leto. Na sporedu bodo ponovitev igre «Divji in nedeljski lovci», nastop pevskega zbora in godbe in za zaključek «Slovo starega in nastop nova leta».
Začetek ob 20. uri. Silvestrovanje na Greti.
Na zadnji dan leta bomo silvestrovali pri PD «Ravber» v Prosvetnem domu na Greti v ul. Cisternone ob veselem sporedu, prosti zabavi in plesu. Vabimo člane, njihove družine in prijatelje, naj se udele-
že našega veselega silvestrovanja. Dobro bo preskrbljeno z jedjo in pijačo.
Začetek ob 20. uri. Prostori bodo ogrevani. Pridite!
Lepa kulturna prireditev je bila prejšnjo nedeljo na Greti v Prosvetnem domu, v ul. Cisternone s sodelovanjem domačih in barkovljanskih otrok. Ves spored je bil zelo lep. Obilo smeha in zabave so nudili otroci z uprizoritvijo ljubke otroške igre «Sola na nebesnem oboku», kakor tudi s petjem in baleti. Prireditev je privabila lepo število gledalcev, ki si žele še več takih prijetnih prosvetnih razvedril. Prosvetni večeri v prejšnjem tednu so bili še: Tov. Stane Bidovec je predaval v PD «V. Smuč» v ul. Vicolo Ospedale Militare v soboto, 19. t. m. o zgodovini Slovencev. Po predavanju se je razvila živahna diskusija,
od nje razlikuje. Plačevanje članarine je ena od glavnih dolžnosti člana Partije, podporna znamka pa predstavlja prostovoljno pomoč, ki jo nudi Partiji tovariš, ki se zaveda potreb naše Partije v njenih vsakdanjih borbah. Da bi mogla uspesno kljubovati propagandi nasprotnikov, ki imajo na razpolago ogromna sredstva iz dobro založenih blagajn in se jih obilno poslužujejo, da bi vplivali na delovno ljudstvo, ga varali in pasivizirali, se mora Partija posluževati lepakov, letakov in časopisov, ki zahtevajo ogromnih denarnih sredstev. In ta sredstva prihajajo naši Partiji izključno le od njenih članov in simpatizerjev, od delovnega ljudstva.
Kot rečeno, se je širjenje podporne znamke že začelo in je dalo dobre rezultate posebno na praznikih razdeljevanja izkaznic. Med prvimi, ki so prispevali so tudi nekateri člani Centralnega komiteja, ki so so se odzvali takoj ob pričetku «tedna podporne znamke». Temu vzgledu bodo brez dvoma siedili vsi, od voditeljev do članov sekcijskih komitejev in ce’ic ter vsi ostali tovariši.
Prispevali so naslednji tovariši. Vidali 1.000 lir, Marina LOGO, Bidovec 1.000, Burlo 1.000, Calabria 1.000, Crevatin Lino 1.000, Gattonar 500, Destradi 1.000, Venček 1.000, Kolenc 1.000, Pescatori 200, Poc-cecai 1.000, Semiili 1.000, Siško-vič 1.000, Tominez 1.000, Va-lentinis 1.000, Laura 1.000, Zobec Armida 1.000, Košuta Just 1.000, Sema 1.000, Giacomin 1.000, Škrk 500.
Praznik razdeljevanja izkaznic v Barkovljah
V soboto, 26. decembra 1953 ob 19.30 uri bo pri Rumeni hiši v Barkovljah praznik razdeljevanja izkaznic.
Na sporedu bo med drugim koncert pevskega zbora Sv. I-van-Podlonjer. Kratek nagovor bosta imela Jelka Gerbec in Doplicher Mario. Predsedoval bo Krečič Venček.
Člani, pripeljite tudi svoje družine in prijatelje!
cone za namestitev konzorcialnega zdravnika za tri podežel-ske občine in o resoluciji glede STO, ki jo je predložil župan že na prejšnji seji.
Pri prvi točki je župan pojasnil zadevo gradnje begunskega naselja. Zveza beguncev je svojčas kupila zemljišče v Sesljanu od devinskega princa ter zaprosila občino za dovoljenje za gradnjo večjega naselja. Občinska gradbena komisija ni izdala omenjenega dovoljenja, sklicujoč se, da je v teku priprava urbanističnega načrta, ki bo urejeval nove gradnje v občinskem merilu in to posebno v turističnih prede-lih.tiegunska ustanova je proti temu vložila priziv na predsedstvo cone, ki je prizivu u-godilo in pred nekaj dnevi pozvalo župana, naj izda dovoljenje za gradnjo. Z ozirom na to stanje je župan predlagal, naj se občina upre ter vloži priziv na oddelek za notranje zadeve pri ZVU. Sledila je daljša razprava, v katero so posegli razni svetovalci. Dr. Škrk je v svojem izvajanju iskal samo dlako v jajcu iz pravnega vidika, ni po hotel postaviti vprašanja načelno. K predlogu župana je dr. Škrk dodal, da bi bilo dobro in potrebno vzeti pravnika, ki naj bi branil stališče občine. Tov. Slavec je predlagal, naj se imenuje kot občinski pravnik dr. Škrk, ki vso zadevo najboljše pozna. S predlogom so se strinjali tudi ostali svetovalci. Dr. Škrk pa ni maral sprejeti te ponudbe. Zakaj? Povzel je besedo tudi tov. Albin Škrk in objasnil stališče svoje skupine Dejal je, da ima gradnja begunskega naselja svoje politično ozadje. Zaradi tega je treba zavzeti načelno politično stališče. Gre za revne in nesrečne ljudi, ki so dvakrat žrtve: so žrtve titovskega te-torja in tukajšnjih italijanskih iredentističnih krogov, ki jih izrabljajo v svoje nacionalistične namene. S temi reveži, ki nujno potrebujejo stanovanja, hočejo umetno spremeniti etnični sestav našega podeželja in s tem ustvariti nekakšni o-
obtožbo in sramoto za titovske oblasti. Iz tega sledi, da nosi za nasilno spreminjanje etničnega lica podeželja na škodo slovenskega življa velik del krivde tudi jugoslovanska vlada, ker zatira italijanske nacionalne manjšine in noče, da se uveljavi mirovna pogodba. Dodal je, da nismo proti gradnji stanovanj za begunce iz cone B, toda da naj se ista gradijo tam, kjer prebivajo v veliki večini Italijani, to je v Trstu ali v Miljah. Nato so morali občinski svetovalci, kot že neštetokrat, ponovno poslušati do kraja oguljene plošče titovskega svetovalca Srečka Colje, ki je iznesel svoje «argumente» o Pajetti, Pastoreju, itd., kar je, kot običajno, spravilo v smeh svetovalce in občinstvo. Končno je občinski svet imenoval štiričlansko komisijo z županom na čelu, ki naj sestavi priziv in ga odpošlje na oddelek za notranje zadeve ZVU.
Sledila je razprava o natečaju, ki ga je razpisalo predsedstvo cone za namestitev konzorcialnega zdravnika za občino Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Zadevo sta objasnila g. župan in odbornik Fioridan. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, naj že prej imenovana komisija sestavi tudi protestno vlogo na pravni oddeiek ZVU z zahtevo, da se prekličejo krivični zakoni, ki urejajo namestitve in naj se imenu.e zdravnik, ki obvlada slovenščino in italijanščino.
Kot zadnja točka na dnevnem redu je bila razprava o resoluciji glede tržaškega vprašanja. Ko je župan prečital resolucijo, je predložil svojo tudi klerikalec Dràgo Legiša. Vnela se je živahna diskusija posebno, ko je dr. Škrk skušal ponoviti isto ploščo, izposojeno pri titovskem gramofonu Srečku Colji, zaganjajoč se proti naši partiji. V odgovor mu je naš tov. Škrk očital, da je nekaj «važnega» pozabil povedati, in sicer, da «Vidali pro-
la sestaviti enotno resolucijo po tržaškem vprašanju. Sledila je tajna seja.
Urnik trgovin
Urnik trgovin ob božičnih praznikih bo naslednji:
24.	decembra:	vse trgovine
bodo lahko zvečer odprte do 21. ure; slaščičarne se zaprejo kot po navadi ob 21.30. Trgovine jestvin se lahko odprejo popoldne eno uro prej.
25.	decembra: vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. in slaščičarn od 8. do 21.30.
26.	decembra: trgovine jestvin odprte od 8. do 13. brivski in frizerski saloni od 8. do 13. in slaščičarne od 8. do 21.30. Vse ostale trgovine bodo zaprte.
31. decembra: vse trgovine bodo lahko zvečer odprte do 21. ure, slaščičarne pa do 21.30.
prijave, je za navedene to podaljšanje roka za prijavo zelo važno. Ni pa dovoljeno nika-ko dopolnjevanje že predloženih prijav. Po odobritvi zakona ima zainteresirani čas 180 dni, da izjavi finančni intendane! ali namerava vzpostaviti ali popraviti uničeno ali poškodovano imetje.
Prijavi vojne škode je treba priložiti potrebne dokumente, ki dokazujejo in potrjujejo prt-jav.jeno škodo. Za škodo povzročeno na oblekah, perilu, pohištvu in drugi opremi bo finančna intendanca določila s posebnim odlokom vsoto, ki bo služila kot osnova za določevanje višine povzročene škode. Proti rešitvi, ki bi jo oškodovanec smatral za ne ugodno, lahko vloži priziv na zakladno ministrstvo v Rimu (Ministero del Tesoro), ki bo izdalo končno veljaven sklep.
Priporočamo vsem kmetom ter drugim vojnim oškodovancem, ki niso svojčas predložili prijave za izplačilo vojne škode, da vložijo sedaj pravočasno zadevno prijavo s potrebnimi dokumenti. Prijave sprejema finančna intendanca v Trstu, Largo Panfili št. 2.
Zveza malih posestnikov pa je tudi za to zadevo na razpolago vsem zainteresiranim, ki bodo dobili vsa potrebna pojasnila in navodila na sedežu Zveze, v ul. Zonta št. 2.
Za teden --- dni —
Četrtek, 24. - Adam in Eva
Petek, 25. - Božič
Sobota, 26. - Stefan
Nedelja, 27. - Janez EV.
Ponedeljek, 28. - Nedolžni otroci (zad. krajec)
Torek, 29. - Tomaž
Sreda, 30. - David.
ZGODOVINSKI DNEVI
24.	1829. se L rodil Benjamin I-pavec, slovenski skladatelj.
25.	1943. je bil ustanovljen IX. ko ipuis -NOV in POJ.
25. 1887 se je rodil skladatelj Emil Adamič.
27. 1822. se je rodil Louis Pasteur, ustanovitelj moderne bakteriologije.
25. 1877. se je rodil skladatelj na Linhartova «Zupanova M! oka». To je -rojstni dan slovenskega gledališ.ča.
30. 1922. se je p. ičel 1. vsezvezni kongres Sovjetov, ki je spre jel ipo Stalinovem referatu deklaracijo o ustanovitvi Zve- : ze sovjetskih socialističnih republik.
30. 1944. je začasna madžarska vlada napovedala Nemčiji vojno.
Nove sile za KP
(Nadaljevanje z 2. strani)
do razdelili izkaznice za Itiob v novem Ljudskem domu.
Isti večer je bil praznik razdelitve izkaznic tudi na Pon-čani, kjer je številne tovariše pozdravil v imenu UK tov Sema. V teku slovesnosti so vprašali za vpis v partijo 4 delavci in 1 žena. Z znamkami podpornega člana partije je bilo nabranih 8.360 lir.
V sekciji Pisoni, ki je isto tako dosegla v roku postavljeni cilj, so prejeli stari in novi člani izkaznico v soboto. Svečane razdelitve se je udeležil za IK tov. Destradi. Sledil je nastop društvenega kvinteta. Navedena sekcija je povečala svojo partijsko družino s petimi novimi tovariši.
Lep uspeh be.eži tudi praznik razdelitve, ki je bil v Pečarju, kjer je tovariše in simpatizerje nagovoril sekretar naše partije tov. Vidali. Prvo izkaznico so svečano izročili tov. Balbiju, ki slavi letos 50 let udejstvovanja v delavskem gibanju.
Na policiji se je oglasila v četrtek 54-letna Bianca Sommer iz ul. Valdirivo 22 in prijavila, da ji je njena služkinja, po imenu Marija, ki je bila šele tri dni pri njej v službi, odnesla iz omare več zlatih predmetov v skupni vrednosti 70.000 lir. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi neznano Marijo, ki ji gospodinja ne pozna priimka.
*** Tudi 39 letna Olimpia Do-liner iz ul. Industria št. 14 je prijavila policiji, da je v njeni odsotnosti, v četrtek med 14.30 in 15.30, nekdo s ponarejenim ključem prišel v njeno stanovanje in iz sobice odnesel eno moško in eno žensko' zimsko suknjo vredni skupno pribl. 60 -tisoč lir. Vse kaže, da je tatvino izvršil nekdo, ki dobro pozna -razmere v družini Doliner.
*** Na trgu Libertà je v četrtek trčil tramvaj št. 6 v zadnji del prikolice nekega -težkega tovornika iz Padove, Pri trčenju sta bila lažje ranjena vozač tram-
---v», m I-.ÌV-V.Ì, V.«	» V Altan	U- ova uua	1 titijciid VVZ, d V Ul d m-
daja Trst Italiji». Imenovana vaja Ai-fio Persiani in spevodnik

«Lučanje Sv. Stefana» je pristen slovenski običaj, ki je poznan verjetno samo v Boljuncu. Na Stefanovo popoldne se na trgu v Boljuncu zbere vse «kar leze ino gre», pa ne samo iz vasi. Zanimiva in obenem zabavna starodavna tradicija privabi ta dan v Boljunec veliko gledalcev iz vseh vasi in celo iz mesta, ki se hočejo v resnici razvedriti in preživeti nekaj veselih uric v prijazni vasici našega B -ega. Mislimo, da bi bilo odveč podrobnejeo pojasnjevati, kaj je pravzaprav to «lučanje». Gornja slika, ki smo jo povzeli iz «Ljudskega koledarja 1954» je precej zgovorna. Na vsak način pa naj naši bralci ne zamudijo te lepe prilike za zabavo in smeh, ki si ga bodo lahko privoščili tudi letos na Stefanovo popoldne.
Boljunška dekleta in fantje se že sedaj skrbno pripravljajo.
Angelo M'engaziol, ki so ju prepeljali v bolnišnico in bosta okrevala največ v 8 dneh. Od potnikov sla se dve ženi lažje potolkli, ostali so pa 'preživeli le nekaj strahu.
*** V ulici Ghega je v petek neki ameriški vojak s svojim o-seibnim avtom povozil Alessandra Peccorella starega 18 let iz Sv. M.M.sp., ki je naenkrat prišel izza nekega stoječega avtomobila hoteč prečkati cesto. Ponesrečenca so takoj -prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da si je nesrečni mladenič zlomil stegnenico leve noge. Zdraviti se bo moral najmanj dva meseca.
*** 14-letni Walter Veglia iz Stramara je v bližini čistilnice «Aquila» padel s kolesa in se resno potolkel po glavi, obrazu in rokah. Ko so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnico je bil ves pretresen in se ni ničesar spominjal. Zdravniki sodijo, da bo o-zdravel v 15 -dneh.
«*» 57-letni Pietro Losi iz Vicolo Ospedale Militare št. 13 je v soboto snaži-1 okna v prostorih paroplovne družbe «M'arovich» na Borznem trgu 2, kjer je zaposlen, ko je naenkrat izgubil ravnotežje in padel z lestve, z višine okrog treh metrov, pri čemer si je zlomil levo koleno. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice se bo moral zdraviti dva mesec i.
*** Isti dan je v tovarni «Ilva» padel z višine dveh metrov zidar Luigi Martegani star 42 let iz ul. Ronchetto 2, ki- so ga v silnih bolečinah prepeljali z rešilnim v bolnico. Zdravniki sumijo, da si je zlomili križno kost in se bo moral v tem primeru zdraviti 40 dni, če seveda ne bo Komplikacj.
* * *
Policijski stražniki so v bližini Bazovice aretirali 16-letnega Giorgia Rennerja, 15 letnega Luciana Rennerja, 18-letnega Carla Ortolana, 20-letnega Luigia Raipa-gna ter pozneje tudi 30-letnega Alberta Benedettila, ki so v nekem gozdu posekali več smrekovih vrhov in povzročili precejšnjo škodo.
*** 77-letna Rosa Visintini iz ul. Brandesia 764 si je v ponedeljek vzela življenje s plinom. Našli so jo še živo s plinsko cevjo v ustih, toda ob prevozu v bolnico je nesrečna starka umrla. Domnevajo, da je vzrok samomora dolga bolezen.
V dneh od 17. do 21. decembra se je v tržaški občini rodilo 24 otrok in 2 mrtvorojena, umrlo je 44 oseb, porok pa je bilo 19.
TRST II.
ČETRTEK: 13., Pevski duet in h-armonika - 19. Mamičina pravljica - 20.05 Božični motivi - 21 Schubert: Simi.onija št. 8. - 24. Prenos polnočnice iz cerkve sv Jakclba.
PETEK: 9. Slovenski zbori -13. Božična voščila trgovskih podrtij - nato Božična voščila šolske mladine - nato Glasba po željah - 16. Oddaja za najmlajše -BOŽIČNE SANJE - 20.05 Zbor slovenske filharmonije.
SOBOTA: 9. Slovenski motivi •
11.30	Oddaja za najmlajše - SNEŽNA KRALJiCA - 13. Glasba po željah - 16. Radijski oder - Beke ffi: NEOPRAVIČENA URA -
20.30	Koncert zbora iz sv. Jakoba - 20. Gotovac: Simfonično kolo
21. Malo za šalo - malo zares
-	22. Gershwin: Koncert za klavir in orkester.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja -11.30 Oddaja za najmlajše
-	12. Od melodije do melodije -16. Malo za šalo - malo zares -22. Prenos iz Avditorija drugega dela koncera Glasbene matice iz Ljubljane.
-PONEDELJEK: 14. Lahke melodije igra Franco Russo - 19 Mamica pripoveduje - 20.15 Slovenski zbori - 21.15 Giacomo Puccini: TOSCA, opera v treh dejanjih-
TOREK: 19. Slovensščina za Slovence - 13. Glasba po željah -20.30 Slovenske pesmi - 21, Radijski oder - Maurice Rostanti: VEST.
SREDA: 13.30 Gershwin: Američan v Parizu - 18.40 Koncert tenorista Renata Kodermaca - IH-Zdravniški vedež - 22.15 Ravel SPANS-KA URA, opera v 1 del-
Slabe gospodarske perspektive
(Nadaljevanje s 3. strani) kov niža, namesto Un bi se viši' la? Tudi trgovci na drobno, če' prav bolj srečni od kramarjev, so ostali razočarani in nezadovoljni-Za božične praznike se na žalost ponavlja že znan pojav: kupci najrajši izbirajo predmete, ki stanejo malo in nudijo prodaialcem le malo zaslužka.
Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da se večina malih gospodarstvenikov, z veliko težavo sicer, še vedno drži na površini. Toda kaj se bo zgodilo v prvih mesecih prihodnjega leta. Tedaj bodo vsa praznovanja minila in kriz® v trgovini, obrtništvu in mali industriji se bo poglobila. Ni nobenega razumnega razloga, ki dal upati, da se bo delovanje P’ stanišča povečalo, ker ni noben ga znaka, da bi ZVU in Italija ska vlada spremenili svojo Sko Ijivo politiko. V februarju bos izročeni dve petrolejski ladji -na splovišiih Sv. Marka bos: ostali dve ladji za Kongo; zardi tega bo 1.500 delavcev bn dela, če ne bo kakšnega izredni ga ukrepa.
Čeprav je težko, vendar je tn ba povedati resnico in določen situacije se ne smejo skrivat temveč jh je treba prikazati vsej njihovi resničnosti. Vsi d' lovni ljudje Trsta imajo tetk-dneve pred seboj. Treba se & trdo boriti, da se prepreči popa no gospodarsko uničenje mesta, i ni dvoma„ da bodo morali ime• v tej borbi prav delovni ljudi glavno vlogo.

Smučarski izlet
Pristaniška športna skupina organizira 10. januarja 1954 smučarski izlet na Cima Sappada 2 odhodom iz Largo Barriera Vecchia ob 5. uri in povratkom pri' Mizno ob 23. uri.. Cena: za člane 1.100 lir, za nečlane 1.150 lir-Vpisi se sprejemajo vsak večer na sedežu na trgu Duca degli -A' bruzzi 3, I. nadstr.
Odgovorni urednik RUDOLF BLA2IC (Biagi) Založništvo «DELA» ,, Tisica Up. RIVA, Torrebisujc*
Dovoli#* 1« Al*
PEKARNA LEGIŠA
SESLJAN
želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto
FOTO STUDIO EDI
Trst, ul. Oriani 2 (Barriera Vecchia)
želi vesele božične praznik®
Kavarna pri kinu
MAJOVSKI na PROSEKU
želi cenj, obiskovalcem vesele božične praznike in srečno Nov® leto	.
Trgovina električnih potrebščin
KRALJ (Carli) BOOOMlL PROSEK 212
želi vie.n cenj. odjemalcem vesele božične praznike__,