Dolenjske Novice. Izlmjajo 1. in lô. vMac-cpja nif^eca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., ZH [lol leta 50 kr. — Naročnino stirejema liKiiiU diii.i, idatia kh livdstujitio iielit-vrslo 8 ki, /,a J. Krajec v Novem Mestu, dopise ijsi uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 16 kr. IV) volitvilli. vcscljcTi jtiMdi'atiK), (lil so fic/iiliio/borske volitvi' Iifi Kra>ij--l.rni /a na^o kaiol'sko - naroiiim Stranko zvrnit! firav tifçoiioo. l)iuï tit. iiovi^Nilu-a je /iiiíifí..!o v huiťŤki II olitíiirali v i-li -Ul na - h kand.iiíUov S .rni hc jt! ř>.ťVilD ka'oii^ko iianulu li posla (■» v v (Ifvi lhi /.iKn- rr-i poiiuio^ilo /,n š írt, ker idincj ^nm Jili inuli )■■ 2 Nii-i l'Oslaiit-i so: v rll> sko koí'cv:-ki!iik v So(tra/'ci ; v liJijsko-lrcli.iiijskciii (kvi^u g'fi'. iljv Fran l'a puž, odvclnik v ljjiil>ljaoi, dr. Ig-ii. /iliiik, ku at v Ljuhljafii in I^'imii Ko-,ak, pos(f.-it)uk iia (iiMsii}ilji'ni ; v novoin sko krbkem oknijti n'. Viljcni Pfeil'er, [»osesliiik v iírfikciii ill dr/iu-ii [losl .iicc; na [Moliraiijsk<'ni Kraii S c h w f ' íí r, župnik na Kadovici, v Ijitldjjiiiski okolici gií Kra'1 1'ovše vpokojini vinlja i.i drr,. poslaiKi: irr (íaiirijel Jclovřck, /iipyit na Vili niki; v k ■iiiiiišl o Itrdskcm oWaju ^^ Toiu^iž Kaj-diř,, dikmi v MornVťah; v noiovij- kom oknijii Ivan Ažniíin, /upnik v dorjah ; v kraiijfiko-loiki'iii okraju fig. ÍMo.i D eh'U, dc/rtni f^lavar ili Aiidii'j Kiihiii, stolni vikirjj v [jjtildjaiii; v Kočijuž cesarja líiirola V. Pr('lť[(0 pravico imajo kralji, da smejo deliti niiloHli, ko je [iravica vže izrekla svojo obsodbo. Soiiice pošilja svoje bla^^'oilcjne žarke vsa-cemii iiikojjMr .se ne i/,o|^iba. Ravno tako je v stanli- říi^ib po Flaiidcrskem in v iíríibantii ska-zeval cesar Kaio! milost in lisniiljeaje vsaceinu obHojnicu, ako je le imel srečo, da je tilopil pred milo oblii^je. Ce-rej je nekemu mladf^tiiřu obljubila, da se z rijitii poroři, ako brat dovoli. Pa Julij ni dovolil. Zoper suknjarja Martina sicer iii imel nii družeča, razveii, da je iij('t;ova sestra bofi'ata, Manin p*), dasi spreten in vrl, pa vendar le uboii' Movek. Žalosten zapusti Martiii Geiit ter gre po Širnem svetli, Martina pa spozna cesar Karol ter ^a vzame 7A .svoieyji koèijaia. Cesarski kofiijaž je bil takrat dru^^aie ve5 iiefi'o tlamJanes. Koňije so priMe takrat se le v navado, Kari/- ima dandanes nad 5f)()()i) kořij, takrat jili v tem v likem niesln ni bilo veí iiejfo tri. V teh okomili v™vili vozariti po tedatijiU svetnilt ; v Kranju iii Škofji Loki g. Viktor Olo-bořiiik, notar v KrJinjii; v Idriji tc- (ir naiiilo Miijaroíi, advokat v [.jiil)ljani ; v l'i>s;(jjiii, \j>h\ in na Vrliiiiki Josip l^enarèiè. Iiišni poscst-n k lili Vrliiiiki, v Novem Mcslii, lírnonilju, \lr|-liki, Ko.siaiijcvici, Višnji jj^ori in v Kr>k'tn j^, dr. Ivan T a v t'. a r , ailvokat v Ljnliljiini : v Kofcvju in Kiltiiici ff- AI fjoy, žuftun v Kořrvjíi, Tinii v trgovinski zltornici sta iitila i/.voljcna dva naprednjaka, iiamrt'č gjç Janko Kersnik, notar na lirdu in Ivan Perdan, trgovec v Ijjuldjini, 2B. novembra 8o izvolili vclepi Ne.sinikt K) poslancův; ki «o v^i Nemci, itted njinit /jiiiiii odpadnik baron Schwegel, })o:eni Scliaťfer in drugi, ki slovenski naro.lnosti niso prijjtziii Tako ho prihodnjili (î let v kra ijskeni deželnem zboru l(j posUiicev katoliško Har^Kiue str;itik<'; ako prištejemo se previv g. kne/,oskofa, ki itiiajo viriliii glas, jili je vkupe 17 našili Slovenskili liberal(;ťv je i) in Nemcev H. Ko l>i misa knio liško - narodna stranka dobiln le še dva glasova, imela bi v zbornici absolutno Vfèino 'IVgii pa .so se ne^iianako bali vsi liberalci, slovenski in mni-ški; /ato so vse moři napeli, da so lo ftrepreřili. Slovenske radikalne naprednjake so volili tudi najbolj trdi Nemci in vladni uradniki. Je pai res, da „sila kola lomi". Kadar se gre zoper katoliška nadela, takrat so si kmalu najhujši politii^.ni sovražniki najboljši prijatelji in zave/.tiiiti. Vse te okoliščine in drugi dogodki, ki so .se povodom volitev po meslili dogajali, s|)riiujejo, da so zmage v mestnih skupinah Jako dvomlj ve vrednosti. Zmagoval je denar s pijaeo. jedili in sniodkami, katerih je dobil vsakdo v izobilju, kdor je ž njimi volil. To se ne more utajiti, ker o gru^asiih nlicatt cesarja, ki je imel put ko, pa ga ne prevrniti, izogibaii se v kotastih ulicah, ni bila mala reě, in .Mar^iti je bil lahko ponosen na to, da je koèijaz ces rja samega. Pripeljal je Ciísarja v Gent. Monio mu bije srce, ko zagleda nuisto; kako mu je t«sno in Vendar dobro, ko Ěuje, da Renilda Še ni omoi^.ena. Hrž se napoti k njej in najde jo zvesto kakor v prejšnjem ?asu. Toda pripravljena je dati mu roko le tedaj, ako brat privoli ; ta pa je imel y kratkem umreti na mori^l^u. Martin gre v jefo. Ali od Julija ne dobi druzega odgovora nego : „Ako mi rešiš življenje, dobiž mojo sestro." Pa a cesarjem se ni dalo šaliti. Kazen, kojo je odloííii, se je morala izvršiti, Martin nima srž-iiosti, da bi prosil milosti Obrne se pa na sestro cesarjevo. Marijo Ogrsko, ies, žensko srce se dá laglje omecili. Toda namestnica ga brez usmiljenja odslovi. (Kuuec Bledi.) tem vedo v.sa mesta; govori ae še marsikaj druzega, a ni vredno, da bi to omenjali. Omikani volilci so volili liberalce, ker so ncsirpni in .sovražni vsem pristno katoliškim nařelo:n, priprosti voLlrî [la so volili |)o njih volji, ker ae jim je ponudil;! prilika, da so se zopet enkrat zastonj najedli in luijiili 1er morda še kaj pit vrhu dobili. Z jeilno besi^do: zmagala je zagrizenost nad trez-nosijo, o/.iroma liit'/nafVlnost nad načelnostjo, ne-raisod ost na 1 pametjo ! I>r. Tavříir, ki /.a Loko in Kranj ni prav niŽ storil, pr.'selil se je /.ato v dolenjska mesla. Na svojih volilnih shodili je ra/,\ijal svoj program. A kakšen je ta program? Nii dru/.ega, nego za-kle:o sovraštvo do cerkve, do škofa in duhovnikov, katere bi on s tovariši najraje viopit v žlici vode. Sam je (lovf'îal naravnost, da jirv.i in glavna, menda tuii jedina tcřka njegovega programa je, da „bo gledal j)od prste kattdiiiko iiaroilnim poslancem", i drugimi liiiSPiiami, da bo v hornicí s svojimi roviarskimi dovtipi burke uganjal, čas tratil in sploli ys'' tvegal, da [ireprcři ali vsaj zadr/j Vsako vspi-šno iMovanje naših poslancev v blagor kmetom in meščanom. T;tk poslanec ima res lepe pojme o svojem poslanskem poslu; ie 1'odo tovariši si'kuiidirali dr. Tavčarju s lakim progiamom, vemo lahko že naprej, kakošin^ prizore lionio v prihodnjih šcst'h letih v na-^i de/elni zbornici doiivcli. In zakaj vse 'o? Samo zato, ker so naííim liberalcem sedaj nekol ko bolj peroti prisin/ent\ nego so jim bile prej, ker vidijo, da ne bodo mogli tako samooblastuo komandirati deželi, kakor so doslej in kakor so upali, da bodo tudi posb'j Ker jim je duhovščina glavna ovira, ker ae jim upira, zato jo pobijajo z ognjem in mečem, z uajgrsim obrekovanjem in napadanjem. Vedo naj ti ljudje. da bi .slovenskega naroda že davno ne bilo iia svetu, ko bi ga duhovščina ne rešila. lS pomočjo katoliške cerkve si je slovenski narod rešil tisto, kar še ima. Ako ni to resnic.a, kar je o^e dr. Itleiweis že davno zatrjeval slovenskim liberalcem, pove naj kdo, po čem se je slovensko ljudstvo otelo popolnega propada ! ? (lepa ima slovenska duhovščina največ, reči smemo, skoro vse za^^luge, da se je nas narod narodno probudil \f, spanja, da ni za vselej zadremal, da ni že zakopan, zakaj se sedaj ista duhovSčiiia podi s političnega polja, ko je treba probujeni in oživljeni narod pametno in modro organizirati V Naj oe liberalizem slovenski Šopiri, kakor se boČe, prepričan naj bo, da tudi njemu pride kmalu konec. S kmetov, kjer so delovali izključno le narodni duhovniki, prodrla je v preteklem polstoletju narodna zavest v mesta, ki so se sicer nerada, a slednjič vendar-le udala in pokazala narodno lice. S kmetov, kjer še delujejo isti narodni duliovniki kot pravi prijatelji ljudstva, bo v b o- doČih iťiili ).iro(lira!a kaioliHa zavest, v iiii'sia. kji f [10 inat\sikakt-iii lioju .'^l^-dnjić lirfz (!voiii>i (li> cela iii iiicsui ijcuii» pukaz^tla katoliško iia^o l.ia lica! Ti'daj iii; Ijo veŽ oilloi-e vala p.jara, lui (ifdar, titi strast, Tcfiaj (|)f>;c(ja, ka'civj iir lio nikoli iiťi A ii.ori v hři h .1ko ■ ji;, l od jilt iv.v řr.lib Mi okrui Slitvciiuťiii Ijoj a hodtířnost i v iiitioiliiťíti i v í;us['(ti!arskMti | oslnili ker «loven-ski ziiii' nj jf kato'i.^o iianxiťii v svojrni liistvii, kli!' Je vcř ali Ilia, i I il Iijnii, nav/t l si jc od tuj-StVii. li-^if uiiiii iiošlniu sIouMsko [Jud.-^lvo v trli Iian-i,li, ki ho v Jji'cirklili (l.irit alítvila iako sîjajiirt znia^ío ! Kig jo uovega po avstrijskem cesarstTTi? Ker Ziiatii vovija duiiiijskili kreňan^íkili potija-listov dr. Lueger ní l>il f/ofrjen dunajtikiiii žii)ja-iioni, zato je prisilo v dríavoi zltoi'uici lio burnih, ostrih debai. Vlada se je sklicevala le na to, da isti udarec velja le Luegerjevi osebi, íeí, da ni sposoben za dunajskega župana, ne velja pa celi kršétinsko-socijalni stranki. V opravi^'eni nevolji nad tem so nekateri posUnci te sttanke tako oslro napadali vlado, da so pri wiarsikaterent poniií.Ije- niku zgubili mnogo zau škodovalo. Poslanec Sc lanja, in jim bo to zelo iiieider je bil celo iiroÎ'en sodnijđki preiskavi, f.ueger je imel brei dvoma prav, ko je javiio i/.rekel mnenje, da le radi tega ni bil potrjen, ker so žitlovfki liberalci in ma/ar-ski /oper njega na vlado pritiskali. Ta dogoilek kaže, da bo imel kot nasledek velike h-premembe. Koi'servativni klub Hohenwartov seje razcepil, h njega je izstopilo doalej že IO poslancev, ki bo ustanovili katoliSko ljudsko stranko. Predsodnik ji je baron DipauH, o katerem se je >e prej govorilo, da postane vodja kotiservativiiemii klubu, ako bo Iloheiiwart poklican v gosfosko zbornico. V novem katoliškem klubu 80 do.=lej zbrani že najboljši dosedanji pristaši konservativnega kluba n. pr, Ebenliocli, Fuchs in dr. Vsi ti odiiíni tiioíje so odloéni katoličani in so U dolgo řasa 6akali ugodne prilike, da izstopijo iz lioheiiwartovega kluba, v katerem so se morali marsikdaj udati v take stvari, katere 80 bile zoper njih prepriíanje, a se zaradi tova-riâev niso mogli svojevoljno ustavit). Porabili so ugoden trenotek, ko se je šlo za to, bo li Lueger, ki je znan kot dober kristijan, potrjen ali ne. K novemu klubu bo v kratkem pristopilo ěe vež drugih poslancev, ki se v načelih % njim strinjajo. Naši slovenski poslanci so za sedaj ostali še v Holienwartovem klubu, ker mu dolgujejo hvaležnost za podporo pri marsikaterih pridobitvah v prid Slovencev. Kadar pa se veiina llohenwar- lovegH klut»a preseli v kaioli-ko ljudsko f^lranko, tedaj vs:opij() v iijti tudi'naši fioslui ci, vpnj tisti, ki se strinjajo s kalol .^kinii natVli. Upa i .cii;a zastonj iti z malini trudom držnvi v prid. — Ljudska sirankii na Ogerwkeni se vrlo giblje Okoki Požnna, zlasti med Slovaki je dosegla pri zadnjih občinskih volitvah lepe uspehe. Ako bo ta stranka poslopala složno z novo katoliško Ijndsko stranko v Avstriji, postala bo njih vez močan jez nasilneoiu liberalnemu toku. Kuj je novega po šjU-okeiii svetu? Na Nemškem so jeli zelo strogo postopati zoper socijalne demokrate, zlasti zoper njih kolovodje. Njih Htanovanja so preiskali in našli mnogo pisem, na podlagi katerih bodo obsojeni in kaino-vani- S tem pa socijalno deniokratslvo nikakor še ne bo zatrto; še hujše bo yskipelo. Na Turikem so vež tisoí vojakov rezervistov poklicali v orožje in jih poslali v Malo Azijo pomagat Armencem in drugim kristijanom Kakor poročajo turška uradna poroíila, je moritev ponehala, a turškim poročilom ni dosti verjeti. Požga-nih je že veČ sto vasi in bojda na tisoře kristijanov poklanih. Tuje velevlasti so poslale vsaka po dve ladiji v Črno morje, da tako strahujejo razdivjane Turke, Piše sc iiaiii: Iz Črnomlja. — Končane so volitve v deželni zbor. Lepo se je izteklo v kmećkih občinah; tudi na Belokranjskem je bil enoglasno izvoljen za poslanca Franc Scliweiger, župnik na Radovici. Strašno grdo g« je napadel „Rodoljub", a ljudstvo belokranjsko je pokazalo, da je z duliovni, da je nobena sila ne iidtrga od te zveze. Delalo se je zoper Schweigerja zlasti v njegovem rojstnem kraju, v črnomeljski fari. Koliko malo zanpauja imajo župani pri svojili občanih, se vidi iz teg«, ďa raznn na Butoraju nt bil v nobeni občini izvoljen župan za volilnega moža. Ker je S. kot poslanec in tudi pri svoji agitaciji taho grozm» propadal, je hotel saj m-stu Črnfinilju rešiti Ěast, da j« liberalno, Voliicev sicer niso inepricííVHli z resniťo, ampak Tavčar s« je pnsel prfd.slavit in udiilial je po knczoskofii, dnliuv-Ijikili in zlasti k»iiel;iiiîh, to je njeguv progi'aui. Čnu)-inaljce je bolj prcpii-ala pijařa, kh katero je daroval Taviar precejšno svdUi. Vef vo]ilfe,v je reklo: ^Jaz grem tam, kjer jf kaj pit, ali tam, kjer jili je Vf^č"*. Tako seje pil» dve [tedelji po vrsti, pred volitvjjo in po volitvi. Ri'S, ziiaí^ajiie in zavedne volilce ima Tavčar, na katere j« laliko ponosen. Iz Peirove vasi. — Diié 25. nov. se je v Črnomlju streljalo na čast Tavćarju. Drugi d^n pu je zunaj v Pi-trnvi vasi bila lepa slovesnust. Nai» novi gospod župnik, ki so vneti /a čast božjo, obiskujejo po furi razne podružnice; tako so omenjt^uega diié šli Uuli v Petrov»» vas. Ko so he bližuli pitdriižnit'i, je naznanil strel nekaj iienavndut^gH. Zagledali smo dalje na zvoniku lope zastiive. Ko pridejo skorej k cerkvifii, je hil postavljen slavolok z napisom: ^Pozdravljeni nas pastir!" Nekaj korakov od tod, stal je žnpaii Ivec z odborom in je f^. župnika pozdravil, na kar se mu zahvalijo in i/jekajo avuje veselje nad lepim vspi'e-jeniom. Na to je bila pota sveta maša; po sv maši se g. župnik obrnejo po cei'kvi, ki je liila polna pobožnih Pelrovcatiov in sj^'egovoié nekaj be.^ied, Po-vdarjali so zlasti, da vidijo in da so s!i.sali o gi-reň-nosti i il pošt.enem krščanskem življenju Petrovske občine in izrekajo upanje, da bodo njim udu ne ovčice. Po končanem opravilu so à)i g. župnik v spremstvu kapelami in odljcniikov ni' d prtti'kavaiijem zvonov in streljanjem šolo pngledat, kjer mu g. učitelj in predsednik krajnega áolskega svèta Janko Grzin, pwkaže šolsko sobo. Na to so se g. župnik od/vali prija/iif-mn vabilu Gi'zina in ao šli v njegitvo gostx)-Ijubno liišo. Omenimo se, da imajo l*etrovčani s^daj n )vo šolsko za,slavo, katera j« bila zasajena v ceikvi, Za-njo HI» nekrtj dali Petrovčani, a večji del svfite je daroval od nas odi.šli, sedi.j v Šemičii službujoči kapelan Miliael Klenienčić. V iinenti Peti'Ovčanov mu izrekamo tem potom svojo zahvalo. U Đoblić pri Črnomlju. — [Volitev, čitalnica, domače stvari.] — Volitev volilnih mož za deželni zbor se je pri nas tako dobro oloiesia, kakor Se nikoli. Znano je, da je naša o\»č(na do zdaj z libei'alnimi Činomaljci vlekla, in da so bili izvoljeni volilnim možem tist.i, ktere je neizogibni Š., ki je čestokrat v našo vas prihajal, nasvet-.val. Pred Šestimi leti je naše može volilce tako obd-'lal, da so bili pripr:tvljeni znnj oddati glasove, pa kakor lisica, ki do grozda ni mogla, tako je tudi on svoje glasove odstopit g. Jer.sinovcu, češ. Če jaz ne morem vcjljen biti deželnim poslantiem, naj bo vsaj od moje stranke, jm se je jako opekel. Nečastno je za iiašega župana, da zdaj ni bil iz/oljen volilnim možem. Enako se je 7gfidiIo si er tudi talačkemu županu, pa tam se ni čuditi, da nima zaupanja, ker se dá voditi človeku, ki celi občini preseda in niti vredno ni, imenovati ga. Zakaj iitianio pa pri nas tacega župana, ki ima tako malo zaupanja pri svojih občanih? Ko .so bile občinske volitve /a župana, bi uam Maverlčani kmalu županski stol vzeli in ga na Mavei'le prenesli. V tej sili, ker pi'egovor |,ravi : „sila kola lomi", je bil izvoljen zdajšnji župan, zalo da je županski stol ostal v Dobličih. Da so nekteri nasi niožie liberalnega duha na-vzeti, se ne čudim, kajti imamo čitaluicij, ki sicer le životari, vendar dobiva cerkvi in duhovnom sovražne časnike n. pr, ,,Rođoljub", „Slovanski svet?", in kdor take liste prebira, ne more biti dobrega krščanskega mišljenja. Ali je čitalnica naročena na „Slovanski svet?" Na Zastonj ga dobiva že nekaj let, kterega pa le malo bei'eju. Ko je o neki priliki polten mož ]ekel znanemu kolovodji liberalcev v Črnotiiljn, da se mu ta list najbolj neumen vidi, ker tako hvali pravo-slavje, ter krivo vero in odpad od rimsko-kat-oliške cerkve proslavlja, ga je liberalni „nebodigati'eba" za-vi'nil, rekoč: „Vi ne razumete tega", na kar je mož odgovoril: „Če ne lazuiiiemo, kaj .se nam pa vsiljuje ta list, aaj ga tako skoraj nobeden ne bere." Kakor drugod ljudje marsikaj delajo in popi'av-Ijajo, enako pri nas ne, držimo križem rok. Tiuli vas Dobliče se lepša, ker se stavijo nove in zidane hiše, stare pa podeljujejo in popravljajo. Le ene reči najbolj pogrešamo, in to je vino. O koliko vednr smo ga pred kratkim ča^om vsako leto pridelali. l.,iko da smo ga lahko nekaj prodali in imeli za ,,štil)ro" in domače potrebe, zdaj ga niti za domačo ihÍxi niitiamo. Kdo bi si mislil pred malo lel.i, da se bo v n;».si vasi obnesla goslitna, kjer bi se točilo pivo mesto vina. In pj'išlo je do tega, kajti trtje je opešalo in pu>;ah-nilo, drugo pa je uš uničila, in ni nič imniagalo, če je tudi ušni pivgledovaleč iz Črnomlja skozi povečevalno steklo na njo streljal. Tudi sadja nismo letos skoro nič imeli, sploh vsi letošnji pridelki so pičli. Treba bo vai'čevati, kei' do prilntdnje spomladi je se dolgo, preden bomo imeli zojtet kakošen užitek. lloillllčo vosti. (V Šempeter pri Novem mestu) pride za kapelana g. Jan. Dolin ai, ki doslej še ni bil nikjer nastavljen. t (Umrl) je 2. novembra po daljšem bolehanju v Celju gusp, Franc Pevič, vojaški nadoskrbnik v pokoju, v 62. letu svoje stai'osti. Imel je večje posestvo v Mirni; bil je vaikdar zvest rodoljub ter bil tudi večkrat odlikovan. Naj v miru počiva ! (Paralelka prvega razreda) tukajšnje gimnazije ae je nastanila po dovoljenju vis, učnega nnnisterstva v hiši katoliške družbe rokodelskih po-nmčnikov. (Dol. pevsko društvo v Novem mestu) ima svoj redni občni zb.)r v soboto, 14. decembra 1896 ob polu Osmi uri zvečer, h kateremu avoje člane uljudno vabi ODBOE. („Narodna Čitalnica v Novem mestu") ima svoj redni občni zbor v soboto, 14. decembra 1895 ob osmi uri zvečer, h kateremu svoje člane uljudno vabi ODBOR, (V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kau-diji) se je tekom meseca oktobra sprejelo 47 bolnikov; konceoi meseca septembra jili je ostalo v oskrbovanju 26; toraj je bilo skupaj o.skrbovanih preteklega me,<(eca 73 bolnikov. Od teh je ozdravelo 39, 'zlioljšalo se jim je 7, neozdravljiv bil je eden; umrl ni nobeden. V oskrbovanji preostalo jih je za november še Oskrbovalnih dnij se je nabralo v preteklem mesecu 79tí, (V kmetijske] bralnici) je bilo 17. prêt, meseca veliko ukaželnih poslušalcev Z ve.ieljem to biležimo, ker vidimo, da se vedno bolj širi prepričanje, da se mora dandanes tudi kmet učiti. Poslužujte se lepe prilike, kojo Vara nudi g, V. Rohrman v hiai kat. družbe rokodeljskih pomočnikov! (îleetna hranilnica v Novem mestu.) Meseca novembra se je vložilo od 91 strank 13.370 gld. 70 kr.; vzdignilo od 37 strank 7.700 gld., 06 kr. ; izplaialo posojil 10 strankam 6.650 gld; skupnega prometa je bilo ta mesec 39.144 gld. 96 kr. (V kmetijski bralnici v Novem mestu) bode to nedeljo t. j. 1, decembra ob 9. uri đopoludne poduk gospodarjev o vprašanju; „kako je zbolj-áevati atare in opešane travnike in koše-nice, in kako je na novo napravljati travnike." Žudnjo nedeljo pogovorila so se ravno tam pledfca vprašanja z gospodaril: „Ali je prav, da puščamo stara detelj isûa za seno žeti" in „kake vrednosti je seinpir (seneni drobir) za tr oš nj o po travnikih." Pj'ihodiijo nedeljo 8. t. m. bode pa puučen ra/govor o tem, „kaj je boljše pridelovati za krmo, čisto deteljo ali mešanico detelje in trave." — Vabimo k obilni udeležbi. (V državem zboru) je govoril naš poslanec K. Klun, naj se na graškem vseučilišču ustanovi slovenska stolica. Opozarjal je pri drugi priložnosti tudi na to, da se pri vojaštvu premalo oaira ua verske dolžnosti, da žalibog mnogi mladeniči med vojaki zgnbé skoro vse svoje versko prepričanje. V mnogih vojrš-ničnih (JO kapele tako zapuščene, da se v ujíh niti maševati već ne more. To se mora zboljšati, (Zima je tu!) Kmetovalci, imejte usmiljenje z iibozimi ptički, ako pritisne huda zima. Polagajte jim kakovo zrníce ali ostanke jedi na kakov kraj, da lakote ne poginejo — spomladi Vam bodo obilno po-vračevali pokončavanjem mn'esa. (Ogenj) uastalje v vmi Pfimčavas v Ambruški žiiimijt ft^r trinajstim gospodarjem vse vpeneli!. Zavarovani so Ijili za mule noree; pogorelci so jako po-tTcbui Pi'ipofočamo je nsmiljenim sr<^em. (Minolega leta 1894) bilo je po vsej kranjskoj deželi 3.560 zakonov .sklenjenih. Otrok «e je rodilo 17.ti71, aiiirlo pa jn 13.324 oseb, in sicer 6.857 iiii.škpga 7.067 ženskega spola. Ponesrečilo je 127 «isfb. — Umorjenih je bilo 23, samonmorov pa 22. — S:imo v ljubljanskem mestu je bilo 231 porok, 97.'> kisti>v in inso mrličev, iii wicer 57.Ť moškega in 615 ženskega spola. — Po vsej našej deželi bilo je s?.330 oseb nad 70 let starih, od teh je bih» 1099 moških in 12:î1, íenskih. v Ljubljani je dočakalo stanwt 70 let 94 moških in 104 ženske. v Ljiibltani so bili 4 .samomorilci, 6 pa jili je pone.-jrečilo. — v Krškem okrajnem glavarstvu, ki šteje 63.236 dui, je bilo v tretjem četrtletju, to je v mesecih julij, avgust in seiitember 44 porok. Rojenih bilo je 439, in umrlo jih je 332, od teh je bilo 155 otrok manj ko 5 let starih. Nad 70 let bilo je starih 28 oseb. Na davici jih je umrlo 55, za grižo pa 78. Ponesrečilo se jih je 5, in eden Hfi je sam usmrtil. (Letošnja jesen) je bila prav ugodna za Dolenjce; lahkiS])Odari sedaj našim notranjskim sosedom. Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov. (Dalje.) E. Delavci. 1. Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih Ijiidij; po delu je mogoče, da si človek zagotovi prîivico za svoj obstanek. Pošteno in dobro delo, kakor tmli pi'avična cena in plača za delo vstvarja siíloáno blagostanje narodov. 2. Delo torej ne sme biti monopol kapitalu, pa tndi ne sme po.stati po ka)iitalističiiem gospodarstvu žrtva oderiistva in izsesaviinja, kot se sedaj ruiiogokrat godi. 3. Država je dolžna po zakonodajstvu iii po upravi braniti poštnio delo; torej je mora namenu primerno orgaiiizovati, da je obvaruje izseaavnnja in fideinštv« in da zffgoiovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pravično plačo. 4. Olroški) in žensko delo po tvornicah se mora pnpohioma odpravili. Ker se to ne more takoj doseči, se mora iiajpreie odločno skušati, da vsaj tislo žt^nsko delo odpad«, ki škoduje zdravju in poklicu ženske kot žene in matere ali diminskemn življenju, aîi ki napravlja neopravičeno konkurenco moškemu delu, 5. Potiučno delo naj «e le tistim podjetjem dovoli, pri kateiili se delo ne inure pietrgati iz tehničnih vmikov. 6. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do ponedeljka celih 36 ur, 7. l/vedi se najvišja neprestopna delavska dôba in sicer pri vseh rudo- in premogokopih in pri vseh fiipikali, koder se mehanično s stroji v veliketu producira, vzl:\sti pri težkih in zdravju škodljivih delih bodi oseniurni delavski Čas; pri malem obrtu, pri rokodelistvu, kujičijstvu in dniffih temu podobnih strokHl) pa se uvedi deseturna delavska doba. 8. Ker je temelj vsemu družabnemu redu družina, /uto Sijdiiiio, da je glavna naloga javne oldasti, da z 7-!iki'ni in s piiiiiernim izvrševanjem zakonov v upravi v vseh obzirili varuje in povspešiije družinsko življenje. 9. Da se omogoči vsakemu državlj;iiin doseči primerilo omiko, ae mora na vseh dižavnih učilnicah poučevati brpzplačno du najvišje izobiazbe, 10. Zi*htevamo, da se izvrši obvezno in za življenje zadiii-lujoće zavarovanji^ za bolezen, proti ne- dam, za oiiemoghtst in starost, kakor tudi pre-tikrbljenje udov in simt; za te blagajne /dhtevamo tako niedbt). da ne bo nprava požrla s svojimi stroški nepriiiiťtiio vt^likega dela dohodkov, kakor se sedaj Vtliki'Mt godi. Dela Vi I* bodi zavarovan: fi) V bolezni (holtiiške blagajne). h) Ob ne/godali (z;tvarovanja proti nezgodam), c) V stai'o>ii (invalidni zaklad). a) v bulniike blagajne naj skladajo delavci san:i sv«pevke iii jih npi'avijajo i;£kljnčno Sfi tli ' 4 . . dii.<)'stvoiii d-želnih uradov: ženske LiolniMRtt blagajne budite posebej ; vanje dajejo ttetjino tndi delodaialci. P) za zavarovanje proti nezgodam naj plačujejo sivmo delodajalci; nprava te zavarovalnice b )di jediiostauiťjša ; 202 "rail. DOLKNJSKK NOVM^K SUV 23 ■)) KH ostHi'ele (lela\ce iiaj se ii>tHii(>vi poseben deželni invalidni zaklad, v kateri iihí ji]««"'nje jo delodajalci, delavci in dežela f^ania; izvršiiev teg» predloga naj se lu'epn^li deželneiim zIhuh. Za nidHrjfc in topilce zahtevamo poseliej: Bi'atovwke skladnice. a) Zn ritdai'ske bratnvske skladnice imj se po zakonu ustauovë jednotná pravila. bj Po teli i)i'a\ilili iim| «e upravlja vsaka bratovska sklad iiifia posaine/.n li siMinjstojnili z« vodo v po-pohn ina samostojno. Zato naj se jo ki'aje>niU l'HKinei'hti piidajo /akonil.iui piaviloni posel ili dodatki, ki pa ne smejo nišil.i naOel jednotnili pravil. c) Na ta način bo nioj^oč;! vsuijeimiost vseli zavodov pri prtiseljavanjii in preiiiesrevaiijii dela\cev; prenesel se bo liratovski ileii.a-, in del,tvec bo z rodliino vred vživaJ pri vseli zavodih jednake prednosti in pravice na brtitovsko skladnieo. d) Da se sestavijo vzorna pravili, naj se skličejo k laiigovoru (enkeii) zastopniki rudniških lastnikov in ludarjev. e) Kar bi manjkalo v bratovski skladnici, naj dopolni delodajalec sam. /) Izjavljamo se proti temu. da uvede osrednja državna bratovska skladnica. Dodatek. Nekaj načel za skupna pravila : a) v provizijo se šteje vsako leto v rudnikih in topilnicali od tiste dobe, ko je bil driavec stalno vaprejet ; leta, katera je keiin preživel pri kakem drugem delu, pietrgavši rudarsko df-lo, se ne vštevajo; pri tem se v obeh slučajih šteje dňba nad 6 mesecev /a celo leto; (}) na provizijo ima še le tisti pravico, ki je delal cela tri leta pii kakem zavodu in plaíeyal bratovsko vl»»go; rudar sine in more v zavodu delati k veS-jeniu 40 let; à) vojaška leta se štejejo v pokojninska leta; bratovsko vlogo za ta leta plačuje država; t) kakoršnekoli kazenske določbe (razven za nizka liudodeisi va) nimajo na provizijo niti najmanjšega vpliva. H. Zahtevamo slobodo društev in shodov, in đa se popolnoma varuje pravica združevanja, 12. Zahtevamo, da se odpravi ("'asniški kolek, ki obtežuje iazw>j poštenega in p'Ijuiinega i^itsopisja, da se ne zabranjuje raznašanje in prodajanje knjig'in časopisov, torpj tiski vno svobodo v pravem pomenu, in zato tudi zakonito vaistvo proti pi'iobčevanju napačnih poročil, proti napadom vere in nravnosti, družine in oi^ebne iasti; konečno stroga določila proti vsaki, kakoršnokoli skvarjenosti. 13. ZrthtevaiiJO, da imajo vsi moški državljani, ki imajo popolne državljanske pi'avice, od dovršenega 24. leia aktivno in ud duvisenega 30, leta pasivno volivno pravico. 14. Zahtevamo, da se proglasi volivna pravica kot volivna dolžnost in da se sklenejo stroge zakonite določbe v obliki zapoi a, če jo kedo prestopi ali Če se godé při volitvah neredi. 16. Občna volilna pravica naj se raztegne na vsa postavodajalna zastopstva in občinske odbore, 16. Zahtevamo zakonito varstyo za delavce, ki izvršujejo po svoji vesti in volji mandate v odborih bolniških in drugih zakonitih blagajne, in sploh y yseh javmh zaatopib. 17, Zahtevamo, da se uvedťi zakonltj^ razsodiéča, katera naj razsojajo iiazjiore in prepiie gledfi na prepire in (idpi ved dela, kakor tudi razmere plač med dfiavci in delodmalci. Ta sndišřa naj bodo sestavljena i/, delt diijiilskili in delavskih zastopnikov, lë. Trepove naj se „irnk". la. ri'eski'bé naj se m delavce zdrav», snažna in priiueina sl;in>vanja. V ta UiUnen naj m' pudiiiiijo v lo svrlio usthiiiivljena diuštva iz državnega zaklada. Diža\a naj skrbi za to, da se kakor kmalo mi.guče o>krbi delavcem potrel'nili dobrih stanoVMij, Dežela naj A dolgim stav\ieuim redotn, država pa s strogimi določili glula na zdravje v stanovanjih. 110, J^lai-a bodi tako vi s vtiiuiíi. da more v^ak delavec (iijšteno izhajati s s-ojo plačo in si iz nje piiiiraiiili kaj za starost; tudi hlevamo, da se ustanovi najnižja pi'iif'M, [»od kateiM ne sme (Uludajalec nikedar plačevati delavcev. To n.i.jiiižjo plačo morajo določiti po krajevnih razmeiHli /asti pniki delodajalcev in delavcev. Vsak delavec mora imeli pra'ii(;o, da napreduje pri dt lii in da sd mu po določeni vrsti let tudi lirimerno z\išuie plača. Delavci morajo imeti pravico do g itovega deleža [iri čistem dobičku; znesek tega deltža naj dolučiije posetien odbor iz delavskih in debidnjalskih zastopnikov, 111, Akoidno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob ufiigodiiem času vsled njega delavci nimajo zaslužka. (Kunec prlliDiliiji^.) Poslano. Peticija na državni zbor. Podpisani hoče se obrniti do državnega zbora, a prošnjo, da bi se maja loteiija odpravila, ter poživlja vse enako misleče, da se za ta čin njemu pridružijo. Ni mi potreba opisovati škodo, ítatero dela mala loterija bodisi v gospodarskem, bodisi v socijalnem oziru. Mala loterija daje priložnost k lalikomišljenosti, pospešuje navado na popdlno negotovo srečo se zanašati, iiospešuje prazno vero, in ne redko privede nesrečnega igralca do liudodelatev ali celo do samo-uniora; kakor je razvidno iz neke ne davno na svitlo prišle statistike, ima mala loterija 15 odstotkov sarno-morilcsv na vesti. V korist deželi in posebna dobrota za manj premožnega moža je tedaj, tla se mala loterija odpravi, ki itak le z malimi dobitki razpolaga, in se večje denarne svote nikdar ne dobijo. — Tudi nadomestila za to napravo lahko dobimo. Na Ogrskem imajo neko „Razredno loterijo", ki nudi velikanske dobitke. — ]z nekega došlega mi pojasuila velikega razpošiljalca " za te srečke Earol Heintze-ja v Budimpešti, piivz;imem n, pr., da bo v drugem razredu te loterije, pri srečkanjn začetkom decembra pri 90 tisoč srečkah 20 tisoč dobitkov, v skupnem znesku skoro štiri in pol milijonov kron, ter utegne znašati glavni dobitek en milijon kron; kakov razloček je vendar mej razredno in malo loterijo. — Taka i-azredna loterija bila bi tehten vzrok za odpravo male loterye. Hočemo tedaj za vpe^avo take razredne loterije y Avstriji prositi, ali pa saj poskusiti doseči, da se začasno srečke ogrske razredne loterije v Avstriji javno prodajati smejo, O tej stvari bomo poročali, dalje pa prosim, za to miael prijateljev pridobivati. Edvard Langer, zasebnik. 23 ílev [lOLKNJSKR, NOV [OK, stran ^'03. Darovi za dijaško kuhinju v Novem Mestu: Dobrotniki iz NoTega iiientB in Kand-je (imena so bitu ua-veileiia 1. uovemUra) 2'i gld. 4(1 kr. ; R. JKilem; za oktnlj., nov. dei'.. ; 1 (íld. 50 kr.; goNjia J. IToíievar iz Kiškcj^a HO í^lil.; (>;. i. Kiusky, svetnik 2 lílil.j r, dekau M. TavĚiir ííl(í. ; 11. Poyšo, kn|il. 6 gM.; (çosiia Vfdituret: 5 fil'l. ; î"'i lî- l"'r l'elmnltu v Žužemberku uabrali dfiUrgtiiiki 10 ; iT. M, líarlto, ííti]iiiik 6glil.; if. J. Viraiii /iipnik I gld.; A Biyaiieii, kajil. la ff'il.; g. inž. Fr. TomSji v Pragi 1 gld. JesH'iti fo darovali; G. R. Smola krmujiirjn, repe in zelja; g. prošt Fr, nov-gau iz Miit.like 4 vrfře kriiiiipirjn; g. .los. Miiguliř kromiiirja in rei)e; Jakšo J. in Pintar Fr. reiie; ffg. Rozina, Teltirlin, Taiidler in Fran« Krajec iz Kaudijo krompirja. Kranjska liranilniot» je jniklunila ol) priliki svoje 75k;hnVe 10(X) i^lil, m ilozidanjc lii.še. ki ji' bilo poireUno, da ffo h»* na|ira-vili prdniiiri za dijaSko l;»)iiiijo. Dar jfi iriSfll, kakiir bi ^a bii res Miklavž iiriiieHel, kajti ravniv H)()0 j; il. ilolf^a jii bilo nnjiio pIftĚati, Bug iitati VKfiiii diibriiiii'kiim. Ponovim pa jiroínju za jedila — zliisti ]i Frančiškanski samostan «e jirrsrrno zkIivu-Ijnje vsem tistim, ki so H[irc'uiili k ijosleilnjenm počitka ranjkega P. Ehrenfrieda Zupet, bivšega gvardijana, kateheta In u'itelja na gimnaziji in V ljudski ŠDli. PoHelipj ie izreka uvujo zalivalo mil. g. [iroštn, veleĚ. kotegijatnemu kapite^jna, preř. dukov.šĚini iz okolice, b1. C, kr. giiiiiiaziji, kI. c, kr. uradom, itieiîiianfit vu ill mtščanski gudbi, ^'g. gimnaziieem, deiki in dekliški Soli ill iploli vsem, ki so bla/ega ratijkttga zadnjikrat IKtĚaatili in molili aa njegov dušni pokoj. Navo mesta, dné IT. novembra 1BÏ)5. -I Sl át. v torok dno 17. iKnoiiibni 1895, Mestno županstyo Črnomelj, (ï>4H-l) dné 26. novembra 1895. n ùvskega varuha (249-1) UOZil ali logarja, aprejmem takoj v službo. Alojzij Gatsťli, trgove« v Kostanjevi«!. iŇČe NC (ovac, vešč živinozdravništva. Kovačija je tik okiajne eeme, kjer vsaki dan veliko voznikov pritiHÍH, V okolici ni nobenega kovafsa, ki hi železna drevesa za orati zdelovat — in bi kovafi vešč te?« dela veliko zaslužil, Oženieni imajo (ired-nost. Stanovanje brezplačno, Pisma pod V. V. 26. na uredništvo tega lista. (a47—ii V Bajnofu pri Novem mestu se proda okoli dva vagona kroTipirja iiiijbolji^e vrstci. tait-s) •••i ië li na oea tn črna se dobe vsaki čas pri (24-13) Edïarâu Rosini y Kandíji st. 2. ' poleg Noveça Mesta. Usojaiii Sfi slaviieniii občinstvu uljudno naznanjati, da je Steinfeldska pivovarna bratov Reiningbans v Gradcu v najem vzeli» ataroznano sloveio Bnnicrjcv« j^osliliio V Xoveiii moř+lu 8 kleti ill ledenit'O vred, in lin seiu n^ Ki, novembra gosstiliiico /opct otvoril. "^Bd l'otriidil se boin, kot ïnstoiniÎlc inienuVune pivovai'iie, řnsíite |iosii-cĚi í i zvrat ni in i jedili, ]iiijli<»1jšiiní vťstiiim sosol)iio (loleiijskc^'ii vinu, kakor tuli najfinejšo Steiiiíclrtsko pivo. Z;i oblil ol)i.sk Hft uljudno pripoioía 7ř. Welhnamt. NB. Xalopi pivovarne Keininjçhaus tuliaja se v isti hiňi. Go-ppoile ffo^iliiirarjf vabiiť, da bi Ui jemali 1/,vrstno inarciio iii iilež«Tio pivo, ktťro je ziiauo kot jako izvrstno, in jiní zafroÎHv'jani prijazno, íÍ;ío in najskrbnejío po.-itre/.bo. —â kateri je prvi razied sifdnje Boíe ali vsaj ljUdsko iolo z (lubrim vsíithom dovršil, vsprejme Avffftíif JviinCf (284 - 3) irgotina Z wirřamw hlayom w Ćrimnlji, sprejiin; se takoj Ï Grmovi pekariji na glavnem trgu î Novem mestu. Oskrbniítvo jírajíčiiie Kupcj-cvrh prodaja meter dfdga éwwB s^m kiirjavoí in sicer polena na lí ii per Ë v rii u po 2 20 gld. vi^, v Novoniest») loKtHvljtiifi po 2 60 gld. or'. — Tako zvan „Priigt hblz" nn líuperčvi lm pu 1-60 gld., v Novomesto postavljena po 2 gld. í»^ Naročila sprejema gospíJiÍ (Lis—íí) Franc Kastelic v Kandiji. Novamerto: OdgoTůnú nndoik Joilp Benkavtfi. — Uil«jatelj, talažnik in tiakar ), Kriloo.