Aktualno Ormož • Milijonski zneski se popravljajo malo sem in tja... O Stran 2
Spodnje Podravje Kidričevo • Talum in občina načrtujeta gradnjo hotela
Z> Stran 4
Kronika
Slovenija • Toplo vreme je lahko nevarno
O Stran 24
Ptuj, torek, 21. januarja 2014
letnik LXVII • št. 6 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
Štajerski
Spodnje Podravje • Blaž Rola na kratkem oddihu doma
www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Kidričani spomladi tudi brez Leona Horvata
O Stran 11
»
Brez evforije, prosim, gremo naprej
«
Odbojka • Vodilna ekipa lige premočna za Ptujčanke
O Stran 12
Ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekla dva tedna v »deželi tam spodaj« premikal mejnike v svoji teniški karieri in se ob svojem prvem nastopu na članskem turnirju za grand slam iz kvalifikacij prebil do 2. kroga glavnega turnirja.
Med skoraj 250 najboljšimi igralci na svetu, ki so tekmovali v Melbournu, jih je boljši dosežek doseglo le 32.
Blaževe igre na odprtem prvenstvu Avstralije je preko spleta poleg vseh domačih z velikim zanimanjem spremljala tudi množica navijačev in prijateljev tenisa na Ptuju. Ti so vstajali ob 1. ali 2. uri ponoči in pred računalniki stiskali pesti za najboljšega slovenskega igralca na tej strani Trojan. »Z vsakim krogom se je število podpornikov preko facebooka, maila ali telefona drastično večalo in po zmagi proti Delbonisu mi je telefon skoraj eksplodiral! Hvala vsem za vso podporo, resnično sem jo čutil,« je po vrnitvi v domovino povedal Blaž, ki se noče predajati evforiji, ampak se v slogu pravega šampiona usmerja proti novim ciljem. V nedeljo so zanj v TK Ptuj pripravili prisrčen sprejem.
O Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola •
»Telefon mi je skoraj eksplodiral«
O Stran 14,15
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Poznavalci se čudijo, da je bilo uporabno dovoljenje izdano
Ptuj • Štiri mesece je minilo od odprtja kongresno-kulturnega središča v dominikanskem samostanu. Številni posamezniki opozarjajo na napake in celo nevarnosti dvorane. Arhitekt Milan To-mac priznava, da je marsikaj res.
O Stran 3
SLS vlaga ovadbe zoper župana, ta toži občinski svet
Destrnik • Svetniška skupina SLS je podala kar pet ovadb zoper župana, ki jih zdaj obravnava ptujsko tožilstvo. Župan Vindiš pa je pri Upravnem sodišču vložil tožbo zoper občinski svet.
O Stran 7
2 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 21. januarja 2014
Ormož • Opozicija opozarja na igre s komunalnim prispevkom
Milijonski zneski se popravljajo malo sem in tja ...
Poročali smo, da je sprejemanje novega Programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki določa merila za odmero komunalnega prispevka, v Ormožu sprožilo veliko polemike in vroče krvi. Na 27. redni seji občinskega sveta, ki je bila konec decembra, so predlaganemu Programu glasno nasprotovali trije opozicijski svetniki kluba svetnikov Zares - lista za občino Ormož: Stanislav Podgorelec, Vili Trofenik in Boštjan Štefančič.
Ormoški občinski svet je na decembrski seji Program v osnutku z večino glasov potrdil. Druga obravnavava dokumenta je predvidena na 28. redni seji občinskega sveta, ki bo ta petek. Svetnik Vili Trofenik poudarja, da župan pri pripravi akta za drugo obravnavo ni upošteval sklepov, ki so bili potrjeni na predhodni, 27. redni seji. »Župan je sprejete sklepe ignoriral, čeprav le-ti pogojujejo drugo obravnavo odloka. To ocenjujemo kot ignoranco občinskega sveta in ignoranco odgovornosti do občanov. V drugo obravnavo je praktično posredovano identično gradivo kot za prvo obravnavo, le da so znižali obremenitev na enoto površine za področje kanalizacije. Nezaslišano je, da se napake odpravljajo na način, da se popravki delajo kar v milijonih evrov. Predlagatelj odloka je bil prisiljen delno upoštevati naše pripombe o nestrokovni in nezakoniti pripravi odloka in je tako znižal stroške kanalizacije v gradnji za 1,5 milijona evrov, obračunske stroške (to je stroške, ki bi jih pokril komunalni prispevek), pa za 2,4 milijona evrov. Posledično sta se obremenitvi na kvadratni meter gradbene parcele in na tloris zgradbe zmanjšali za več kot polovico. Določitev predlaganih vrednosti obre-
menitve ni rezultat strokovne priprave akta v skladu z veljavno zakonodajo, ampak igra številk po sistemu tombole, da bi dobili želeni 'politični' rezultat. Predlagatelja je pri pripravi gradiva vodila edino želja po 'kaznovanju' zavezancev za komunalni prispevek z višjim prispevkom, kot je bil 'stari' nezakoniti prispevek. Za dosego tega cilja se je po principu 'cilj posvečuje sredstva' zatekel k nedopustnemu prirejanju ali ponarejanju finančnih podatkov,« zatrjuje nekdanji ormoški župan, danes opozicijski svetnik Vili Trofenik.
Državna vlaganja prikrita?
»Tako naj bi občani oziroma investitorji skozi plačilo komunalnega prispevka za ceste prispevali 83, za vodovod 45, za kanalizacijo 16, za javne površine 61 ter za objekte za ravnanje z odpadki 62 odstotkov. Na primeru cest to pomeni, da naj bi od obstoječe ocenjene vrednosti cest (35,5 milijona evrov) občani preko komunalnega prispevka plačali 28,6 milijona evrov ali 83 odstotkov. Pri tem je predlagatelj pozabil odšteti nekaj milijonov evrov namenskih sredstev, ki jih je občina za modernizacijo cest prejela
Komentiramo
Tudi občine znajo biti oderuške
Občinska javna infrastruktura se gradi z evropskim, državnim, lastnim (občinskim) denarjem ter sredstvi, zbranimi iz naslova komunalnega prispevka. Čim višji je delež vloženih javnih sredstev v gradnjo infrastrukture, toliko nižja je oziroma naj bi bila potem obremenitev občanov (investitorjev) pri plačilu komunalnega prispevka. Se pravi je znesek komunalnega prispevka res odvisen od prikazanih finančnih virov, ki se vnesejo v Program opremljanja stavbnih zemljišč. Če se recimo občina odloči, da bo do svojih občanov »oderuška«, lahko v Programu »zamolči« nekatere vire vlaganj in jih enostavno v evidenco ne vnese. Kajti možnosti, da bi katera institucija nad tem, ali je občina v Programu zajela vsa evropska in državna vlaganja, izvajala zelo strikten in dosleden nadzor, so zelo majhne, skoraj neznatne. Po naših, sicer neuradnih informacijah, naj bi se Programi pripravljali po sistemu, da občina najprej določi, koliko komunalnega prispevka bi želela pobrati. Temu ustrezno naj bi se nato v Programu prikazala javna (evropska, državna in občinska) vlaganja ... Če se stvarem resnično streže na takšen način, je to do občanov - investitorjev (zasebnih in poslovnih) še kako krivično, da ne rečemo nepošteno, nedopustno, celo nezakonito. Ob zbiranju podatkov in raziskovanju se velikokrat celo sprašujemo, ali morda niso občine celo večji finančni rabelj kot država. Pri marsičem bi lahko bile do občanov s finančnega vidika prijaznejše...
Foto: MZ
Vili Trofenik opozarja na nepravilnosti pri pripravi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Ormož.
iz državnega proračuna. Že na podlagi zaključnih računov občine in drugih dokumentov je možno ugotoviti, da je za obdobje 2007-2013 samo za področje prometne infrastrukture zavestno prikritih več kot tri milijone evrov iz državnega proračuna prejetih sredstev. Na podlagi naše pripombe na decembrski seji o nerealnih finančnih postavkah je bil predlagatelj za področje vodovodnega omrežja primoran prepoznati napako v višini 6,5 milijona evrov za investicije, ki so v teku. Kar pa sicer po prepričanju predlagatelja nima (!) vpliva ne na skupno vrednost vodovodnega omrežja, ne na obračunske stroške, ki se financirajo iz komunalnega prispevka. Neverjetno, neodgovorno in nedopustno, skratka šlampasto! Sicer pa so tudi na področju infrastrukture za ravnanje z odpadki podatki neverodo-stojni oziroma niso upoštevni drugi viri financiranja,« dodaja Trofenik.
Ni pomembno, ali je asfalt ali makadam
Po mnenju članov svetniškega kluba Zares - Lista za občino Ormož poseben problem pri pripravi Programa o
Aktualno politično dogajanje v Ormožu pretresa Program opremljanja stavbnih zemljišč, ki definira merila za odmero komunalnega prispevka. Opozicija opozarja: »Podatki se prirejajo želenemu rezultatu. Gre za neposredni neupravičen poseg v žepe občanov in investitorjev.«
opremljanju stavbnih zemljišč predstavlja dejstvo, da odlok predvideva enak komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo na gosto in redko poseljenih naseljih. V primerih redke poselitve bodo investitorji po Trofenikovih besedah morali poleg komunalnega prispevka na lastne stroške zgraditi še do več sto metrov dolge priključke, zlasti za vodovod in kanalizacijo. Prav tako bodo enak komunalni prispevek plačali investitorji za priključke na javne ceste tik ob asfaltni cesti kot investitorji v redko naseljenih območjih za priključek na makadamski kolovoz. »Zaradi vsega naštetega, predvsem netočnih in potvorjenih podatkov, je predlagani odlok nepošten, v posameznih delih nezakonit in posledično nesprejemljiv. Vsi vpleteni v pripravo si ne zaslužijo samo graje, ampak ugotavljanje odgovornosti za malomarno in načrtno škodljivo delo ter ponarejanje podatkov,« so odločni člani svetniškega kluba Zares - Lista za občino Ormož.
Mojca Zemljarič
Boštjan Štefančič in Stanislav Podgorelec
Uvodnik
Preobčutljivi
Sicer je res, da je do volitev jeseni še kar nekaj časa, ampak volilno leto se je že začelo.
Mogoče navzven niti ne tako vidno, sploh v zadnjem obdobju ne, ko (politične) afere in podtikanja niso nobena posebnost predvolilne kampanje, ampak vsakodnevna praksa.
Zato pa prve predvolilne tresljaje že čutimo v medijih. Pa mogoče niti ni čisto pravi izraz tresljaji, ampak bi bilo bolje zapisati prvi znaki preganjavice, ki je začela najedati bodoče resne ali zaenkrat zgolj še potencialne kandidate za te ali one politične položaje.
Prav zanimivo je namreč spremljati številne »obšan-kovske« debate, ki se napletajo ob objavi, recimo, čisto nedolžnega intervjuja s kakšnim zabaviščnikom in človek ne more niti verjeti, kako velike zarote se kujejo iz prav tako čisto korektnega članka o kakšni običajni bolj ali manj lokalni problematiki.
Novinarji in uredniki bomo očitno morali biti zelo previdni, da s kakšnim zapisom ne ranimo pregloboko - kot kaže - že zdaj preobčutljivih sedanjih in bodočih lokalnih politikov.
Evo, na prvo težavo sem kot urednica naletela že v teh dneh: pognali in zacveteli so namreč prvi zvončki, čeprav smo komaj sredi januarja. Vreme pač dela svoje, ne? Pa ni problem v zvončkih, ampak v tem, da so jih naši bralci odkrili najprej na levem bregu Drave. In zdaj, če objavimo, da so bili prvi letošnji zvončki odkriti na levi strani, smo kot medij definitivno že »levičarski« (pa tudi obratno bi seveda veljalo). Tako da zapisa o prvih letošnjih zvončkih na levi strani Drave v časopisu ne bo...
Sicer naj bi jih itak po napovedih vremenarjev kmalu zasul sneg, ampak ta lahko spet prinese nove težave, saj bo poročanje o slabem ali dobrem pluženju cest spet zanetilo poglobljena razmišljanja o tem, katera opcija, leva ali desna, stoji za takšnim člankom. Pa potem naprej: ne upam niti razmišljati, če se zgodi kakšna pozno-pomladna pozeba ali poplave, ker vse to bo letos očitno stvar velikih političnih zarot in spletk.
Če verjamete ali ne, vse zapisano je celo čista resnica. Še vsa sreča, da naša ekipa ni tako zelo občutljiva, ker potem časopisa sploh ne bi bilo. Se pa zato velikokrat na-smejemo. In kot kaže, se bomo še.
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
Foto: MZ
torek • 21. januarja 2014
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Ptuj • (Ne)funkcionalnost dominikanskega samostana
Poznavalci se čudijo, da je bilo uporabno dovoljenje sploh izdano
Štiri mesece je minilo od odprtja kongresno-kulturnega središča v dominikanskem samostanu. Takrat je bila končana 1. faza, do konca prenove v celoti ji sledita še dve. A vse več je v javnosti slišati o nepravilnostih in nefunkcionalnosti dvorane. Številni posamezniki opozarjajo na napake, pomanjkljivosti ter celo nevarnosti dvorane. Arhitekt Milan Tomac priznava, da bi se pri nekaterih zadevah danes odločil drugače.
Za poškodbe civilno odgovorna lastnik in upravljavec
Na vprašanje, kdo je kazensko oziroma odškodninsko odgovoren, če se posameznik na stopnicah poškoduje, so nam iz MO Ptuj sporočili, da je civilno odgovoren tisti, ki je upravljavec (Javne službe Ptuj), kakor tudi tisti, ki je lastnik nepremičnin (MO Ptuj). »To seveda pod predpostavko, da oškodovanec ni sam odgovoren za svojo poškodbo oziroma da za poškodbo ni odgovorna tretja oseba. Kazensko je odgovoren samo tisti, ki je storil kaznivo dejanje. Torej če je poškodovanje v neposredni vzročni zvezi s kaznivim dejanjem in je to znak nekega konkretnega kaznivega dejanja.«
Foto: Črtomir Goznik
Pred časom smo v naše uredništvo prejeli pismo, v katerem avtor opisuje svoj pogled na obnovo dominikanskega samostana ter opozarja na napake, pomanjkljivosti in nevarnosti kongresne dvorane.
Dvorana zrcalo dosežkov evropske prestolnice kulture?
V štirih mesecih, odkar je bilo namenu predano kon-gresno-kulturno središče, se je že zvrstilo kar nekaj prireditev. Mnenja o dvorani so deljena, marsikdo ima v zvezi z njo številne pomisleke. Pre-temen ambient, en sam vhod v dvorano med tribuno in odrom, ozki sedeži ter visoke in strme stopnice, po mnenju nekaterih moteče osvetljene. V javnosti se postavlja vprašanje dostopa za invalide in možnosti evakuacije v primeru elementarne nesreče. Kot je zapisal avtor pisma, je dvorana zrcalo dosežkov evropske prestolnice kulture, a žal ne v pozitivnem smislu.
Arhitekt Milan Tomac: »Pri projektiranju je bil cel kup kompromisov.«
Omenjena dejstva in pomisleke je pokomentiral arhitekt Milan Tomac, ki je projekt zasnoval. Priznal je, da sta bila projektiranje in izvedba polna kompromisov predvsem zaradi spomeniškega varstva ter da bi se pri nekaterih zadevah danes odločil drugače. Dodal je še, da so dvorano predali namenu, zavedajoč se, da bodo popravki v naslednjih dveh fazah še potrebni ter da se bo funkcionalnost pokazala šele čez čas.
Temen ambient Tomac utemeljuje z dejstvom, da je bil samostan v preteklosti velikokrat prezidan, obzidan in podobno in je sestavljen iz zelo veliko različnih ambientov. Prav iz tega razloga je poiskal element, ki bi to nevtraliziral in rešitev je videl v kombinaciji bele in črne barve. Tla so enotno obarvana v nevtralno črno barvo. Po njegovih besedah presvetle barve prostor naredijo anemičen, zato je bil potreben tovrsten kontrast med obstoječim in novim. Sicer pa naj bi bili zapovedani barvi oprave dominikancev prav črna in bela, ki pomenita nedolžnost in skromnost.
Evakuacijski načrt visi na nitki
»Kar se tiče vhodov, lahko povem, da je zaenkrat v uporabi le eden, do konca projekta v celoti pa so predvideni trije,« razlaga Tomac, kljub temu da še ni povsem jasno, kako bo to izpeljano, saj naj bi Zavod za varstvo kulturne dediščine zaviral nekatere zadeve. Po neuradnih informacijah bi morale biti stopnice, ki vodijo do drugega izhoda, ki je nujen zaradi evakuacije, v bližnji prihodnosti odstranjene, to naj bi zahteval Zavod, ki je izdal soglasje za postavitev le za določen čas. »Mislim, da se to ne bo zgodilo, pri spomeniškem varstvu ne gre zmeraj samo za strokovna mnenja, ampak tudi za igro nekih interesov in kritik.« Če bo Zavod vztrajal pri odstranitvi stopnic, s tribune več ne bo dostopa do drugega izhoda, ki je nujen za evakuacijo v primeru nesreče, kar bi v praksi pomenilo, da bi obstoječi evakuacijski načrt "padel" in bi v dvorano lahko namesto slabih 400 sprejeli le 40 ljudi. Sicer pa to ni edina zadeva, ki moti Zavod, ki je pravzaprav že od začetka projekta aktiven člen in bistveno vpliva na potek investicije. Po njihovem
mnenju je tribuna za približno en meter previsoka. Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da na tehničnem pregledu, ki je osnova za izdajo uporabnega dovoljenja, ni bilo predstavnika Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kar se šteje, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.
Stopnice za 10 cm višje od standardnih
Stopnice v dvorani so strme ter v višino naraščajo in so na koncu visoke 27 centimetrov, kar je za 10 centimetrov višje od standardne višine stopnic. Projektant priznava, da so stopnice posebnost. »Dvorana je parabolične oblike. Tribuna je narejena na način, da se dobro vidi na oder. Če bi hoteli, da bi bila zasnovana naravnost, bi bila tribuna visoka do oboka, česar spomeniško varstvo ne bi odobrilo, to je namreč že zdaj mnenja, da je tribuna en meter previsoka. To je eden od kompromisov, ki je bil narejen. Dvorana je tudi zelo dolga, zato je posebej pomembno, da je pogled na oder približno enako kakovosten tudi za tiste, ki sedijo v
zadnji vrsti. Priznam, da sem bil pri projektiranju stopnic v dilemi med tem, da zgoraj naredim namesto ene visoke dve nižji stopnici, a to bi pomenilo, da bi bili posledično spodaj dve zelo drobni, ki bi lahko bili prav tako sporni, saj bi ju marsikdo spregledal in se obnje spotaknil. To je kompromis, ki je bil narejen, jaz sprejemam vso odgovornost zanj in bi verjetno še enkrat storil enako.«
Širina sedežev na spodnji meji standarda
Po mnenju nekaterih so sedeži v dvorani preozki. Široki so 54 centimetrov, kar je spodnja meja po predpisanih standardih. Arhitekt Tomac priznava, da bi to, če bi čas lahko zavrtel nazaj, zagotovo spremenil. »V projektni nalogi smo imeli zadano, da mora biti v dvorani 500 sedežev, ta hip pa jih je 378. Zaradi nekaterih stvari smo morali tribuno odmakniti od zidov, bolj kot smo sprva načrtovali, nato smo morali zaradi najdb
prestaviti oder, zato smo tako po dolžini kot tudi širini izgubili nekaj vrst.« Kot je dejal, je ves čas delal pod neke vrste pritiskom, da v dvorano namesti 500 sedežev oziroma največ, kolikor pač gre, kar je tudi razlog za izbiro najožjih sedežev.
Tomac: »Organizatorji se bodo morali naučiti delati z ambientom.«
Na eni izmed prireditev se je izkazalo, da je dostop na oder v primeru velikega števila nastopajočih, na primer pevskega zbora, otežen, saj so stopnice na oder ozke. A po besedah projektanta gre za popolnoma normalne stopnice. »Za enega človeka, ki pride iz publike, so dovolj široke, nastopajoči imajo sicer dostop na oder z druge strani. Organizator mora pred prireditvijo dvorano pregledati in prilagoditi program dvorani.« Pri tem navaja tudi težave z akustiko in ozvočenjem. Dvorana je namreč izjemno akustična, kar je sicer dobro za glasbene prireditve, veliko manj pa za govore. »Več-
namenske dvorane imajo to težavo, da različne prireditve zahtevajo svoj odmevni čas. Moderne večnamenske dvorane imajo to prednost, da imajo premakljive akustične elemente, ki se obračajo ali prilagodijo. Za kino ali ozvočen govor mora biti čim bolj ''gluha'' dvorana, to pomeni, da čim manj odmeva, pri glasbi pa je odmevanje dobro, da pride do čim bolj polnega zvoka. Glede na to, da je glavna kongresna dvorana nekdanja cerkev, so odmevni časi zelo dolgi, a smo jih uspeli že precej zmanjšati z nekaterimi akustičnimi ukrepi, kot so oblazinjeni sedeži, pod njimi so vgrajeni tudi dušilci zvoka. Naredili smo pač, kolikor smo lahko. Tudi ozvočenje je zasnovano na ta način, da vse to upošteva. Res pa je, da so organizatorji tisti, ki se morajo s tem ambientom naučiti delati,« je dejal Tomac in pojasnil, da so sicer predvideni še dodatni akustični elementi, ki so jih usklajevali s spomeniškim varstvom, a jih še niso uspeli izvesti. Predvideni so namreč premakljivi dušilci zvoka, ki bi jih lahko prinašali v dvorano oziroma odnašali iz nje.
Patricija Kovačec
Ali uporabna dovoljenja izdajajo kar sami sebi?
Tehnični pregled, na katerem komisija ne poda nikakršnih pripomb, je osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz zapisnika o tehničnem pregledu rekonstruiranega dominikanskega samostana je razvidno, da je bilo v komisijo imenovanih 13 predstavnikov. Štirje se pregleda niso udeležili in s tem avtomatsko potrdili, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nimajo pripomb. Med člani komisije so bili med drugim predstavnik Mestne občine in Upravne enote Ptuj ter predstavnik družbe Javne službe Ptuj. Sicer pa se tudi med izvedenci pojavljajo imena posameznikov, znanih po "dobrem" sodelovanju z MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje	t
orek • 21. januarja 2014
Kidričevo • Delavskemu naselju se obetajo boljši časi
Talum in občina načrtujeta gradnjo športnega hotela
Potem ko je župan občine Kidričevo Anton Leskovar na poprazničnem sprejemu razkril, da se skupaj s predstavniki Taluma pogovarjajo o realnih možnostih gradnje športnega hotela v Kidričevem, so nam to potrdili tudi v Talumu.
Foto: M. Ozmec
Delovni naslov projekta je Radisson BLU Vital&Sport Resort Kidričevo, Slovenia. celotno gradivo zanj pa bo dokončano v prvi polovici letošnjega leta.
Kot je poudaril župan Anton Leskovar, želijo v občini Kidričevo v letošnjem letu najprej dokončati vse začete večje investicije, že od druge polovice lanskega leta pa se skupaj s predstavniki Taluma in tujimi vlagatelji intenzivno pogovarjajo tudi o realnih možnostih gradnje športnega hotela in nekaterih drugih objektov v Kidričevem, pri čemer načrtujejo tudi celovito prenovo nekoč zelo uspešnega kopališča. Da bi izvedeli kaj več o tem obetajočem projektu, smo se odpravili v Talum, kjer je predsednik uprave Marko Drobnič previdno potrdil, da se skupaj z Občino Kidričevo resnično že nekaj časa dogovarjajo o možnostih za gradnjo športne in turistične destinacije v Kidričevem. Dokler zadeve niso povsem dorečene, o tem projektu ne želijo razkrivati podrobnosti, potrdil pa je, da so v zvezi s tem navezali stike in se že nekaj časa dogovarjajo tudi s potencialnimi tujimi vlagatelji.
Za projekt, ki ima delovno ime Radisson BLU Vital&Sport Resort Kidričevo, je v skupini Talum zadolžen Avgust Šibila, vodja strateškega razvoja Taluma, ki pojasnjuje: »Dejstvo je, da Talum razpolaga z viri, imamo objekte in zemljišča, razvito infrastrukturo, raznovrstne storitvene dejavnosti v okviru odvisnih družb, kar bi lahko bila odlična osnova za vzpo-
stavitev prvovrstne športno-turistične destinacije v Kidričevem. Lokalna skupnost, torej občina Kidričevo, projekt podpira in pri pripravi koncepta aktivno sodeluje. Interesi Taluma za vzpostavitev takšne dejavnosti so predvsem izkoristiti vzpostavljeno športno infrastrukturo kot osnovo športno-turistične destinacije. Predpostavka je namreč, da se bo ta infrastruktura z realizacijo projekta izboljšala in nadgradila in bo še naprej na razpolago za potrebe nogometne šole in nogometnega kluba Aluminij.«
Slišati je, da v sklopu tega projekta načrtujete tudi prenovo kopališča?
»Vsekakor je pomembna tudi revitalizacija kopališkega kompleksa, ki bo, ne glede na lokacijo hotela, pomemben del turistične ponudbe.
Istočasno pa želimo ustvariti potencial za rast lastnih storitvenih podjetij Vital, Revital, Vargas-al in drugih ter tudi lokalnih storitvenih podjetij s področja turizma. Skratka želimo ustvariti prvovrstno športno-turistično destinacijo s pozitivnimi učinki na širše družbeno okolje, saj gre tudi za ustvarjanje novih delovnih mest, izboljševanje lokalne infrastrukture in podobno.«
Kakšen pa naj bi bil vložek Taluma, kaj načrtujete v tem projektu?
»Talum namerava v projekt vložiti obstoječe vire, zemljišča in objekte, v lokalnem okolju pa bo ustvaril tudi osnovne pogoje za realizacijo projekta, pri tem mislim predvsem na pridobitev dovoljenj, spremembe namembnosti in ostalega. Glede na dejstvo, da Talum svoj investicijski poten-
cial vlaga v svojo osnovno dejavnost, pa bo treba k sodelovanju povabiti tudi druge partnerje oziroma investitorje.«
Ste lahko bolj konkretni? Kolikor vemo, ste se o tem že pogovarjali s partnerji iz Nemčije.
»Res je, Talum se je v sodelovanju z Občino Kidričevo in podjetjem Radix lotil izdelave koncepta športno-turistične destinacije v sodelovanju z nemškim podjetjem RIMC International Hotel Resort Management and Consulting iz Hamburga, ki je po naši oceni sposobno pripraviti celovite in konkretne rešitve kot
osnovo za nadaljnje odločitve. Podjetje RIMC je mednarodna korporacija, ki se ukvarja s pripravo in vodenjem različnih turističnih projektov, z unikatnim poslovnim modelom, ki dopušča različne možnosti za investitorje. Podjetje zaposluje 3600 ljudi po vsem svetu in je globalni igralec na področju ustvarjanja destinacij ter blagovnih znamk v turizmu.«
In kakšen je po vaši oceni končni cilj tega sodelovanja?
»Končni cilj sodelovanja bo po meri naročnika izdelan koncept športno-turistične destinacije, ki bo vseboval vse
ključne elemente, prostorsko zasnovo, arhitekturo, produkt, oceno investicije ipd., ki so pomembni za nagovarjanje potencialnih investitorjev. Ključni element projekta pa je tudi obveza podjetja RIMC za upravljanje športne destinaci-je, s katero bo investitorju zagotovljen potreben donos na investirana sredstva.«
Torej gre za gradnjo vrhunskega športnega hotela s pripadajočimi objekti?
»Delovni naslov projekta je Radisson BLU Vital&Sport Resort Kidričevo, Slovenia. Celotno gradivo zanj bo, skladno z načrti, dokončano v prvi polovici letošnjega leta. Če bo projekt ocenjen kot izvedljiv, bomo pristopili k sestavljanju investicijskega konzorcija in pripravi izvedbenih faz projekta.«
Neuradno smo izvedeli, da naj bi se dogovarjali o gradnji vrhunskega športnega hotela s 4 zvezdicami in okoli 170 ležišči, ob hotelskem kompleksu, katerega gradnja je možna na dveh različnih lokacijah - v neposredni bližini sedanjega kopališča ali v bližini stadiona - pa naj bi zgradili še nekaj depandans in pripadajoče športne ter druge objekte. Poleg tujega sovlagatelja naj bi se potegovali tudi za sredstva iz Evropske unije, slišati pa je, da naj bi s tem projektom pridobili vsaj okoli 70 novih delovnih mest.
M. Ozmec
Ptuj • Gostinci mesta Ptuj
Pobude za več mestnega utripa
Zaradi novega odloka o rabi javnih površin, zlasti še določila o ureditvi teras in barvi senčnikov, je med gostinci v starem mestnem jedru, soustvarjalci mestnega utripa, ki še kot eni od redkih obrtnikov vztrajajo v vedno bolj praznem mestnem jedru, zavrelo. Na sestanku oktobra lani so ugotovili, da jih MO Ptuj ne podpira v njihovi dejavnosti.
Še več, brez njihovega soglasja ali vsaj povabila na javno razpravo nalaga breme, ki ga s težavo nosijo sami. Ob vedno višjih davkih, zahtevah po posodobitvi gostinske opreme, vedno nižjih cenah zaradi ekonomske situacije, plačevanju dajatev in prispevkov Sazasu, IPFu itd. si prazen center mesta delijo le še s socialnimi stanovanji. Oblikovali so nekaj predlogov oz. pobud, za katere upajo, da jim bodo prisluhnili tudi odgovorni v MO Ptuj.
Za Štajerski tednik jih je povzel Marko Kolarič, eden najmlajših gostincev v mestu, ki se tudi ukvarja z animacijo, prireditvami za otroke po vsej Sloveniji, najemnik lokala Kavarna Bodi od konca avgusta lani. V mesto je prišel, ker je
želel tudi sam prispevati nekaj več dogajanja, ki bi mesto naredilo bolj polno. Tudi z izbiro imena je želel prinesti v mestno jedro več dobre volje, pozitivizma, žarek sonca tudi takrat, ko ga ni. Kot pove, vidi v slogi moč, pot, po kateri bodo mestni gostinci hodili skupaj in na ta način skušali tudi uspeti v svojih prizadevanjih, ki bodo koristna tako za njih kot za mesto, njegove prebivalce in obiskovalce, ki jih je zlasti veliko poleti in ki iščejo kakovostno zabavo in sprostitev v starem mestnem jedru. Zamenjava senčnikov, ti bi morali biti v barvi naravnega platna, predstavlja v trenutnih razmerah veliko finančno breme, saj so jih nekateri obnovili tik pred sprejemom novega odloka. Več sto ali tisoč evrov
nameniti samo za zamenjavo senčnikov, je v tem trenutku praktično nemogoče za vse, ugotavljajo. Če pa že mesto vztraja pri tem, na uniformiranosti senčne podobe teras,
naj ponudi subvencijo ali pa financira nabavo trenutno še predpisanih senčnikov, predlagajo gostinci ptujskega mestnega jedra. Pričakujejo tudi dodatno pojasnilo oz. in-
Foto: zasebni arhiv
Marko Kolarič, eden izmed članov skupine Gostinci mesta Ptuja, ki si prizadevajo za to, da se v lokalnem okolju močneje kot doslej sliši glas gostincev, še posebej v starem mestnem jedru, kjer je treba s skupnimi močni povečati mestni pretok.
terpretacijo odloka o rabi javnih površin v delu, ki omejuje fiksiranje samih senčnikov, saj jim ni jasna tehnična izvedljivost postavitve senčnikov brez fiksacije ob dejstvu, da tudi v mestu občasno zapiha izjemno močan veter, ki bi nepritrjene senčnike z lahkoto odpihnil, s tem pa povzročil materialno škodo in ogrožal ljudi. Gostinci Ptuja se tudi ne strinjajo z omejitvijo ogra-ditve teras, saj ograditev nudi zaščito pred vetrom, hrupom ali vozili ter jasno omejuje območje, namenjeno gostinski dejavnosti. Nesmiselne sem ji zdijo tudi omejitve delovnega časa v poletnih mesecih, saj tako turisti kot domačini v poletnih mesecih izražajo željo po daljših odpiralnih časih med tednom. Predlagajo, da se omejitev delovnega časa podaljša do 00.30 med tednom za bare in kavarne, ki to želijo, med vikendi pa naj ostane omejitev do 1.30. Prav tako pa tudi predlagajo, da se rok za prijavo javnega dogodka ali prireditve skrajša, s trenutnih 30 dni na 14 dni, kar bi omogočilo večjo fleksibilnost, hkrati pa razširilo ponudbo ter pestrost dogodkov v me-
stu. Mestni gostinci si tudi prizadevajo za odprti in ustvarjalni dialog z lokalno skupnosti, da bi jih vključili v pripravo vseh tistih mestnih odlokov oz. predpisov, ki krojijo njihovo usodo, da bi prisluhnili njihovim željam, idejam ter zmožnostim. »Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo doseči dogovore ter vrniti življenje v mestno jedro,« poudarjajo. Optimizem je toliko večji, ker je že decembrski prvi sestanek oz. delovno srečanje v Mestni hiši na Ptuju vlilo upanje, da bo gostinska beseda in pobuda v najstarejšem slovenskem mestu nekaj veljala, če si mesto v resnici želi večji mestni pretok, več dogajanja in življenja ter mestni razcvet. »Več kot bo dogajanja, več bo tudi druge ponudbe, večji bo mestni pretok. V tem trenutku pa je mesto prazno,« pove Marko Kolarič, predstavnik gostincev Ptuja, ki je prepričan, da bodo njihove pobude naletele na plodna tla, da bo že v kratkem pripravljen prijaznejši odlok, saj je nova turistična sezona oz. sezona, ko bodo polno zaživele gostinske terase, zelo blizu.
MG
torek • 21. januarja 2014
Podjetništvo
ŠtajerskiTEDHlK 5
Ptuj • Blagovna proizvodnja Perutnine Ptuj
Letno prodajo 68.000 ton perutninskega mesa in izdelkov
Perutnina Ptuj (PP) je v regiji - na območju jugovzhodne Evrope - najstarejši in vodilni pridelovalec perutninskega mesa. S svojo tovarno v Ljubljani (nekdanjo Jato) je tudi edini slovenski proizvajalec puranjega mesa. Po njihovih izdelkih vsakodnevno posega dva milijona potrošnikov.
70 odstotkov vse prodaje Skupine PP se ustvari na tujih trgih, zunaj Slovenije. Zato tudi v letu 2014, ne glede na to, da bo Slovenija še vedno beležila negativni trend gospodarske rasti, pričakujejo rast. Na lastnih domicilnih trgih (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina) ustvarijo 72, na domicilnih trgih trgovskih družb (Avstrija, Makedonija in Romunija) 16, na ključnih izvoznih trgih (Švica, Kosovo, Velika Britanija, Črna Gora, Italija in Švedska) pa 12 odstotkov prodaje. »Vedno manj prodajamo tako imenovanega nedodelanega mesa. Zmeraj več je dodelanega. Tudi pripravljenega. V strukturi prodaje je prodaja 'čistega piščanca' tam nekje med 12 in 15 odstotki,« navaja predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser ter doda, da je tudi v letu 2013 poslovanje družbe zaznamovala podražitev osnovnih strateških surovin: koruze, soje, pšenice in rastlinskih olj. »Cene žitaric so bile lani kar za 60 odstotkov višje od dolgoletnega povprečja. V primerjavi z letom 2012 so se žitarice v letu 2013 podražile za 19 odstotkov. Stroški surovin in materialov predstavljajo 68 odstotkov vseh stroškov pri poslovanju družbe.«
Med produkti, ki jih družba PP najboljše prodaja, je znamka Poli, ki letos zaznamuje 40 let. Na drugem mestu po prodaji je piščančji file, po katerem posegajo najzahtevnejši kupci. »Poudariti je treba, da ima PP dolgoletne in zanesljive poslovne partnerje tako na strani kupcev kot na strani dobaviteljev. Ti so nam v obdobju, ko je poslovanje za-
Foto: Črtomir Goznik
Nada Kranjc, članica uprave PP, direktorica za trženje in nabavo: »Blagovna znamka Poli ima letos 40 let.«
radi znižanja kupne moči, pritiskov na zmanjšanje marž in višjih stroškov surovin obremenjeno, stali ob strani. Tudi v teh zadnjih nekaj letih, ko je poslovanje objektivno oteženo. Kupci, končni potrošniki in dobavitelji Perutnini zaupajo in verjamejo,« je pojasnila Nada Krajnc, članica uprave PP in direktorica za trženje ter nabavo.
McDonaldsu dobavljajo samo še meso
»Z McDonaldsom sodelujemo na evropskem nivoju. Prodajamo mu meso, v štiri države v Evropi. Gotovih izdelkov za njih (pečenih in pa-niranih izdelkov) več ne proizvajamo. To pa zato, ker se je McDonald's pred leti odločil za strategijo, da bo kapacitete svojih proizvodnih obratov izkoristil do maksimuma. Na tak način je izven svojega sistema zmanjšal število dobaviteljev. Mi smo takrat žal ostali brez
tega neposrednega sodelovanja. Res pa je, da sodelovanje pri prodaji mesa med Perutnino in McDonaldsom iz leta v leto raste,« je razložila Krajn-čeva in omenila, da Perutnina v prihodnjem kratkoročnem obdobju velikih investicij v razvoj in trženje na novih, ve-
		
— Perutnini liuj		Krmnim l-iuj
J	BP	é
b/ p		Ntj nt , » • i
	—O—	—
feruiMiu Ptuj		
Foto: Črtomir Goznik
Struktura prodaje - količinska
Blago (t) / Leto	2012	2013
Perutninsko meso	40.713	41.600
Perutninski izdelki	26.319	26.604
likih trgih ne načrtuje. »Čvrsto želimo delati na tistih trgih in s tistimi kupci, s katerimi že zdaj sodelujemo. Novosti v letošnjem letu sicer bodo, ne bodo pa to neke revolucionarne spremembe. Razširili
Foto: Črtomir Goznik
Milan Čuš, član uprave PP, zadolžen za kadrovsko področje: »Povprečna plača v Perutnini Ptuj je v letu 2013 znašala 1.205 evrov. Minimalno plačo prejema nekaj več kot sto sodelavcev.«
Obrati PP v regiji
Slovenija - pet lokacij	Hrvaška - štiri lokacije	Srbija - pet lokacij	BiH - tri lokacije
Farme matičnih jat	-	Farme matičnih jat	-
Farme za rejo brojlerjev -	kooperacija -	lastne	Farme za rejo brojlerjev - kooperacija	Farme za rejo brojlerjev -	kooperacija -	lastne	Farme za rejo brojlerjev -	kooperacija -	lastne
Valilnice	Valilnice	Valilnice	Valilnice
Mešalnice	-	Mešalnice	-
Tehnološki obrati za obdelavo mesa	Tehnološki obrati za obdelavo mesa	Tehnološki obrati za obdelavo mesa	Tehnološki obrati za obdelavo mesa
Na območju regije (JV Evrope oziroma Balkanskega polotoka) ima Skupina PP v lasti 551 farm, pet mešalnic, pet valilnic, pet tehnoloških obratov za obdelavo mesa, šest predelovalnih obratov, 12 hladilnic oziroma skladišč, eno kafilerijo in 4.000 hektarjev obdelovalnih kmetijskih zemljišč. PP sodeluje s 500 kooperanti, kar pomeni, da se Perutnini piščanci in purani vzrejajo v več kot tisoč farmah po vsem Balkanu.
bomo liniji Gurman in Piknik, širimo ponudbo pripravljenih izdelkov in klobasni program. Prilagajamo se razmeram na trgu ter temu, kar potrošniki danes iščejo in potrebujejo.«
GSO, hormoni, antibiotiki - NE!
Vodstvo Perutnine Ptuj zagotavlja, da je njihova hrana varna in zdrava. »Ne uporabljamo antibiotikov kot stimula-torjev rasti, ne dodajamo hormonov, okusnih korektorjev ali drugih dodatkov. Vse, kar pridelujemo in proizvajamo, je osnovano na najbolj osnovnih surovinah, ki odgovarjajo visoko zahtevnim kriterijem o nadzoru surovin in so brez dodatkov. Prav tako ne posegamo po surovinah, ki bi bile gensko spremenjene (GSO). V Srbiji in na Hrvaškem kupujemo sojo na lokalnem trgu, dobavljamo pa jo tudi iz Brazilije in Italije. V vseh primerih gre za sojo, ki ni gensko spremenjena,« je poudaril predsednik uprave Glaser in spomnil, da bo Evropska unija spomladi 2015 uvedla zahtevo po deklaraciji o izvoru mesa na vseh artiklih ter na vseh embalira-
njih. »Potrošnik bo tako lahko sledil, kje je bila žival vzrejena, kje je bilo meso proizvedeno. Res pa je, da s tem še vedno ne bo sledljivo, kje je bila žival tudi rojena.«
Glaser: »Smo likvidni in kapitalno ustrezni.«
Predsednik uprave in generalni direktor PP je na nedavnem srečanju z novinarji poudaril, da je bilo vodstvo ptujske perutninarske družbe pred desetletjem zagovornik interesov o koncentraciji slovenske prehranske industrije. »To se žal ni dogodilo, Perutnina je šla naprej po lastni poti in razvila svoje družbe v tem prostoru. Namesto da bi danes slovenske družbe prevzemale in kupovale družbe v regiji, ta proces izvajajo drugi. Če bi se v industriji v preteklosti povezovali, bi bilo to danes drugače,« je prepričan Glaser, ki sicer poudarja, da ima Perutnina značaj pomembnega podjetja v regiji. »Imamo priznane blagovne znamke, imamo kupce ter tekoče normalno funkcioniramo. Tudi v kratkem obdobju znamo, zmoremo in bomo optimizirali svojo zadolženost. Če bo to skupaj z naložbenikom, bo to seveda tudi bistveno spremenilo strukturo lastništva. V tem trenutku je situacija sledeča: Perutnina je solventna, likvidna in kapitalno ustrezna.«
Perutnina Ptuj je na območju Spodnjega Podravja, pa tudi v Sloveniji in v tem delu Evrope eden večjih zaposlo-valcev. Na nivoju skupine zaposluje nekaj manj kot 3700 sodelavcev, sodeluje pa tudi s 500 kooperanti. V letu 2013 se število zaposlenih v primerjavi z letom prej ni spremenilo. In tako naj bi bilo tudi letos. »Števila zaposlenih v letu 2014 ne bomo ne dvigovali, ne zmanjševali,« navaja prvi mož prehranske družbe Roman Glaser. Milan Čuš, član uprave PP, zadolžen za upravljanje s človeškimi viri, pravo in organizacijo, je povedal, da je povprečna mesečna plača v Perutnini v letu 2013 znašala 1.205 evrov. »Minimalno plačo prejema nekaj nad sto ljudi. Izpolnjujemo vse obveznosti oziroma pogoje, ki jih narekuje kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo,« je dejal Čuš.
Mojca Zemljarič
Prodaja (v %)
iPiščančje meso BKlobasni program I Pripravljena živila iPuranje meso
Vir: PP
3
5
Vir: PP
Vir: PP
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 21. januarja 2014
Sp. Podravje • Mostovi čez dravski kanal
Mostove upravljajo občine in država
Preko dovodnega in odvodnega kanala Hidroelektrarne (HE) Formin od Ptujskega jezera v Markovcih do iztoka kanala v Dravo je osem mostov: en na regionalni cesti, štirje na lokalnih cestah in trije na javnih poteh. Mostovi, preko katerih so speljane državne (regionalne in glavne) ceste, so danes v upravljanju in pristojnosti države. Mostovi, preko katerih potekajo lokalne ceste in javne poti, pa v pristojnosti občin.
Most čez kanal med Markov-ci in Bukovci je del regionalne ceste Ptuj-Zavrč. Upravlja ga država oziroma Direkcija RS za ceste (DRSC). Mostovi Markovci-Nova vas, Zagojiči-Muretinci, Gorišnica-Gajevci in Formin-Placerovci so definirani kot del lokalnih cest, mostovi Novi jork-Bukovci, Cvetkovci in Mihovci pa kot del javnih poti. »Po končani gradnji verige hidroelektrarn na Dravi smo na osnovi naše evidence vse mostove predali državi in lokalnim skupnostim oziroma takratnim skupnostim za vzdrževanje infrastrukture. Na osnovi Pogodbe o prenosu družbenega sredstva je bil most Markovci-Bu-kovci, po katerem danes poteka regionalna cesta, predan v trajno upravljanje takratni Republiški skupnosti za ceste. Mostovi na lokalnih cestah so se s Pogodbo o prenosu družbenega sredstva (z datumom 20. april 1981) predali takratni Lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj. Mostovi na javnih poteh so bili na osno-
Foto: Črtomir Goznik
Ker čez most med Markovci in Bukovci poteka regionalna cesta, je le-ta v upravljanju države. Drugih sedem mostov čez dravski kanal od Markovcev do Ormoža je v upravljanju lokalnih skupnosti.
vi Zapisnikov o primopredaji predani krajevnim skupnostim Markovci, Velika Nedelja in Podgorci. Dva mostova čez dravski kanal gorvodno od Ptuja, most v Slovenji vasi in most v Hajdošah, sta bila takrat s pogodbo predana Komunal-
nemu podjetju Ptuj. Po zakonu o cestah so za prometno varnost odgovorni upravljavci cest. Mostovi so sestavni del ceste. Stališča o tem, kdo naj mostove vzdržuje in obnavlja, so zelo različna. V nekaterih lokalnih skupnostih za ceste
Prehod čez zapornice v Markovcih neustrezen
Pozanimali smo se, kako je s cestnim prehodom čez zapornice v Markovcih. Ta prehod namreč povezuje Markovce z Novo vasjo ter Novo vas in Markovce s sosednjo občino Videm. Tehnični direktor DEM Andrej Tumpej je pojasnil: »Prehod čez jez v Markovcih je nastal kot nadomestilo broda, ki je bil na tem mestu pred izgradnjo elektrarne. Seveda je promet v tem času zmogljivost prehoda preko mostu zdaleč prerasel. Prehod tako po nosilnosti kot tudi po ostalih gabaritih več ne ustreza. DEM predlagamo, da bi se v primeru izgradnje novega mostu pod jezom Markovci (hitra cesta Ptuj-Ormož) na mostu uredil poseben pas za lokalni promet čez Dravo, ki bi ustrezal zahtevam prometa v sedanjem času.«
O tem, da hitre ceste Ptuj-Ormož še nekaj časa ne bo, če sploh bo, pa smo v našem časopisu že nekajkrat poročali. Torej če ne bo ceste, je vprašljiv tudi most ...
in mostove skrbijo, toda žal ne v vseh. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) se zavedamo dejstva, da so hidroenergetski kanali presekali krajevne poti. Zato sodelujemo pri sofinanciranju ter vodimo in nadzorujemo obnove mostov, predvsem obnove mostnih konstrukcij,« je pojasnil tehnični direktor DEM Andrej Tumpej in dodal, da so v minulih petih letih na območju Spodnjega Podrav-ja obnovili že več mostov. »V letih 2009-2010 je bil v času širitve odvodnega kanala obnovljen most v Slovenji vasi, leta 2011 pa most v Hajdošah. V sodelovanju z občino Markovci smo leta 2012 obnovili most Novi jork-Bukovci, lani pa v sodelovanju z občino Miklavž na Dravskem polju most v Miklavžu. Pripravljamo se tudi na obnovo mostu Gorišnica-Gajevci. Obnovo peljemo skupaj z občino Gorišnica, trenutno je objavljen javni razpis za izvajalca del. Obnova je predvidena v letu 2014. Ker je na dovodnih in odvodnih kanalih HE Zlatoličje in Formin treba obnoviti še devet mostov, smo naročili pregled mostov s predlogom vrstnega reda obnove glede na poškodbe nosilnih konstrukcij. Za leto 2014 je predvidena tud obnova mostov Starše-Prepo-lje in Starše-Trniče. Naročili smo izdelavo tehnične dokumentacije obnovitvenih del, ki bo končana predvidoma do marca. Z občino Starše pa se dogovarjamo o načinu sofinanciranja.«
Mojca Zemljarič
Makole • Most dotrajan, denarja ni
Že šest let čakajo na obnovo mostu
Nedavno je Direkcija RS za ceste objavila seznam mostov, ki zaradi dotrajanosti ogrožajo prometno varnost. Med njimi ni več kot šest desetletij starega mostu v kraju Pečke na državni cesti Poljčane-Majšperk, ki na obnovo čaka že šest let.
Občina Makole je na Direkcijo že večkrat naslovila pismo o nujnosti sanacije mostu na omenjeni cesti. Vendar želje občine niso bile uslišane, čeprav je obnova mostu med državnimi načrti že od leta 2008, je povedal direktor občinske uprave občine Makole Igor Erker. Most naj bi bil obnovljen v okviru projekta, s katerim naj bi se v kraju Pečke uredilo krožišče, razširila obstoječa cesta ter zgradili pločniki. »V tem času se je izdelala le projektna dokumentacija. Glede na načrte razvojnih programov, ki so sprejeti v zadnjem državnem proračunu, je začetek investicije trenutno
prestavljen v leto 2017. Vre-	Foto: Mojca vač
dnosti same obnove mostu Most v kraju Pečke
Pa brez zamere
Bob-nenje
Bobja retrospektiva
Včasih se sedanjost najbolj vidi takrat, ko postane preteklost. Da bi torej razumeli sedanjost, moramo dostikrat počakati, da le-ta mine, da se prelevi v (pol)zgodovino. Da bi dobro razumeli danes, moramo počakati na jutri, Z razdalje, s kritične distance se stvari vidijo bolje, zadobijo večji (ali pa drugačen?) pomen. Misel dobi smisel. Diagnoza časov postane natančnejša. To se lepo vidi tudi pri Bobu leta, akciji, ki jo vodi časnik Večer in v okviru katere vsako leto izbira izjavo, ki najbolje ali najbolj pomenljivo definira sedanjost. In če vzamemo v zakup do sedaj povedano, lahko postavimo, da vsakoletni Bob leta postane še bolj pomenljiv, potem ko nekaj let steče po Dravi. V podkrepitev in seveda v razmislek si oglejmo Bobe leta v tretjem tisočletju - kot se izkaže, so tile Bobi na tak ali drugačen način zelo aktualni še danes.
2000: »Pri nas je nekdo bogat, ker je pripadnik neke politične stranke, po drugi strani pa ljudje cele dneve delajo za drobiž.« (MatjažHanžek, sociolog)
2001: »Za šankom Slovenci vedo vse, pred policijo petdeset odstotkov, pred tožilcem ali sodnikom se ne spomnijo nič več.« (Zdenka Cerar, (takratna) generalna državna tožilka)
2002: »Na trgu so nekateri ljudje, ki hodijo iz firme v firmo, pocuzajo denar, firmo pa na koncu prodajo nekomu, ki ga ni.« (Zdravko Duša, urednik pri Cankarjevi založbi)
2003: »Temu, kar imamo danes, ne morem reči demokracija, temu pravim demogoljufija.« (Polde Bibič, igralec)
2004: »Ustvarja se sistem, v katerem lahko svoje pravice najbolje zaščitijo tisti, ki imajo denar.« (dr. Lojze Ude, univerzitetni profesor prava)
2005: »Propadla so vsa nekoč cvetoča velika podjetja in ljudi postaja strah, skoraj ga ni, ki ne bi imel brezposelnega sorodnika, znanca, prijatelja. Kdo bo še rojeval otroke v svet strahu?« (dr. Kurt Kancler, pri-marij)
2006: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.« (Janez Janša, politik)
2007: »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji.« (Franc Rode, kardinal)
2008: »Država je pogosto bolj gluha od nas gluhih.« (Milan Kotnik, sekretar Društva gluhih in naglušnih Podravja)
2009: »Ljudje imajo največ povedati o ljudeh, kijih ne poznajo.« (Matjaž Javšnik, igralec)
2010: »Če se pošalim, bi rekel, da bi včasih z žrebom dobili boljšo sestavo državnih organov, kot pa jo dobimo z volitvami. (dr. Ciril Ribičič, pravnik)
2011: »Blaginja ni to, da imam jahto pa mercedesa pa račun na Cipru. Blaginja je, da ima človek delo, svoj ponos, svojo držo.« (Peter Boštjančič, igralec)
2012: »Na kraj pameti mi ne pade, da bi pogledala, kaj na izdelku piše; je zdravo, ni zdravo, koliko konzervansov ima, je slovensko ali ni. Zame je pomembna samo cena. Kupujem tisto, kar je v akciji, in temu prilagajam svoj jedilnik."(JelkaBobonja, čistilka)
2013: »Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih.« (Bojana Potočnik, učiteljica)
Tako. Nekako se ne zdi, da bi bili tisti Bobi izpred desetletja ali več danes kaj manj pomenljivi, a ne? Prav nasprotno - žalostno, a resnično je, da je marsikateri danes aktualen še bolj, kot pa je bil v svojem času.
Gregor Alič
ne poznamo, celotna investicija (krožišče, most, razširitev, pločniki) pa je ocenjena na približno 1,7 milijona evrov,« je o projektu dejal Erker.
Da je obnova mostu v kraju Pečke uvrščena na seznamu projektov že šest let, so potrdili tudi na Direkciji, toda zaradi vladnega zategovanja mošnje
je Direkcija RS za ceste aktivnosti na 709 projektih ustavila. »Eden izmed teh projektov je tudi obnova mostu v kraju Pečke. Kdaj se bo pristopilo k sanaciji, je v tem trenutku težko napovedati, saj sredstev za njegovo obnovo žal ni na voljo,« so sporočili.
Mojca Vtič
torek • 21. januarja 2014
Podjetništvo
ŠtajerskiTEDHlK 7
Destrnik • 23. redna seja
SLS vlaga ovadbe zoper župana, ta toži občinski svet
Tokratna seja je sprva potekala mirno, standardni zapleti in dialogi so se pričeli šele v drugi polovici. Potem ko so skorajda brez razprave soglasno potrdili proračun za leto 2014, so se na dva tabora razdelili pri imenovanju novih članov nadzornega sveta Javnega podjetja Gradnje Destrnik in Občine Destrnik ter imenovanja zastopnika občinskega sveta v tožbi župana zoper občinski svet.
Foto: PK
Destrniški svetniki le redko najdejo skupen jezik. Na tokratni seji so soglasno sprejeli proračun ter sklep o prenosu lastništva prostorov Turističnega društva Destrnik.
Predlog proračuna, ki med drugim predvideva komunalno ureditev, cesto in zaključek ureditve poslovne cone v Janežovskem Vrhu, šestod-delčni nizkoenergetski vrtec Destrnik in energetsko sanacijo šole, je po besedah večine svetnikov naravnan varčno, a da z njim še zmeraj ohranjajo trend razvoja v občini. Branko Zelenko je podal predlog, da se v primeru, če se katera od investicij ne realizira zaradi morebitne neuspešne kandidature na razpisu, lastni delež prerazporedi za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti.
Soglasno so potrdili tudi, da se strinjajo s prenosom lastništva prostorov Turističnega društva Destrnik. Ti so nekoč že bili v njihovi lasti, nato v prejšnjem mandatu po nekih čudnih okoliščinah pripojeni nazaj k Občini. Ker se zaradi nerešenega lastništva Turistično društvo nenehno srečuje s
Vodstvo in člani kluba so smučišče s pripadajočo infrastrukturo lani temeljito obnovili, finančno jim je pri tem pomagala občina Sv. Tomaž. Ta je ob koncu lanskega leta od kluba zahtevala poročilo o porabi sredstev (s fotokopijami vseh računov), vendar jim vodstvo kluba vse dokumentacije v želenem roku ni posredovalo. Kot so zapisali v pojasnilu, to ni bilo možno, ker je bil računovodski servis, ki za klub opravlja finančne posle, od 23. decembra do 5. januarja zaradi praznikov in dopustov zaprt. Te dni smo na občini Sv. Tomaž poizvedeli, ali jim je klub dokumentacijo posredoval. Župan Mirko Cvetko je odgovoril pritrdilno. »Da, vsa zahtevana dokumentacija nam je bila posredovana in vse 'štima'.«
težavami, je Ivan Hauptman, svetnik in hkrati tudi predsednik društva, občinskemu svetu predlagal prenos lastništva. Ti so njegov predlog potrdili, zato se bo postopek prenosa lastništva v kratkem pričel.
Koalicija razočarana nad odstopom Slukana, opozicija ima glede novih kandidatov posebne zahteve
Že pred časom smo poročali, da je ob koncu prejšnje seje odstopno izjavo podal predsednik nadzornega odbora družbe Gradnje Destrnik Ivan Slukan. Opozicijski svetniki so bili nad njegovo potezo vidno razočarani. Branko Horvat je izrazil prepričanje, da ni bilo potrebe, da Slukan odstopi, pač pa da se nekatere zadeve
Lani je občina Sv. Tomaž Smučarskemu klubu dodelila 16.210 evrov. »Od te vsote je bilo 15.000 evrov porabljenih za adaptacijo in nujna vzdrževalna dela na vlečnici ter smučišču. 1.210 evrov je bilo porabljenih za izobraževanje kadra, kar je bilo nujno potrebno, da lahko smučišče prične obratovati, ko bodo to omogočale snežne razmere. V letu 2013 smo porabili 17.273 evrov, torej nekaj več, kot je znašal prejemek sredstev iz občinskega proračuna. Nekaj več kot 2.000 evrov, ki jih imamo trenutno na TRR, bomo porabili za financiranje prometno-signalnih znakov na smučišču ter za drobni material, ki je potreben za normalno funkcioniranje smučišča ob začetku obratovanja. Najeli pa smo tudi dve kabini
v podjetju uredijo ter da družba postane boljši servis občini. Njegovemu mnenju se je pridružila Simona Lacko, ki je dejala, da je odstop v času, ko bi bilo treba pripraviti načrt za sanacijo družbe, neodgovorno dejanje.
Zaradi odstopa predsednice nadzornega sveta Občinskega sveta Sabine Žampa, ki je odstopno izjavo iz osebnih razlogov podala že poleti, ter predsednika nadzornega sveta podjetja Gradnje Destr-nik so svetniki obravnavali razrešitev obeh omenjenih, predvideno pa je bilo tudi imenovanje novih kandidatov. Zadeva se je zapletla,
za sanitarije,« je v dopisu občini navedel predsednik Ivan Grašič.
Člani kluba so vso delo pri obnovi smučišča izvedli prostovoljno. Plačevali so zgolj
saj je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz), ki ji predseduje opozicijski svetnik Branko Zelenko, sklenila, da prispele vloge zavrnejo, češ da k nobeni ni bil priložen življenjepis, kandidati so namreč oddali le pristopno izjavo, kar po mnenju Kviaza ni dovolj, čeprav v Občini bojda ni dokumenta, ki bi to predpisoval. Na seji o imenih niso razpravljali, a kot smo neuradno izvedeli, sta za predsednika nadzornega sveta OS kandidaturi oddala Miran Čeh in Klavdija Markež, za Gradnje Destrnik pa Matija Zorec in Elizabeta Fras.
tisti material in storitve, ki so jih morala nujno izvesti pooblaščena podjetja. Opravili so tudi obsežni remont tep-talca snega, kar so financirali z lastnimi sredstvi in prosto-
Župan toži občinski svet, ta potrebuje predstavnika, obe strani pa hočeta pravnega zastopnika na račun občine
Župan Vindiš je pri Upravnem sodišču vložil tožbo zoper občinski svet, v kateri izpodbija sklepe občinskega sveta iz oktobrske in novembrske seje. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, gre le za upravni postopek, med katerim bo
voljnimi prispevki. »Vsa dela na smučišču in vlečnici so v celoti dokončana, končan je tehnični pregled ter izdano novo dovoljenje. Obratovalno dovoljenje za vlečnico priča-
Upravno sodišče ugotavljalo, ali so vsi postopki potekali v skladu s poslovnikom in statutom Občine. Ker župan ne more zastopati občinskega sveta, je ta moral imenovati drugega zastopnika. Opozicija je pričakovano predlagala Branka Zelenka, medtem ko so svetniki Liste za Urban predlagali Branka Horvata. Glede na nesoglasja v zvezi z življenjepisi je Urša Zver v danem primeru pogrešala življenjepis svetnika Zelenka, ki se je branil, da je bila zahteva po življenjepisu sprejeta na Kviazu, ki pa z imenovanjem predstavnika naj ne bi imelo veze. Dodatno je prilil olje na ogenj z zahtevo, da se, ne glede na to, kdo bo izvoljen, čeprav je bilo že vnaprej jasno, da bo sam prejel večino glasov, izbranemu kandidatu omogoči pravni zastopnik na stroške Občine. Kolegi iz nasprotnega pola se s predlogom niso strinjali, navdušen ni bil niti župan. Ta je celo dejal, da če je tako, bo pa tudi on najel odvetnika na občinske stroške. Koalicijski svetniki so prepričani, da gre znova za zasebne interese in potrato občinskega denarja, a kot v večini primerov so bili tudi tokrat preglasovani, Ze-lenko pa izbran za predstavnika. Branko Horvat je ob tem dejal le: »Ne vidim potrebe za pravno zastopstvo, saj ste vi krivi za nastalo situacijo. Če bi bil izbran jaz, tega ne bi zahteval.«
Patricija Kovačec
kujemo takoj v začetku leta 2014,« je konec lanskega leta v dopisu občini navedel predsednik kluba Grašič in dodal: »V Smučarskem klubu Sv. Tomaž smo delo izvajali strokovno in z veliko dobre volje. Opravljenih je bilo več kot 1200 ur prostovoljnega dela, osebno sem opravljal prevoze s tovornim in osebnim avtomobilom, za adaptacijo žičnice sem nudil svoje prostore.«
Smučarski klub je v dopisu na občino apeliral tudi s prošnjo za zagotovitev še dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bi na smučišču dokončali sistem umetnega zasneževanja. Župan Mirko Cvetko je na seji občinskega sveta tik pred novim letom poudaril, da bo občina klubu sredstva za nadaljnjo delo namenila. A to pod pogojem, da bo na občino dostavljena vsa zahtevana dokumentacija z dokazili o porabi sredstev iz občinske dotacije v letu 2013. Ker je bila v začetku tega leta dokumentacija že dostavljena, se klub najbrž tudi za letos lahko nadeja sofinanciranja iz občinskega proračuna.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
V Hranjigovcih Smučarski klub Sv. Tomaž upravlja smučišče, ki so ga lani s prostovoljnim delom članov in finančno pomočjo občine tudi obnovili. Zdaj čakajo samo še na sneg...
Zoper župana svetniki SLS vložili pet ovadb
Kot smo izvedeli, so v preteklih mesecih na Destrniku potekale preiskave na podlagi vloženih ovadb zoper župana. Svetniška skupina SLS jih je podala kar pet. Policijska uprava Maribor naj bi svoje delo že opravila ter zadevo predala ptujskemu tožilstvu. To nam je v imenu svetniške skupine SDS potrdil tudi Branko Zelenko. Povedal nam je, da so svetniki na njihovo zahtevo prejeli dopis s strani Policijske uprave Maribor, kjer naj bi na podlagi preiskave ugotovili sum kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ter podali kazensko ovadbo na Okrožno tožilstvo na Ptuju.
Sveti Tomaž • Obnova smučišča
Pretežni del obnove financirala občina
V občini Sv. Tomaž od leta 1996 deluje smučarski klub. Predsednik kluba je Ivan Grašič. Klub upravlja smučišče Globoki klanec v Hranjigovcih.
128 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 28. januarja 2Q14
Ptuj • Panorama kmalu brez večine dreves
Panorama - zadnje veliko nepoškodovano ptujsko arheološko območje
Četudi je bila Panorama dolga leta intenzivni sadovnjak, naj bi šlo še za zadnje veliko in razmeroma nepoškodovano arheološko območje Ptuja, kjer naj bi se nahajal bistveni del rimskega mesta - njegovo središče, saj naj bi na to kazale posamične arheološke najdbe, ki pa ni bilo nikoli sistematično raziskovano.
»Za izvedbo ruvanja dreves na Panorami, ki se je pričelo pred dnevi in bo trajalo nekaj mesecev, je bilo treba najprej pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ker je Panorama eden zadnjih arheoloških rezervatov, zato je območje treba še posebej skrbno varovati,« poudarja arheolog Ivan Žižek, ki bdi nad očiščevalnimi deli na tem območju. Na podlagi kul-turnovarstvenih pogojev je bilo treba pridobiti še kultur-novarstveno soglasje ministrstva za kulturo. Že ob pripravi teh pogojev je bilo s testnim ruvanjem ugotovljeno, da s tem ne bodo poškodovali tega izjemnega arheološkega najdišča, struktur, ki so pod že poškodovanimi plastmi, ker je koreninski sestav dokaj plitek. Majhna ekipa dveh delavcev, tehnika in Ivana Žižka, ki je vodja nadzora, sproti pregleduje zemljino, ki je bila dvignjena ob ruvanju. Dogovorjeno je, da kovinske najdbe večje vrednosti doku-
V tem trenutku potekajo raziskave panoramskega območja v dveh sklopih: zbiranje in izvrednotenje starih arheoloških podatkov ter njihova umestitev v prostor in pregled celotne Panorame z nedestruktivnimi geofizikalnimi raziskavami, ki naj bi dale odgovore na številna vprašanja, od videza in funkcije posameznih stavb. Kot pravi v svojem strokovnem zapisu pod naslovom Kaj skriva središče rimske kolonije Petovione Jana Horvat z Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, predstavljajo omenjene raziskave verjetno zadnjo priložnost, da bolje pojasnimo začetek, vzpon in propad enega najpomembnejših rimskih mest na prostoru srednje Evrope.
Območje je tudi sicer vključeno v odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989. Že od leta 1974 je Panorama uvrščena na seznam Kulturni spomeniki Slovenije, Spomeniki I. kategorije, kjer so navedeni najpomembnejši kulturni spomeniki v Sloveniji. Leta 2012 pa je bil ministrstvu za kulturo podan predlog, da se arheološko najdišče na Panorami razglasi za kulturni spomenik državnega pomena. Na območju Panorame načrtuje MO Ptuj ureditev arheološkega parka, kar podpira tudi stroka.
mentirajo, umestijo v prostor in umaknejo s terena, medtem ko keramike in drobnega materiala, ki je sestavni del urbanega dela rimske Petovi-
Foto: Črtomir Goznik
Arheolog Ivan Žižek
one, ne pobirajo in ostane na samem najdišču ter bo predmet obravnave, ko bo prišlo do neke nove vsebine na sami Panorami.
Panorama skriva izjemno arhitekturo
Dolgoročno je to arheološki park, ki pa mora imeti pred tem, ko se sploh začnejo dela,
konservatorski načrt kot osnovo za pridobitev sistemskih sredstev za njegovo ureditev. „Že sami nedestruktivni posegi (geofizika) so pokazali, da imamo ohranjeno arhitekturo
na globini do dveh metrov, to pa niso samo temelji, ampak tudi sami zidovi, v katerih bi lahko našli tudi vse drugo, kar je bilo na zidovih (freske, dele štukatur, tudi razporeditev prostorov ...). Dobro vemo, da je bila Panorama v Petovi-oni sestavni del tretje mestne četrti, v bližini je forum, ki je bil že delno odkrit s posegi v vojašnici, ko se je obnavljala stavba za arhiv,« pove Ivan Žižek, ki domneva, da območje skriva tudi zelo kakovostno stavbo v lasti Valerijcev, saj je bil tu najden pečatnik z njihovimi okrajšavami, s katerim so pečatili listine. »Na vrhu Panorame je trdnjava, bazilika z mozaiki, z deli ograje, opreme, ki je bila delno že raziskana. Na današnjem parkirišču pod grajskim hribom in Panoramo je bila tržnica, na tem delu so bile tudi terme, javno kopališče z bazenčki s hladno in toplo vodo. Na podlagi preiskav že odkrite Zemljine smo že odkrili novce iz pozno antičnega obdobja, 4. stoletja, kar kaže na to, da so bila najmlajša obdobja poškodovana ob preoblikovanju Panorame v sadovnjak, vse, kar pa je starejše, od prvega stoletja do poznega četrtega, če ne do sredine petega stoletja, pa je še v zemlji in čaka na arheologe, da opravijo raziskave ter na osnovi rezultatov začrtajo vsebino arheološkega parka,« je še povedal Ivan Žižek.
MG
Ptuj • Še o imenovanju in neimenovanju direktorja ptujske bolnišnice
Vse je zakonito: dolžina statusa v. d. in izobrazba!
V soboto, 18. januarja, je potekel rok za prijavo za novega direktorja ptujske bolnišnice. Po neuradnih informacijah naj bi se za mesto novega direktorja ptujske bolnišnice zanimalo šest kandidatov, ali bodo oz. so v resnici vsi podali prijave, bo najpozneje znano danes popoldan, ko bodo odpirali vloge in za obravnavo na svetu zavoda, ki bo predvidoma 28. januarja, izbrali vse tiste, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje.
Zagotovo pa bo med njimi kandidat zdravnikov v ptujski bolnišnici. Če bo izbran, to pomeni, da razpisa za strokovnega vodja ne bo, ker bo novi direktor kot zdravnik tudi strokovni vodja.
Kot je znano, so se po decembrskem razpisu, ki ga je objavil 5. novembra lani še stari svet zavoda, za mesto direktorja ptujske bolnišnice potegovali trije kandidati, ki so izpolnjevali pogoje. Po javni predstavitvi, ki jo je opravil že novi svet zavoda, pa ni bil izbran nobeden od kandidatov. Vsem so poslali obvestilo, da je svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj na svoji 3. redni seji, ki je bila 19. decembra, odločil, da za razpisano delovno mesto direktorja zavoda ne izbere nobenega od kandidatov. Hkrati pa jih je obvestil, da bo javni razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja zavoda ponovljen in objavljen v časniku Večer in na Zavodu za zaposlovanje RS 3. januarja 2014. V obvestilo, ki ga je podpisala predsednica sveta zavoda Sonja Žibrat, pa so še zapisali, da bodo vloge kandidatov, skupaj z dokazali,
uničili, če le-ti ne bodo izrazili posebne želje, da se jim dokumentacija vrne oz. je ne bodo osebno dvignili v 15 dneh od prejema obvestila.
Ptujska bolnišnica je ena izmed redkih, če že ne edina, v kateri se postopek izbire direktorja vleče tako dolgo. Vprašanje, zakaj je tako, smo posredovali ministrstvu za zdravje. Vprašali smo, zakaj se tako dolgo vleče imenovanje direktorja ptujske bolnišnice, potem ko je 21. decembra 2011 odstopil dotedanji direktor, radiolog Robert Čeh. Po takrat še veljavnem statutu ptujske bolnišnice bi bil lahko na njegovo mesto imenovan le zdravnik. Kot vemo, je bila kot v. d. direktorice imenovana Mirjana Bušljeta, ki pa nima zdravniške izobrazbe, vendar najdlje za dobo enega leta. Ali je bilo to imenovanje skladno s pozitivno zakonodajo oz. kaj sploh „določa" zakon v primerih imenovanja vršilcev dolžnosti direktorja, ali morajo izpolnjevati pogoje za direktorja ali so lahko „nižji"? V primeru ptujske bolnišnice se tako vedejevstvo vleče že tretje leto. Ob koncu leta 2012
so se sicer spremenili pogoji za imenovanje direktorja, po novem je lahko direktor tudi nekdo, ki ni zdravnik, če le ima univerzitetno izobrazbo, zahtevane vodstvene izkušnje in obvlada slovenski jezik. Ali država kot ustanoviteljica ni mogla presekati tega stanja in ali ima vedejevstvo v resnici omejen mandat, kot piše v zakonu o zavodih oz. področnem zakonu, da je v. d. direktorja lahko imenovan največ za dobo enega leta? Vsaj iz ptujskega primera ni videti, da bi bilo tako.
Zakon ne omejuje, kolikokrat je kdo lahko v. d. direktorja
V odgovoru na naše vprašanje so iz direktorata za zdravstveno ekonomiko ministrstva za zdravje zapisali: »Gospa Bušljeta je nastopila funkcijo v. d. direktorice decembra 2011, ko je podal odstop prejšnji direktor Robert Čeh. Nov razpis za direktorja je bil pravočasno objavljen, do roka izteka mandata v. d.
direktorice, vendar je svet zavoda na svoji 20. redni seji , 21. decembra 2012, sprejel sklep, da na delovno mesto direktorja ne bo imenoval nikogar od prijavljenih kandidatov. Razlog je bil sprejeti Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o preoblikovanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v javni zdravstveni zavod 4. decembra 2012, ki je ločil funkciji direktorja in strokovnega direktorja. Svet zavoda je v novembru 2013 pripravil nov razpis, ki je bil v skladu z veljavnim Sklepom o preoblikovanju SB Ptuj. Vmes je prišlo do zamenjave članov sveta zaradi poteka mandata staremu svetu. Zakaj nov svet še ni izbral direktorja, glede na to, da je bila točka imenovanje direktorja na dnevnem redu seje sveta zavoda v decembru 2013, ni znano. Predlagamo, da se za pojasnilo obrnete na novega predsednika sveta. Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja je opredeljeno v 37. členu Zakona o zavodih. Če se na razpis nihče ne prijavi ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, se razpis ponovi. Za čas do imenovanja
direktorja se na podlagi ponovljenega razpisa imenuje vršilec dolžnosti, vendar najdlje za eno leto. Posebnih pogojev glede izobrazbe vršilca dolžnosti zakon ne določa. Zakon o zavodih tudi ne določa omejitve, kolikokrat je lahko
posamezna oseba imenovana za vršilca direktorja, temveč določa le pogoje (neprijava oz. neizbira direktorja) in čas opravljanja te funkcije. Prav tako omejitev ne ureja zakonodaja s področja zdravstva."
MG
Kje bodo občani najdražje plačali volitve (2)
Pravilen znesek ni 382.963,00 EUR, kot navajate v tabelarnem prikazu, da ima namreč Mestna občina Ptuj toliko planiranih oz. namenjenih sredstev za delovanje vseh društev v tem letu, ampak je treba k temu znesku prišteti še 277.166,00 evrov - to so sredstva za gasilska društva, domoljubna društva in društva, ki delujejo na področju civilne zaščite in reševanja, ter za nekatera druga društva, ki lahko pridobijo sredstva na osnovi prijav na razpis. V besedilnem delu članka je vse to pravilno citirano oziroma navedeno, tako kot smo vam na Mestni občini Ptuj na vaša vprašanja za ta članek tudi pripravili informacije. Torej 382.963,00 EUR (kar je namenjeno za društva na področjih kulture, športa ter preventive zdravja), in 277.166,00 EUR skupaj znese 660.129,00 EUR. Tako tudi sklep oziroma ugotovitev, navedena v uvodu tega članka, da je Mestna občina Ptuj tretja po vrsti med primerjanimi občinami glede višine sredstev, namenjenih za delovanje društev v tem letu, ne drži. Ampak mestna občina Ptuj seveda daleč prednjači pred vsemi drugimi primerjanimi občinami.
MO Ptuj
torek • 28. januarja 2014
Podjetništvo
ŠtajerskiTEBHlK 9
Slovenija • Zaključek javne obravnave Zakona o agrarnih skupnostih
Odslej boljše in lažje gospodarjenje
Nedavno se je končala obravnava predloga Zakona o agrarnih skupnostih. Izhodišča so bila že predstavljena v oktobru in novembru, v 14-dnevnem roku pa so lahko vsi, ki so to želeli, podali svoja mnenja, pobude in predloge. Nova zakonodaja po besedah Ivana Brodnjaka iz KGZ Ptuj predstavlja pozitivne spremembe predvsem v primeru prodaje in ureditve zemljišč v agrarnih skupnostih ter v postopkih dedovanja.
Pojasnil je tudi, da so bile na področju zakonodaje o agrarnih skupnostih v preteklosti velike težave, razlog zanje pa je bila prav zapletenost zakonskih aktov. »Lastništvo agrarnih skupnosti je razdeljeno po deležih in v primeru kakršnega koli posega na zemljišče, kot je gradnja in podobno, so vsi solastniki morali podati soglasje. Druga težava je bila, da so bili lastniki agrarnih skupnosti v davni preteklosti vpisani v zemljiško knjigo, težava pa se je pojavila, da se prav tako zaradi omejitev v zakonih niso dosledno izpeljevali postopki dedovanja, zato morebitni posegi sploh niso bili možni.« Zato naj bi po njegovem mne-
nju spremenjena zakonodaja urejala ta del, da soglasje k posegom ne bo več njuno 100-odstotno, pač pa bo predpisano v določenem deležu.« Kot so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, naj bi nov zakon urejal aktualne probleme agrarnih skupnosti, med drugim oteženo in ponekod celo onemogočeno upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem članov agrarnih skupnosti zaradi skupne lastnine večjega števila oseb. Zakon naj bi tako določal, da je namen agrarnih skupnosti trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti članov agrarnih skupnosti, skupno uresničevanje intere-
Ivan Brodnjak: »Spremembe zakona so dobrodošle, saj bodo različni postopki odslej lažje izpeljani.«
sov prebivalcev na podeželju ter ohranjanje poseljenosti podeželja in običajev na po-
deželju. Agrarne skupnosti tudi po novem zakonu ostajajo družbe civilnega prava,
t. i. premoženjske skupnosti fizičnih in pravnih oseb, ki preko organov agrarnih skupnosti skupno upravljajo in razpolagajo s svojim nepremičnim premoženjem. Odločitve o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, bo odslej sprejemal občni zbor z navadno večino vseh glasov članov, pri čemer je število glasov, ki pripada posameznemu članu, v sorazmerju z velikostjo njegovega deleža na premoženju. S to rešitvijo bo agrarnim skupnostim omogočeno lažje sklepanje poslov za upravljanje z zemljišči in za katera je bilo do sedaj treba pridobiti soglasje vseh članov, kot so ustanovitev služnosti, sklenitev naje-
mne ali zakupne pogodbe, pridobitev gradbenega dovoljenja in podobno. Da bi preprečili nadaljnje povečevanje števila članov agrarne skupnosti in drobljenje zemljišč, zakon predvideva posebno ureditev dedovanja po pravilu enega dediča ter nekatere omejitve delitve premoženja v pravnem prometu, kot je prepoved odtujitve nepremičnine kot celote. Zakon ureja še članstvo v agrarni skupnosti, odgovornost za obveznosti članov, temeljni akt in registracijo agrarne skupnosti, možnost opravljanja dopolnilne dejavnosti agrarne skupnosti, organe in njihove volitve. Omogočeno bo tudi prenehanje obstoja tistih agrarnih skupnosti, katerih člani bodo soglašali za prenos svojih deležev na pravno osebo ali pa si bodo razdelili vse premoženje. Tako so po Bro-dnjakovih besedah naredili v večini agrarnih skupnosti registriranih v Upravni enoti Ptuj. Skupno jih je 14, lastniki pa so si zemljišča že individualno razdelili po deležih in jih tudi individualno obdelujejo.
Patricija Kovačec
Foto: PK
Kog • Z letošnjega Antonovanja
«
Izbrali najboljše »curke
Društvo Antonovanje na Kogu je v okviru že tradicionalnega Antonovanja tudi letos pripravilo vrsto zanimivih dogodkov. V štirinajstdnevnih prireditvah, ki so potekale v čast svetega Antona Puščavnika, zavetnika prašičev in prašičerej-cev, so minulo soboto pripravili tudi Čurkarijado, na kateri so razglasili rezultate z ocenjevanja kašnatih klobas oziroma čurk.
Na Kogu je tudi letos potekala Curkarijada, s katero želijo ohraniti tradicijo kašnatih klobas.
Foto: ML
Že tradicionalna peta Čur-karijada se lahko tudi letos pohvali z dobro obiskanostjo in bogatim kulturnim programom. S pesmijo, plesom in glasbo so se predstavili Najboljši kogovski mladi muzi-kanti, folklorna skupina Društva upokojencev Zarja Kog, ljudski pevci Vrtnica Kog, folkloristi iz Obreža in tam-buraška sekcija iz Kulturnega turističnega društva Miklavž pri Ormožu. Na prireditvi je spregovoril tudi župan Alojz Sok, vodja Enote za prašičerejo na ljubljanski Biotehniški fakulteti Milena Kovač in predsednik Združenja rejcev prašičev iz Ormoža Slavko Perc. Da si Kogovčani prav na vsakem koraku prizadevajo za ohranitev njihove bogate kulture in kulinarike, dokazuje tudi kuharica Kuhinja Koga,
ki jo je na Čurkarijadi predstavila zbirateljica receptov Marta Hlebec.
Namen ocenjevanja in poku-šanja kašnatih klobas je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Senzorično ocenjevanje kašnatih klobas je potekalo minuli četrtek, kjer sta vzorce ocenjevali kar dve komisiji, in sicer strokovna komisija in komisija uporabnikov »sedme sile«. Strokovno komisijo je sestavljala specialistka za predelavo mesa s Kmetijske in gospodarske zbornice (KGZ) Celje Irena Kos, specialist za prašičerejo iz KGZ Ptuj Peter Pribožič in Hinka Hržič s KGZ Ptuj. V komisiji uporabnikov, ki so jo
sestavljali medijski sodelavci, pa so bili humorist Samo Tuš, novinar Miha Šoštarič ter direktor JZ Radio Prlek Ormož Peter Kirič. Komisiji sta poizkusili kar 28 vzorcev kašnatih klobas iz 16 sodelujočih kmetij oziroma predelovalnic mesa in odločili, da je v kategoriji belih kašnatih klobas zlato priznanje dobila kmetija Kele-mina, kmetija Franca Bolcarja in kmetija Žinko. Med sivimi čurki je slavila kmetija Darka Kolarja, Predelava mesa Oz-mec, Kmetija Antona Kolariča, Kmetija Stanka Munda in kmetija Žinko. Z zlatim priznanjem pa sta bili za črne kašnate klobase nagrajeni kmetija Franca Bolcarja ter Kmečka sirarna in predelava mesa Perc.
Minuli četrtek pa je strokovna komisija izbrala še vina, ki se najbolje ujemajo z belimi,
črnimi in sivimi čurki. Izbirno komisijo za ocenjevanje kogo-vskih vin so sestavljali novinar Borut Godec, vinski svetoval-
Vodja Enote za prašičerejo na ljubljanski biotehniški fakulteti Milena Kovač je dejala, da je bila tema posveta sodelovanje rejcev in zaključila, da od srečanja ni pričakovala nekih revolucionarnih sprememb.
Na posvetu se je namreč razvnela prava debata, saj so bila mnenja rejcev prašičev deljena. Padale so tudi žalitve. Nekateri so strokovnim službam očitali slabo in nekorektno delo ter predlagali zamenjavo strokovnega vrha. Kovačeva pa je vrnila žogo in dejala, da tudi ona čuti neposlušnost in zavračanje od rejcev. Na posvetu so spregovorili tudi o sodelovanju osemenjevalnih središč, vzrejnih centrov, nukleusov, vzorčnih kmetij in strokovnih služb v letih 2014-2020 pri oblikovanju nukleusov in vzre-
ci Marjan Smrtnik, Miran Hlebec in Robi Puklavec ter vinar Miro Munda, ki so poizkusili 26 kogovskih vin. Komisije je
ji plemenskega podmladka. Debatirali so tudi o okrepitvi čistopasemskih populacij, o nujnosti izvajanja preizkusov za uvožene genotipe in o možnostih za skupni nastop oziroma promocijo na domačem in tujem trgu. Rejci prašičev pa
ocenila, da se je z belimi curki najlepše ujemal Zweigelt Turistične kmetije Hlebec, s sivimi Penina sec iz Kleti P&F Jeruzalem Ormož, z belimi pa Mitja traminec iz Kleti P&F Jeruzalem Ormož. Po kulturnem programu so obiskovalci imeli priložnost poizkušanja zmagovalnih kašnatih klobas in vin ter so se sami prepričali o njihovi kakovosti. Prihodnjo nedeljo pa bo v okviru Anto-novanja potekala še zadnja prireditev, in sicer Antonov turnir v malem nogometu, ki bo v telovadnici OŠ Kog.
Monika Levanič
so izpostavili predvsem slabo kakovost tujega prašiča na eni strani in nezaupanje Slovencev v kakovost domačega prašiča na drugi strani. Na problematičen odnos do domače hrane je opozorila tudi Kovačeva.
Monika Levanič
Foto: ML
Posvet Sodelovanje rejcev prašičev Slovenije je potekal v znamenju deljenih mnenj rejcev.
Kog • Prašičereja še vedno tone
Rejci prašičev razdeljeni
Minulo soboto je v okviru Antonovanja na Kogu potekal tudi posvet rejcev prašičev iz Slovenije, na katerem so sodelovale priznane rejske organizacije za prašiče, zveze združenj rejcev prašičev Slovenije, slovenke zveze prašičerejcev in strokovne službe. Razvnela se je prava debata, padale so tudi žalitve.
10 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 28. januarja 2014
Ptuj • Druženje v znamenju filma Gremo mi po svoje 2
Bo kdaj posnet tudi tretji del?
Minula sobota je bila v Mestnem kinu Ptuj v znamenju priljubljenega slovenskega filma Gremo mi po svoje 2. Tako po dopoldanski kot tudi večerni projekciji filma so se gledalcem pridružili igralci in režiser filma. Obiskovalce je v prvi vrsti zanimalo, kdaj lahko pričakujejo tretji del.
Nadaljevanje uspešnice Gremo mi po svoje, podobno kot prvi del, žanje uspehe in navdušenje gledalcev. Film, ki je navdušil staro in mlado, je bil tokratna osrednja tema sobotnega dne. Film je bil sicer že predvajan na rednem sporedu ptujskega kina, a je kljub temu tudi tokrat privabil mnoge obiskovalce. Dopoldan je projekciji sledil Kino vrtiček, že uveljavljen projekt Mestnega kina, ki je namenjen predvsem otrokom in družinam. Po ogledu filma so se gledalcem pridružili člani filmske ekipe. Pogovoru je sledila ustvarjalna delavnica, ki je bila tokrat posvečena igranemu filmu, kar pomeni, da so se otroci preizkusili pred kamero in za njo. Spoznavali so, kaj pomenita poklic režiserja in igralca ter kako snemanje filma pravzaprav poteka. Na podlagi tega bo nastal kratek film, ki bo objavljen na spletni strani Mestnega kina ter na drugih filmskih in družabnih omrežjih.
Tudi po večerni projekciji so se obiskovalcem pridružili nekateri člani filmske ekipe, in sicer režiser Miha Hočevar, eden izmed glavnih igralcev Tadej Toš, v filmu vodja štajerskega tabora, ter mladi Ptujča-ni Luka in Erik Lašič ter Nejc Ekart, ki so prav tako nastopili v filmu. Družbo jim je delala
Foto: Črtomir Goznik
Igralci filma in režiser so z obiskovalci kina delili nekatere anekdote pri nastajanju filma.
tudi ena izmed glavnih igralk Larisa Lana Pohorec. Ti so med drugim povedali, kako so potekale avdicije, na katerih so bili izbrani. Kar 5.000 mladih se je po vsej državi udeležilo avdicije, ki je med drugim potekala tudi v prostorih ptujske gimnazije. Okoli 120 jih je bilo nato izbranih za sodelovanje. Članov ekipe za kamero je bilo okoli 40. Celotna filmska ekipa, ki je film snemala v Bovcu, je tako skupaj štela približno 160 članov.
Mimo avdicij pa je bil k sodelovanju povabljen igralec Tadej Toš. »Še dobro, da mi ni
bilo treba na avdicijo, tam sem po navadi živčen,« je dejal ter dodal, da je bil zelo vesel povabila k sodelovanju. Na vprašanje, ali se je pri snemanju držal scenarija ali je v film vnesel tudi del sebe, pa je dejal, da se je scenarija sicer držal, a da je v dialogih tu in tam dodal še kakšno svojo iskrico, ki pa so njegovih besedah film začinile in mu dodale neke vrste porednost in igrivost. »Film je poln igrivosti in pozitivne energije.«
Na vprašanje, ali lahko pričakujemo še eno nadaljevanje, režiser ni mogel jasno od-
govoriti, saj zaenkrat tega ni v njegovih načrtih. Če se porodi kakšna nova ideja, bi lahko tretji del na filmskih platnih videli šele čez dve do tri leta.
Patricija Kovačec
Polona Ambrožič Bombek, Radio Ptuj
Komentar tedna
Veličina majhnih
V decembru smo z družino mesec dni potovali po štirih zveznih državah Amerike. Domov smo prišli s polnim kovčkom zanimivih izkušenj in krasnih spominov. In seveda tudi z nekaj novimi spoznanji. Že pred odhodom sem razmišljala o tem, kakšen vtis bodo name naredili Američani. Ta velik in glasen narod, ki te težko pusti ravnodušnega. O njih krožijo vse mogoče opazke, tako pozitivne kot negativne. Je pa seveda tako kot drugje po svetu, vsepovsod bomo našli kaj dobrega in kaj slabega.
Slovijo recimo po svojem domoljubju. Za moj okus je sicer njihov patriotizem pretiran - ne vem, zakaj bi morali pred vstopom v živalski vrt prisluhniti tamkajšnji himni ali pred ogledom kitov pozdravljati ameriške vojake. Ampak ne glede na vse, mi je pa všeč, da imajo radi svojo državo, so nanjo ponosni in glede nje tudi samozavestni. In to je nekaj, kar bi prav prišlo tudi Slovencem.
Kajti nam samozavesti po navadi primanjkuje. Morda še stopimo skupaj, ko je treba navijati za kakšnega športnika, drugače pa velikokrat podcenjujoče gledamo na okolje, v katerem živimo. In to po krivici, kajti krasno državico imamo, njene naravne danosti so čudovite. Zelena je, varna je in naša je. Ima gore, jame, morje, dobro hrano, zanimive ljudi ter še in še.
In vedno znova se rada vrnem domov, čeprav obožujem potovanja. Kajti vedno se nekako izkaže za resnično tisto že stokrat slišano: vsepovsod je lepo, a doma najlepše.
In namesto da iz Amerike in tujine na splošno tako nekritično povzemamo nekatere stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, uvozimo slednje: bodimo samozavestni glede svoje države in izvora. Cenimo, kar imamo, in poskušajmo to tudi čim bolje izkoristiti. Spremenimo odnos - na marsikaj smo lahko ponosni, pa četudi smo majhni, kar nam prevečkrat služi za razne izgovore. Da ne omenjam, da je majhnost lahko za marsikaj tudi prednost. Veličina namreč ni v velikosti.
Ormož • Projekti LAS Prlekija
V Ormožu sedem, pri Tomažu in v Središču niti enega projekta
Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi so poleg drugih osmih prleških občin vključene v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Prlekija.
Slovenija • RTVS se je odločila
Tudi letos na tekmovanje
za pesem Evrovizije
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je potrdila svojo dokončno odločitev o sodelovanju na Evroviziji 2014, ki bo letos v Koebenhavnu.
Ker se proračunska perspektiva 2007-2013 zaključuje, je Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije, na decembrski seji sveta občine Ormož predstavil projekte, ki so bili sofinancirani s sredstvi LAS Prlekija. Iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, programa Leader, je bilo za skupno 56 projektov izplačanih 1,1 milijona evrov. Gledano v odstotkih, je bilo največ sredstev namenjenih za področje turizma (37 %), sledijo kultura (18 %), pridelava in predelava hrane (15 %), okolje (14 %), sociala in rokodelstvo. Največ (21) projektov v skupni vrednosti dobrih 416.000 evrov je bilo izvedenih na območju občine Ljutomer. V občini Ormož jih je bilo sedem, njihova skupna vrednost je dobrih 106.000 evrov. Na območju Sv. Tomaža
in Središča ob Dravi programa Leader niso koristili. Leta 2009 je občina Ormož s finančno pomočjo LAS uredila večnamenski mobilni prostor, leto kasneje pa mobilne montažne tribune. V letu 2011 je iz območja ormoške občine sredstva edina črpala kmetija Perc, ki je prijavila projekt En pajs z vsebino pridelave
in predelave hrane. Leta 2012 je občina Ormož sodelovala z dvema projektoma turistične narave. Izdali so turistični vodnik, iz naslova LAS so sofinancirali tudi martinovanje. Lani je sredstva na razpisu LAS za turistični projekt Tera-vini prejelo društvo Antona Puklavca.
Mojca Zemljarič
Kot so povedali, bodo podrobnosti o načinu izbora slovenskega predstavnika in udeležbi na letošnji Evroviziji sporočili pozneje, po poročanju portala RTVS pa naj bi slovenskega predstavnika izbrali na Emi.
Na RTVS so odločitev sprejeli v petek, tri dni pred žrebanjem vrstnega reda sodelujočih držav na letošnjem tekmovanju. Po preverjanju zanimanja za projekt med oglaševalci ter priljubljenosti
izbora za pesem Evrovizije med poslušalci in gledalci, so se odločili, da se Slovenija tekmovanja udeleži tudi v letu 2014, so odločitev pojasnili na RTVS.
EMA (Evrovizijska Melodija) je prireditev RTVS, na kateri je vse od 1993 do leta 2012 potekal nacionalni izbor za pesem Evrovizije. V razvedrilnem programu TV Slovenija so se leta 2012 odločili, da bodo opustili »klasični izbor« slovenskega predstavnika za
Evrovizijo. Zamislili so si nov koncept večmesečnega glasbenega šova Misija Evrovizija. Lani pa je RTVS slovenskega predstavnika - pevko z ameriškimi koreninami Hannah s pesmijo Straight into Love - izbrala interno.
Sodelovanje na letošnji Evroviziji so zaradi finančnih težav že odpovedale Hrvaška, Srbija, Ciper, Češka, Slovaška, Luksemburg, Andora in Bolgarija.
(sta)
Slovenija • Ekologi brez meja začenjajo akcijo
Star papir za novo upanje 2014
V društvu Ekologi brez meja spomladi pripravljajo vseslovenski projekt, ko bodo že tretjič izvedli akcijo Star papir za novo upanje 2014. K projektu vabijo tudi prostovoljce, saj bodo skušali postaviti nov rekord v količini zbranega starega papirja.
Prleki stavijo na turistično ponudbo in domačo kulinariko.
Gre za dobrodelni in oko-ljevarstveni projekt zbiranja starega papirja, ki bo potekal med 17. marcem in 30. aprilom po celi Sloveniji. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo namenjena za dobrodelne namene. S pomočjo prijavljenih idej na natečaj bodo izbrali najbolj za-
služnega oz. pomoči potrebnega v državi.
Na sredini mesečne akcije zbiranja starega papirja, v času med 11. in 12. aprilom 2014, bodo izvedli poseben vseslovenski dogodek, v katerem bodo postavljali rekord v količini zbranega papirja in rekord v umetnini iz papirja.
Pri organizaciji projekta potrebujejo še veliko pridnih rok, ki so pripravljene po nekaj ur na dan prostovoljno priskočiti na pomoč, zato zainteresirane prosijo, da se oglasijo.
Prijave zbirajo do 31. januarja na elektronskem naslovu starpapir@ocistimo.si.
(sta)
Foto: MZ
Odbojka
Vodilna ekipa premočna za Ptujčanke Stran 12
Tenis
Ana Oparenovič do prve ITF-točke
Stran 12
Namizni tenis
V drugem delu enaka razmerja moči
Stran 13
Košarka
Preveč napak za ugodnejši rezultat
Stran 13
Blaž Rola
»Telefon mi je skoraj eksplodiral«
Stran 14, 15 Mali nogomet
KMN Draženci blizu končnice
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
»
Miroljuben« remi z ducatom zadetkov
ZAVRC (roza) - ZAVRC (rumeno-zeleni) 6:6 (3:2)
STRELCI: Zavrč (roza): 2x Ke-lenc, 2x Božak, Dugolin, Golubar; Zavrč (rumeno-zeleni): 2x Matjašič, 2x Smrekar, Kurbus ag., A. Čeh.
ZAVRČ (roza): Bešenič, Kurbus, Murko, S. Čeh, Kokol, Dugolin, Golubar, Kelenc, Vaš, Težak, Božak. Igral je še: Rog. Trener: Viktor Tre-nevski.
ZAVRČ (rumeno-zeleni): Fink, Sambolec, Roškar, Lešnik, Fuček, Kresinger, A. Čeh, Matjašič, Šafa-ric, Smrekar, Brlečic. Igral je še: Kovačic. Trener: Željko Orehovec.
Nogometaši Zavrča so v petek popoldan odigrali prvo srečanje v pripravah na spomladanski del sezone. Na odlično pripravljenem glavnem igrišču v Stojncih so se pomerili med seboj. Približno 50 gledalcev je videlo zanimivo predstavo in kar 12 zadetkov, kar pomeni, da so napadalci blesteli, obrambi obeh ekip pa svojega dela nista opravili z odliko. A to je za uvod priprav nekaj povsem normalnega. Velja omeniti, da so v drugem polčasu Zavrča-ni vodili že s 6:2, toda rume-no-zeleni so jih do konca srečanja ujeli. Predstavili so se vsi trije novinci: Smrekar je za rumeno-zelene celo dvakrat
» • *
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič (beli dres) je na medsebojni prijateljski tekmi dosegel dva zadetka.
zadel, obenem pa sta v roza dresu nastopila dva igralca, ki sta na preizkušnji. Prvi je Karlo Težak, nizkorasli zvezni igralec, ki je pred časom nastopal tudi za mlajše selekcije zagrebškega Dinama, nazadnje pa je bil član drugoligaša Gorice. Igralec je zadovoljil okus strokovnega štaba, sedaj pa je na potezi njegov dosedanji klub. Drugega novinca pa
ljubiteljem nogometa na našem koncu ni treba posebej predstavljati, gre za Dominika Božaka, odličnega hrvaškega napadalca, ki je letos blestel v Superligi v dresu Vidma in bil jeseni z naskokom najboljši strelec lige. V njegovem primeru gre za sila zanimivega igralca, na odločitev ali bo pristal v dresu Zavrča, pa bo treba še počakati.
Viktor Trenevski: »Zavrč nikoli ni bil muha enodnevnica«
Ko je Viktor Trenevski lani pozimi prišel v Zavrč, je bil praktično »zelenec« med trenerji, trenutno pa je trener tretjeuvrščene ekipe v 1. ligi. Ambicij mu z Zavrčem ne manjka, spomladi od vsakega
posameznika pričakuje, da bo svoje igre dvignil na višji nivo kot jeseni.
Pred kratkim se je za vaše fante na nek način vse pričelo znova, kjer ni nobeden v prednosti.
V. Trenevski: »Niso vsi v enakem položaju, res pa je, da je pri meni v ospredju neka doza nogometnega obnašanja. To seveda v smislu kdo dobro dela in kdo je lahko del te zgodbe. V jeseni smo naredili velik korak naprej in dvignili lestvico - glavni poudarek v pripravah bo na tem, da se moji fantje s tem lahko spopadejo.«
Drugi del sezone bo še težji kot prvi, saj tekmeci vedo, kaj jih čaka. Po drugi strani pa je to za vašo ekipo poseben izziv.
V. Trenevski: »Definitiv-no. Poudarek na pripravah bo s psihološkega vidika pripraviti fante na novo vlogo, saj je v nogometu zelo težko priti v šestih mesecih od 'outsiderja' do vloge favorita. Menim, da nas bodo do pri-četka prvenstva tekmeci spet pričakali z neko mero podcenjevanja: jeseni je bil to del taktične priprave naše ekipe, sedaj pa tega ni več. Ob tem se moramo tudi v fizični pripravi dvigniti stopničko višje.«
Nekaj je bilo odhodov, nekaj prihodov: kako boste te nove fante vpeljali v ekipo?
Nogomet • NK Aluminij
Spomladi tudi brez Horvata
Za nogometaši Aluminija je teden dni intenzivne vadbe. Pred koncem prvega tedna priprav na spomladanski del tekmovanja v 2. SNL pa so odigrali prijateljsko medsebojno srečanje, ki je po uvodnih treningih prišlo še kako prav.
Pomerili so se »rdeči« in »beli«, z 2:1 pa so slavili prvi. Strelca za rdeče sta bila Pod-brežnik in Panikvar, za bele pa Kurež.
RDEČI: Lipovac, M. Rešek, Topolovec, Cafuta, D. Rešek, Drevenšek, Kozar, Panikvar, Vrbanec, Cesar, Podbrežnik.
BELI: Murko, Gerečnik, Bingo, Lonzarič, Medved, Vindiš, Letonja, Kajtna, Jova-novič, Petek, Kurež.
»Imeli smo priložnost spremljati dobro tekmo. Igralo se je dobro, prisotna je bila velika želja po dokazovanju. Tako smo na najboljši možni
način končali prvi teden priprav. Pred nami je nov teden, kjer bomo odigrali kar dve pripravljalni tekmi, že v sredo z velenjskim Rudarjem,« je dejal trener Aluminija Ro-
bert Pevnik. Ta še čaka na Erosa Grezdo, ki se bo ekipi priključil ta teden, medtem ko so Kidričani prekinili pogodbo z Leonom Horvatom.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Leon Horvat spomladi ne bo več nosil dresa Aluminija.
Rokomet • Prijateljski tekmi
MOSKANJCI GORISNI-CA - JERUZALEM 28:29 (13:16)
MOŠKANJCI GORIŠNICA:
Škorc, Kramar; Kovač 3, Zorli, M. Bedrač 3, Valenko 7, Balas 5, Ma-rušič 4, Lukaček, Horvat 2, T. Bedrač 1, Preac 3. Trener: Sebastjan Oblak.
JERUZALEM: Belec, Žuran, T. Cvetko; Poznič, Putarek, Vesenjak, Bogadi 5, Matjašič, Kirič, Radujko-vic 2, Gregorc 1, Mavrič 2, Šišma-novič 8, Mesaric 8, Rajšp 1, Peček 2. Trener: Saša Prapotnik.
Kljub slabi predstavi je Jeruzalem, član 1. A SRL, ugnal borbene gostitelje, Moškanjce Gorišnico, člane 1. B SRL. Zaradi poškodbe pri Ormožanih ni nastopil organizator igre Bojan Čudič. Domači 1. B-li-gaš je sredi 1. polčasa vodil že 8:3, potem ko so Ormožani zapravili kar tri sedemmetrovke. Do odmora je Ormožanom uspel delni izid s 5:13 in prevzem vodstva s 13:16. Varovanci Sebastjana Oblaka se niso predali niti takrat, ko so zaostajali za šest točk in so z všečno igro na koncu skoraj ujeli sosede iz Ormoža. Vinarje do pričetka drugega
dela sezone (sreda 29. 1. ob 19. uri na Hardeku gostuje Ribnica) čakata še dve pripravljalni tekmi.
uk
Ekipa iz Omana boljša od Drave
DRAVA PTUJ - OMAN HANDBALL TEAM 25:28 (14:11)
DRAVA PTUJ: Žuran 2, Ferk, Pukšič 5, Korošec, Bezjak, Luke-žič. Fridrih, Janžekovič 2, Sabo 1, Bračič 1, Čeh, Jerenec 4, Reisman 1, Lesjak 3, Maroh 5, Požar 1, Ger-čar, Bedenik, Šulek; Trener: Uroš Šerbec.
V času evropskega prvenstva, ki na Danskem poteka brez slovenske izbrane vrste, se igralci Drave intenzivno pripravljajo na nadaljevanje tekmovanja v 1. B-ligi. Po tekmi z Jeruzalemom Ormožem so tokrat v športni dvorani OŠ Ljudski vrt gostili Oman Handball Team. Gostje so se predstavili v dobri luči, saj so prikazali hiter in dokaj moderen rokomet. Predvsem v obrambi so igrali zelo čvrsto, na
V. Trenevski: »Na tem veliko delam: dobili smo tudi igralce, s katerimi je treba veliko delati, kar je seveda moja naloga. Na voljo imamo dovolj tekem, poudarek ne bo na rezultatu, tekme bodo namreč služile kot priprava za to, kar nas čaka spomladi.«
Kako ohraniti jesenski nivo rezultatov oz. ga spomladi še nadgraditi?
V. Trenevski: »Glede odnosa in dela Zavrč od najnižje lige naprej nikoli bi bil muha enodnevnica, niti ni zdaj. Skladno z upravo delamo tudi mi na igrišču in rezultati to potrjujejo. Ne bežimo od vloge favorita, tu smo zaradi nogometa in še naprej bomo trdo delali.«
Je končno 3. mesto, ki ga držite sedaj, realnost ali utopija?
V. Trenevski: »Trenutno je realnost, lahko pa pademo po lestvici navzdol ali pa se tudi dvignemo. A to ni predmet našega dela, ker bodo rezultati prišli glede na vloženo delo in odnos do igre. Tekmeci so in bodo nevarni: v ligi imamo nevarno ekipo Domžal, tu sta Rudar in še posebej Gorica, ki želi biti prva, Maribor je tako ali tako zgodba zase. V jeseni so na razpored vplivale druge ekipe, toda dokazali smo, da je lahko na tekmi veliko odvisno tudi od nas in to bomo spomladi skušali izkoristiti.«
tp
trenutke celo pregrobo. Tako je bila tekma za ptujsko ekipo dober test, v katerem je trener Uroš Šerbec dodobra preizkusil predvsem svoje mlajše igralce.
Ptujčani so obračun pričeli s standardno začetno postavo, ki je nekaj časa držala stik z gosti. Igralo se je gol za gol, nato pa so gostje povedli 7:10. Rokometaši Drave so z bolj zavzeto igro v 26. minuti izenačili na 11:11 in po nekaj dobrih obrambah vratarja Gerčarja ter uspešnih napadih prvi del dobili s 14:11. V nadaljevanju so rokome-taši iz jugozahoda Azije hitro izenačili, nato pa so gledalci dobršni del drugega polčasa spremljali rezul-tatsko izenačeno tekmo. Zadnjič je bil rezultat izenačen na 24:24, nato pa so igralci iz Omana dosegli tri hitre zadetke in tekmo na koncu dobili s 25:27. Rokometaši Drave so zelo korektno odigrali v obrambi, hkrati pa so uigravali tudi določene napadalne akcije. V njih sta bila s po petimi doseženimi zadetki najučinkovitejša Pukšič in Maroh. Niz pripravljalnih tekem bodo Ptujčani nadaljevali že to sredo, ko se bodo ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt pomerili z Ivancem.
David Breznik
12 Štajerski
Šport
torek m 21. januarja 2Q14
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Vodilna ekipa premočna za Ptujčanke
Prevalje - ZOK AC Prstec Ptuj 3:1 (-19, 18, 20, 21)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Pukla-vec, Cvirn, Kokol, Intihar, Radivoj, M. Miličevič, Seničar, T. Miličevič, Emeršič, Vodopivec. Trenerka: Cri-stea Voichita Loredana.
Derbi kroga med prvo- in tretjeuvrščeno ekipo je prinesel zelo dobro odbojko in zmago domači vrsti. Ta je bila sicer v prvem nizu v podrejenem položaju: Ptujčanke so takoj povedle in igrale odlično v vseh elementih igre, saj so se razigrale v napadu, odlično so blokirale in dosegle so tudi nekaj neposrednih točk iz servisa. V glavni vlogi v ptujski ekipi je bila Anja Cvirn, ki pa je bila v zadnjem obdobju bolna, tako da je »na polno« lahko odigrala le prvi niz. Tudi v nadaljevanju je igrala po svojih najboljših močeh, vendar se
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj (na fotografiji Tina Miličevič) so pri vodilni ekipi lige na Koroškem osvojile uvodni niz, nato so pobudo prevzele domačinke.
2. DOL vzhod (ž)		
REZULTATI 11. KROGA:		Pre-
valje - AC Prstec Ptuj 3:1, Kajuh		
Šoštanj - Mislinja 3:0, Benedikt		
- Mozirje 3:0, Swatycomet Zreče		
- Celje 3:0, Kostman Slovenj Gra-		
dec - Murska Sobota 3:1		
1. PREVALJE 11 10	1	30
2. KOSTMAN SL. GRADEC 11 10	1	30
3. KAJUH ŠOŠTANJ 11 8	3	23
4. AC PRSTEC PTUJ 11 8	3	23
5. BENEDIKT 11 5	6	17
6. MOZIRJE 11 4	y	11
7. SWATYCOMET ZREČE 11 3	8	10
8. CELJE 11 3	8	9
9. MURSKA SOBOTA 11 3	8	9
10. MISLINJA 11 1	10	3
je videlo, da ji je zmanjkovalo moči. Domačinke so po izgubljenem nizu v drugem bistveno popravile servis, prav tako pa sta se razigrali libero Petričeva in napadalka-spre-jemalka Zdovčeva, ki je bila zelo uspešna v zaključkih akcij. Drugi niz je bil izenačen do sredine, nato pa so gostje nekoliko popustile, kar so borbene Prevaljčanke hitro izkoristile in izenačile na 1:1. V tretjem in četrtem nizu sta obe ekipi igrali zelo dobro predvsem v polju, tako da so gledalci videli kar nekaj izjemno dolgih in spektakularnih točk. Ptujčanke so po slabši predstavi v drugem nizu v tre-
tjem spet dvignile nivo svoje igre. Glavno odgovornost v napadu od Cvirnove prevzela Tina Miličevič, ki je dobro zaključevala napade tako iz prve kot tudi iz druge linije. Nepopustljivost je obe ekipi pripeljala v samo končnico niza, kjer je bil izid dolgo časa izenačen. V samem zaključku so domačinke naredile manj napak, predvsem pa so bolje odigrale nekaj napadalnih akcij in povedle 2:1 v nizih. Z zdravo Cvirnovo, ki je skupno dosegla kar 17 točk, bi Ptujčanke bile še bližje uspehu tako v tretjem kot tudi v četrtem nizu, ki je bil ponovno zelo izenačen in napet.
Varovanke trenerke Loredane so vodile vse do samega zaključka (18:20), takrat pa je zaškripalo v napadu. Razigrane Korošice so naredile preobrat ter zmagale 25:21.
ŽOK AC Prstec Ptuj se je proti vodilni ekipi lige pokazal v dobri luči in je zaigral zelo korektno. S podobno predstavo bi lahko bile Ptuj-čanke zelo blizu zmagi v prihodnjem krogu, ko bodo v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj odigrale naslednji derbi, saj se bodo pomerile z drugouvrščeno ekipo tekmovanja - Kostman-nom iz Slovenj Gradca.
David Breznik
Tenis m TK Terme Ptuj
Ana Oparenovič do prve ITF-točke
Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj) je pretekli teden nastopila na svojem prvem ITF-turnir-ju v Sharm El Shejku. Turnir je imel 10 tisoč dolarjev nagradnega sklada. Ob Ani je izmed Slovenk nastopila še Eva Zago-rac.
Obe sta začeli svoje nastope v kvalifikacijah, uspešno jih je opravila le Ana. Ta je v 2. krogu kvalifikacij z rezultatom 7:5, 2:6, 6:4 premagala 5. nosilko Rusinjo Sabino Shay-dullino. V 1. krogu glavnega turnirja je premagala (6:1, 7:5) še eno Rusinjo, komaj 14-letno Valeriyo Denisenko. Opareno-vičevo je pred četrtfinalom ustavila 4. nosilka, izkušena 23-letna Švicarka Conny Per-rin. Ta na lestvici WTA zaseda 394. mesto, rezultat dvoboja pa je bil 1:6, 2:6.
S tem dosežkom je Ana naredila prvi korak k uvrstitvi na ITF-lestvico; za vnos so potrebni trije preboji v enem letu v drugi krog ITF-turnir-jev.
Državno prvenstvo U-14: Maruša Plank dvakrat do četrtfinala
V Rogaški Slatini je pretekli teden potekalo zimsko državno prvenstvo za deklice do 14. leta starosti. Ptujski klub je zastopala Maruša Plank, letnica 2000 - bila je 5. nosilka.
Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj) je v Egiptu storila prvi korak k uvrstitvi na ITF lestvico.
Maruša je po pričakovanjih uspešno začela nastope in v prvih dveh krogih zanesljivo premagala svoji tekmici. V četrtfinalu jo je čakal dvoboj z 2. nosilko Kristino Novak iz kranjskega Triglava. Maruša je imela v prvem nizu vse niti igre v svojih rokah in ga je gladko dobila. Dobro je igrala tudi v drugem nizu in si med drugim v tie breaku priigrala tudi dve zaključni
zmagi za uvrstitev v polfinale. V odločilnih trenutkih pa se ji je roka zatresla in članica Triglava je dvoboj obrnila v svojo korist. Škoda za zamujeno priložnost, a teh bo zagotovo še veliko ...
Med dvojicami je Maruša igrala skupaj z Lino Šenica (MAX Lj), v četrtfinalu pa sta ju ustavili 4. nosilki, članici kluba MAX Ljubljana.
JM
Rezultati, posamezno:
1.	krog: Plank (5.) - Urška Fre-lih-Uhelj (MORJE) 6:0, 6:1;
2.	krog: Plank (5.) - Zoja Štrukelj (ŽTK Velenje) 6:0, 6:2;
četrtfinale: Plank (5.) - Kristina Novak (Triglav Kranj, 2.) 6:2, 6:7(7), 1:6.
Dvojice:
2. krog: Plank/Šenica (Ptuj/ MAX Lj) - Frelih Uhelj/Romanello (MORJE) 6:2, 7:6(7);
četrtfinale: Plank/Šenica - Tr-bežnik/Vičič (MAX Lj, 4.) 4:6, 0:6.
Rokomet • Prijateljski tekmi
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - ARCONT RADGONA 26:28 (16:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 1, Hržič, Kaučič 9, Bombek 1, Hanželič, Bezjak 2, Ve-selko 3, Štefičar, Jaušovec, Maks Dogša, Lorenčič 2, Cimerman, Majcen 2, Šerod 2, Hojžar 1. Trener: Bojan Munda.
ARCONT RADGONA: Kuzmič, Štumpfl 3, Ketiš, A. Žunič 2, Iva-nek, M. Žunič, Kocbek 6, Petrovič 12, Meško 2, Vukan 2. Trener: Borut Vereš.
Priprave na drugi del prvenstva v 1. B-ligi so pričeli tudi rokometaši iz Velike Nedelje. Slednji se morajo dobro pripraviti, saj je njihovo stanje glede obstanka zelo težko - so namreč na zadnjem mestu. Nedeljčani so v četrtek želeli igrati prvo pripravljalno srečanje, vendar do srečanja z Ivancem ni prišlo. Tako je v soboto »vskočila« ekipa Arcont Radgona.
Domačini so nastopili v oslabljeni sestavi, saj ni bilo Dokše, Horvata, Preaca ter Mira in Tomaža Špindlerja. Ni bilo tudi Marina in Bračiča, slednji je prestopil k sosedom iz Ptuja. Za vsak klub bi to pomenilo velik primanjkljaj - še posebej za Veliko Nedeljo, ki nima
Kegljanje
Z gostovanj brez osvojenih točk
V 11. krogu sta bili obe ptujski ekipi neuspešni in sta doživeli relativno visoka poraza. Dekleta so izgubila proti Mas Techu, moški pa proti De Vesti. Visoki poraz deklet pomeni nazadovanje za eno mesto, saj je njihov tekmec iz Trebnjega premagal zadnjeuvr-ščeni Šoštanj. Ptujčankam ni šlo že od začetka srečanja, saj so domačinke hitro povedle 3:0. Kanček upanja je zbudila Ivanka Plajnšek, ki je s 555 podrtimi keglji znižala na 3:1. To pa je bilo tudi vse, saj so domačinke v nadaljevanju vknji-žile še dve točki in na koncu slavile visoko zmago.
Moški del ekipe je izgubil z De Vesto. Na oko je poraz visok, vendar so se močno upirali drugouvrščeni ekipi lige. Uvodno točko je za Ptujčane dosegel Robi Golob, ki je podrl 537 kegljev. Nato so domačini preobrnili na 2:1, saj sta Zdrav-ko Sušanj in Milan Čeh izgubila svoja dvoboja. Ko je Dani Ko-zoderc izenačil na 2:2, je bilo še vse odprto, žal pa Ptujčani zaključka dvoboja niso odigrali tako, kot bi si želeli in točki sta ostali doma. S tem porazom so igralci Drave padli na 8. mesto. Največje presenečenje kroga so pripravili igralci Prepolj, ki so ugnali vodeči Ceršak.
številčnega kadra. Samo upati je, da se to ne bo dogajalo v prvenstvu. Tokrat so domačini igrali solidno v prvem polčasu, ki so ga tudi dobili. Igra v nadaljevanju ni bila na tem nivoju in prednost iz prvega polčasa je hitro izhlapela. Gostje iz Radgone so hitro povedli 17:18 in nato vodili do konca tekme. Njihova najvišja prednost je bila pet zadetkov (21:26), domačinom pa je na koncu uspelo omiliti poraz.
BERNBACH - MOŠKANJCI GORIŠNICA 25:24 (9:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek, Zorli, Firbas, Balas, Marušič, Bezjak, T. Bedrač. M. Bedrač, Kramar, Valenko, Preac, Škorc, Kovač. Trener: Sebastijan Oblak.
Gorišniški rokometaši so odigrali prijateljsko srečanje v Avstriji, kjer jim je nasproti stala močna ekipa Bernbacha. Gostje se niso ustrašili domačinov in so igrali dobro, predvsem v obrambi, saj so v prvem polčasu prejeli le devet zadetkov. Tudi v nadaljevanju je bila igra dinamična, ponovno so se izkazale obrambe, saj je padlo relativno malo zadetkov. Minimalne zmage so se ob koncu srečanja veselili domačini.
Danilo Klajnšek
1. B SKL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Mas
Tech - Drava 7:1, Miklavž - Izola
7:1, Trebnje - Šoštanj	6:2,	Radenska - Gorica 7:1.
1.	MIKLAVŽ 11	9	0	2	18
2.	IMPOL 10	6	1	3	13
3.	RADENSKA 11	6	1	4	13
4.	CELJE II. 10	6	0	4	12
5.	MAS TECH 11	6	0	5	12
6.	IZOLA 11	5	1	5	11
7.	GORICA 11	5	0	6	10
8.	TREBNJE 11	4	0	7	8
9.	DRAVA 11	3	0	8	6
10.	ŠOŠTANJ 11	2	1	8	5
MAS TECH - DRAVA 7:1 (3194 - 3073)
DRAVA: Fridl 489, Krušič 508, Pavlič 515, Plajnšek 555, Bombek 496, Kramberger 510.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 11. KROGA: De Vesta - Drava 6:2, Prepolje - Ceršak 5:3, Konjice - Pivovarna Laško 6:2, Slovenj Gradec - Ruše 6:2, Radenska - Korotan 6:2.
1.	CERŠAK	11 8 0 3 16
2.	DE VESTA 11 7 1 3 15
3.	KONJICE 11 7 0 4 14
4.	PIVOVARNA LAŠKO 11 6 0 5 12
5.	SLOVENJ GRADEC 11 4 2 5 10
6.	PREPOLJE 11 5 0 6 10
7.	RADENSKA 11 4 1 6 9
8.	DRAVA	11 4 1 6 9
9.	RUŠE	11 4 0 7 8
10.	KOTOTAN 11 3 1 7 7
DE VESTA - DRAVA 6:2 (3276 - 3208)
DRAVA: Golob 537, Sušanj 547, Čeh 520, Kozoderc 559, Čuš 497, Premzl 548.
Danilo Klajnšek
Judo • Ljutomerčani ekipno peti
Na mednarodnem, že 45. judo turnirju Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici za člane in kadete je nastopilo 148 tekmovalcev iz Hrvaške, Madžarske, Črne gore, Avstrije in Slovenije. Ljutomerski judoisti so ekipno (28 klubov) osvojili 5. mesto, pri posameznikih pa sta bila najboljša Žiga Šendlinger (člani, -60 kg) in Uroš Vozlič (kadeti, -60 kg).
NŠ
torek m 21. januarja 2Q14
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Namizni tenis m 1. SNTL (m)
Enaka razmerja moči
Po skoraj dvomesečnem premoru se je v soboto začel drugi del sezone v 1. slovenski namiznoteniški ligi. Premor ni veliko spremenil razmerja moči, saj so vodilne ekipe slavile zmage in nadaljujejo »mrtvi tek« za naslov državnega prvaka.
Mlada ptujska ekipa je tokrat gostila vodilne Mariborčane, ki so zanesljivo vknjižili novi točki. Domači mladci so
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Šegula (NTK Ptuj)
se srčno borili za vsako posamezno točko, Marsel Šegula pa je Matevžu Črepnjaku od-ščipnil celo niz.
REZULTATI 10. KROGA: Ptuj
-	Zavarovalnica Maribor 0:5, Mengeš - Krka I 0:5, Olimpija -Tempo 2:5, Kema II - Kema I 0:5, Letrika -Ilirija 5:4.
1.	ZAVAROVALNICA MB 10	9	1	18
2.	KEMA I	10	9	1	18
3.	KRKA I	10	8	2	16
4.	LETRIKA	10	6	4	12
5.	TEMPO	10	5	5	10
6.	I LIRIJA	10	5	5	10
7.	MENGEŠ	10	4	6	8
8.	KEMA II	10	3	7	6
9.	OLIMPIJA	10	1	9	2
10.	PTUJ	10 0 10 0
Ptuj - Zavarovalnica Maribor 0:5
Jernej Masten Toplak - Matevž Črepnjak 0:3, Marsel Šegula
-	Zvonko Plohl 0:3, Sašo Malo-vič - Gregor Zafoštnik 0:3, Marsel Šegula - Matevž Črepnjak 1:3, Jernej Masten Toplak - Gregor Zafoštnik 0:3.
JM
Ljutomer • Športnik leta
Najboljša posameznika ponovila lanska najvišja naslova
Tako kot v izboru za leto 2012 sta tudi leto kasneje najuspešnejša posameznika v nazivu športnika Ljutomera postala člana karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač.
Vrbnjakova je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu (borbe, +60 kg), na mladinskem evropskem prvenstvu v Turčiji pa je osvojila bronasto medaljo. Aleš Pokrivač je državni prvak v katah med kadeti in kot slovenski reprezentant udeleženec mladinskega evropskega prvenstva v Španiji. Drugo mesto je v konkurenci posameznikov pripadlo Betini Ivanjšič (judo) in Andreju Gorjaku (pikado), tretja pa sta bila Monika Jerebic (pikado) in Žiga Šendlinger (judo). Najuspešnejše športno društvo minulega leta je Judo sekcija TVD Partizan Ljutomer, ena-
ko število glasov za razdelitev drugega mesta pa sta prejela Kasaški klub Ljutomer in Nogometni klub ŠD Veržej. Na področju šolskega športa je bilo na 35 prireditvah udeleženih več kot 1.500 šoloobveznih otrok. Po posebnem točkovanju šolskih športnih društev je bila tretja OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, druga OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in prva OŠ Veržej. V kategoriji perspektivnega športnika so pri deklicah izstopale Nuša Špindler, Sandra Kaučič (obe strelstvo) in Sara Novak (karate), pri dečkih pa Uroš Vozlič (judo), Žan Kolmanič (nogomet) in Jaka Godec (košarka).
Posebno priznanje Športne zveze Ljutomer sta prejela ŠD Cven in Rokoborski klub Ljutomer, plaketa OKS-ZŠZ pa je bila podeljena ŠD NK Veržej in TVD Partizan Ljutomer.
NŠ
Nogomet • NK Apače
Igralci so se z novim trenerjem odlično ujeli
Nogometaši Apač so se kot prvaki 1. lige MNZ Ptuj uvrstili v Super ligo. V klubu so se odločili, da kljub nekaterim pomislekom nastopijo v njej in se tako preizkusijo z igranjem na višjem nivoju. Po jesenskem delu prvenstva zasedajo sedmo mesto, za četrtim mestom pa zaostajajo le tri točke. Kar nekaj točk so izgubili po nepotrebnem, kar je »davek« novincev v višjem ran-gu tekmovanja. O delu kluba smo se pogovarjali s predsednikom NK Apače, Dejanom Lenderom.
Ste zadovoljni z jesenskim delom prvenstva?
D. Lendero: »Lahko bi bilo tudi boljše, vendar na koncu moramo biti zadovoljni z doseženim. Nekoliko so nas pestile tudi poškodbe, kar je pri maloštevilnem igralskem kadru precejšnja težava.«
V jesenskem delu je prišlo do menjave trenerja, ko je Bogdana Baumana zamenjal Gorazd Šket.
D. Lendero: »Bogdan Ba-uman je po šestem krogu odstopil sam. Igralci so se z novim trenerjem na srečo hitro ujeli. V zadnjih štirih krogih so tako pod vodstvom Goraz-da Šketa osvojili sedem točk.«
Katere selekcije imate še v klubu?
D. Lendero: »Zraven članske ekipe v klubu deluje tudi mladinska selekcija in selekcija veteranov. Mlajši pa delujejo in igrajo pri Aluminiju, s
Clanska (zgoraj) in veteranska (spodaj) ekipa NK Apače
katerim imamo vzpostavljeno dobro sodelovanje. Sicer pa je težko delati z mladimi ob takšnem pogonu, kot ga ima Aluminij, otrok pa je veliko premalo.«
D. Lendero: »Priprave pričnemo 10. februarja. Glavni cilj je, da kar najbolje pripravljeni pričakamo drugi del prvenstva v Super ligi. Odigrali bomo tudi nekaj pripra-
Kdaj začnete priprave? vljalnih tekem: 15. 2. igramo z
Vidmom, 22. 2. z Mons Claudi-usom v gosteh, 26. 2. s Podvinci, 1. 3. z ekipo iz Avstrije, 8. 3. z Bukovci, 15. 3 s Framom. Generalka bo 23. 3., tekmec pa še ni znan.«
Danilo Klajnšek
Košarka m 4. SKL vzhod (m)
Preveč napak za ugodnejši rezultat
Ptuj - Posavje Sevnica 67:81
14:22, 21:24, 14:12, 18:23 PTUJ: Mesarič 4, Damiš, Brkič 7, Žnidarič 13, Kramberger, Marin 8, Pukšič, Rojs 9, Ferme 24, Holc 2. Trener: Matjaž Damiš.
Po dobrem mesecu in pol premora se je s tekmami 8. kroga nadaljevalo tekmovanje v 4. ligi vzhod. Ptujčani so na tekmi proti Sevničanom upali na presenečenje, a do tega zaradi preveč prelahko izgubljenih žog in neizdelanih metov ni prišlo. Prav tako je bilo presenečenje tudi to, da v postavi trenerja Matjaža Damiša ni bilo najboljšega igralca Se-bastjana Holca, ki se še ni odločil, ali bo še tekmovalno igral košarko.
Ptujčani so edinkrat na tekmi povedli z 2:0, potem pa so nanizali veliko zgrešenih metov, tako da je ekipa Posavja iz protinapadov in odrtih metov (pre)lahko zadevala ter si je hitro priigrala 10 točk prednosti. Domači igralci so v prvi
4. SKL - vzhod 1
REZULTATI 8. KROGA: Ptuj - Posavje Sevnica 67:81, Vrani Vransko - Nazarje 70:76, Bistrica - Vojnik 83:64.
1.	NAZARJE	8 8 0 16
2.	BISTRICA	8 5 3 13
3.	VOJNIK	8 5 3 13
4.	POSAVJE SEVNICA 8 4 4 12
5.	VRANI VRANSKO 8 2 6 10
6.	PTUJ	8 0 8 8
Foto: Črtomir Goznik
Marko Ferme (KK Ptuj) je bil v soboto najbolj razpoložen košarkar domače ekipe.
četrtini igrali premalo organizirano v napadu in agresivno v obrambi. Edini, ki je držal korak z razigranimi gosti, je bil Marko Ferme. Ta je s trojko ob koncu prve četrtine prednost gostov sicer spustil na 14:22, a že v začetku druge četrtine je sledila serija 0:7 v korist Posavja, kar je pomenilo, da je bila tekma praktično že odločena. Ptujski igralci so delali nerazumljive napake predvsem pri podajah, saj so dobesedno poklonili veliko žog Sevničanom, ki so priložnosti s pridom izkoriščali. Gostje so bili sila uspešni tudi
v metanju trojk, tako da so sredi druge četrtine vodili že 20:39. Takrat so se Ptujčani nekoliko zdramili in Žnidarič in Ferme sta nekajkrat učinkovito zaključila akcije, tako da so domačini na odmor odšli z zaostankom le 11 točk.
V nadaljevanju so varovanci trenerja Damiša stisnili v obrambni, nekaj minut igre je zares dobro delovala tudi cona. Tako so se približali na 45:52. A bližje ni šlo, saj je spet sledila kakšna napaka preveč. Posavci so z uspešnim odprtim metom pred zadnjo četrtino vodilo za 9 točk. V zadnjih
10 minutah so gostje zaprli vse poti do svojega koša, iz protinapadov so dosegli nekaj lahkih košev, kar je pomenilo, da se je razlika takoj ponovno dvignila na neulovljivih 19 točk zaostanka. Tako je bil zmagovalec znan že pred samo končnico, kljub temu pa so se ptujski košarkarji do konca tekme zelo trudili zmanjšati razliko. Predvsem po zaslugi izredno razpoloženega Fermeta, ki je dosegel 24 točk, jim je to uspelo, tako da je bil končni rezultat 67:81, minus 14 za Ptuj.
David Breznik
14 Štajerski
Pogovori, zanimivosti
torek • 21. januarja 2014
Tenis • Blaž Rola
mi je skoraj eksplodiral«
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola: »Z vsakim krogom sem bil samozavestnejši in sem začel verjeti, da se lahko uvrstim v glavni žreb. Vsi so sicer govorili o tem, da je to velik dosežek, a sam sem ga sprejel povsem naravno, brez evforije.«
»Telefon
Ptujčan Blaž Rola je imel tenis »položen v zibelko«, še družinska hiša stoji v ulici, ki pelje proti igriščem v Termah Ptuj. Tako je že zelo zgodaj prijel za teniški lopar in preko prvega trenerja Jožeta srkal osnove te čudovite igre. Marljivost, vztrajnost in tekmovalnost so ga pripeljale do tega, da se je pretekla dva tedna na svojem prvem nastopu na katerem od turnirjev za veliki slam - odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu - iz kvalifikacij prebil vse do 2. kroga.
»Če bi mi kdo pred začetkom turnirja ponudil preboj v 2. krog glavnega turnirja, bi ponudbo sprejel brez obotavljanja. Sedaj sem to dosegel, vendar mi je ostalo zaradi možnosti v dvoboju s Kližanom in 'odprtega žreba' nekoliko grenkega priokusa. Čeprav je 2. krog grand slama velik dosežek, je vseeno škoda za zamujeno priložnost,« je po vrnitvi v domovino povedal 23-letni šampion. »Sem pa zelo zadovoljen s svojimi igrami, napredoval sem iz kroga v krog, čeprav so bile temperature iz dneva v dan bolj ekstremne. Premagal sem kar nekaj igralcev, ki so uvrščeni pred mene na lestvici ATP, Delbonis je npr. kar 54. Občutek igranja na takšnem turnir je zares enkraten: zaradi tega se splača preživeti ure in ure na treningih, na igrišču, v fitnesu, v telovadnici ... Teniški igralci živijo za takšne turnirje. Zame je bil izjemen občutek bivati in celo igrati z najboljšimi igralci na svetu - kot tenisač si ne bi mogel želeti česa lepšega. Tudi organizacija je na najvišjem nivoju in si je doslej sploh nisem znal predstavljati. Prijaznost vseh je naravnost izjemna in sem se počutil zelo dobro, kljub temu da sem bil sam. To je tudi eden od poglavitnih razlogov, da sem igral tako dobro.«
Z Blažem smo v nadaljevanju spregovorili o samih igrah in dogajanju v Avstraliji, pa o trenerskem timu, načrtih za prihodnost ...
Priprave na Floridi, uvodni nastop v Novi Kaledoniji
Kako si oddelal priprave na sezono?
B. Rola: »S trenerjem v Bratislavi - z njim sem sodeloval že pred odhodom na študij v ZDA - sva konec lanskega leta naredila načrt mojih priprav. Ta je nato delno padel v vodo in na koncu smo se zaradi različnih razlogov odločili za odhod na Florido. Pričakoval sem veliko, a ni bili vse optimalno: po dveh tednih napornih treningov sem začutil težave s kolenom. Kljub temu so bile priprave dobra osnova za sezono.«
Prvi turnir sezone si odigral v Novi Kaledoniji.
B. Rola: »Začetek ni bil najboljši, saj sem proti Kanadčanu Diezu med posamezniki izgubil v 1. krogu. Kljub temu sem ostal na turnirju šest dni in se s Hrvatom Pavičem uvrstil v finale dvojic. Ob tem
sem dobro treniral, zato so bile to dobre izkušnje.«
S kakšnim občutkom si odšel v Avstralijo?
B. Rola: »V Avstralijo sem prišel s pozitivnimi občutki in s takšnimi sem od tam tudi odšel. Edino, česar sem se spomnil še iz mladinske konkurence, je bilo to, da sem se tam odlično počutil. A to je bilo le za pokušnjo, saj so potem dogodki v Melbournu presegli vsa moja pričakovanja.«
Lahko potegneš kakšne vzporednice z mladinskega turnirja leta 2008 in letošnjega?
B. Rola: »Nekakšna vzporednica obstaja: leta 2008 sem v Avstraliji odigral tri turnirje, od katerih sem bil na prvih dveh neuspešen, v Melbour-nu pa sem se nato preko kva-
lifikacij prvič uvrstil v glavni turnir mladinskega grand slama in se v 2. krogu pomeril s Tomičem. Glede tega je bilo letos povsem enako, le da med člani. Če bo šla moja teniška kariera tudi v nadaljevanju tako, kot med mladinci, potem bom zelo zadovoljen.«
Ugoden žreb
Kako si sprejel žreb kvalifikacij?
B. Rola: »Imel sem kar dober žreb, sploh glede na to, koga vse bi lahko dobil za tekmeca. Šel sem krog za krogom, sploh nisem razmišljal naprej, koga vse lahko dobim. Z vsakim krogom sem bil sa-mozavestnejši in sem začel verjeti, da se lahko uvrstim v glavni žreb. Vsi so sicer govo-
rili o tem, da je to velik dosežek, a sam sem ga sprejel povsem naravno, brez evforije.«
So dobri, smo dobri
Majda Rola, Blaževa mama: »Ko sem se prvi dan pogovarjala z njim po telefonu, je rekel, da so tukaj vsi dobri, da sploh ni slabih tekmecev. Čez nekaj dni, ko je že preskočil dva kroga kvalifikacij, pa je že precej bolj samozavestno spremenil izjavo: tukaj smo vsi dobri .«
Kaj si pomislil, ko si se uvrstil v glavni turnir?
B. Rola: »Preprosto sem si rekel: 'Oddelal si tri odlične dvoboje, sedaj pa gremo naprej! Ne vem, zakaj bi se zadovoljil s tem dosežkom, če si se šele uvrstil v glavni turnir. Vsako naslednjo tekmo vzemi, kot da gre za 1. krog kvalifikacij in se bori po svojih najboljših močeh.' Hvala bogu, da sem tako razmišljal in sem ostal skoncentriran za vsako naslednjo točko.«
Si vedel, da je Delbonis, tekmec v 1. krogu, rojen istega dne kot ti?
B. Rola: »Ja, mislim, da mi je sporočila sestra Eva. Nisem mogel verjet: enako stara, enako velika, oba levičarja - če to ni bila usoda, potem pa res ne vem, kaj je to.«
Delbonis pa je vendarle 54. igralec sveta.
B. Rola: »Kljub temu dejstvu sem vedel, da je zame žreb ugoden, saj bi lahko dobil npr. Argentinca del Potra ali Francoza Gasqueta, ki sodita v sam svetovni vrh. Ob tem ni specialist za trde podloge, ampak za peščena igrišča. Tukaj sem začutil svojo priložnost in sam začetek najinega dvoboja je to potrdil. Bil je zelo pozitiven in to mi je veliko pomenilo. Uvidel sem, da se lahko enakovredno kosam z igralci iz vrha.«
Hitra podlaga in drama s Kližanom
Kako pa je bilo s podlago, baje je zelo hitra?
B. Rola: »Jaz sicer nimam primerjave iz prejšnjih let, a vsi so govorili o tem, da je leto s ekstremno hitra. Kolikor pa se spomnim iz leta 2008, pa se mi je res zdela hitra. Še posebej zaradi tega, ker je bilo zraven še peklensko vroče.«
V 2. krogu je dvoboj s Slovakom Kližanom s prekinitvami vred trajal skoraj deset ur.
B. Rola: »Dvoboj sta zaznamovali dve prekinitvi: prva (pri zaostanku 0:2 v nizih, op. a.) je bila zame koristna, druga ne (pri rezultatu 3:4 v 4. nizu, op. a.). Pogoji so bili res ekstre-mni, vročina je bila neznosna. V takih pogojih so igrišča še hitrejša in to je bolj ustrezalo Kližanu, ki je specialist za hitrejše podlage. Prva dva seta je odigral res super in me je potisnil pod pritisk in v defen-zivo. Takrat se mi je nasmehnil 'nekdo od zgoraj' in dvoboj je bil zaradi vročine prekinjen za tri ure To je bilo meni pisano na kožo, saj sem se lahko re-generiral. Kljub temu da sem tudi v tretjem setu zaostala za break, sem se počutil boljše in sem čakal na svojo priložnost. Ko se mi je pojavila, sem jo izkoristil in tekmo zapeljal v četrti set. V tem sem se počutil kot boljši igralec na igrišču, Slovaka je reševal le servis. Vedel sem, da moram zdržati ta set in potem bi bile moje možnosti za zmago v petem setu precejšnje. Žal je potem prišla zaradi nevihte druga prekinitev in znova smo morali v garderobe na skoraj dvourni odmor. To je tokrat bolj koristilo Kližanu, ki se je v tem času pomiril po izgubljenem tretjem setu. Do konca sva bila enakovredna tekmeca, tri napake v tie-breaku pa so me stale obstanka v dvoboju.«
Nadaljevanje na strani 15.
Eva: »Zamenjali smo dan in noč«
O svojem doživljanju bratovih uspehov v Avstraliji je nekaj besed spregovorila tudi Eva, Blaževa sestra. »Doma je bilo napeto, živčno stanje: Vsako drugo noč smo bedeli ob računalniku, praktično smo zamenjali dan in noč. Po vsaki zmagi je sledilo nepopisno veselje in sporočila preko telefonov so kar 'letela'. Zdelo se mi je, da je bil Blaž skozi celoten turnir zelo motiviran, izrazita je bila njegova močna želja za uspehom, ki ga vedno žene naprej.«
Leta 2008 si bila z njim v Avstraliji. »Mene je Avstralija takrat zelo pozitivno presenetila, ljudje so bili vsepovsod zelo prijetni. Navijači so navijali zelo športno in ob igriščih je bilo zelo dobro vzdušje,« je povedala Eva, ki je tudi opisala razliko med spremljanjem dvobojev v živo in sledenju rezultatov preko spleta: »V živo se moram venomer 'zadrževati', da ne navijam preveč glasno in čustveno, ko pa ga spremljamo preko spleta, pa si lahko dam duška in dam vse od sebe. Takrat pa je doma res glasno .«
Sprejem v TK Ptuj
Blaž Rola je svojo teniško pot začel na Ptuju, v TK Ptuj, katerega član je ostal do svojega 18. leta. Kasneje je v Sloveniji tekmoval za TK Branik Maribor, lani jeseni pa se je vrnil v matični klub. Ob uspehu na OP Avstralije so mu v prostorih kluba v Termah Ptuj pripravili skromen, a prisrčen sprejem. Tega so se udeležili predvsem člani kluba, z največjim zanimanjem pa so v Blaža - pričel je v spremstvu družine - zrli najmlajši, ki šele stopajo na teniško pot. Vsi so želeli Blažu seči v roko in mu čestitati za uspeh v Melbournu.
»Tudi na ta način ti želimo izkazati podporo, ki je boš v našem klubu vedno deležen. Vedno boš sprejet z odprtimi rokami, ne glede na to, od kod boš prišel in kakšni bodo tvoji rezultati.
Vsekakor smo prepričani, da si sposoben še večjih dosežkov in da jih boš ob podobnem pristopu, kot si ga imel do sedaj, tudi dosegel,« je povedal Zoran Krajnc, predsednik TK Terme Ptuj, ki je Blažu ob tej priložnosti (z zamudo sicer, ker ga ni bilo v Sloveniji) predal priznanje TZS za dosežke v preteklem letu 2013. V imenu kluba mu je priložnostno darilo izročil tudi Luka Hazdovac.
»Po skoraj 30-urnem potovanju iz Melbo-urna do Ptuja je lepo priti v okolje, kjer čutiš tako močno podporo. To mi daje navdih tudi za naslednje preizkušnje, ki so pred mano,« je povedal Blaž, ki je bil deležen glasnega aplavza. Enega najboljših slovenskih igralcev smo nato v svoj primež vzeli novinarji, kasneje pa se je zadržal v sproščenem klepetu v prostorih kluba.
torek • 21. januarja 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Nadaljevanje s strani 14.
Slovenci v Melbour-nu in vsestranska podpora
Tri zmage v kvalifikacijah in uvrstitev v 2. krog so ti prinesle 75 točk za lestvico ATP.
B. Rola: »Pripis 75 ATP točk je najvišji, ki sem jih doslej dosegel svoji karieri - z njimi bom poskočil kakšnih 25 do 30 mest na ATP-lestvici. To mi bo najbolj pomagalo na challenger turnirjih, kjer bom s tem zvečine med nosilci in bom imel na začetku 'lažje' tekmece. Res pa je, da se s točkami in denarnim skladom še najmanj obremenjujem: v prvem planu ostajajo dobre igre in čim boljši nastopi.«
V Melbournu je bilo letos precej Slovencev, ob tebi še Kavčič, Bedene, Harcogo-va, Majeričeva in Rampre-tova. Ste se srečevali?
B. Rola: »Na začetku sem se večinoma družil s Hrvati, ko pa sta v Melbourne prispela Bedene in Kavčič s svojimi, pa sem bil veliko z njimi. Tako se nikoli nisem počutil osamlje-
	^^^Hv ---v ^B
	V jjm^j ■
	
llPiw	
Blaž je zadovoljen s prikazanim tenisom v Melbournu.
nega, čeprav tokrat nisem imel lastnega spremstva. Podpirali so me na vseh tekmah, kakor tudi ostali Slovenci, ki so se -ne vem kako - znašli v Melbo-urnu. Zaradi te podpore sem se počutil zelo dobro in mi je res veliko pomenila.«
Kako pa si dojemal podporo preko facebooka, mai-lov, telefonskih klicev ...
B. Rola: »Z vsakim krogom se je število podpornikov drastično večalo in po zmagi proti
Delbonisu mi je telefon skoraj eksplodiral! Zahvaljujoč tehnologiji sem imel tako zares veliko podporo, ki sem jo občutil, čeprav moji navijači niso sedeli na tribuni. To mi je veliko pomenilo in mi je dajalo dober občutek.«
S katerimi igralci iz svetovnega vrha pa si se srečal v Melbournu?
B. Rola: »V bistvu z vsemi! Prav to je bil povsem drugačen občutek kot takrat, ko sem bil
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm
KMN Drazenci blizu koncnice
Liga MNZ Ptuj
REZULTATI 10. KROGA: Casino Ptuj - KMN Draženci 1:5, KMN Bagerkom Pragersko - ŠD Skor-ba bar Boško 2:1, KMN Majolka
-	ŠD Ptujska Gora 3:2, Club 13
-	ŠD Rim 1:4, Poetovio plindom 0807300 - ŠD Draženci 7:2
1. POETOVIO P. 9	9	0	0	55:16	27
2. ŠD RIM 9	7	1	1	29:10	22
3. KMN DRAŽENCI 9	4	4	1	28:20	16
4. KPŠ 9	5	1	3	18:16	16
5. KMN MAJOLKA 9	4	3	2	28:25	15
6. CASINO PTUJ 10	4	0	6	26:34	12
7. CLUB 13 9	3	2	4	20:23	11
8. ŠD SKORBA 9	3	2	4	22:26	11
9. BAGERKOM P. 9	3	0	6	16:27	9
10. ŠD DRAŽENCI 9	1	0	8	15:35	3
11. PTUJ, GORA 9	0	1	8	12:37	1
Gledalci v 10. krogu Zimske lige malega nogometa niso videli nobenega presenečenja. KPŠ, ki je bil v tem krogu prost, je zdrsnil na 4. mesto, saj ga je prehitela ekipa KMN Draženci. S tem so si sledenji priigrali najboljši položaj za morebiten vstop v končnico. Zanjo imata še vedno možnost tudi KPŠ in KMN Majolka, toda o svoji usodi odločajo sami izključno KMN Draženci, ki se bodo v zadnjem krogu pomerili z ekipo Bagerkoma iz Pragerskega. Vodilna ekipa lige Poetovio Plindom 0807300 tokrat ni imela težav s ŠD Draženci, tudi drugouvrščena ekipa lige ŠD Rim je z lahkoto odpravila Club 13. Gledalci lahko tako v zadnjem krogu rednega dela pričakujejo pravo poslastico in odlično napoved za končnico, saj se bosta pomerili vodilni ekipi lige Poetovio in Rim. »Bagerji« iz Pragerskega so s 3:2 premagali Skorbčane, KMN Majolka pa z enakim izidom Ptujsko Goro.
CASINO PTUJ - KMN DRAŽENCI 1:5 (3:0)
STRELCI: 0:1 Črnko (3.), 0:2 Črnko (6.), 0:3 Šoštarič (10.), 0:4 Fideršek (18.), 0:5 Šoštarič (20.), 1:5 Ljubec (26.)
CASINO PTUJ: Milošič, Arsič, Antolič, Ljubec, Rojko
KMN DRAŽENCI: Janžekovič, Jazbec, Šoštarič, Gaiser, Vindiš, Fideršek, Črnko
Najbolj zanimivo srečanje 10. kroga Zimske lige malega nogometa je bilo uvodno, med Ca-
sinojem Ptuj in KMN Draženci. Obe ekipi sta namreč še imeli možnosti za uvrstitev v končnico: »igralničarji« sicer le še teoretične, medtem ko bi mladi igralci iz Dražencev z morebitno zmago zasedli 3. mesto, ki še kot zadnje vodi na zaključni turnir. V dvoboju oslabljenih moštev so slavil predlanski prvaki, ki so si tako na stežaj odprli vrata v končnico. Beli so poved l i že takoj v uvodu, ko je dva zadetka dosegel Črnko, čeprav so imeli modri v tem času na parketu rahlo pobudo. Tretji zadetek, ki ga je v 10. minuti dosegel Šoštarič, je dokončno potrdil, da bo ekipa Casinoja na tem srečanju težko prišla do kakšne točke. Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost: KMN Draženci si je pripravil še obilico priložnosti, nenazadnje so beli na srečanju še trikrat zadel okvir vrat, obenem pa so še dvakrat zadeli v polno in poskrbeli, da je v mreži ekipe Casino Ptuj odjeknila »petarda«. V sami končnici srečanja je s strelom od daleč končni izid srečanja postavil Ljubec in tako le ublažil visok poraz svoje ekipe.
Igralci KMN Draženci imajo tako pred zadnjim krogom škarje in platno v svojih rokah, saj sami odločajo o svoji usodi. V primeru zmage bodo namreč nastopili na zaključnem turnirju, v primeru spodrsljaja katere izmed ekip, ki še razmišljajo o končnici (KPŠ in KMN Majolka), pa bi jim zadostoval tudi remi ali celo poraz.
TP, DK
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: Strmec
-	ŠD Zg. Pristava I 3:4, NK Videm
-	ŠD Pobrežje 1:4, Klub R21 -ŠD Zg. Pristava II 12:2, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD AS 1:7, Joe Fernandes - EHM Team 6:5, KMN Majolka - ŠD Majski Vrh 5:2. Prosta je bila ekipa Konstruk-terstvo Osenjak Franci.
1.	ŠD AS 8 7 0 1 56:32 21
2.	ZG. PRISTAVA I 9 7 0 2 50:29 21
3.	KMN MAJOLKA 8 6 2 0 38:17 20
4.	MAJSKI VRH 9 6 0 3 44:25 18
5.	ŠD POBREŽJE 8 6 0 2 37:18 18
6.	KLUB R21 8 6 0 2 39:26 18
7.	ŠD SELAN 8 5 0 3 34:22 15
8.	J. FERNANDES 9 2 1 6 22:53 7
9.	KON. OSENJAK 8 2 0 6 32:55 6
10.	NK VIDEM 9 2 0 7 25:52 6
11.	EHM TEAM 8 1 1 6 30:38 4
12.	ZG. PRISTAVA II 8 1 0 7 23:47 3
13.	STRMEC 8 0 2 6 17:33 2
VETERANI
REZULTATI 6. KROGA: Joe Fer-nandes - KMN Majolka 4:6, ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 4:6, NK Videm - Gostišče Kozel ŠD Selan 3:7.
1.	KMN MAJOLKA 6 6 0 0 48:23 18
2.	KOZEL SELAN 6 3 0 3 26:24 9
3.	ŠD POBREŽJE 6 3 0 3 25:24 9
4.	LANCOVA VAS 6 3 0 3 21:27 9
5.	J. FERNANDES 6 2 0 4 27:35 6
6.	NK VIDEM 6 1 0 5 12:26 1
Darko Lah
tam kot mladinec. Takrat sem na njih gledal kot na idole, kot na 'bogove tenisa', tekal sem za njimi in spremljal njihove treninge, igre. Sedaj je bila situacija povsem drugačna: še vedno so to vrhunski igralci, ki tenis peljejo na vedno višji nivo, a na drugi strani sem se zavedal, da tokrat z njimi igram, da so to moji možni tekmeci na igrišču. Zato jih tokrat nisem postavljal na tako visok 'oltar'. Seveda pa jih še vedno spremljam z vsem dolžnim spoštovanjem in se še vedno zavedam, da so to zvezdniki najvišjega svetovnega formata. Izmed posameznikov pa lahko omenim, da sem bil med čakanjem na dvoboj za skupno mizo z Nadalom in To-mičem. Vsi igralci namreč na dvoboje čakajo v skupni sobi, spremljajo dvoboje preko TV, se sproščajo ... Nepozabno!«
V domačem ptujskem teniškem klubu si dočakal lep sprejem: kako si ga doživel?
B. Rola »Hvala vsem, ki so bili prisotni. Zares je lepo, ko se vrneš in te doma pričakajo ljudje, ki so bili ob meni čez celotno kariero. Prisotna je bila neverjetna toplina in res se jim iz srca zahvaljujem. To mi bo dalo dodatno inspiraci-
jo, da igram še bolje in da se bo zgodil še kakšen podoben sprejem.«
Nemčija, Indija, Kitajska ...
Kakšen je sedaj načrt treniranja in igranja turnirjev?
B. Rola: »Sedaj odhajam na dvotedenske priprave v Nemčijo, od tam pa na tritedensko turnejo v Indijo, kjer bom igral na challenger turnirjih. Za konec azijske turneje bom po predvidevanjih odigral še en turnir na Kitajskem. Nastop v Melbournu moram sedaj čim prej spraviti 'v predal' in se osredotočiti na prihodnost. Upam, da to ni bil vrhunec sezone in da najboljše šele pride. Glavni kratkoročni cilj pa je zbirati točke za nastop na pariškem Roland Garrosu.«
Kako je sedaj stanje glede tvojega trenerja?
B. Rola: »Zaenkrat še nimam svojega osebnega trenerja, trudimo pa se, da bi do tega čim prej prišlo. Najprej je padla v vodo opcija na Slovaškem, nato pa so pojavile možnosti na Češkem in v Nemčiji.
Upam, da bom čim prej našel trenerja, ki bo primeren zame in bo lahko z mano potoval po turnirjih. Vem, da je to naslednji korak, ki ga potrebujem v profesionalni karieri. Vsekakor potrebujem nekoga, ki bo koristil moji teniški igri in mi dajal nasvete za dvig igre na višjo raven.«
Slovensko reprezentanco čaka v kratkem nastop v Davisovem pokalu proti Portugalski.
B. Rola: »V dogovoru z ma-nagerjem in ekipo je v soboto padla odločitev, da tokrat za reprezentanco ne bom nastopil. Sam sem si sicer želel igrati, a so se v moji ekipi, na čelu z managerjem, odločili, da tokrat ne. Zaradi tega se počutim malo 'krivega', saj sem želel pomagati Teniški zvezi Slovenije, želel sem biti prisoten ob tej ekipi in tekmovati za našo državo. A sem trenutno v preveliki odvisnosti od ljudi v moji ekipi in nisem mogel nasprotovati njihovi odločitvi. Kape-tanu in TZS sem to že sporočil in sem jim poskušal pojasniti razloge. Upam, da se bom lahko v prihodnosti udeleževal reprezentančnih akcij.«
Jože Mohorič
Ekipa SD Pobrežje
Šolski šport • Odbojka (dekleta, fantje)
Odbojka: OŠ Breg v četrtfinalu državnega tekmovanja
V	telovadnici OŠ Poljčane je v četrtek, 9. 1., potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 1999 in mlajše. Po gladkih zmagah v polfinalu sta se za naslov območnega prvaka pomerili OŠ Breg in OŠ Videm-Leskovec: z 2:0 je slavila OŠ Breg in se tako uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Črešnjevec - OŠ Videm-Leskovec 0:2, OŠ Poljčane - OŠ Breg 0:2;
za 3. mesto: OŠ Črešnjevec - OŠ Poljčane 1:2;
za 1. mesto: OŠ Videm-Le-skovec - OŠ Breg 0:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Poljčane
4.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Čre-šnjevec
tp
Odbojka: Zmaga za OŠ Markovci
V	četrtek, 16. 1., je v telovadnici OŠ Markovci potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v odbojki za starejše učence letnika 1999 in mlajše. Največ so pokazali učenci domače osnovne šole in se z zmago na turnirju uvrstili v četrtfi-nale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Markovci - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:1, OŠ Črešnjevec - OŠ Videm-Leskovec 2:0;
tekma za 3. mesto: OŠ Vi-dem-Leskovec - OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica 2:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Mar-kovci - OŠ Črešnjevec 2:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Čre-šnjevec
3.	OŠ Videm-Leskovec
4.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
tp
Dekliška odbojkarska ekipa SD Breg
Fantovska odbojkarska ekipa OŠ Markovci
Nogomet • Pripravljalna tekma
FARMTECH VERŽEJ - MARIBOR 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Mendy (4.), 1:1 Zahovič (22.), 1:2 Sirk (87.).
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Lukač, Polajžer, Kek, Ropoša, Hotič, Zahovič, Živko, D. Vinkovič, Trstenjak, Mauko. Igrali so še: Kavaš, Domjan, Hodnik, Kocuvan, Kavčič, Sečko, Pelcl, Slana, M. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor.
MARIBOR - prvi polčas: Pridigar (od 31. Comtan), Mejač, Vukli-ševic, Arghus, Trajkovski, Mertelj, Cvijanovic, Ceppelini, Stojano-vic, Mendy, Tavares. Drugi polčas: Cotman (od 61. Handanovic), Moravac, Šuler, Rajčevic, Viler, Filipovic, Derviševic, Mezga, Bo-har, Sirk, Fajic. Trener: Ante Šimundža.
Nogometaši iz Veržeja so v prvi tekmi priprav za spomladanski del prvenstva v 2. SNL gostili državne prvake in jim predvsem v prvem delu obračuna izvrstno parirali. V nadaljevanju so po pričakovanju na igrišču zagospodarili Mariborčani, imeli tudi nekaj lepih priložnosti za zadetek, toda z izvrstnimi posredovanji se je nekajkrat izkazal vratar Veržejcev Matej Andrejč. Moral pa je kloniti za zmagoviti zadetek Štajercev tri minute pred koncem tekme.
NŠ
16 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 21. januarja 2014
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS - Ormož
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
SREDA, 22. 1., ob 14.45: Aluminij - Rudar Velenje
Rokomet • 1. A SRL (ž)
13. KROG - SREDA, 22. 1.: Krka - Tenzor DP Logik Ptuj
PRIJATELJSKI TEKMI
SREDA, 22. 1.: Drava Ptuj - Ivanec (ob 20.00), Moškanjci Go-rišnica - MTČ Čakovec (ob 19.00), Prelog (Hrvaška) - Velika Nedelja Carrera Optyl.
Plavalna šola PA Kurent
Plavalna akademija Kurent vabi otroke od 4. leta starosti naprej k vpisu v plavalno šolo. Vabijo vse, ki imajo željo, da se otrok nauči plavati po zadnjih plavalnih trendih, z veliko smeha in uspeha, z delom v manjših skupinah in z izobraženimi učitelji z večletnimi izkušnjami. Vpisi bodo potekali v torek, 28. 1., ter v četrtek, 30. 1., od 18.00 naprej (zbor bo na recepciji Termalnega parka v Termah Ptuj pet minut prej). Več informacij in prijave na www. kurent-pa.si ali 051-311-258 (Boštjan).
Hkrati vabijo tudi vse starše, odrasle plavalce in neplavalce ter triatlonce k vpisu v razpisane programe.
DK
Šolski šport • Šah
Alja Janzekovic iz OŠ Gorišnica šesta
V	organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Zavoda za šport Planica ter v tehnični izvedbi OŠ Ivana Roba iz Šempetra pri Novi Gorici je bilo izvedeno že 18. državno prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol. Mladi so se pomerili v dveh starostnih kategorijah tako za šahistke kot šahiste, ki so si udeležbo zagotovili na predhodnih regijskih tekmovanjih.
V	vsaki konkurenci je lahko nastopilo največ 52 mladih, zato je v nekaterih skupinah nekaj dobrih igralcev ostalo izven te kvote. Solidno so svojo priložnost izkoristili mladi šahisti in šahistke ptujskega območja. Od šestih, ki so si na regijskem tekmovanju priborili pravico nastopa, jih je nastopilo pet. Najboljša je bila Alja Janžekovič iz OŠ Gorišnica, ki je v konkurenci deklet do 15 let osvojila 6. mesto, na katerem je bila tudi pred začetkom prvenstva. Petkrat ji je uspelo zmagati, enkrat je igrala neodločeno in trikrat izgubila. Med fanti
velja izpostaviti Tadeja Murka iz OŠ Hajdina v konkurenci fantov do 12 let, ki je osvojil 15. mesto in bil kar za 28 mest višje od začetne uvrstitve. Tadej je dosegel enak izkupiček kor Alja. Sicer pa so bili mladi izredno borbeni, saj se je od 837 dvobojev le 72 končalo z delitvijo točke, vsi drugi pa z zmago enega ali drugega tekmovalca oziroma tekmovalke.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali osnovnošolski državni prvaki za leto 2014, prvi trije pa so prejeli tudi medalje. Vseh pet mladih s Ptujskega razen v svojih šolskih krožkih obiskuje tudi treninge v Šahovskem društvu Ptuj, kar se jim vsekakor pozna pri napredku. Verjamemo, da bodo s svojimi uspehi navdušili še druge sošolce, da se bodo odločili za redno vadbo in da bodo nastopili tudi na ekipnem osnovnošolskem državnem prvenstvu, ki je planirano za 16. marca 2014.
Silva Razlag
Končni vrstni red:
fantje do 12. let (52 udeležencev): 1. Nejc Amon 8 točk, 2. Jaka Brilej 7,5, 3. Jan Šubelj 6,5 ... 15. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 5,5 ... 36. Nejc Butolen (OŠ Žetale) 4 ...
dekleta do 12 let (52 udeleženk): 1. Zala Urh 8,5, 2. Nuša Her-cog 7, 3. Kaja Faganel 6,5 ... 37. Amalija Skok (OŠ Žetale) 4 ...
fantje do 15 let (51 udeležencev): 1. Vid Dobrovoljc 7, 2. Tilen Kodrič 7, 3. Luka Skuhala 7 ... 21. Tomaž Šuta (OŠ Mladika Ptuj) 5 .
dekleta do 15 let (32 udeleženk): 1. Laura Unuk 8, 2. Sarah Ramadani 7,5, 3. Hana Nemec 7,5 ... 6. Alja Janžekovič (OŠ Gorišnica) 5,5 ...
Ciglaric z ekipo zmagoslavno s pištolo
Minuli konec tedna je Strelsko društvo Kovinar Ormož organiziralo 4. turnir liga-škega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije, na katerem je nastopalo največ strelcev v letošnji sezoni -412. Kot običajno so domačini v športni dvorani na Hardeku v Ormožu pripravili 40-stezno montažno strelišče in poskrbeli za odlično organiziran turnir, na katerem so bili doseženi najvišji rezultati v letošnji sezoni.
Ciglarič do vodstva med posamezniki
V 1. A DL s pištolo je na četrtem turnirju prvič v sezoni zmagala miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča in s 1135 krogi izenačila letošnji najboljši dosežek strelcev iz Železnikov. Ptujčani so s 1116 krogi prvič v sezoni ostali brez ekipnega odličja na 4. mestu. Najslabše letos se je odrezala juršinska ekipa, trikratni prvaki lige, ki so s 1098 krogi osvojili skromno 10. mesto. V skupnem seštevku ni prišlo do bistvenih sprememb, v vodstvu tako še naprej ostaja miklavška ekipa, pred Železniki in Rečico, Ptuj-čani so s tremi krogi zaostanka za vodilno trojico uvrščeni na 4. mesto, Juršinci so sedmi.
Med posamezniki je po razburljivem zaključku v finalu drugo zmago v sezoni dosegel miklavški strelec Aleksander Ciglarič, ki je s 382 krogi postavil tudi najboljši rezultat kvalifikacij. Za vstop v finale najboljše osme-rice je bilo treba doseči vsaj 379 krogov, s četrtim najboljšim rezultatom iz kvalifikacij, s 380 krogi, pa je to še drugič zapored uspelo tudi jur-šinskemu strelcu Ludviku Pšajdu. S slabšim začetkom v finalu je izgubil nekaj mest in bil na koncu izločen po petih strelih (7. mesto). Z drugo zmago v sezoni je Ciglarič v skupnem seštevku posameznikov uspel prehiteti do Ormoža vodilnega sevniške-ga strelca Blaža Kunška in prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Izven finalne osme-rice, na 10. in 12. mestu, sta s 378 in 375 krogi ostala preostala miklavška strelca, brata Boštjan in Simon Simonič. Ptujčani Matija Potočnik, Sašo Stojak in Majda Raušl so si s 375, 372 in 369 krogi priborili 13., 15. in 20. mesto; v skupnem seštevku je njihov
Foto: Simeon Gonc
V ospredju finalistov 1. A DL s pištolo stoji najboljši v kvalifikacijah, miklavški strelec Aleksander Ciglarič (382). Jeklene živce je pokazal tudi v razburljivem finalu in slavil drugo zmago v letošnji sezoni. Sedmo mesto v finalu je osvojil juršinski strelec Ludvik Pšajd (v sredini).
najvišje uvrščen najmlajši Stojak, ki z 59 točkami zaseda 9. mesto.
Kovinar z domačo podporo do 3. mesta
V 1. A DL s puško je favorizirana domača ekipa Kovinarja iz Ormoža znova pokazala odlično streljanje in s svojim drugim najboljšim rezultatom v sezoni, s 1171 krogi, osvojila 3. mesto ter zaostala samo za vodilnima ekipama Olimpije in Grosuplja. Ormoški strelci tako v skupnem seštevku s sedmimi točkami zaostajajo samo za vodilno Olimpijo, ki je v Ormožu s 1184 krogi postavila letošnji najboljši ekipni rezultat. V finalu je z odličnim streljanjem in z rezultatom 103,9 kroga navduševal grosupeljski strelec Želj-ko Moičevic in slavil še drugič v sezoni. Domači strelci Kovinarja so znova pokazali dobro streljanje, na žalost ormoških ljubiteljev strelstva pa se nobenemu med njimi ni uspelo kvalificirati v finale. Še najbližje temu dosežku sta bila z zaostankom 1 kroga za finalisti Jan Šumak in Tadej Horvat, ki sta s 391 krogi osvojila 12. in 13. mesto. Lep ekipni uspeh je zaokrožila mladinka Petra Vernik, ki je s 389 krogi osvojila 15. mesto. Tadej Horvat je v skupnem seštevku posameznikov kot najboljši ormoški strelec prvič v letošnji sezoni ostal brez finala in izgubil eno mesto, vendar z majhnim zao-
Planinski kotiček
Zimski izlet v neznano
Sobota, 15. 2. 2014
Tokrat nas bo pot vodila ... v zasneženo pokrajino. Odhod je v soboto, 15. 2., ob 7.00 s parkirišča pod gradom. Skupne hoje bo med 6 in 7 urami.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine (termovka s čajem), nekaj hrane in kakšen pribolj-šek. Na naši poti je tudi planinska koča, kjer bo možno zaužiti topel obrok in popiti čaj.
Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 11. 2., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 18 €. Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM, s pripisom - februar-14. Vrnitev je predvidoma do 20. ure. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki.
stankom za vodilnima strelcema lige, Rušanom Benjaminom Jodlom in Robertom Markojo iz Turnišča.
Bučan izmaknil zmago Venti
V 1. B DL s pištolo so se tretjič v sezoni med najboljše tri uvrstili domači, ormoški strelci Kovinarja. S ponovitvijo rezultata iz 3. turnirja, 1105 krogov, so osvojili dobro 2. mesto. Ormožani so kot vodilni v ligi na najboljši poti za preboj in napredovanje v 1. A DL s pištolo, drugič v sezoni pa so zaostali le za škofjeloško ekipo Kopačevine, ki je zmagala z odličnim rezultatom 1120 krogov (v skupnem seštevku za Kovinarjem zaostaja le za 1 točko). Kidričani so s 1068 krogi osvojili 8. mesto ter v skupnem seštevku zasedajo 10. mesto, vendar niso v
1. A-liga pištola
Ekipno:	krogi	točke
1.	J. KERENČIČA MIKLAVŽ	1135	51
2.	MAROK SEVNICA	1123	30
3.	DUŠANA POŽENELA REČICA	1118	42
4.	PTUJ	1116	39
5.	GROSUPLJE	1111	28
6.	ŽELEZNIKI	1109	44
7.	ŠTEF. KOVAČA TURNIŠČE	1108	16
8.	OLIMPIJA	1106	16
9.	KAMNIK	1101	21
10.	JURŠINCI 1098	22
11.	BREŽICE 1093	15
12.	SLOVENSKE KONJICE 1086	4 Posamično:
1.	A. Ciglarič, J. Kerenčiča M. (382)	98 (1.)
2.	Petra Dobravec, Železniki (380)	83 (4.)
3.	Dominik Vnuk, Š. K. Turnišče (379)	48 (13.)
4.	Peter Tkalec, D. Poženela R. (379)	75 (7.)
5.	Rožle Repič, Kamnik (379)	79 (6.)
6.	Mojca Kolman, Marok Sevnica (381)	20 (24.)
7.	Ludvik Pšajd, Juršinci (380)	59 (8.)
8.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica, (379)	98 (2.) 10. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča 378)	82 (5.)
12.	Simon Simonič, J. Kerenčiča (375)	35 (15.)
13.	Matija Potočnik, Ptuj (375)	28 (18.) 20. Sašo Stojak, Ptuj (372)	59 (9.) 19. Majda Raušl, Ptuj (369)	31 (17.) 31. Mirko Moleh, Juršinci (360)	8 (30.) 33. Rok Pučko, Juršinci (358)	2 (34.)
1. A-liga puška
Ekipno:	krogi	točke
1.	OLIMPIJA	1184	50
2.	GROSUPLJE	1177	36
3.	KOVINAR ORMOŽ	1171	43
4.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE	1165	36
5.	FRANCA LEŠNIKA VUKA H.VAS 1162	34
6.	DUŠANA POŽENELA REČICA	1160	26
7.	KAMNIK	1160	22
nevarnosti izpada iz lige. Med posamezniki so domačini najbolj vzpodbujali Kovinar-jevega strelca Kevina Vento, s 108 točkami vodilnega strelca v ligi, ki pa je tokrat s 378 krogi moral premoč priznati Škofjeločanu Simonu Bu-čanu, ki je slavil s 381 krogi. Pred domačim občinstvom se je dobro odrezal tudi drugi Kovinarjev strelec, Pirančan Emerik Hodžič, ki je s 373 krogi osvojil 5. mesto, dve li-gaški točki pa si je za 24. mesto priborila tudi tretja ormoška strelka Mateja Levanič s 354 krogi. Za kidričevsko ekipo sta najboljši nastop pokazala Jurček Lamot in Uroš Mohorko in s 358 in 357 krogi osvojila 17. in 18. mesto.
Peti turnir prvoligaškega tekmovanja bo čez slaba dva tedna potekal v organizaciji SK Ptuj v Športni dvorani Center na Ptuju.
Simeon Gonc
i. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1159 '. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1158
18 23 14 14 10
10. ČRENŠOVCI	1152
11 TRIGLAV JAVORNIK KB	1150
12. 1956 TRBOVLJE	1150 Posamično:
1 Željko Moičevic, Grosuplje	(395)	60 (9.)
2.	Maj Pirih, Olimpija	(396)	36 (21.)
3.	Žan Kelenc, Črenšovci	(393)	72 (4.)
4.	Gregor Gotovina, Olimpija	(395)	57 (10.)
5.	Robert Markoja, Š. Kovača	(393)	80 (2.) 10. Benjamin Jodl, I. PB Ruše	(392)	89 (1.)
12.	Tadej Horvat, Kovinar Ormož	(391)	79 (3.)
13.	Jan Šumak, Kovinar Ormož	(391)	47 (17.) 15. Petra Vernik, Kovinar Ormož	(389)	48 (16.) 20. Grega Potočnik, D. Poženela	(388)	62 (7.)
1.	B-liga pištola
Ekipno:
I	KOPAČEVINA Š.LOKA
2.	KOVINAR ORMOŽ
3.	VREMŠČICA
4.	MROŽ VELENJE
5.	ŠKOFJA LOKA
6.	TRZIN
7.	DOMŽALE
8.	KIDRIČEVO
9.	TRIGLAV JAVORNIK
10.	GORENJA VAS
II	ELEKTRO MARIBOR 12. LIBOJE Posamično:
1 Simon Bučan, Kopačevina (381) 54 (11.)
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (378) 108 (1.)
3.	A. Hadžidaov, Škofja Loka (378) 59 (8.) 5. Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (373) 74 (4.) 8. Peter Jenko, Kopačevina (367) 93 (2.)
17.	Jurček Lamot, Kidričevo (358) 9 (32.)
18.	Uroš Mohorko, Kidričevo (357) 50 (13.) 24. Mateja Levanič, Kov. Ormož (354) 21 (22.) 26. Matevž Mohorko, Kidričevo (353) 24 (20.)
krogi	točke
1120	50
1105	51
1082	23
1080	45
1080	35
1076	28
1076	23
1068	18
1063	9
1058	19
1046	20
957	5
torek • 21. januarja 2014
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (2)
Valencia
Sedaj že nekaj dni brez svojih »žurerskih« čevljev in sončnih očal odkrivam lepote tega »obmorskega« mesta, ki vsekakor nagajivo skriva špansko dušo. Mesto ima sistem javnega kolesarskega prevoza, ki je mimogrede izjemno dobro razvejan, a hkrati izredno pretkan. Namreč, brezplačna uporaba je omejena na 30 minut kolesarjenja, vsaka naslednja minuta pa je precej »zasoljena«. V samem središču mesta to ne predstavlja večje oviro, a če se podaš do štirideset minut kolesarsko oddaljene plaže, je pristanek evra ali dveh na računu ponudnika storitve neizbežen.
Valencia, zanimivo, je ena nastarejših mest v Španiji, saj je bila ustanovljena že v rimskih časih, in sicer 138 p. n. št. Prvotna naselbina je bila na rečnem otoku, skozi to območje pa je potekala še Via Augusta, cesarska cesta, ki je provinco povezala z Rimom. Nekdanji dve glavni ulici Cardo Maximus in Decumanus Maximus še vedno predstavljata glavni osi mesta, ki se srečata danes na Plaza de la Virgen. Moram priznati, da nisem zasledil rimskih ostankov, nenazadnje tudi prisrčno utrujeno naveličani mladci in mladenke v turistič-noinformacijskem centru niso ravno odsevali dobrodošlice. Precej »zanimivo« so me usmerili k brezplačnim promocijskim materialom na sosednji polici. V mučnem zavedanju nujnosti sodelovanja v nakupovalnem popoldnevu moje žene
Foto: Uroš Zajdela
La Cuidad de las Artes y las Ciencias, ponos Valencije iz leta 1998. Fantastična sodobna arhitektura.
se je kup pogosto nepotrebnih in neuporabnih promocijskih materialov precej povečal. Kot se spodobi za sodobno mesto, tudi Valenciji kraljujejo nakupovalni centri. Precej nerad prestopim prag sodobnega zla, a tokrat je bilo drugače. Že od daleč se je namreč bleščal napis s popusti 70 % na vse čevlje. Rešen sem! Dobrosrčni duh je ponesel ženo v sanjsko sobo tisočerih »lepot«, sam pa v objemu prijetno ohlajenih temperatur zasedem udobno klopco in preučujem nabran material. Prebiram o mogočni katedrali, mestnih vratih, tržnici in na majhnem listku naključno opazim rimske začetke tega mesta. In to je bilo bolj ali manj vse o rimskih temeljih
Mestna hiša
Foto: Uroš Zajdela
mesta. Eden izmed turističnih brošur me pouči tudi o minimalni neto plači v Valenciji, in sicer dosega vrednost 840 EUR (v Sloveniji je minimalna plača 784 EUR). Ob zavedanju preostanka še vsaj urce časa v nakupovalnem sedišču se odpravim do mogočne trgovini z živili, slovenski Mercator. Nezavedno ljubosumno zrem v cene kruha, krompirja, olja, sladkorja ..., ki so primerjalno vsaj za dvajset odstotkov nižje. Sadje in zelenjava dosegata še višje koeficiente. Kako sem jezen na slovenske »marže«. Telefon zazvoni, novi čevlji varno spravljeni v nahrbtnik in že kolesariva po ulicah mesta.
Razen bistveno nižjih cen, ki so dobile potrditev ob dahjema-jočem pogledu na premnoge oglasne listke s prodajno vsebino, na katerih sem med drugim zasledil dvosobno stanovanje v izmeri 60 m2 v središču mesta za nepredstavljivih 45.000 €, me je Valencija navdušila s svojo skromnostjo in čistostjo. Ljudje so izredno odprti in prijazni. Zasledim mnogo Mehiča-nov in njihovih otrok, ki na prometni cesti manjših »zakotnih« ulic pretirano vriskajoče igrajo nogomet in pri tem neizmerno motijo soseda v zgornjem nadstropju. Tudi mesto, razen pripetljaja na plaži, daje občutek varnosti. Sicer so številna stanovanja, nedvomno zgrajena v zadnjem desetletju, prazna in delujejo kot mesto duhov. V hotelih, restavracijah in trgovinah je svojo zaposlitev našlo pretirano veliko priseljencev iz vzhodne Evrope. No, na prijetnem sedežu nakupovalnega središča me je izjemno presen-til še podatek, da znamenita španska jed, paela, izvira ravno iz Valencije. Pa naj še kdo reče, da nakupovalni centri niso poučni. Najrazličnejše restavracije z izjemno raznoliko paleto pael, pri čemer prevladuje
»valencijska paela« ter paela iz črnega riža. Neizmerni užitki ob kozarcu vina in raznolikih večernih paelah. Jed v sodobni obliki izvira iz 19. stoletja iz vasice ob jezeru Albufera, nedaleč od Valencije. »Čeprav gre za špansko tradicionalno jed, za Valencijo predstavlja enega izmed stebrov regionalne identitete,« pripoveduje natakar, ki je ravnokar prinesel račun za dve paeli in dva kozarčka vina v skupni vrednosti 22 EUR.
Valencija seveda premore številne kulturnozgodovinske znamenitosti, zlasti osrednja katedrala, pa mogočen osrednji trg s stavbo pošte in mestne hiše v stilu kvazi baroka poznega devetnajstega stoletja. Mogočen simbol mesta predstavljajo dvoje mestnih vrat, nekoč del mogočnega obzidja. Ena vrata v smeri Barcelone in druga v smeri Madrida. Zlasti slednja so zanimiva zaradi vidnih ostankov topovskega obstreljevanja napoleonove vojske. Vsekakor pa je osrednji mestni simbol mogočna La Cuidad de las Artes y las Ciencias, zgrajen na nekdanji reki in danes obsega sodobne zgradbe operne hiše, muzej znanosti oceanografski muzej. Ogromen kompleks prekrasnih arhitekturnih zgradb iz konca devedesetih let prejšnjega stoletja. Skozi mesto je do leta 1957 tekla reka Turia, ki pa so jo zaradi poplav kanalizirali izven mesta. Tako je nastala suha rečna struga, nekoč sramota mesta, danes pa desetkilometrski ponos. La Cuidad zaseda le majhen del le-te, preostalo je rekreacijski center s številnimi nogometnimi igrišči, igrali, tekaškimi programi, sprehajalnim stezami ipd. Fantastična izraba prostora v izjemen namen.
Valencia mi je zlezla pod kožo in čas je, da grem naprej, sicer bom ostali v tem biseru vzhodne španske obale.
Nadaljevanje prihodnjič
Nekoč reka, danes prostor za rekreacijo
Foto: Uroš Zajdela
Foto: uroš Zajdela Izjemna tržnica v Valenciji s svojimi čari poskra popotnika za nekaj ur. Med drugim je možno kupiti polžke, in to raznolike.
Na valovih časa
Torek, 21. januar
Danes goduje Neža.
1506 je prispela v Vatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov.
1521 je papež Leon X. izobčil nemškega teologa Martina Lutra.
1895	se je rodil španski modni kreator Cristobal Balenciaga, ki je oblikoval linijo spuščenih ramen, preščipnjenega pasu in zaobljenih bokov ter z njo napovedal slog new look.
1905 se je rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. Sreda 22. januar Danes goduje Cene.
1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing. 1788 se je rodil največjih angleških pesnikov lord Byron. 1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov.
1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. 1903 sta sklenili ZDA in Kolumbija pogodbo o gradnji panamskega prekopa.
1924 je dobila Velika Britanija prvič v zgodovini laburistično vlado.
1972 so sprejeli v evropsko v skupnost Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Četrtek, 23. januar Danes goduje Rajko.
1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma.
1857	se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičic, po katerem je imenovana mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem - moho in tudi krater na Luni.
1896	je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki jim je dal ime žarki X. Žarke so kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki. Röntgen je bil prvi fizik, ki je dobil leta 1901 Nobelovo nagrado. 1950 je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela.
Petek, 24. januar Danes goduje Felicijan.
1705 se je rodil Farinelli, s pravim imenom Carlo Broschi. Bil je eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi in eden največjih pevcev v zgodovini opere.
1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je
zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1776 se je rodil nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor
Hoffman.
1851 je umrl italijanski skladatelj in dirigent Gaspare Spontini. Največji uspeh je dosegel z opero Vestalka. 1946 je Generalna skupščina OZN sprejela svojo prvo resolucijo, v kateri se je zavzela za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja. 1960 je prišlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev, ker je predsednik de Gaulle odstavil junaka »črnonožcev« generala Massuja. 1965 je umrl v starosti 90 let veliki britanski državnik Winston Churchill.
Sobota, 25. januar
Danes goduje Darko.
1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveto sinodo in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev. 1736 se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange, ki je vodil komisijo za izdelavo novega sistema uteži in mer.
1858	se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v školjki.
1924 so se začele v francoskem Chamonixu prve zimske olimpijske igre.
1977 so v Odeillu na francoskih Pirenejih priključili na električno omrežje prvo komercialno sončno elektrarno. Nedelja, 26. januar Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1788 so z ladjami pripeljali v angleško kolonijo Avstralijo prve bele kaznjence.
1797 se je rodil v Ljubljani jezikoslovec kritik in literarni zgodovinar Matija Čop.
1827 so potomci starodavnih Inkov dobili svojo državo Peru. 1907 so v New Yorku prepovedali kot obsceno Straussovo opero Saloma.
1945 je izvidnica sovjetske udarne enote Prve ukrajinske fronte odprla železna vrata zloglasnega taborišča Auschwitz. Ponedeljek, 27. januar Danes goduje Janez.
1822 so grški uporniki proti Turkom v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1859	se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II., ki je moral 30. septembra 1918 po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
1944 se je končalo dveletno obleganje Leningrada, ki se je začelo 22. avgusta 1941.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 21. januarja 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Toplo vreme še kar vztraja
Mnogi si želijo prave zime, drugi ste zadovoljni z milim, toplim vremenom. Eni in drugi pustite vrt in zemljo še na miru, saj oboje potrebuje zimski počitek. Na zelenjavnem vrtu seveda lahko in moramo pobirati pridelek, vendar to počnite samo s poti, izogibajte se tudi nepotrebne hoje po zelenici. Vse to ruši strukturo zemlje, zaradi katere se potem le-ta poleti ves čas zbija, seseda, v takih razmerah pa se rastline ne počutijo dobro. Čeprav v sadovnjakih in vinogradih profesionalci že obrezujejo, pustite vi vaše rastline še povsem na miru.
V tem primeru je cvetača glavni posevek, kolobarimo z njo, nizek V tako »pomešanem«vrtu kolobarjenje ni potrebno, fižol je na gredici krajši čas.
Čeprav sem že večkrat to napisala in povedala, bom še enkrat, saj kljub temu že vidim ljudi na lestvah, ki veselo obrezujejo svoje rastline. Profesionalci seveda morajo delati ves čas, saj zaradi stroškov želijo čim več opraviti sami, za to pa potrebujejo veliko časa. Vi lahko vaše drevje, okrasno grmičevje in brajde obrežete hitro, v enem vikendu. Vsaka rez vedno spodbudi rast nadzemnih delov. Glede na to, da zaradi nemogočih vremenskih razmer v letu 2013 veliko lesnatih rastlin sploh ni prav dozorelo in se pripravilo na zimo, smo tako lahko veseli nekoliko višjih temperatur. Vendar lahko z rezjo rastline povsem prebudimo, da pričnejo gnati. Vsekakor pa je februar še mesec, ki nam lahko prinese tudi polarni mraz. V tem primeru bodo nagnane rastline v nevarnosti, da poze-bejo.
V nevarnosti so tudi trajnice, saj nekatere že ženejo. Te ob napovedi daljših nizkih temperatur zavarujte vsaj z agrokopreno,
bolje pa je na rastišče naložiti plast slame, listja ali sena.
Svojo željo po delu na prostem, sejanju, sajenju in obrezovanje pa poskusite potolažiti s planiranjem sajenja in setev v novem letu.
Težavni kolobarji
Kolobarjenje mnogim povzroča kar nekaj težav, drugi pa se
ga lotevajo prepovršno ali sploh ne. Pretekli teden smo si ogledali kolobarjenje na zelenjavnem vrtu, kjer sama menim, da ne bi smeli imeti večjih težav. Težave pa se pojavijo v žičnicah, v rastlinjaku in mnogi me že nekaj časa sprašujejo tudi, kako kolo-bariti, če sadijo na vrtu mešane posevke. Poglejmo si, kako lahko vsaj deloma rešite tudi težave v teh posebnih okoliščinah.
Rastlinjak ste si mnogi postavili v želji, da bi v njem pridelali čim več paradižnika. Sama sem prepričana, da bi bilo v tem primeru veliko bolje, da si nad paradižnik postavite streho. Ta sicer v zadnjih dveh letih ni prišla do izraza, saj nismo imeli veliko deževnih dni poleti, zagotovo pa bo spet kakšno poletje tako, da je boste veseli. Rastlinjak bi moral biti prostor, v katerem pri-
delujemo zelenjavo celo leto. V tem primeru tudi kolobarjenje ni tako težavno. Kljub temu je poleti nekoliko težje. Svetujem, da razhudnike, to so paprika, jajčevec in seveda paradižnik, posadite samo na polovici rastlinjaka. Med sadike spomladi posadite sadike solate, v jeseni pa posejte motovilec, rukolo ali/ in špinačo. Na drugi polovici naj bo pa več vrtnin. Zagotovo nekaj rastlin solatnih kumar, kakšna bučka, lubenica in melona, če so pri hiši otroci, vendar ne bo zadoščalo, če bomo imeli v rastlinjaku samo te vrtnine. Poleti v rastlinjaku dobro uspeva tudi blitva, ki v njem tudi prezimi, zato imamo pridelek še zgodaj spomladi. Tudi kapusnice, nizek stročji fižol bomo v spomladanskih terminih dobro pridelali. Ze zdaj lahko posejemo nekaj graha, boba, mesečne redkvice in solato: letno ali zimske sorte. poleti bo na tej polovici odlično uspevala tudi dolga vigna, stročnica, ki nam v vročini (seveda ob zalivanju) da veliko nežnih, mehkih, nenormalno dolgih, a ozkih strokov. Potrebuje enake razmere kot paradižnik, zato jo sejemo šele v maju. Poletno vročino dobro prenaša tudi lima fižol. Zagotovo naj nekje v kotu raste nekaj peteršilja, ki v rastlinjaku tudi prezimi. Vsako prosto mesto lahko v drugi polovici poletja zapolnite tudi s sadikami endivije. Pozimi pa v rastlinjaku posejemo zimsko solato, moto-vilec, špinačo, rukolo, zimski portulak, zgodaj spomladi pa še mesečno redkvico. Ne bojte se, poskušajte in imejte v rastlinjaku zelenjavo celo zimo. Pridelava sadik lahko poteka v zraku, nad zimskimi vrtninami.
Naslednja težava se pojavi v fižolovih žičnicah. Fižol zahteva širok kolobar in številne težave, ki se že skoraj vsako leto pojavljajo na visokem fižolu, so tudi posledica tega, da je fižol prevečkrat zaporedoma na istem mestu.
Zato ponovno, čeprav bo to še težje izvedljivo, vem, svetujem, da raste visok fižol samo na polovici žičnice. Drugo polovico lahko izkoristite za rastline, ki potrebujejo oporo, to so kumare
ali paradižnik. Seveda pa sploh ni omejitev, lahko uporabimo drugo polovico žičnice tudi za pridelovanje vseh drugih vrtnin. Tudi pozimi naj v žičnici nekaj raste. Verjetno ne potrebujete toliko solate in motovilca, lahko pa po spravilu fižola poseje-te žito: pšenica, ječmen, rž, kar koli, da bo le zemlja pokrita in malo še popestrimo kolobar.
V obeh primerih seveda polovice vsako leto zamenjamo. Pri tem pazimo, da na polovici, kjer ne rastejo razhudniki v rastlinjaku ali fižol v žičnici, zamenjamo še vrtnine med seboj. Tako dosežemo vsaj dvoletni kolobar z razhudniki, kar jim povsem zadošča. Vsako drugo leto raste na istem mestu tudi fižol, kar sicer ni najbolje (boljši je triletni kolobar), a bolje, kakor da sploh ne kolobarimo, na drugi polovici pa običajno lahko dosežemo celo štiriletno menjavo vrtnin.
Za konec pa še zadnja težava, ki jo opažam; kako kolobariti, če se odločimo za mešane posevke. Pri tem je potrebno malo improvizacije, malo prilagajanja, predvsem pa le malo več planiranja, razmišljanja tudi v naprej. Pri nas običajno sadimo mešane posevke tako, da menjavamo vrste posameznih vrtnin, le redko sta to več kakor dve ali tri vrtnine. V tem primeru ko-lobarite z glavnim posevkom, to je tisti, ki je na vrtu dolgo časa (paradižnik, paprika, visok fižol, zelje ...), na enak način, kakor bi, če ob njem ne bi rasle njim prijateljske vrtnine. Če se da, poskusite kolobariti tudi s temi dopolnilnimi rastlinami, običajno pa vsekakor to ne gre. V primeru mešanih posevkov je negativni vpliv kolobarja navadno manjši. Zelo hitro pa boste ugotovili, da ni tako težavno. Vsako leto potem celotno gredo, z vsemi kombinacijami rastlin, premaknete na sosednjo, ko boste našli pravi ritem.
Če pa se je kdo že ojunačil in zasadil vrt tako, da je pravzaprav en samo mešan posevek, podoben pisanemu travniku, tako sadijo v Angliji, pa tudi v Franciji in na Hrvaškem sem že videla take vrtove, potem vam kolobar sploh ne predstavlja težave, saj je vse na vrtu pomešano, pisano, težave slabega kolobarja se ne pojavijo.
Za konec vsakoletne zgodbe o kolobarju pa naj povem, da je treba kolobariti, menjati rastline tudi v sadnem vrtu in na okrasnih gredicah. Ko sadno ali okrasno drevje ostari, novih rastlin ne sadimo na isto mesto, v jamo, iz katere smo izkopali staro rastlino. Najbolje bi bilo, da vsaj dve leti na tem mestu ne raste nič, v sadovnjaku pa poseje-mo rastline za zeleni podor, potem pa ponovno zasadimo sadje. Na vrtu je to nekoliko težje, zato nove jame za sadno drevje ali vrtnice skopljite na drugem mestu, med starimi jamami, da nove rastline vsaj ne bodo rastle povsem na istem mestu.
Vreme res kar vabi na prosto, a če želite svojemu vrtu dobro, ostanite še na toplem ali pa raje izkoristite lepe dneve za sprehode.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
14. november - dan sladkornih bolnikov
V	sklopu dneva sladkornih bolnikov smo tudi lani v Lekarnah Ptuj izvajali brezplačne meritve glukoze in holesterola v krvi, krvnega tlaka ter indeksa telesne mase. Kot vemo, pogostost sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja vse bolj narašča. Z meritvami smo želeli ljudem omogočiti enostaven in hiter način pridobivanja podatkov o ključnih dejavnikih tveganja za razvoj teh bolezni.
V	testiranju so sodelovali vsi zainteresirani obiskovalci lekarn Ptuj, Budina-Brstje, Kidričevo, Breg in Gorišnica. Največji obisk smo zabeležili v Kidričevem, kjer je sodelovalo kar 36 ljudi. Vseh testiranih je bilo 127, od tega 87 žensk in 40 moških različnih starosti. Najmlajša udeleženka testiranja je bila stara 22 let, najstarejša pa 89 let. Ljudje z diagnosticirano sladkorno boleznijo v testiranju večinoma niso sodelovali, saj meritve glukoze izvajajo redno doma, kljub temu pa je raven sladkorja pri nas preverilo 13 sladkornih bolnikov.
Pri interpretaciji rezultatov meritev glukoze v krvi je treba vedeti, ali je preiskovanec tešč ali ne. Zares natančno lahko
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Eva Banko
Jasmina Kiep
interpretiramo rezultate tistih, ki smo jim sladkor izmerili na tešče, drugim je vrednost zgolj orientacija. Raven glukoze v krvi po obroku namreč naraste, zato je tudi sprejemljiva vrednost pri ljudeh, ki so pred meritvijo zaužili hrano, višja kot pri tistih, ki so se testirali na tešče.
Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da imajo ženske v povprečju dobro urejen sladkor, druge vrednosti pa nekoliko odstopajo od optimalnih. Tudi moški imajo sladkor dokaj dobro urejen, rezultati dru-
gih meritev pa so v primerjavi
Rezultate meritev smo strnili v tabelo:
z ženskimi slabši, še posebej izstopa visok krvni tlak.
Glede na pridobljene rezultate smo posameznikom svetovali nefarmakološke ukrepe (zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, premagovanje stresa ...), s katerimi lahko izboljšajo svoje zdravstveno stanje in obisk zdravnika, če so vrednosti močno odstopale.
Med testiranjem smo izvedli tudi kratko anketo, s katero smo ocenili posameznikovo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj tega tipa sladkorne bolezni, so: sta-
rost nad 45 let, povišan indeks telesne mase, abdominalna debelost, zmanjšana telesna aktivnost, redko uživanje sadja in zelenjave, dedni dejavniki, izmerjena povišana vrednost sladkorja v krvi (npr. med boleznijo, v nosečnosti ipd.) ter povišan krvi tlak. Ugotovili smo, da je tveganje za razvoj sladkorne bolezni pri večini anketiranih razmeroma majhno.
Nad udeležbo na meritvah, ki smo jih izvajali v sklopu dneva sladkorne bolezni, smo pozitivno presenečeni. Veseli smo, da se naši obiskovalci želijo poučiti o dejavnikih, ki vplivajo na nastanek sladkorne bolezni in kako le-te odpraviti. Upamo, da smo s tem testiranjem in svojimi nasveti vsaj malo pripomogli k večji ozaveščenosti in boljšemu zdravju ljudi.
Odziv na naše aktivnosti je zelo dober, zanimanje ljudi za zdravje se povečuje. Zato upamo, da bomo takšne aktivnosti lahko izpeljali večkrat, ne samo ob dnevu sladkornih bolnikov.
Eva Banko in Jasmina Klep,
študentki Fakultete za farmacijo na praktičnem usposabljanju v Lekarni Ptuj
	POVPREČNA STAROST (leta)	GLUKOZA (mmol/l)		HOLESTEROL	KRVNI TLAK (mm Hg)	ITM*
		tešči	netešči	(mmol/l)		(kg/m2)
ŽENSKE	54	5,6	5,7	5,70	130/80	27,4
MOŠKI	58	6,1	7,1	5,88	149/87	30,6
REFERENČNE VREDNOSTI		Manj kot 6,0	Manj kot 11,0	4,0 - 5,2	120/80	18,5 - 24,9
(za zdrave)						
* ITM = indeks telesne mase; izračuna se po formuli: telesna teža (kg)/telesna višina2 (m2)
torek • 21. januarja 2014
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
V eni izmed prejšnjih številk smo v naši rubriki naredili kratek obračun glasbenega dogajanja v letu 2013. V tokratni izdaji pa ponujamo kratko napoved za glasbeno leto 2014. Številni znani glasbeniki so za letos že napovedali nove plošče. Predstavljamo nekatere najbolj težko pričakovane rock albume v letu 2014:
-	U2: legendarna irska zasedba bo po pričakovanjih novi album izdala v aprilu. Uradna predstavitev naj bi se zgodila med polčasom letošnjega Super Bowla. Od izida njihovega zadnjega albuma No Line on the Horizon je preteklo pet let, tudi na tem albumu pa bo za produkcijo poskrbel Danger Mouse.
-	Metallica: kot je izjavil kitarist te zasedbe Kirk Ham-met, bo potrebno veliko sreče, da jim že letos uspe objaviti novi album. Če pa jim to ne bo uspelo, bo naslednik njihovega zadnjega album Death Magnetic iz leta 2008 defini-tivno izšel leta 2015.
-	Coldplay: veliko ljubiteljev te britanske zasedbe upa, da se bodo napovedi uresničile in da bo Chris Martin skupaj s svojo ekipo novi album izdal v maju ali juniju. Uradno zaenkrat tega še niso potrdili.
Foo Fighters
Foto: cartoondollemporium.com
-	Foo Fighters: po krajšem odmoru bo ta ameriška zasedba iz Seatlla letos zagotovo izdala novi studijski album. Član zasedbe Dave Grohl pa še vedno ni odkril točnega datuma izdaje naslednika albuma Wasting Light iz leta 2011.
-	Black Keys: popularna ameriška skupina iz Ohia napoveduje, da bo njihov mega popularen album El Camino dobil še letos svojega naslednika, v celotni zgodbi pa tudi tokrat sodeluje Danger Mouse.
-	fUn.: je ameriška indie pop rock zasedba, ki je s svojim albumom Some Nights lani osvojila kar dve nagradi grammy in bila tudi proglašena za debitante leta. Glede novega
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
3.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
2.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
3.	HEY BROTHER - AVICII
NEMČIJA
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	CHANGES - FAUL&WAD AD vs PNAU
3.	LIEDER - ADEL TAWIL
albuma je zaenkrat znano le to, da so Nate Ruess in drugi člani te skupine v fazi pisanja novega materiala, vse drugo pa ostaja še neznanka.
- Beck: ta vplivni ameriški glasbenik je zadnji album izdal pred šestimi leti, za februar pa obljublja novega z naslovom Morning Phase.
Po poročanju britanske glasbene revije The Rolling Stone je priljubljena britanska pevka Adele s svojim albumom 21 postavila novi mejnik v zgodovini popularne glasbe. Omenjeni album je z več kot 3 milijona prodanimi izvodi postavil novi rekord digitalne prodaje. Album 21 se je tudi sicer prodajal zelo dobro, saj se je v obdobju med letoma 2011 in 2012 samo v ZDA prodal v več kot 10-milijonski nakladi. Po celem svetu pa je dosegel 25-milijonsko naklado. Vse glasnejše so tudi govorice, da Adele že snema novi studijski album, ki naj bi izšel v drugi polovici leta.
Pred dnevi so v Londonu razglasili letošnje nominirance za britanske glasbene nagrade (BRIT AWARDS 2014).
Največ nominacij, po štiri, sta zbrali zasedbi Bastille in Disclosure. Obe skupini se bosta
potegovali za kipec v istih kategorijah; naj britanska skupina, naj novinci leta, najboljši britanski singel in naj album. V konkurenci za britanskega izvajalca leta je največja gneča, saj se bodo za nagrado potegovali naslednji izvajalci: David Bowie, Tom Odell, Jake Bugg, John Newman in James Blake. Za prestižni naslov britanske izvajalke leta se bodo borile: Ellie Goulding, Jessie J, Laura Mvula, Laura Marling in Birdy. Nomiranci v kategoriji najboljša mednarodna zasedba so: Kings of Leon, Daft Punk in Arcade Fire. Svečana podelitev bo 9. februarja v O2 Areni v Londonu. Program bo povezoval znani britanski igralec James Corden, nastop na svečanosti pa so že potrdili naslednji glasbeniki: Katy Perry, Ellie Goulding, Bruno Mars, Bastille in Rudimental.
Avstralska pop pevka Kyle Minogue bo 16. marca izdala novi singel z naslovom Into The Blue. Skladba, pri kateri je sodeloval Kelly She-ehan (znan po sodelovanju z zvezdnicami, kot so Mary J Blige, Beyonce in RitaOra), bo hkrati služila tudi kot predhodnica novega albuma, ki naj bi izšel letos. Novi album bo naslednik njenega zadnjega studijskega albuma Aphrodite iz leta 2010. Kyle Minogue je na svetovni glasbeni sceni prisotna že 25 let, v tem obdobju je objavila 11 studijskih albumov, dvojni album z največjimi uspešnicami in osem koncertnih DVD. Pohvali pa se lahko tudi s tem, da je posnela več kot 50 svetovnih hit singlov, vključno s skladbo Come Into My World, ki se je po celem svetu prodala v kar 68-milijonski nakladi.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
	
	rj|
	
Visokošolstvo še tako
Ne tako dolgo nazaj sem pisal o našem visokošolskem sistemu, kako je prepoln neresnih »častnih« študentov ter kako in zakaj se mi zdi, da bi lahko uvedba šolnin izboljšala situacijo. Vendar študenti so le en del te zgodbe in veliko je napak tudi v samem sistemu, mentaliteti in pristopu k izobraževanju.
Eden takšnih problemov, s katerim se zmeraj znova, leto za letom, soočamo že od nekdaj, se mi recimo zdijo omejitve vpisov v srednje šole in na univerze, ki jih razpisuje država. Zakaj univerze raje same ne razpisujejo vpisnih mest? Toliko kot jih lahko na določenem nivoju zagotovijo, z roko v roki s povpraševanjem? Čemu v Sloveniji vedno znova, v vsakem delčku naših življenj, potrebujemo takšno ali drugačno vrhovno komando, centralen nadzor in odločanje? To ničesar ne olajša ali doseže, zagotovo pa marsikomu povzroči precej sivih las. Tako se na primer v Sloveniji nenehno prerekamo, kdo se lahko kam vpiše in kdo ne, kdo lahko kje dobi službo in kdo ne, kdo lahko to in kdo lahko ono. Dejansko je vse to tako nepotrebno, da je včasih že komično, saj si sami ustvarjamo preglavice, zaradi katerih nas potem boli glava.
Zakaj se teh zadev ne prepusti univerzam (in vsem ostalim javnim zavodom, saj je šolstvo zgolj en primer. Bolnišnice se spopadajo z enakimi problemi, ko jim država onemogoča, da po potrebi koga zaposlijo)? Naj se s problemi nekega sektorja ukvarjajo ustanove ter inštitucije, ki v slednjem delujejo. Naloga univerze ni, da moralizira ali da razpravlja o tem, kako pomembni ali potrebni so kakšni izobraževalni programi, še najmanj se ima ukvarjati s tem, kakšno zaposlitev bo kdo s kakšno izobrazbo dobil. Njena edina funkcija je, da nudi izobraževalne programe in da se v tem oziru obnaša kot vsako drugo dostojno podjetje. Torej, da jo skrbi kakovost storitve oziroma produkta, ki ga ponuja ter da po potrebi na trg pošilja nove produkte. Konec koncev je univerza »podjetje« (pa četudi javno), ki uporabnikom ponuja storitev izobraževanja.
Samo tako se lahko univerza ter ves izobraževalni sistem razvijata in izboljšujeta; brez pretiranega centralnega vmešavanja. Natanko skozi to se posledično razvija tudi celoten trg ... Ponovno brez centralnega, enoumnega velikega načrta za celoten sistem, ki bo poskrbel za vse naše težave. To, da tega preprostega principa ne razumemo, se jasno kaže v trenutni situaciji v Sloveniji. Naš trg je popolnoma rigiden, nedi-namičen in praktično mrtev. Ravno tako kot študijski programi, ki so bolj ali manj enaki že zadnjih X desetletij, medtem ko se je ves razvit svet že ničkolikokrat zavrtel.
Še takrat, ko se kak nov študijski program pojavi, je to v Sloveniji nacionalna novica in takoj se pojavi strašno vprašanje, kje bo nekdo s takšno izobrazbo dobil službo. Kajti veljajo tako samo nazivi, ki smo jih že stoletja vajeni in za katere služba nekje kar čaka. Seveda, da ni službe, ko pa se nek del trga nikdar sploh ni mogel razviti. Službe in trg je treba ustvarjati in posredno jih ustvarjajo univerze z znanjem, ki ga nudijo ter razvijajo. Zmeraj se bo namreč našel kdo, ki ga bo kaj zanimalo, bo kaj študiral in enkrat nekje zapolnil kakšno tržno nišo. Brez državnega blagoslova. Ponovno je jasno kot bel dan, da se država mora umakniti in pustiti ljudem, da se sami odločajo. Ljudje niso idioti in prepričan sem, da se bo marsikdo marsičesa pametnega spomnil, če bo le lahko svobodno zadihal. Vendar o čem bi se potem prerekali?
Matic Hriberšek
l_e s
v NA
1.	TIMBER - PITBULL FT. KE$HA
2.	HEY B
tv¡ca
AJ y
LL FT. KE$HA AVICII
iA ft.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
BER
' BROTHER - AVICII
3.	HAPPY - PHARREL WILLIAMS
4.	DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA 1 R.KELLY
5.	JUBEL - KLINGANDE
6.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING
7.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHAN
8.	HEART TO HEART - JAMES BLUNT
9.	STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTI
10.	STOLEN DANCE - MILKY CHANCE
11.	LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENi
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 21. januarja 2Q14
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
pasu/; s prekajenim mesom, mešani kompot SREDA
kisla repa, fižol z ocvirki ČETRTEK
kuhana govedina, pire krompir, sladko zelje v omaki PETEK
cvetačna juha, krompirjev zavitek*, solata, jabolčni
zavitek
SOBOTA
pica, sadna solata NEDELJA
juha iz mesnatih kosti, dunajski puranji zrezek, riž, radič
v solati, višnjeve kroglice**
PONEDELJEK
enolončnica iz gomoljne zelenjave (korenček, koleraba, zelena, krompir ...), polnozrnat kruh, pečena jabolka
*Krompirjev zavitek
Sestavine: 1 kg krompirja, sol, 2 čebuli, 4 dag masla, listnato testo, majaron, kumina, mleta rdeča paprika, poper, lonček kisle smetane, 2 jajci.
Krompir olupimo, operemo in narežemo na rezine.
Skuhamo ga v slani vodi, nato ga dobro odcedimo. Čebulo olupimo in narežemo na kolobarje. Prepražimo jo na polovici masla. Ohlajeno zmešamo s krompirjem. Testo razvaljamo in ga premažemo s preostalim staljenim maslom. Nanj nadevamo krompir s čebulo. Potresemo z ma-jaronom, kumino, mleto rdečo papriko, solimo in popra-mo. Kislo smetano stepemo z enim jajcem in vse skupaj prelijemo preko nadeva. Zvijemo, premažemo s stepenim jajcem in pečemo 40 minut pri 180 °C.
**Višnjeve kroglice
Sestavine: 10 dag margarine, 20 dag sladkorja v prahu, 10 dag kokosove moke, 10 dag mletih keksov, 12,5 dag višenj (iz kompota); za okras: polovičke visenj, čokoladni preliv.
Margarino penasto umešamo. Vmešamo sladkor v prahu, kokosovo moko in mlete kekse, na koncu pa na koščke narezane višnje. Iz mase oblikujemo manjše kroglice (za vsako pribložno kavno žličko mase), jih sploščimo in po-devamo po peki papirju. Na vsako damo polovičko višnje in jo pokapljamo s čokoladnim prelivom. Za nekaj minut damo v zamrzovalnik ali hladilnik, da se kroglice strdijo, in jih ponudimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
KrOmPirjevzavitek
SESTAVIL
EDI KLASINC
KOKOŠ, PUTKA (NAR.)
PREKAP
TROPSKA OVIJALKA
IKRAVEC
RITMIČNI POUDAREK
RIGAJOČ DOLGOUHEC
NASA TENIŠKA IGRALKA HERCOG
TEPEC, TOPOGLAVEC
PRIPOMOČEK ZA TKANJE
GORA V JULIJCIH (2587 m)
MESTO V BAČKI
Smeh ni greh
SEMAFOR
Andrej pelje sina Miška v šolo. Nenadoma se med vožnjo udari po čelu: ''O, hudiča, prevozil sem rdečo luč na semaforju!''
Miško: ''Nič se ne sekiraj očka, saj je policijski avto, ki pelje za nama, storil enako!''
''Seveda! Zakaj sprašuješ?" ''Ker se je zgodovina ponovila
POMOČ
Janez se seli in nosi na hrbtu veliko omaro. Sosed ga vidi in vpraša, zakaj si ni priskrbel pomoči. Janez odgovori: ''Saj mi Miha pomaga. V omari drži predale!''
NAJBOLJ ISKAN POKLIC Janez vpraša prijatelja Rajka: ''Ali veš, kateri poklic je najbolj iskan?'' Rajko:"Vem." Janez: "Kateri?" Rajko: "Vlomilec!" Janez: ''Daj, no! Kako to misliš?"
Rajko: ''Ja, v vseh časopisih stalno pišejo, da vlomilca še iščejo!''
PO PREPIRU
Žena pravi možu: ''Danes sem veliko razmišljala o najinem včerajšnjem prepiru in ugotovila, da je bilo vse skupaj trapasto. Še posebej vse tisto, kar si rekel ti!''
PRI ZDRAVNIKU ''Ne morem natanko ugotoviti, kaj vam je,'' pravi zdravnik pacientu. ''Mislim, da je kriv alkohol!''
''Nič ne de,'' pravi bolnik, ''bom prišel, ko boste trezni.''
BOLEZEN
''Imate v vaši družini kakšen primer duševne bolezni?'' vpraša zdravnik. ''Da, imamo,'' reče pacientka. ''Mož si domišlja, da je gospodar v hiši!''
ZGODOVINA SE PONAVLJA ''Očka, kajne, da so tebe po krivici vrgli iz šole?''
NAJPREJ DELO ... Marjan: ''Vinko, ti sekaš drva, pravkar pa ti je umrla tašča. Ali moraš prav zdaj sekati?'' Vinko: ''Glej Marjan, najprej delo, potem zabava!''
HARD DRIVE
SEKIRA ZA PODIRANJE DREVJA
NASA HUMORISTKA PUTRIH
DEKCE, MLADENKA
ALOA Z ZDRAVILNIMI SNOVMI
SKRAJŠAN SIMBOL
NEPRAVA HČERKA
PREBIVALKA KOKARIJ
OLGA REMS
IGRALEC (ANDREJ)
SODNIK
na Startu
NASLOVLJE-NEC PISMA
ČRN PTIČ
RDEČE BARVILO
ORODJE ZA PILJENEJE
MODEL DACIE
VMESNA TAKSONOM-
SKA KATEGORIJA
SPLETNA STRAN
OKRNEL ROG
KURILNO OLJE
MODEL OPLA
ČRT ŠKODLAR
šef na kliniki
primorska rastlina
PRIJETEN VONJ
KEMIK KLASINC
POKRIVALO PRI N. NOŠI
ČOLN GRS
DOVTIP
KOPAČA, ROVNICA
VINKO GLOBOKAR
NABIT DELEC
GRŠKI OTOK
ŠPANSKI JUNAK
NAS SLIKAR (DAVID)
SRČNA KAP
PASMA PSOV
KLARIČ IVO
KLARIČ IVO
SVINČEVA RUDA
ŽABJE OGLAŠANJE
ZBIRKA, BERA
ALPSKA SMUČARKA
■ČRN. KONTINENT
IN EVA
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKIA = čoln Gorske reševalne službe, tudi akija, aki, APATIN = vojvodinsko mesto v Bački, IZOP = primorska rastlina z dišečimi listi, tudi ožepek, ižof, KOKARKA = prebivalka naselja Kokarje pri Nazarjah, KROKOIT = svinčeva ruda, NEZ = slovenski slikar (David), PITKA = narečni izraz za kokoš ali putko.
'lAIVaV 'V>1ldJV 'VMNIdIV 'VHI9 '13>13d>1 llOHOd» 'd30AVNS 'INHVdNI 'Z3N 'DA 'VOVAOd VlVS 'VMV '031 'VIAlOdV '»INil» 'SO 'DOdVd 'IVldOd '03d0VN 'OllOiad 'SOVI 'lVS3dQV '1V9I1HVN 'VVIdOlSVd '»INOl NI9 '11100 'VNVI1 'dVVIClO 'VHLId :ouABiopoA 3MNVZIHM 3l A3IIS3H
torek • 21. januarja 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da Ormož sploh ni za Ptujem, kot hoče to marsikdo prikazati. Na Ormoškem imajo namreč obvoznico že 17 let, na Ptujskem pa je še danes samo na papirju.
. da bi se lahko poetovion-ska občinska uprava z vsemi strokovnjaki vred preselila na ptujski grad, od koder bi izdajala ukaze podložnim tlačanom ...
... da bi se lahko mnogo katera občimi glede na burno dogajanje na sejah občinskega sveta preimenovala kar v Butale...
... da se nekdanja prva dama enega izmed ptujskih javnih zavodov podaja ne le v gospoda rske, pač pa tudi v lokalne politične vode...
... da se v mestni občini Po-etovionski nekateri še naprej zelo trudijo, da bi na vsak. način našli novega županskega kandidata, ki naj bi ga podprla večina političnih strank, a jim ga do sedaj še vedno ni
uspelo najti (prepričati)...
... da je v občini pri sv. Marki pomemben gasilski funkcionar, ki naj bi bil eden od županskih kandidatov, na sobotnem občnem zboru gasilcev v Zabovcihponovno dokazal, da za svojo predvolilno kampanjo s pridom izkorišča tudi to humanitarno organizacijo, čeprav ta slavi (vsaj do sedaj) kot izrazito nestrankarska organizacija . ... da so bili zadnji tedni
zelo naporni za celotno družino našega teniškega šampi-ona. Zamuda na sprejem je bila tako sprejeta s posebnim aplavzom ...
Vidi se...
... da se v šterntalski občini dogajajo malo čudne zadeve; medtem ko nekateri stare spomenike kradejo in se trudijo, da bi nanje pozabili, jih drugi izkopavajo in obnavljajo, saj jih želijo pozabi iztrgati.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
,1 V?v i»
Foto: Tajno društvo PGC
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo,ki je nastala v kraju Podgorci. Naš Tom postori marsikaj zanimivega, tudi kakšna gospodinjska dela,« je ob današnji fotografiji tedna zapisala avtorica Anica iz Podgorcev.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Clara Mežnarič, Cirkulane.
^^ maivrn
Qelix
■.muu www.felix.si
fX UČILA
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	GGG
Bik	V	©©©	€€	GG
Dvojčka	vv	©	€€€	GGG
Rai	VVV	©©	€	GG
Lev	VV	©	€€€	GGG
Devica	VVV	©©	€€	G
Tehtnica	VVV	©©	€€€	G
Škorpijon	VV	©	€€€	G
Strelec	VVV	©©©	€€	GG
Kozorog	V	©©©	€€€	G
Vodnar	VV	©	€€	GGG
Ribi	VVV	©©	€	G
(Vir: www.pregovor.com)
»Alah nas obvarujpredpomanjkanjem hrane inpreobilico besed..« Turški pregovor
»Plemeniti ne izbira ljudi po njihovih besedah, niti ne zavrže človeka zaradi besed.« Konfucij
»Reke merijo s palico, ljudi pa po njihovih besedah.«
Konfucij
»Besedičenje ne prinese pečenke.« Istrski pregovor
»Vsak pošteno uživa sadove svojih ust, duša varljivcev uživa nasilje.« Sveto Pismo, Pregovori 13,2
»Manj besed, manj škode.« Angleški pregovor
»Ne govori, razen če lahko izboljšaš tišino.« Jorge Luis Borges
»Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo?« Karel Čapek
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: MANGARTSKA DOLINA
Velja za teden od 21. do 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
27. januarja 2014. - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
Foto: Anica
22 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje	
torek • 28. januarja 2014
Zaposlovanje • Zaključujejo program spodbujanja samozaposlovanja
S subvencijo pomagali do samozaposlitve 23.316 brezposelnim
Na Zavodu RS za zaposlovanje končujejo progam spodbujanja samozaposlovanja za programsko obdobje 2007-2013; s subvencijo so pomagali do samozaposlitve 23.316 brezposelnim in iskalcem zaposlitve ter izpolnili zastavljene cilje programa.

UČlHKOVVH
Foto: M. Ozmec
Na republiškem zavodu za zaposlovanje so v zadnjih sedmih letih s subvencijami pomagali do zaposlitve 23.316 brezposelnim osebam.
Kot pojasnjuje Suzana Bizjak iz štabne službe odnosov z javnostmi, na Zavodu RS za zaposlovanje sedaj obravnavajo še zadnje vloge za subvencijo za samozaposlitev, sklepajo pogodbe o dodelitvi subvencije in izplačujejo subvencije novoustanovljenim poslovnim subjektom, v katerih so se brezposelni ali iskalci zaposlitve samozaposlili do sredine lanskega decembra. Enega najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja namreč letos oziroma do nadaljnjega v takšni obliki kot doslej predvidoma ne bodo več izvajali.
»Zanimanje brezposelnih in iskalcev zaposlitve za pomoč države pri njihovem stopanju na samostojno poslovno pot je vedno presegalo zmožnosti domačega proračuna in razpoložljiva sredstva Evropskega socialnega sklada, iz katerega se sofinancira program subvencije za samozaposlitev. Da bi dosegli kar največjo kakovost storitev in se prilagajali razmeram na trgu dela, smo program nenehno izboljševali. Z njim smo spodbujali podjetništvo, ohranjanje samoza-poslitev in odpiranje novih delovnih mest. Cilj je bil podpreti ohranitev samozaposli-tve za neprekinjeno obdobje najmanj dveh let, razen v letih 2010 in 2011, ko se je pogodbena obveznost ohranitve samozaposlitve skrajšala na obdobje najmanj enega leta,« je pojasnila Bizjakova.
Za izplačilo subvencije v povprečju 60 dni
V obdobju od leta 2007 do 2013 so za subvencije za samozaposlitev izplačali 97,3 milijona evrov. V letu 2007 je subvencija znašala 2.100 evrov, od leta 2008 do prve polovice leta 2013 je znašala 4.500 evrov, v drugi polovici leta 2013 pa je bila subvencija 5.000 evrov. Nepovratno finančno pomoč za samoza-poslitev so prejemnikom izplačali v enkratnem znesku, v povprečju v 60 dneh od sklenitve pogodbe, samozaposle-ni pa so jo porabili po lastni presoji in potrebah za namen ohranitve svoje samozaposli-tve. Prejemniki subvencije so se predhodno udeležili tudi usposabljanja, svetovanja ter individualne predstavitve in presoje poslovne ideje, kar jim je olajšalo odločitev glede njihove nadaljnje karierne poti. Pri tem so sodelovali z
zunanjimi izvajalci priprav na samozaposlitev. Za omenjeni program so v obdobju 2007-2013 namenili še dodatnih 2,6 milijona evrov.
Na podlagi rezultatov anketiranja prejemnikov subvencije na zavodu RS za zaposlovanje ugotavljajo, da se jih je več, kar 56 odstotkov, samo-zaposlilo zaradi poslovnih priložnosti, medtem ko se jih je 44 odstotkov odločilo za sa-mozaposlitev iz nuje. Pri tem poudarjajo, da nuja sama po sebi še ne pomeni samozapo-slitve na predlog delodajalca namesto redne zaposlitve. Pri odločitvi za samozaposlitev je v 34 odstotkih prevladovala želja po večji neodvisnosti in osebni svobodi, v 19 odstotkih želja po povečanju prihodkov, v 16 odstotkih pomanjkanje drugih zaposlitvenih možnosti, v 15 odstotkih želja po preverjanju podjetniške ideje, preostali razlogi pa so bili omenjeni v nižjih deležih.
Vse to se zagotovo izraža v minimalnem deležu vrnjenih subvencij za samozaposlitev, ki jih je v programskem obdobju 2007-2013 le za dobra dva odstotka glede na vsa izplačana sredstva. Če prejemnik subvencije ne ohrani sa-mozaposlitve v pogodbenem obdobju, mora namreč vrniti sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjeni mesec ohranitve samozaposlitve.
Prejemniki subvencije so najpogosteje moški srednjih let
V največji meri so tipični prejemniki subvencije moški, ki so bili pred tem prijavljeni
na zavodu približno 6 mesecev in so stari od 30 do 39 let ter imajo v povprečju peto raven izobrazbe. Kar 90 % se jih je odločilo, da bodo svojo poslovno pot začeli kot samostojni podjetniki posamezniki, iz standardne klasifikacije dejavnosti pa so najpogosteje registrirali strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter de-
Ocenjujeta, da je bilo dosedanje sodelovanje koristno za obe strani, v tem duhu ga tudi nadaljujejo, saj ne vidijo nobenega razloga, da bi ga prekinili. Gre za pomoč tistim, ki jo v stiski, v kakršni so se znašle ženske in njihovi otroci, ki so se zatekli v Varno hišo, da bi lahko na novo kakovostno zaživele, tudi najbolj potrebujejo. To je prispevek, ki ga tudi posebej finančno ne vrednotijo, ker je dober namen najpomembnejši, poudarja Marko Žerak. Mesečno bodo gospodinjstvo v Varni hiši oskrbeli z najmanj 30 kg mesa in mesnih izdelkov, s čimer bodo vsem, ki bivajo tam in ki morajo sami poskrbeti za te stroške, zelo pomagali.
V Varni hiši Ptuj imajo 18 postelj, trenutno je zasedenih 12. Direktor CSD Ptuj Miran Kerin pravi, da so hvaležni za vsako donacijo, s katero ljudje odprtih src prispevajo za boljše življenje vseh, ki začasno bivajo v njej. Letos bo Varna hiša
javnost trgovine ali dejavnost gradbeništva. Več kot 85 % jih preživi prvi dve leti, spodbudni pa so tudi podatki o ohranjenih samozaposlitvah. Delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje dveh let je 85 %, medtem ko je delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje enega leta kar 94 %. Podjetja subven-
Ptuj stara 10 let, odprli so jo leta 2004. Za njeno delovanje bodo letos iz države prejeli nekaj manj kot 71 tisoč evrov (osebni dohodki in materialni stroški) ali 10 odstotkov manj
cioniranih samozaposlenih v pogodbenem obdobju živijo celo dlje kot druga podjetja v državi v istem obdobju. Delujočih podjetij samozaposlenih iz let 2010 in 2011 je kar 62 %, tistih, ki so prejeli subvencijo za samozaposlitev in poslujejo 5 let ali dlje, pa je še vedno več kot polovica, natančneje 54 %. Uspešnost programa dokazuje tudi število novoustanovljenih delovnih mest pri samozaposlenih. V obdobju 2007-2013 je 19 % samozapo-slenih ustvarilo več kot 2.600 novih delovnih mest, vsekakor pa je pomemben tudi delež vključenih žensk. Cilj je bil, da v program vključijo 40 % žensk, medtem ko so jih v sedmih letih vključili 41,4 % (samo v zadnjem letu 2013 kar 45,2 %).
Veliko priložnosti za nov začetek
Vsekakor pa so na zavodu RS za zaposlovanje prepričani, da so z omenjenim programom vplivali pozitivno na razmere na trgu dela. Leta 2013 je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih skupaj
kot v letu 2013, okrog šest tisoč evrov pa za njeno delovanje namenijo občine na Ptujskem, pri čemer je tako, da občin ni mogoče prisiliti, da bi prispevale za njeno delovanje.
102.390 oseb, vseh dodeljenih subvencij za samozaposli-tev pa je bilo 4.293, kar glede na vse odjavljene znaša komaj 4,2 %. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki skrbi za financiranje programov, namerava v okviru nove finančne perspektive spodbujati samoza-poslovanje kot kombinacijo subvencij in programa Podjetno v svet podjetništva, ki bo predvideval različne stopnje sofinanciranja in oblike podpore pri ustanavljanju podjetij glede na ocenjeno perspektivnost. Takšen pristop bodo v okviru celovitega projekta za podjetništvo razvili skupaj z resorjem za gospodarstvo, kot pristojnim za podjetništvo, z namenom združevanja različnih vsebin v celovito rešitev spodbujanja podjetništva. Vsekakor pa so prepričani, da je program, ki ga zaključujejo, številnim brezposelnim in tistim, katerih zaposlitev je bila ogrožena, omogočil priložnosti za nov začetek, nikakor pa ni prispeval k umetnemu zniževanju brezposelnosti, kar so mu nekateri neupravičeno očitali.
-OM
Vse je prepuščeno dobri volji županov oziroma svetnikov v teh občinah, sofinanciranje pa je eden od pogojev, da prejmejo tudi državni denar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje Meso izdelki Marko Žerak, s. p., je 15. januarja letos s CSD Ptuj podpisalo novo donacijsko pogodbo za Varno hišo Ptuj. Tudi v letu 2014 jo bo oskrbovalo z mesom in mesnimi izdelki.
Ptuj • Donacija za Varno hišo
Meso izdelki Marko Žerak še naprej donator
Pred dobrima dvema letoma začeto sodelovanje med Varno hišo Ptuj in podjetjem Meso izdelki Marko Žerak, s. p., se uspešno nadaljuje. Tretjo donacijsko pogodbo za oskrbo z mesom in mesnimi izdelki, namenjeno ženskam in otrokom v Varni hiši Ptuj, sta Marko Žerak in direktor CSD Ptuj Miran Kerin podpisala 15. januarja.
torek • 21. januarja 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
	T-
	<=>
	T»
	fM
	*
	UJ
	a.
	O
	i-
08:00 Božična prireditev na OŠ Ljudevita Pivka 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 17:30 Orfejček 2006 20:00 Pozdrav sosedu 1. del 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Praznični koncert v Skorbi 10:00 Starše-Praznični koncert 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Veseloigra - Kripl 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
	
	o
	ri
	n
	*
	UJ
	H
	Od
	1-
	LU
	•O
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 Filmski festival Zlatka Šugmana
09:00 TV prodaja
12:00 Video strani
18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO
20:00 Kronika iz občine Dornava
21:00 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava1l6d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.< 02/749 34 10
-P
PTUJSKA TELEVIZUA
Torek 21.01.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Info kanal 10:25 Po zdravje - pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.)-15. oddaja-pon. 11:35 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - 6. oddaja - pon. 12:40 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Šport(no) - 23.oddaja 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:35 Mofoscena, 27.oddaja 19:00 Butan, dežela grmečega zmaja - pon. 19:30 Glasbena 8 (tuja) -14. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Ptujske odrske deske 15. oddaja - pon. '¡Vil?------------ --- " "
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:55 Zemlja In mlf-23.,oddaja T pon.
1.9j2j.Gjas.fiena. 8 (sle.) 15. onoaja - p
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje-5. odaaji 20:55 Cista umetnost-27.
21:20 Motoscena - 27. oddaja 21:45 Regi IV Gorlšnica 22:55 Inni kanal
pon.
pon.
21:25 Življenje skozi objektiv 22:00 Ptujska kronika ^m 22:20 Info kanal
pon.
Sreda 22.01.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon.
9:45 Dan spomina: Ena sama sekunda - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (tuja) -14. oddaja - pon. 11:25 Modro - pon. 11:50 Info kanal
14:00 Gostilna »Pr Francet« 63. oddaja - pon. 15:15 Info kanal 16:30 Kuhinjica
16:50 Film Campus: Kot doma - pon. 17:00 Cista umetnost - 27. oddaja - pon. 17:25 To bo moj poklic:
Instalater hladilnih, ogrevalnih In vodovodnih naprav-pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:55 Zemlja In ml - 23. oddaja i
Četrtek 23.01.
9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Info kanal
10:30 Motoscena - 27. oddaje - pon.
10:55 Glasbena 8 (slo.) 15. oddaja - pon.
11:25 Modro - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:35 Info kanal
13:20 Povabilo na kavo - pon.
14:15 Info kanal
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 FIlm Campus: Babica -pon.
16:30 pinjica
17:00 Široko oko, 14. oddaja-pon. 17:40 Zeleno - 5. oddaja - pon.
IIJ8 fpoilno 2™tddaia-"pon. 19:25 Po zdravie - 5.odoaja 20:00 Ptujska Kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja)-15. oddaja
20:55 Dan življenja -pon. ■ 21:20 FIlm Campus: Kosmata ljubezen - pon. 21:30 Cista umetnost - 27. oddaja «h 22:00 Ptujska kronika - pon. h
dajap
22:20 Zemlja In ml - 23. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
www.petv.tv
Spiemljatc nas lahko tudi na T2 in SIOL TV
Prireditvenik
Torek, 21. januar
10:00 Ptuj, poročna dvorana MO: javna predstavitev novih evropskih
projektov s področja spodbujanja podjetništva in varovanja okolja, čezmejno sodelovanje Slovenija-Hrvaška 10:00 Ptuj, Šolski center Ptuj: sejem višjega in visokega šolstva 13:00 Ptuj, velika sejna soba MO: druga delavnica za pripravo ukrepov v okviru okoljskega programa
Sreda, 22. januar
1:00 Maribor, Muzej narodne osvoboditve: predpremiera dokumentarne TV-serije Slovenci in 1. svetovna vojna 1914-1918
Četrtek, 23. januar
17:00 Ivanjkovci, jedilnica OŠ: predavanje dr. Zdenke Zalokar divjak
Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mladostnikov 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Adriana Magdovski - klavir, recital
in predavanje o skladbi Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela 18:00 Videm, občinska dvorana: pogovorni večer o Bančni luknji in nepremičninskem davku, mag. Andrej Šircelj, SDS, in mag. Damjana Petavar Dobovšek, SDS 19:00 Središče ob Dravi, slaščičarna Pri Rupertu: bralni večer Mila Kačič,
Minevanja: Skozi pomladni dež bom šla 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Jose Luis Alonso de Santos, Ljubezenske in šaljive slike al fresco
Petek, 24. januar
9:00 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici: zimsko orientacijsko tekmovanje za
mlade tabornike od 10. leta naprej 10:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus: drugo srečanje gospodarstvenikov regije Podravje in uradna podelitev naslova Amchampion, internacionalizacija slovenskega gospodarstva - ali je moč v povezovanju? 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana Gimnazije: Naj podjetniška ideja 2013,
razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad, kulturni program 19:00 Majšperk, KPC: Reporter Milan, Kandidat za vampirja 19:00 Ptuj, CID: Potopisno predavanje Zorana Furmana, Po kopnem, do Irana in nazaj
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 23. januar: 19:00 Izgubljen, da najden, sledi pogovor s ptujsko filmsko ekipo
Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. januar: 16:00 Nesramni dedi; 18:00 Izgubljen, da najden; 20:00 Thor: Svet teme
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni...
SPOMIN
Danes mineva šest let, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega
Borisa Braunsteina
IZ UL. VIDE ALIČ 37 roj. 28. 11. 1989-21. 1. 2008
V naših srcih je ostala velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu polagate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji
KUD IVANLONCARIC TRNICE Tamburaški orkester
vabi na
Večer tamburaške glasbe
s tamburaškim orkestrom
ZOR ULE
Mali oglasi
STORITVE
iW
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
MENJAM vino za svinjo. Tel. 070 270
130._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531
246, Rešek, Starše 23._
PRODAM 1000 kg suhe luščene koruze, pakirane v vrečah po 50 kg, ter kotel za žganjekuho. Telefon 031 797 943.
DOM-STANOVANJE
MLADA družina nujno išče starejšo hišo za najem, kasneje možnost odkupa. Tel. 040 329 152.
25. januar ob 19. uri Dvorana OŠ STARŠE Vstopnina: 5 €
Izkupiček koncerta bomo darovali v dobrodelni sklad Občine Starše.
AKCIJA - svinjske polovice iz domače reje 3 €/kg. Kmetija Pože-gar, predelava in prodaja mesa. Naročila na tel. 041 212 408.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
PRODAM silos, 2 toni, s ciklonom za šrot, obračalnik SIP 220, el. motor 10 KM, Fiat Štore 402, Fiat 55 KM. Tel. 041 363 947.
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK
£tčy'e/c&ka, b odlika
89,8 98, a 104,3 Mla
j^oiiulajte nai tudi na ipietu: WLUiv.fadio-ptul.6i
Slovenija, Podravje • Za ta čas nenavadno toplo vreme
Za kmetijstvo in čebelarstvo je takšno stanje lahko nevarno
V sredini januarja bi morali poročati o zimskih radostih na snegu. Vendar pa se to zimo narava obnaša povsem drugače, kot je običajno za ta letni čas. Temperature so namesto v minusu krepko v plusu. Vreme je povsem pomladno, podobno tistemu v marcu ali aprilu. Iz zemlje so pokukali prvi znanilci pomladi. Zacveteli so zvončki, trobentice in teloh, cvete tudi leska.
Posledice visokih temperatur so najbolj zaskrbljujoče v čebelarstvu. Čebele januarja običajno počivajo, okrog čebelnjakov sta mir in tišina. Zaradi visokih temperatur pa čebele ta čas že letajo okoli panjev in prinašajo koške cvetnega prahu. »Visoke temperature so popolnoma spremenile bioritem čebel. Čebelje matice so začele zalegati, kar pomeni, da je v panjih veliko več zalege, kot je običajno za januar,« je za STA povedal Vlado Auguštin s Čebelarske zveze Slovenije, sicer svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja. Če se bo toplo vreme nadaljevalo še kakšen teden in bo zima kasneje pritisnila v vsej svoji meri, čebele ne bodo mogle pokrivati nove čebelje zalege, ki so jo sedaj ustvarile. Zalega bo zato propadla, čebelje družine bodo oslabele, kar lahko pripelje do propada družin. Prav tako je vprašljivo, koliko hrane, ki jo imajo čebelje družine pripravljene za zimo, bodo v tem času potrošile. Auguštin je ob tem napovedal, da če se bo toplo vreme
»Začetek in sredina decembra sta nižinam po Sloveniji prinesla nekaj hladnih dni, a pod -5 stopinj Celzija se je temperatura spustila le redkokje. Po nižinah to zimo sploh še nismo imeli snežne odeje. Z 21. decembrom se je pričelo obdobje izrazito pretoplega vremena, ki še vedno traja. Če se v drugi polovici zimskega obdobja ne bo občutno ohladilo, se bo letošnja zima zagotovo uvrstila med tri najtoplejše v več kot sto letih,« so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje.
nadaljevalo še naslednji teden ali dva, se čebelarjem lahko obeta katastrofa.
Snežna plesen,
odmiranje
korenin
Neobičajno visoke temperature negativne posledice obetajo tudi kmetijstvu. Če bo ozimne posevke hitro prekril sneg, je pričakovati snežno plesen. Kjer voda zastaja več kot pet dni, so zaradi odmiranja korenin rastline že začele propadati. Ozimni posevki bi morali v tem času, pokriti s snegom, počivati. Zaradi toplega vremena pa še
vedno počasi rastejo. »Če jih bo na hitro prekril sneg, lahko pričakujemo pojav snežne plesni in posledično prizadetost,« opozarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in dodajajo, da če bo snežna odeja vztrajala v pomladanske mesece, se bodo zamaknila tudi pomladanska agrotehnična opravila. Poleg snežne plesni zaradi razmo-čenosti tal za posevke obstaja tudi nevarnost gnitja korenin. »Na mestih, kjer voda zastaja več kot pet dni in korenine zato nimajo zraka, začnejo rastline propadati. To pa vpliva na zmanjšano količino in kakovost pridelka,« poudarjajo v KGZS.
Čebele so v tem času zaradi visokih temperatur aktivne in nabirajo cvetni prah. Cvetijo namreč že trobentice, zvončki, teloh in leska. Fotografija je bila posneta v soboto, 18. januarja, v Novi vasi pri Markovcih.
V sadjarstvu stanje za zdaj še ni problematično, bi pa bilo nevarno, če bi se obdobje visokih temperatur še nadaljevalo. Letošnja sorazmerno topla zima naj bi bila ugodna tudi za divjad. Predsednik strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije Ivan Kos je za STA izpostavil, da
Grajenščak • Pohod na vincekovo rez
Pričenja se vinogradniška sezona
V nedeljo je potekal skorajda že tradicionalni pohod na vincekovo rez. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) osrednje Slovenske gorice in ljubitelji pohodništva so tokrat 10 kilometrov dolgo pot po slovenskogoriških gričih pričeli v Destrniku, nadaljevali pa čez Vintarovce in Drsteljo na Grajenščak, kjer je sledil še praktični prikaz rezi vinske trte.
divjad pri nas večinoma spada med sesalce in je zato zanje takšna zima zelo ugodna, saj so energetske zahteve manjše. Precej vrst divjadi je rastlinojedih in razmere so tako precej ugodnejše kot lani, saj živali lažje pridejo do hrane.
Meteorolog iz Agencije RS za okolje Andrej Pečenko ocenjuje, da je letošnja zima sicer nadpovprečno topla, vendar bo treba počakati, kaj se bo zgodilo februarja in marca. Topla zima pa je žal zagodla
Osebna kronika
Rojstva: Violeta Hanžek, Gajevci 13, Gorišnica - deklica Neja; Manuela Šauperl, Pretrež 15 a, Laporje - deklica Zoja; Barbara Horvat, Sp. Prebukovje 5 a, Šmartno na Pohorju - deklica Ivana; Polonca Krajnc, Apače 226, Lovrenc na Dr. polju - deklica Taja; Mateja Pihler, Vitomarci 13, Vitomarci - deček Adrian; Karmen Lozinšek, Moškanjci 108, Gorišnica - deček lan Ljubomir in deklica Inna; Polona Fajt, Ul. prvega maja 8, Ptuj - deček; Martina Haring, Sp. Jakobski Dol 76, Jakobski Dol - deklica Eva; Lidija Hr-nec, Spodnje Gruškovje 20, Podlehnik - deklica Žana; Simona Danko, Spodnji Ivanj-ci 5, Spodnji Ivanjci - deček Tjaš; Jelka Flajšman, Vinta-rovci 33, Destrnik - deček Marsel; Adrijana Šori, Spodnji Velovlek 41 a, Ptuj - deklica Zoja; Mojca Žunkovič, Gere-čja vas 3 a, Hajdina - deček Ajan; Tamara Adam, Kupčinji Vrh 29, Stoperce - deklica Ajda; Danijela Turk, Moškanj-ci 26, Gorišnica - deček Nian.
Umrli so: Matilda Pernat, Zg. Jablane 32, roj. 1930 - umrla 9. 1. 2014; Marija Šentak, Stogovci 54, roj. 1922 - umrla 9. 1. 2014; Roza Purg, Ko-ritno 23 a, roj. 1930 - umrla 10. 1. 2014; Roza Fliser, Go-rišnica 76, roj. 1934 - umrla 10. 1. 2014; Marija Kopše, Stoperce 78, roj. 1919 -umrla 11. 1. 2014; Neža Voda, Destrnik 32, roj. 1923
-	umrla 10. 1. 2014; Alojz Le-bar, Bratislavci 65, roj. 1938
-	umrl 11. 1. 2014; Anton Visenjak, Gorišnica 80 a, roj. 1937 - umrl 15. 1. 2014.
tudi organizatorjem Zlate lisice, ki bi bila letos jubilejna zlata, 50. po vrsti. Zaradi pre-toplega vremena so bili organizatorji primorani prireditev odpovedati.
Mojca Zemljane
Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, po besedah nekaterih so pred nekaj leti pohodi potekali po snegu, tokrat pa so med potjo že lahko opazovali prve znanilce pomladi.
Kot je v svojem nagovoru ob prihodu na cilj pojasnil Andrej Rebernišek, so vinogradniki v preteklosti po tradiciji na god sv. Vincenca, 22. januarja, pričeli rezati trto. »Znano je, da se vinarji tega datuma več ne držijo povsem, saj običajno trto re-
žejo že prej. Tradicija namreč veleva, da je god sv. Vincenca dan, po katerem naj bi se trta šele obrezovala.« Rez trte je prvo in po mnenju poznavalcev tudi eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejše opravilo v vinogradu. Z rezjo po besedah Reberniška vinogradniki vplivajo na kakovost in rodnost grozdja. V nagovoru se je poleg omenjenega dotaknil še splošnega stanja v vinogradništvu pri nas ter
izpostavil problematiko nove zakonodaje, ki vinogradnike dodatno obremenjuje.
Kot vsako leto je pohodu sledil še praktični prikaz rezanja vinske trte, ki ga so ga simbolično in s skupnimi močmi opravili predsednik društva Andrej Rebernišek, sedanja
ptujska vinska kraljica Urška Polanec ter društveni kletar Ivan Hauptman. Dogajanje so popestrili še s kulturnim programom, v katerem je nastopil moški pevski zbor Grajena, ki je že stalni spremljevalec društva.
Patricija Kovačec
Foto: MZ
Po gričih in tudi na ravnici cveti leska.
V Velikem Vrhu »pomlad« znanja cvetoč grmiček.
na-
Napoved vremena za Slovenijo
Ce gredo na Neže (21.) dan žene na Kum bose,t bodo kopice žita goste.	4/9
0/4
Andrej Rebernišek je simbolično opravil prvo rez, za njim sta to storila še vinska kraljica Urška Polanec in društveni kletar Ivan Hauptman.
Danes bo oblačno, v vzhodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, na Primorskem se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 4 do 10, na Primorskem do 14 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. V četrtek bo oblačno, v zahodni in južni Sloveniji bodo manjše padavine. Ohladilo se bo, zapihal bo vzhodni veter.
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: PK