47. štev. V Kranju, dne 23. novembra 1907. VIII. leto. Političen in gospodarskj list. Stane za Kranj i dostavljanjem na dom i K, po polti za celo leto 4 K, ta pol leta 3 K, ta druge drtave stane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narodne bres istodobne vpoliljatve naročnine se ne osira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana t »Zvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer ===== Inserati se računajo ta celo stran 60 K, u pol sirani 30 K, sa četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peUt-vrato 10 vin., de ee tieka enkrat, za večkrat znaten popust — UpravniJtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredntttvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj te izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Politični del. □ □□□□ rs Poglavje o belokranjski železnici. cOd resnega do smešnega je le en korak,» pravi pregovor. In ta pregovor nam prihaja na um, ko pregledujemo vsa ona poročila o belokranjski železnici« ki jih je zapisal v teku dobrih dveh mesecev < najbolje informirani» list (Slovenec •. Neovržno stoji pribito, da ima n. pr. takozvana belokranjska železnica z nagodb o toliko stike, kakor n. pr. dr. Šuštertič in pa kitajski cesar. Kajti v vsej nagodbi se niti z besedico ne omenja takozvane belokranjske železnice in sam ministrski predsednik baron Beck se v svojem «nagodbenem» govoru ni z besedico dotaknil te železnice, ki ima pravzaprav ime «železniška zveza* z Dalmacijo. Istina je, da je zveza pravzaprav plod specijelnega dogovora med ogrsko in avstrijsko vlado, ki mu je kumovalo vojalko ah* recimo vojno ministrstvo. In vsakemu političnemu «abecedarju> je znano, da se v Avstriji spelje vsako podjetje, za katero se zavzema vojno ministrstvo. In najpadetiobe ministrstvi, baron Beckovo in VVekerlejevo, ter naj prideti, če hočeta, na krmilo Gostinčar-Demšar-jevo ministrstvo, zveza z Dalmacijo sespelja tako gotovo, kakor gotovo je amen v oče-našu. Vojno ministrstvo hoče »zvezo z Dalmacijo* iz strategičnih ozirov, to je radi homatij, ki se prete že dokaj časa na jugu v Macedoniji in sosednih kronovinah. In ker te homatije prejalislej puhnejo z elementarno silo na dan, je avstrijsko vojno ministrstvo prepričano, da bode treba prej- j alislej teči z oboroženo silo v ta »krvav i ples*, kakor se je to zgodilo pri postopanju v Bosni in Hercegovini. — Seveda avstrijska vlada je pa hotela z enim udarcem ubiti kar dve muhi. S stra-tegičnega stališča je tedaj ta zveza, ki slučajno pelje po kranjskem ozemlju, in sicer po takozvanom belokranjskem — najkrajša in najceneje in drugič je hotela s graditvijo te železnice kolikor toliko zadovoljiti nezadovoljne Dalmatince, ki jih je naša «skrbna» avstrijska država popolnoma zanemarjala. Kajti le-ti so postali z Avstrijo skrajno nezadovoljni, in treba jih je zopet pomiriti in sprijazniti z njihovo mačeho Avstrijo. V tem nas podkrepljujejo vsi oni razni gostobesedni članki znanega »politika* Chlumeckega, ki jih je le ta obelodanjal v raznih avstrijskih vladnih in nevladnih časopisih, de večje potrdilo tej naši trditvi nam naj služijo le sledeča suha dejstva: Poslopje nove realke v Spljitu se dozidava; v Dubrovniku se pripravlja poslopje za novo gimnazijo; trgovska šola se ustanovi y Spljetu, a za razne obrtne in trgovske Sole se je zvišala državna podpora na 300.000 K. Da je pa ravno ta železniška zveza, ki jo je naša klerikalna stranka prekrstila v belokranjsko železnico ▼ resnici namenjena v prvi vrsti edinole v vojaške namene in je nastala edinoie radi zahteve vojnega ministrstva, nam potrjuje sam prečastiti «Slovenec* menda od pretekle srede, t. j. od 13. t m. — ali od 14. t. m. v nekem dopisu iz Novega mesta, kjer se poroča, da je dobilo vodstvo trasiranja te železnice v Kandiji telegraftčno obvestilo, da naj se železnica trasira po najkrajši poti ne oziraje se na krajevne težkoče in ne oziraje se na denarne žrtve. — To poročilo je menda tako jasno in tako očito, da na mah postavi vse one krokodilske solze, ki jih preliva dannadan (naj- bolje informiran* list na Slovenskem, «Slovenec», nad trdovratnostjo državnega poslanca Hribarja in njegovih zvestih sodrugov o »zvezi jugoslovanskih poslancev*, ker se nočejo pokoriti političnim Iva-dronerjem v »slovenskem klubu* — v prazen nič. Ker so pa »vitežki* Madžari slučajno v svoji pretežni večini pravi pristni zidovi, ki nočejo nobene zadeve skleniti brez dobre kupčije, stavili so kakor protiutež tej železniški zvezi z Dalmacijo, ki je tedaj zgolj vojaškega pomena — izključno trgovskega pomena železnico Košice-Oderberg. In da zboljšanje, oziroma povečanje te železniške proge ne pusti pasti nobeno ogrsko trgovsko ministrstvo, bodisi potem Koiutovo ali pa katero drugo, zato so nam porok sami Ogri s svojim židovskim pokoljenjem. In da nagodba s to zvezo nima prav nič opraviti, o tem je dovolj jasno povedal sam VVekerle in njegov državni tajnik. Vsa ta dejstva so pa tudi dobro znana našim klerikalnim poslancem, vsaj onim, ki nosijo po pravici in po krivici naslov »doktor*. Toda tem poslancem je bilo treba dobiti one kosti, ki so jo hoteli in ki so jo tudi vrgli med ljudstvo, češ, bi ljudstvo obiraj to kost in prepiraj se u to kost, da ne vidiš, kako se tvoji voditelji rede in debele pri vladnih jaslih. In c belokranjska železnica* je dalje ono orožje, s katerim menijo časnikarski velikani okrog (Slovenca* ubiti najbolj obsovraženega politika na avstrijskem slovenskem jugu, namreč Ivana Hribarja. Danes mu očitajo, da je storil največje politično binavščino, ker je šel predlagat v trgovski zbornici zahvalo baronu Bečku, a prihodnji dan jim ni zopet prav, češ, kako bo mogel zagovarjati pred svojimi volilci, ker mora nesti zahvalo ljub- PODLI Rendezvous. Spisal J. S. Turgenjev. Sedel sem v brezovem gaju jeseni, okolo srede septembra. Od ranega jutra je padal droben dežek, menjaje se od časa do časa s toplim solnč-nim sijanjem; bilo je nestanovitno vreme. Nebo se je sedaj vse prevleklo z rahlimi belimi oblaki, sedaj se je zopet tuintam hipoma razjasnilo za trenotek, in tedaj se je pokazala izza razredčenih oblakov nebesna modrina, jasna in prijazna kakor lepo oko. Jaz sem sedel in gledal okrog in poslušal. Listje je komaj šumelo nad mojo glavo; samo po njegovem šumenju je bilo možno iz-poznati, kateri letni čas je bil takrat. To ni bil veseli, smejoči se trepet pomladi, niti mehko šepetanje, niti dolgi govor poletja, niti boječe in hladno blebljanje pozne jeseni, ampak komaj slišno, dremotno kramljanje. Slab veter je vlekel prav tiho po vrhovih. Notranjščina gaja, vlažnega od dežja, se je neprestano izpreminjala, kakor če je že solnce svetilo ali se skrilo za oblake; razsvetlila se je vsa, kakor da bi se hipoma v nji vse nasmehnilo; tanka debla ne preveč gostih br£z so dobila mahoma nežni odsev bele svile, na zemlji ležeče drobno listje jc mahoma za« bliščalo in se zaiskrilo kot rmeno zlato, in lepa stebla visokih, kodrastih praproti, že oblečenih v svojo jesensko barvo, podobno barvi prezrelega grozdja, so kukala skozi brezkončno zapletajoč in križec se pred očmi; tu je zopet hipoma vse naokrog postalo nalahko modro: jarke barve so v trenotku ugasnile, breze so stale vse bele brez bleska, bele kot ravnokar padli sneg, katerega se ni še dotikal hladno igrajajoči se Žarek zimskega solnca; in tajno, lokavo je začel prsati in šepetati po lesu zelo droben dež. Listje na brezah je bilo skoraj Še vse zeleno, dasi vidno obledelo; le tuintam je stala sama, prav mlada, vsa rdeča ali vsa zlata breza, in moralo se je videti, kako jarko je vzplamtela na solncu, kadar so njegovi žarki hipoma prodrli, kukajoč in blesteč skozi gosto mrežo tankih vejic, ki jih je ravnokar namočil migljajoči dež* Niti ene ptice ni bilo slišati: vse so se poskrile in obmolkle; le izredka je zazvenel kot jeklen zvonček zasmehujoči glas sinice. Preden sem se ustavil v tem brezovem gozdiču, šel sem s svojim psom skozi visok tre-petlikov gaj. Jaz, priznam, ne ljubim preveč tega drevesa — trepetlike — z njenim bledo-lilovim deblom in s ivo-zeleni m, jeklu podobnim listjem, ki ga vzdiguje kar mogoče visoko in ga kot tresoče se pahalo razširja v zrak; ne ljubim večnega zibanja njenih okroglih nečednih listov, nespretno pritrjenih na dolga stebla. Ona je lepa le v ne* katerih letnih večerih, kadar, vzdigujoč se sama sredi nizkega grmovja, se steza proti zažarelim žarkom zahajajočega solnca in blesti in se trese, od korenin do vrha odeta v enakobarvni rmeni baržun, ali kadar, v jasni, veterni dan, se vsa šumno ziblje in šepeče na sinjem nebu, in kot da bi se vsak njen list, ki ga zgrabi zračni tok, hotel odtrgati, zleteti proč in bežati v daljavo. Pa vobče jaz ne ljubim tega drevesa in zato, ne da bi se ustavil v trepetlikovem logu radi od* počitka, sem prišel do brezovega gozdiča, ugnezdil se pod drevesom, pri katerem so se veje pričele nizko nad zemljo in toraj zamogle me varovati dežja, in med tem, ko sem z veseljem opazoval okolico, zasnul sem tisti mirni in krotki sen, ki je znan edinole lovcem. Ne morem povedati, koliko časa sem prespal, ali ko sem odprl oči, je bila vsa notranjičina lesa napolnjena s solncem, in na vse strani skozi radostno šumljajoče listje je prodiralo in nekako iskrilo se jarko modro nebo; oblaki, ki jih je razgnal vzdigni vši se veter, so se skrili; vreme se je očistilo in v zraku se je začutila ona posebna suha svežost, katera, napolnjujoča srce s nekakim krepkim čutom, skoro vedno napoveduje mirni in jasni večer po deževnem dnevu. Hotel sem vstati in iznova poizkusiti srečo, ko so se mahoma moje oči ustavile na nepremični človeški postavi. Pogledam bolj natanko i to Je bila mlada, jim Hlinka prvi govori v cerkvi, ki te ima posvetiti, ker cii-kuv so ti postavili veo Jar *ami, hrt: pomoči in brez prispevanja hierarhije. In škof Parvy ? Vpregel je katoliško cerkev popolnoma v madžarski jarem ter se zaviel, da za vsako ceno izvede svojo voljo, dati cerkev posvetiti od mad-žaronskib, pri narodu nepriljubljenih duhovnikov. In posledica te madiaronske škofovske zlovolje se je objavila tudi na ono krvavo nedeljo, ko to bile roke katoliških svečenikov, prihajajočih posvetiti cerkev, hišo Gospodovo, dnm molitve, simbol ljubezni in potrpežljivosti poškropljene s krvjo nedolž-nega ljudstva, ki je hranilo samo svoje dobro pravo in na koje so orožniki streljali, kakor na zajce. Presojajmo ves dogodek mirno, brez razburjanja. Ali je morala biti novop09tavljena černovska cerkev posvečena? Ni cerkvenih podpisov, da bi vsaka cerkev takoj morala biti posvečena. Toraj ako bi bil škof Parvy še tako velik madjaron, ako pa bi imel v sebi samo kapljico krščanske krvi, bi moral želji černovskega prebivalstva glede rehabilitacije ustreči. Mogel jo z mirno vestjo odložiti posvetitev in zabraniti s svojo kanonično močjo, da bi se v tej cerkvi ne vršili obredi, dokler zadeva ne bo poravnana. Ali tega ni storil! Proti volji ljudstva, da, proti prošnjam ljudstva se je odločil k »posvećenju* in hotel samo doseči svoje. Potoki krvi so zastavili pot brezposrednemu vršilcu škofovske volje dekanu Pazurikul Pri černovski katastrofi je nje intelektuelni povzročitelj škof Parvy. On je dal prelivati slovaško kri. Hotel je, da bi so narod pokoril pred njegovo avtoriteto, da bi slepo verjel njegovim besedam in ukazom. Škot Par v v je vedel naprej, k čemur da pride. Zaknj bi šel diu-gsče s posvetitelji ružomborski glavar? Zakaj bi se drugače bilo dostavilo toliko žandarjev? Ni mogel prenesti, da bi ljudstvo imelo drugo prepričanje in drugačne nazore. Hotel je, da mora biti njegova volja respektirana. Katoliška cerkev zahteva toraj popolno poslušnost in podrejenost pod voljo »predpostavljenih*. Ljudstvo hoče voditi in učiti. Cerkev je na strani močnih. In to dokazuje posebno jasno v svojem «socijalnem* programu in delavnosti, s svojim madžaronskim nastopom na Ogrskem. Sedaj nastaja dalje vprašanje, ali je stališče Slovakov res takšno, da je njih narodna eksistenca popolnoma prodana na milost in nemilost Madžarov. V današnji situaciji se zdi, da je skero tako. Mnogo, premnogo ima tu na vesti nesrečna avstrijska politika, ki so no vodi vedno v zadovoljstvo in blagostanje svojih probivalcev, ampak ima mnogokrat v mislih svoj egoistični interes in nervozen strah za ohrano svoje velemoči, kateri zmanjkuje vedno več tal pod nogami in ki postaja politična fikcija za prevaro drugih in ki služi v to, da zagrne resnično stanje stvari. in dualizem, ta predposlednji stadij enotne države na zunanj, je povzročil, da so nemudžarski narodi popolnoma izročeni v milost in nemilost šovinističnemu besnenju Madjarov, in ti se tudi moralne strani ne uče! Pri ar padskih obsodbah, kjer je poginila elita madžarskega pletmtva p« vrvi ali svincem, ni točil nihče aoli, nihče ni ol> žaloval Madžarov, nihče ni i njimi simpatiziral Zakaj? V popolnem proprieanju, da ko bi ne bilo Paskievvičevih kozakov pri Vdagotu, bi se bi!« vr šile arpadeke obsodbo na drug način še v večjem obsegu od M.idžarov samih. Ali mera grehov madžarske zlovolje je polna ; dam« že ne morejo Evropo mistificirati o resničnem stanju v svoji državi in morite v v Čcrnovi tudi naglim sodom ne i/.gla-dijo. In ako je imel grof Apponvi to smelost odgovoriti velikemu Norvežanu s povzdignjeno glavo, danes morda i tu njegov cinični usmev prestane. Černovska katastrofa ne ostane brez posledic. Razburila je vso Slovaško v največji meri. In želeti je, da bi ta katastrofa prispevala tudi znatno mero k nj< nemu probujenju, ne samo nacijnnal nemu, nego tudi razumovemu. Šestinpedejet žan-darskih strelov in petdeset nedolžnih sirot so morda že fakta, ki omehčajo kamen. Tu je potreba spregovoriti resno besedo. Dolžnost nas Slovanov je, da informiramo Evropo, dn izpozna, kakšni zločini se vrše v imenu narodne misli in treba je tudi računati s katolicizmom, ki stoji v ospredju madžarskega hakatizma. Z razvojem ustavnega življenja na Ogrskem se bo madžarska ekspanzivnost krepčala in stopnjevala. Stoječ na višjem moralnem stališču, menimo, da i tc ustavne svobode pridejo v prospeh Slovakov. Ali brezobzirni Madžari znajo ostale narode oropati za svobode. Kar velja za Madžar«, ne velja za druge. In tu je treba iskati pomoč, ki jo danes vidimo v vseobči, enaki in direktni volilni pravici, v spo-jenju vseh tlačenih nemadžarskih narodov proti za-jednemu neprijatelju. K. V Kranju, dne 23. novembra 1907. Skupen «pastirski List* izdajo vsi avstrijski škofje. Spominjali se bodo v njem tudi papeževega jubileja, ki bo prihodnje leto. To se pravi: Zahtevali bodo denarja za «stradajočega» papeža. V Salcburgu bodo otvorili fakulteto katoliškega vseučilišča. Katero fakulteto, še niso povedali; morda za filozofijo, ki bi lahko obsegala katoliško matematiko, katoliški zemljepis, katoliško jezikoslovje, katoliško fiziko, katoliško kemijo, katoliško živalstvo, rastlinstvo i. L d. Pastirski list bo seveda tudi napadal svobodno šolo in reformo zakona. Nomsko-nacionalna zveza v državnem zboru je sklenila sledečo resolucijo: »Nemsko-nacionalna zveza se postavlja z vso odločnostjo proti prevzetnosti, ki se je pokazala na katoliškem shodu in ki hoče klerikalizirati vse naše šolstvo. Zlasti odbija zveza nevtemeljene napade proti našim vseučiliščem, ki morajo ostati branik svobodne šole in svobodni! znanosti in odvrača z vso odločnostjo vsak poskus, spraviti jih pod klerikalni upliv* ... Moravski Mladočehi so »klenih, da morajo njih poslanci Slama, Stranskv, Bulin in Smrček izstopiti iz mladočeškega kluba pa vstopiti v opozicijo proti vladi. — To je sicer še majhen začetek, a sčasoma se pokaže že še več nezadovoljnežev. Tudi Poljaki imajo dobiti novega ministra-rojaka. Za njegovo mesto se imenuje dosedanjega Ijanskegi mestnftfa zastopa baronu Becku radi te tshsnJLi kakor iupan, a v državnem zboru se pa druži x ljudmi, ki hočejo ohstruirati nagodbo i. L d. Le žal, da se is vseh teh dolgoveznih, naravnost smešnih in otroških javkanj vidi preprozorno pravi namen, ki se glasi: Ljudje božji, obglavite vendar te enkrat tega nevarnega tekmeca, nam preide drugače ves ugled navrgor in navzdol A mi se smejemo tem izbruhom otroške na-jivnosti in onemoglosti, ker vemo, da naš državni poslanec Ivan Hribar rešuje slovensko politiko v soglasju s kristalnodstimi značaji in politiki, katerima je svoje dni «Slovenec* pel prave slavospeve, s politiki, h katerim je hodil sam dr. Su-šterlič nekdaj v šolo. Toda te, kakor morska kača se vijoče »Slo-venčeve* jeremijade hočejo doseči še drug namen. Znano je, da se vrle v najkrajšem času volitve v kranjski deželni zbor. In »resni politiki* okrog »Slovenca* so v dno svoje duše prepričani, da vrže politika »belokranjske železnice* mandat dolenjskih mest v roke klerikalni stranki. A trdno smo uverjeni, da tvorijo ogromno večino zavednih volilcev dolenjskih mest možje, ki ne pijo politične zavesti kakega »Domoljuba* ali »Slovenca*, in ki ne presegajo na politično »abcedo* vsacega za ušesi še mokrega kaplaneta, temveč da so to možje, ki vedo ceniti politično delovanje nesebičnih, samostojnih politikov in delovanje samopašnih, vladnih kimovcev. In zato kličemo krepko: »Klubjugoslovanskih poslancev*, po začrtani poti neustrašeno naprej I _ O ladjarska krvoločnost. Bjornson je dobil z Ogrskega deflnitiven odgovor. A ni ga dobil samo on, nego vsi, ki s treznim očesom spremljajo usodo ogrskih Slovakov, ki jih je neprijazna usoda vrgla v žrelo madjarske pošasti. Bestijalni in brezobzirni šovinizem je pripravil že cele vrste najpodlejših činov, ali kar se dogaja na Ogrskem, kako tam madjarski imperializem uveljavlja svojo »idejo* narodne, enotne ogrske države, to se nam v resnici dozdeva vrhunec nacionalističnega besnenja in mizernosti. In dogodki črne nedelje, 27. oktobra, so gotovo Se po drugi strani zanimivi. Katoliška cerkev, ki je na Ogrskem popolnoma v rokah Madjaronov, se je pokazala v grozni luči. Kaj se je dogodilo? V tihi vasici Cernovi, tvoreči predmestje Ružomberka, so si postavili bodri Slovaki za lastne denarje, težko sebi in svoji deci od ust odtrgane, cerkev. Doseglo se je to vsled truda župnika Hlinke, ki je bil suspendiran s svojega urada od madjaronskega škofa Parvvja, človeka brez značaja, samo zato, ker je Hlinka branil pravice svojega ljudstva po svojem prepričanju. Ljudstvo je zahtevalo zadoščenje za svojega prijatelja v tem smislu, da bi bila suspenzacija, ki ni bila v ničem utemeljena, preklicana in da bi župnik Hlinka zopet zavzel svoj urad. Ker se pa to ni zgodilo, so odgovorili Oernovancl, da hočejo, da kmetiška deklica. Ona je sedela kakih dvajset korakov od mene, zamišljeno naslonivši glavo in položivši obe roki na koleni; na enem izmed njih, do polovice razkritem, je ležal debel šopek poljskih cvetic in pri vsakem njenem dihu je tiho polzil po mrežastem krilu. Čista bela srajca, zapeta na vratu in v zapestju, je ležala v kratkih, mehkih gubah okolo njenega Života; velike, rmene steklene jagode so visele v dveh vrstah od vratu do prsi. Bila je jako lepa. Oosti plavi lasje, lepe pepelnate barve, so se ločili v dva, skrbno razčesana polkroga izpod ozkega, svetlo-rdečega traka, ki se je vil skoro po samem čelu, belem kot slonova kost; ostali del njenega obraza se je komaj barval z ono zlato zagorelostjo, katere se navzame samo fina koža. Jaz nisem mogel videti njenih oči — ni jih dvignila; pa jasno sem videl njene fine, visoke obrvi, njene dolge očesne vejice: bile so vlažne in na enem njenih lic je blestel na solncu vsehnivsi sled solze, ki le je ustavila tik ustnic, nalahko pobledelih. Vsa njena glavica je bila jako mila, da še celo malo debeli in okrogli nos je ni kazil. Meni se je posebno dopadal izraz njenega obličja; tako je bilo priprosto mirno, tako otožno in tako polno otroikega nedoumenja pred lastno otožnostjo! Ona je vidno pričakovala nekoga: v lesu nekaj •labo pokne; ona hitro vzdigne glavo in gleda okrog, v prozorni senci hitro zablisnejo pred menoj njene oči, velike, svetle in boječe, kakor pri srni. Nekoliko trenutkov je poslušala, ne da bi obrnila široko odprtih oči z mesta, kjer je odmeval slabi zvok, vzdihne, obrne počasi glavo, pripogne se Še nižje in začne počasi prebirati cvetice. Njene obrvi pordečč, grenko se zamajejo ustnice in nova solza zdrkne izpod gostih vejic, ustavi se ter blesteče miglja na licu. Tako je prešlo precej mnogo časa; uboga deklica se ne gane, le izredka premakne otožno roke in posluša, vedno posluša. Zopet je nekaj zašumelo po lesu, ona vztrepeče. Šum ne preneha, postaja razločnejši, se približa, zaslišijo se konečno odločni, hitri koraki. Ona se izravna in se nekako prestraši; njen pazen pogled se strese, vzplamti v pričakovanju. Skozi goščavo hitro zablisne moška postava. Ona pogleda natančneje, zardi hipoma, radostno in srečno se nasmehlja, hoče vstati, pa se takoj zopet vsa nazaj skloni, obledi, pride v zadrego in le potem vzdigne trepetajoči, skoro proseči pogled na prišedšega človeka, ko se je ta ustavil tik nje. Jaz sem z radovednostjo pogledoval na njega iz svoje zasede. Priznam, on ni naredil name prijetnega vtisa. To je bil, kakor je vse Kazalo, razvajen sluga mladega, bogutega gospoda. Njegova obleka je izdajala zahtevanjc okusa in gizdalinsko nebrižnost; na njem jc bil kratek pultu rudninske barve, gotovo z gosposkih plcč, zgoraj zapet, rožnobarvni vratni robec z lilovimi fran-zami in baržunasta, črna čepka z zlatim trakom, potegnjena tik do obrvi. Okrogli ovratnik njegove bele srajce mu je neusmiljeno podpiral ušesa in rezal lica, in naskrobljene zapestnice so pokrivale vso roko tik do rdečih in krivih prstov, okrašenih s srebrnimi in zlatimi prstani s potočnicami iz turkisa. Obraz njegov, rdeč, zvež, predrzen, je sodil k številu lic, katera, kolikor sem zamogel zapaziti, skoro vsekdar razburijo moške in, žal, prav čestokrat dopadajo ženskam. On se jc vidno trudil dati svojim grobim potezam izraz prezirljiv in dolgočasen; neprestano je mežikal s svojimi že itak majhnimi, mlečno-sivimi očmi, grbančil je čelo, pobešal kote ustnic, prisiljeno zdehal in z nebrižno, dasi ne povsem spretno neprisiljenostjo je zdaj popravljal z roko rdeče, junaško privite lase na sencih, zdaj je zopet natezal rmene laske, ki so štrleli na debeli gornji ustnici, z eno besedo, snažil se je nestrpno. Začel se je snažili, kakor hitro je zagledal mlado kmetiško deklico, ki ga je pričakovala. Počasi, s podprtim korakom je prišel k njej, postal je, zmajal z ramami, vtaknil obe roki v žep palto-ja in — komaj se mu je vredno zdelo ozreti se na ubogo deklico beglo in ravnodušno — vlegel se je na zemljo. — A kaj — začne gledaje venomer nekam na stran, zibaje nogo in vzdehaje; — ali si dolgo tukaj ?___ Konw prlii. I. Prilog ..CortnJcu" it. 47 Iz i-1907. predttduita P°U*k*fi koli, znanega reakciooarca A br ■hamo wlcta. It eao ■latitritTO? Poroča m, da namerava Beck uiUnoviti posebno minutrstvo za favna dela. Voditvo bi bilo poverjeno poslancu Ktftanu. Delavsko ndnistritvo Gessmanovo bi bilo le boli eo-clalnopolitistega značaja. Prati iaenovaajn Abrahaaovlcia za gali-ikega ministra so v državnem zboru protestirali nemški radikalci in poljski poslanec Breiter. f Ofrtki Iboralci je obstrukcija. Med Kotu-lovci in Hrvati ni prišlo do sporazuma in sedaj hočejo vladajoči Msdjari Hrvatom enostavno pokazati svojo moč. Hrvati nimajo v zbornici dru-zega sredstva, kakor obitrukcijo. S to *o začeli pri razpravi o proračunskem provizoriju. Oglašali so se drug za drugim, pa hoteli z dolgimi govori zavlači razpravo. Seveda so govorili hrvatsko, kar je njih zajamčena pravica. Madjari so pa v boju pozabili na vsa načela avobode in so sklonili, da no bodo dovoljevali hrvatskih govorov dlje. kakor pet minut. Po Um se je predsednik takoj začel ravnati. In vsled tega ao sedaj dannadan burni prizori v zbornici; iz tehnične obalrukcije se je razvila viharna obstrukcija in nihče ie ne ve, kaklen bo konec. Dobro je pa le, da je sedaj menda vendar za vse čase onemogočena tista nenaravna sloga med Hrvati in Kciutovci. Hnatako-mad|arikl spor se vleče kakor slaboumen štrukelj. Zadnje dni je bila v Budimpešti kriza, ki je bila ie prav zelo podobna zadnji ministrski krizi na Dunaju. Slo se je pa za predsednika zbornice J ust ha in vprašanje je bilo: Ali ne demisioniru Y — Odgovor je bil vsake četrt ure drugačen. Nastala je pa kriza tako: J ust h je bil bolan in seje sla vodija podpredsednika. Oba sta jemala hrvatskim poslancem besedo pri vsaki priložnosti. Ko je pa Justh okreval in zopet predsedoval, je pa dovolil Hrvatom govoriti hrvatsko in jih ni motil. Zato so bile seje, katerim je predsedoval, razmeroma mirne. Toda Člani njegove lastne stranke so ga tedaj v zbornici napadali in zmerjali, ker nI bil dovolj brutalen proti Hrvatom. Ko so hrvatski poslanci videli, da je Justh nekoliko bolj ovropejski od drugih madjarskih veljakov, so mu Indirektno sporočili, da bi lahko prišlo do sporazuma, če bi on posredoval. In Justh je res začel poaredovali med Hrvati in med vlado. Toda ko so se lo množili napadi neodvišnjakov-Košutovcev nanj, je ustavil posredovanje in zopet Izjavil, da odstopi. Tako je šlo nekaj časa eemintia. Končno pa so imeli ministri sejo in so se izjavili solidarne s Justhom. On torej ostane predsednik in nadaljuje posredovanje. In tako se izpolnjuje, kar smo napovedali glede hrvatske opozicije. N, kaj časa Igra boj. V reanici pa ne mara boja, temveč išče kompromis z madjarsko vladajočo kliko. S tem al sama koplje grob. Ko pade košutijanska klika, pade i njo vred tudi hrvatska koalicija. Tretja mika dana jo skupaj. 01 začetka reakcionarni in pozneje še popačeni volilni red je končno vendar spravil vladno večino v dumo. Za revolurlonarno mišljenje rinkcgn ljudstva je še dobro znamenje, da jo tudi v teh reakcionarnih razmerah poalalo dvanajst socialnih demokratov v dumo. Značilno je pa tudi to, da jo bila otvoritev dume v tavcičtiski palači, v kateri bo zborovala, ne pa na dvoru in da ae car ni uJelcz 1 otvoritve. Ker je večina dume reakcionarna, se da to pač le s strahom razlagati, ki ga ima batjuška pred vsem ruskim ljudstvom. Dfe leti mike «konitituoi)e» označujejo najbolje sledeče številke: Vojna sodišča so obsodila 271? ljudi na smrti 1780 jih je bilo na podlagi obsodbe NS usmrtenih. Na prisilno delo je bilo obsojenih 88tfi> ljudi, med njimi 006 za celo življenje. V Sibirijo je lilo izgnanih 602 do smrti; v ječo je bilo obsojenih 6761, skupaj na 4236 let, na težko ječo 2686, neob skupaj na 4130 let, na druge vrate zapora 2846 oseb akupaj na 4790 let. Sveta Husija! Gospodarski del. □ □□□□ Narodno gospodarstvo. Nadaljevanje. 3. Kovine, zlasti pa le dragoceni kovini, zlato in srebro, ki prideta kot novec najbolj v poltev, se odlikujejo tudi po svoji trpel nos t i. Zlato in srebro ohranita najdalj nespremenjene svoje fizične in kemične lastnosti (niti se ne iz topita, jlsvzemši v poiebnih kislinah] niti ne izgubita svojega bleski) in se le — po dolgi ribi nekoliko obdrgneta ali izgubita pri svoji teži. Železo na traku zarjavi, dočira na zlito in srebro nima zrak nobenega upliva. 4. Ker imiti zlito In srebro že v prav majhnih delih vrednost, se tudi lahko prenašata iz krajev v kraj. Srednje močan človek more nestl kakih 30 kil na svojih plečih. Za 1 krono se dobi kakih 30 kg premoga, naš 20 k r o n s k i zlati novec pa tehki samo okoli O1/« grama. 6. Zlato in irebro imata razmeroma na)bolj stanovitno vrednost. Ker se ti dve kovini nt morets orginiCno spojiti i irakom in vodo, se lahko ohranita dolgo časa in pri tem ne izpre-menita svoje tvahne. Če bi imeli n. pr žito za novec, imeli bi vedno velike izpremembe v vred nosti, ker bi se to leto pridelalo prav veliko, drugo leto prav malo in bi se žito ne moglo ohraniti več let Celo druge kovine, kakor železo, sčasoma razpadejo v prah. Zato se pa tudi na svetovnem trgu ne pozna posebno, če se v kakem kraju dobi naenkrat večji zaklad zlata. Proti množini zlata, ki se že nahaja na zemlji bodisi izkopan v denar ali pa v drugih oblikah, se zdi to prirastek le kakor mal pritok v veliko reko. Da pa kaki posebni novi zlati ali srebrni viri vender uplivajo na ceno zlata ali srebra, videlo it je pri odkritju kalifornskih zlatih rudokopih. 6. Zlato in srebro se dasta tudi jako težko ponarediti. Blesk, specifična teža, barvi, trdoti In le posebno njihov zvok se lahko takoj spoznajo. Vse te lastnosti so uplivale, da so se dragocene kovine nekako naravnim potem razvile v novec, k čemur ni bilo začetkom trebi nobene posebne pogodbe ali državne oblasti. Zato najdemo denar iz kovin že okoli 1500 let pred Kristusom pri Hebrejcib, pozneje pri Feničani h, Perzih, Grkih in Rimljanih. Grki so se najprej posluževali železnega denarja (Likurg!), pri Rimljanih ie bil najstarejši novec iz bakra, ker je bilo v Italiji največ bakra. Tudi svinec, bron, platina (na Ruskem) in nikelj se je rabil za denar, ali vendar so bde te kovine vedno bolj podrejenega pomena z ozirom na zlato in srebro, ki obsegata v polni meri vsa ravnokar našteta svojstva. 2. Vrednost denarja* Če govorimo o vrednosti denarja, mislimo navadno le na prometno vrednost, ker je porabna vrednost dragocenih kovin z razvijajočo se omiko stopila v ozadje. S prometno vrednostjo denarja se označuje vsota dobrin, ki se morejo v prometu dobiti za denar. Po navadi se govori, da je denar drag, če se blago ceno prodaja in da je denar poceni, če se blago drago prodaja. Vzroki za ta pojav so Isti, kakor smo jih navedli pri ' razpravljanju o ceni, torej razmerje med ponudbo in vpralevanjem ter produkcijskimi stroški. Že skušnja uči to. Ko se je odkrili Ameriki, je prišla velika množina zliti in srebra v Evropo, zato je srebrni in zlati denar izgubil precej na svoji vrednosti, cena raznovrstnemu blagu pa je poskočila na 200 do 300 odstotkov. Da se cena srebra in zlati tudi spreminja, vidimo le posebno pri razmerju vrednosti, ki obstoji med tema dvema dragocenima kovinama. Ni koncu 15. stoletji je znašalo to razmerje 1 :11 ali 1 g zlata je bil vreden toliko kakor 11 gramov srebra. Ko so se pa v Peru in Mehiki dobile velike množine srebra, se je to razmerje na korist zlata začelo izpreminjati. (Leti 1594. le 1 : 117). Dolgo čiss je obstajalo razmerje 1 :16. V juliju 1893. pa je pričela vrednost srebra hudo-padati, ker so v Indiji ustavili kovanje srebra; tsko da imamo že 1. 1893. razmerje 1 :26*43, 1. 1894. 1 : 3258, 1. 1898. 1 : 35*14 in 1.1900. 1 : 33'03. Vpralanje se ravna po potrebah in po plačilni zmožnosti kupovalcev. Če ima kaka dežela le malo prometa, ne bo rabila tudi dosti prometnih sredstev, med katere spada posebno tudi denar. Če nima dosti drugih dobrin, jih tudi ne bo mogla zamenjati za denar. Ponudba se pa ravna, če ne upoštevamo sprememb v kaki kratki dobi, zlasti po produkcijskih stroških. Ker so produkcijski stroški pri zlatu in srebru na raznih krajih zelo različni, se ravna prometna vrednost novca po onih najslabših virih, ki se Še morajo uporabiti, da se more pokriti splošna potrebščina. Produkcijski stroški pri denarju so: 1. stroški dragocenih kovin samih, 2. stroški za kovanje novca. Za dežele, ki nimajo srebrnih ali zlatih rudnikov, so stroški dragocenih kovin odvisni od produkcijskih stroškov onih dobrin, ki se morajo zamenjati za dragocene kovine, ki pridejo iz drugih detel in pa le od onih stroškov, ki jih provzroča prenos kovin iz druge dežele. Če primerjamo dve deželi, v katerih je promet razvit, vendar opazimo lahko, da ne potrebujeta enake množine zlata in srebra, tudi če bi imeli primeroma enako število prebivalstva. Ne le promet kot tak, temveč še posebno hitrost prometa uplivatl na vprašanje po denarju, ker tisti denar, ki je zaprt v blagajnah, za promet sploh ne živi. Čim naprednejša je kaka dežela, temminj denarja leži v zasebnih blagajnah, temveč se vlaga v gospodarska podjetja in Javne denarne zavode, s katerih posredovanjem zopet prihaja med producente. Važnega pomeni pri potrebi denarja so tudi demrni nadomestki (surogsti), kikor so papirnat denar, bankovci, menice, čeki in giro-promet. v deželah, kje so razvite kreditne in bančne za* deve, se zato ne rabi nič več denarji, kljub temu, di se promet vedno množi in vedno hitreje razvija. Tako se v Londonu dandanes komaj 4 odstotkov vieh plačil vrši v kovanem denarju. Dalj« priti. Tedenski sojom v Kranju dne 18. novembra 1807, Prignalo se je - konj, 116 glav domaČa goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 56 domačih prašičev, 72 hrvaških prašičev, — koza, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — bul — Plenka K iT— proso K 750, rt K 9-, oves K 8 50, ajda K 9-, fižol ribničan K 10, mandalon K 7—, koks 10 — in krompir 420 za 50 kg Vzgoja in šola. □ □□ca Občni ibor učiteljskega drnitn u kranjski šolski okraj. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je imelo svoje zborovanje dne 19. t m. ob 2. uri popoldne v II. b razredu dekliške šole v Kranju. Predsednik g. France Luznar, nadutitelj na Primakovem pri Kranju, pozdravi navzoče (28 po številu) in otvori zborovanje s krepkim nagovorom, v katerem povdarja, da pač gojijo učiteljska društva v prvi vrsti stanovsko organizacijo tn stanovske interese, da pa morajo skrbeti tudi za ožjo sveto med domom in šolo in vso pažnjo obračati na oboo ljudsko izobrazbo. Omeni, da pod devizo «ven med ljudstvo na delo* otvarja današnje zborovanje. G. France Ivane, učitelj v Kranju, poroča o zborovanju odposlancev vaah avstrijskih učiteljskih društev, ki se je vršilo o Vseh Svetih letos na Dunaju in katerega se je udeležil on kot delegat kranjskega učiteljskega društva. Glavne misli njegovege poročila so bile tele: Ker izide obširno poročilo o omenjenem zborovanju v «Oesterreichische Schnlzeitung* in najbrže tudi v posebni brošuri, se hoče omejiti poročevalec le na najpoglavitejše točke. Odposlance jugoslovanskih učiteljskih društev so na dunajskem kolodvoru sprejeli zastopniki akadomičnega društva .Slovenija*, katero je jugoslovanskim delegatom priredilo slavnosten večer. Ta večer, na katerem sta navdušeno govorila Luka Jelenec in Engeibert Gangl, so počastili a svojim pohodom tudi mnogi češki delegati. Dne 2. t. m. se je vršilo glavno zborovanje delegatov ; vodil ga je učitelji Kessler. Zborovanje jo napravilo na vse udeležnike najugodnejši vtisek; zastopanih je bilo tukaj 60.000 učiteljev in učiteljic ; med delegati raznih narodnosti je vladalo najlepše soglasje; z napeto pozornostjo to sledili vsi udeleiniki duhovitim in prepričevalnim izvajanjem glavnih govornikov Kessleria in Jeasena. Zborovanje je poselilo lepo število državnih poslancev, ki so vsi obljubili, da se hočejo krepko zavzeti za gmotno izboljšanje učiteljstva. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se izenačijo plače Ijudsko-šolskih učiteljev plačam državnih uradnikov sedanjega XI., a., IX. in VIII. razreda. Resolucijo izroči posebno odposlanstvo kompetentnim oblastem. G. Makso Pirnat, c kr. prof. v Kranju, poroča o nameravanem zemljepisno-zgodovinskem opisu kranjskega okraja. 2e 1. 1897. je sklenilo učiteljatvo našega okraja pri avoji letni konferenci, da izda tak spis; posebno še se je za to stvar zanimal pokojni c kr. okraj. šol. nadzornik Andrej 2umer. L. 1899. so se šolskim vodstvom razposlale potrebne vprašalne pole, da se zbere gradivo. Potem pa je stvar zaspala zaradi ratnih ovir. Potrebno in koristno je, da se izda tak opis. Služil bi kot pomožna knjiga pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku v šolah našega okraja. Ako se izda se leta 1908, bi lahko veljal kot nekak slavnosten patriotičen spis povodom lestdesetletnice cesarjevega vladanja. Na čelu bi imela nameravana knjiga zemljepisen- in kulturno-zgodovinski pregled našega okraja, potem bi pa sledil opis posameznih šolskih krajev. Dodale bi se primerne slika in zemljevid okraja. Učiteljstvo gotovo ne bo odtegnilo temu delu svoje duševne pomoči. Kar se tiče pa gmotne strani je že zagotovljena primerna denarna podpora od c. kr. okraj, šolskega sveta. Izvršitev te misli ni lahka. Ako pa uvezujemo, da je z vršenih že več prav dobrih monografij o posameznih krajih našega okraja (Trstenik, Gorice, Duplje, Naklo, Cerklje, Škofja Loka) in da je zagotovljena pomoč nekaterih strokovnjakov, ki se zanimajo za stvar, potem gremo lahko na delo z veseljem in z upanjem na ugoden uspeh. — G. France Ivane stavi nato predlog: .Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj naj sklene, da uda zemljepisno-zgodo-vinski opis kranjskega okraja.* Predlog ao navzoči soglasno sprejeli. — Nato se je volil za nameravan opis poseben redakcijski odsek, katerega člani so; gospodična Frančiška Jugovic, nadučiteljica v Kranju, gdč. Jela Mali/, učiteljica istotam, in gospodje: France Ivane, učitelj v Kranju; Karel Jezeršei, učitelj v Dupljah; Alojzij Novak, učitelj v Kranju; Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Skofjo Loko; Alojzij Potočnik, učitelj v Ketečah, in France Stupica, učitelj v Dražgošah. V dodatek k poročilu prof. M. Pirnata izreče c. kr. okraj. šol. nadzornik g. Ferdinand Kalinger Šeljo, da bi povodom cesarjeve šestdesetietnice,nabavilo tukajšnje učiteljstvo elegantno spominsko knjigo, okrašeno s cesarjevo podobo; v to knjigo bi vpisale svoja imena vae učiteljske moči kranjskega okraja, v knjigo bi priiU tudi popisi »sen šolskih suvnoeti, ki m bodo vršile v našem okraju porodom cesarjevega jubileja. Zelja, o tir oma nasvet f. nadzornika ja bil iprejet G. France Luznar, nadučitelj na Priraskovem poroča o predavanju, ki ga je imel povodom letošnje XIX. skupščine učiteljskih jugoslovanskih društev tovariš Anton Pesek pod naslovom: «Na delo med ljudstvo«. V smislu tega govora naj isvoli učiteljsko društvo poseben odsek, ki naj vzpodbuja učitelje na delo med ljudstvom, odsek naj to delo organi ura in kontrolira. Narodna izobrazba in vzgoja ae najlaže pospešuje z ljudskimi predavanji Uspešno delujejo na tem polju zlasti angleški, in posebno le francoski učitelji, ki neutrudno predavalo pri takoimenovanih ljudskih vseučiliščih. Letos Je priredila naša .Akademija* podobna predavanja v Ljubljani; predavali so zagrebški vseučiUški profesorji in dosegli lep uspeh. Kar ae našega učiteljstva tiče, prireja taisto sistematično roditeljake večere in ljudske govore le v krškem) okraju. Sledimo tudi mi njih zgledu in pojdimo navdušeno na delo med ljudstvo. Po poročilu Fr. Luznarja se je vnela Živahna debata, v katero so posegli gdč. Janja Miklavčič, Lovro Perko, France Luznar in Andrej Kmet. —-Nato ae je volil na predlog g. Fr. Ivanca poaeben odsek za delo med ljudstvom. Njegovi člani so : gospdč Jania Miklavčič, učiteljica v Kranju; Ana Mally, učiteljica na Primakovem; gospodje: Jože Lapajne, učitelj v Cerkljah; France Luznar, nad-učitelj na Primakovem pri Kranju; Karel Mahkota, utitelj v Trticu; Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Skofjo Loko; France Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju, in Vilko Rus, učitelj v Kranju. Predsednik Luznar je nato razpečalveč izvodov brošure «Na delo med ljudstvo* (spisal Anton Pesek) med navzoče, zahvalil poročevalce za njih referate in zaključil zborovanje. Godovi prihodnjega tedna: 26. Katarina, Kolomir, Ljubojka; 26. Konrad, ftadejka; 27. Valerijan, Goroslav, Vedrana; 28. Jakob, Kaptialava: 80. Andrej, Hrabroslav, Mijana; 1. Eligij, Hranislav. Rajka. Sejmi na Gorenjakem prih. teden: 26. v Loki, v Domžalah. 30. v Železnikih, v Tržiču. Novičar. □□□□□ /V Osebna vest Okrajni sodnik g. Jurij Šumer v Škofji Loki je imenovan dezelnosodnim svetnikom istotam. Kompromis med obema slovenskima strankama proti tovarniški, pravzaprav nemški stranki, se je dosegel na Jesenicah. Olepševalno društvo v Kranja je imelo dne 17. t. m. ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani XXXII. redni letni občni zbor. Ker je bil načelnik g. Karel J tiger vsled bolezni odsoten, njega namestnik g. dr. Edvard Savn i k pa po službenih opravkih zadržan, je otvoril in vodil zborovanje najstarejši član odbora, gosp. ces. svetnik Karel Šav ni k. Iz poročila, ki ga je predložil o društvenem delovanju za leto 1907. tajnik g. Rudolf Ko kal j, posnemamo tele glavne točke: V nasadih proti Struževemu se je gnilo lesovje odstranilo in prodalo, nepotrebno grmovje se je odpravilo. Pota v Savskem drevoredu so se redno snažila. Nasadilo se je ondi 1000 smrečic. Trava med poti se Je pokosila in prodala. Pot, ki se odcepi pri gostilni Bekselj od državne ceste Kranj-Ljubelj in vodi proti spodnjemu Savskemu drevoredu, se je temeljito popravila; treba je narediti le se jarek. Studenec pod Kalvarijo se je popolnoma prenovil, betonira! in se je naročila zanj lita železna cev in cinasta posoda za zajemanje vode. — Na pašniku pod Oaštejem se je prejšnje leto zasadilo 9000, letos pa 10.000 smrečic, ki prav dobro uspevajo. — O denarnem stanju ie poročal blagajnik g. Anton Šlamberger. Do-lodki znašajo 1412 K, stroški pa 1096 K 64 v, torej Je 315 K 36 v preostanka. Ako se prišteje ta preostanek k vsoti 2166 K 23 v, ki je plodonosno naložena v mestni hranilnici v Kranju, je razvidno, da razpolaga društvo z imovino 2481 K 59 v. — K nastopni točki dnevnega reda: Iz-prememba društvenih pravil, pripomni g. Ciril Pire, da bi bilo potrebno na časovne in krajevne razmere razširiti društven delokrog zlasti na ta način, da bi se vanj sprejelo tudi pospeševanje aa promet tujcev. Zato predlaga: Novi odbor naj v gorenjem smislu izpremeni pravila in jih predloži izvanrednemu občnemu zboru v eventualno potrditev; ta zbor naj se skliče po novem letu 1908. Sprejeto. — V novi odbor se volijo ti-le Sospodje: Karel Jflger, kavarnar, posestnik; Ru-olf Ko kalj, glavni zastopnik zavarovalne družbe -Dunav-; Anton Peterim, c kr. profesor; Ciril Pire, tovarnar, deželni poslanec i. t. d.; Makso pirnat, c. kr. profesori Karel Savnik, župan, cesarski svetnik i. t. d.; Anton Šlamberger, %. kr. notar. — Novoizvoljeni odbor se le tako-le pestavil: Anton P t ter lin, predsedniki Ciril Pire, njega namestnik; Anton šlamberger, blagajnik; Makso Pirnat, tajnik; Karel J ager, Rudolf K oka I j in Karel Savnik, odborniki. Pred upravnim eodiičem je bila 22. novembra javna razprava o tožbi okr. bolniške blagajne v Kranju proti ministrstvu notranjih zadev zaradi povračila oskrbovalnih stroškov, zavarovalnih doneskov in povračila bolnišničnih oskrbovalnih stroškov. Zadnje tožbe so tri. Opozarjamo na današnji bratski večer telovadnega društva »Sokol» v Kranju. Po dolgem mrtvilu utegne to zopet enkrat postati zabavni večer. Spored je raznovrsten ter igrajo naši vrli diletantje tudi francosko enodejako «Coeur damo*. Prti sneg je zapadel ponoči od 20. na 431. L m. ter pobelil hribe in doline. Ljudsko ribanje ? e. kr. okrajnem glavarstvu Kranjskem t III. četrtletju 1907. Okraj šteje 50.027 prebivalcev. Porok je bilo 57. Umrlo jih je 306, rodilo se jih je pa 410. V starosti od 0—5 let je umrlo 108 otrok; starost od 50—70 let je doseglo 53, starost nad 70 let pa 145. Na jetiki jih je umrlo 37, na pljučnici 4; slučajno smrtno ranjenih je bilo 8. Pripetil se ni noben samomor ali umor, uboj pa 1. Kranjski mesarji so znižali ceno govejemu mesu, in sicer za 16 vin. pri kilogramu. Pisslni stroj je nekdo pozabil v skladišču tvrdke Rooss v Kranju. Nasilnost. Crevljar Primor Podpeakar v Ho-temaiah je živel že od marca 1.1. ločen od svoje žene Marije, roj. Ambrož. Ta je živela pri svojih starših v Stražišču. Ker so Podpreskarja že dvakrat odpodili od Ambroževe hiše, je sklenil, da se s silo polasti reči, ki jih je Žena vzela s seboj. 9. t. m. je vzel s seboj kočarja Martina Kridla, s katerim sta prišla do Ambroževih, ki so pa zaklenili vrata pred njima. Vsled tega razjarjen je razbil Podpre-skar par šip in s sekiro razdjal vrata. Ko je prišel v vežo, zamahnil je po tastu s sekiro, a je hči tega preprečila udarec Ko so razorožili Podpreskarja, je zbijal ves divji okrog sebe s kolom, ki ga je prinesel s seboj. Izročili so ga sodišču v Kranj. Družbi it. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slavno občinstvo na narodni kolek v prid družbe. Županstva, hranilnice in posojilnice, razne zadruge in druga narodna društva blagovolijo naj na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store P Ako bode vsaka Slovenka in vsak Slovenec prilepil na pismo ali razglednice narodni kolek, dobila bode družba dosti več dohodkov kakor dosedaj. — Leta 1906 je znašal dohodek narodnega koleka skupaj 4433 K 24 v. Letos ne smemo zaostati, ne smemo iti rakovo pot Dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, Kakor lansko leto. Slovenci in Slovenke, sezajte tedaj pridno po narodnem koleku I Na vsako pismo ali razglednico narodni kolek! — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljen i je založila začetkom oktobra t. 1. računske, oziroma gostilni carske listke. To je nov vir dohodkov družbi. Ako se bodo zahtevali ti računski listki dosledno vsikdar in povsod v restavracijah in trgovinah, bode družba prodala istih neizmerno veliko, vsakoletni dobiček bode precejšni steber naši družbi. En rać. listek stane 2 h. Tak prispevek zmaga lahko vsak gost. Gostilničarji in trgovci pa nimajo pri nakupu nobene škode, ampak še dobiček, ker dobe naročniki 10% popust. Dobivajo se v družbini pisarni v Ljubljani, .Narodni dom* popoludne med 3.-6. uro. Vnanji naročniki jih dobe poštnine prosto. Znesek se naj pošlje po nakaznici; ali pozneje, ko prejmejo listke, po čekovni položnici. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so naročili sledeči računske listke: g. Fran Trebaj, Gornji grad; restavracija .Narodni dom>; gospdč. Ivanka Ki-movec za restavracijo «Pri Lipi*; restavracija pri «Roži>, g. Fr. Drolc — Laško; g. Jos. Zurc — Kandija pri Novemmeatu, gdč. Pavla Artnak za gost. Jos. Koniga — Vransko; Hotel .Ilirija>— Ljubljana. Prosimo nadaijnih naročil I — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nam javlja, da je sklenila .Slovenska Matica* v Ljubljani kolekovati svoja pisma z narodnim kolekom. Naj bi bilo to dejstvo v spodbudo vsem narodnim društvom 1 Zdravniško službo v tratskem zdravstvenem okrožju je začel ta mesec začasno opravljati g. dr. Karel Zakrajšek v Skofji Loki. Prihajal bo po enkrat na teden zdravit, in sicer bo dopoldne ostajal v Poljanah za občini Poljane in Javorje, popoldne pa na Trati za občini Trato in Oslico. Tako je odredil deželni odbor, ker nikakor ni mogel dobiti stalnega zdravnika za te kraje. Umrla je v Poljanah nad Skofjo Loko v visoki starosti 85 let Neža Tavčar, mati g. dr. Ivana Tavčarja. Bila je vrla in marljiva gospodinja in vzorna mati. Blag ji spomini V Medvodah je bil zastrupljen na neki svatbi baje po nesreči neki Alojzij Božič. Umrl je v ljubljanski bolnišnici. Uredniška izjava. V številki 40. našega lista z dne 6. oktobra 1907 je vtihotapil neki klerikalec premotivši nas z napačnim podpisom, dopis iz Železnikov, v katerem sta bila na skrajno zavraten in krivičen način napadena ugledna pristaša narodno-napredne a trunko, gg. Josip Boncelj star, in ml« Ker smo se sedaj prepričali o tej grdi mistifikaciji in zlasti o popolni neopravičenosti na« padov na čast in poštenje g. Josipa Boncelja star., izreka podpisano uredništvo s tem svoje globoko obžalovanje nad to zmoto Ur prosi imenovana gospoda oproščen je. Uredništvo .Gorenjca.* Shod vseh krojaških mojstrov iz škofjeloškega sodnega okraja se bo vršil v nedeljo, 24. t. m., od 10. do 12. ure opoldne v salonu g. Ignacija Guzelja v Škofji Loki. Temu shodu bo prisostvoval g. dr. Herman Blodig, zadružni inštruktor c. kr. trgovinskega ministrstva v Trstu v svrho, da se sestavijo zadružna pravila za nanovo se osno-vivšo krojaško obrtno zadrugo, s sedežem v Škofji Loki. Ker je shod velike stanovske važnosti za vse krojaške mojstre, je pričakovati od strani interesentov obilne udeležbe. Tatvina. Delavec Btaž Makove in hlapec Peter Beguš, oba iz Podporezna, sta si bila dobra znanca. Dne 23. m. m. jc pa Makove svoje znanje do Be-guša podkrepil še na poseben način. Bila sta namreč isti dan skupaj, in zaspana kakor sta bila, sta si preskrbela pripravno skupno ležišče na hlevu posestnika Antona Zgage. Utrujenost ali kaj jc bil vzrok, da jo Peter Beguš hitro zaspal, dočim je Blaž Makove premišljeval, kako bi bilo dobro zanj, da bi imel on onih kronic, ki jih je njegov tovariš Peter tako skrbno hranil v svoji skrinji. In te krone so po Makovčevi glavi tako rojile, da vkljub utrujenosti nikakor ni mogel zaspati, čakal jo torej, dokler ni Peter trdno zaspal. Ko pa je bil v najslajšem spanju, ae je že Blaž veselil Petrovih 120 kron, ki so lepo žvenkljale v njegovem žepa. Ta nenadejani dogodok je hotel Blaž Makove praznovati še drugače. Saj ni kdove kako težko .zaslužil > lepo svotico kronic, kdo naj bi mu tedaj zavidal, ako bi se hotel postavljati z novo obleko 1 Rečeno, storjeno. Gre toraj h krojaču Juriu Muni hu v Podbrdo, naroči si lepo nnvo obleko za 61 K ter isto tudi takoj plača. i* in -volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo In 136-17 odeje za vozičke. mrsuammmmm Oprava za novorojenčke, posteljne podloge ii kavčuka. Sttaiec za um. t\mv n mm Oumbi In različne Igle Različne podloge ln potrebščine ta krojača ln šivilje. Jdrijsk* iipk*, v*j*n* čipke in vložki, Pajčolan! is neveste, mirtovl venol Danuko perilo, spodn ja rila, predpasniki In opalne eblre. Modrci in potreblcine za modrce. Qlac*-rokovic* in rokavice za uniformiran ct, p/eterje, l*tn* in jimsi^e rokavic*. Kopano perilo, stat, mile is ima vida. Krtače sa obleko, glavo in zobe. Srajce z« gospod« in deike, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in zapne rute Pravo Jagro ro normalno parila, trioot-erajoe, jopioe i« hlače. Mrežaste In potne jopice, srajce, capice in Šport-pasovi. ffogavic*, naranjnice, odeje in blazin* za potovanj*. Kravate, gumbi *• maniete. Za lovce: teiovnli, nogavice, rokavice, do olenice. Ogr*valti ja kolena, m*Č*, prsi, f]rb*t, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki 1.1, d., 1.1, d. UncnAfll Berite novice, kar so UUSpUUS sa Vaz valne in ko-riztnef Rizpoailjam po postnem 12 K 50 vin. krasno, dobro ii moderno oprat o katera obstoji is sledečih predmetoT: Fina bela ali barvasta s raj o a lt ?. Dobrt spodnje hlača. Lepa spalna srajoa. 1 ovratnik po želji. Krasna kravat*. 1 par trpežnih nogavic Moćna bria alka. Is vrstne na-raninloe. 3 dobre žepne rute vse v ftkatlji lepo aranžirano. Razpošiljam s obratno polio. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj. G. Tdnnies 122—28 tovarna za stroje, železo in kovinoIi"arna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 123-2H štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ura na nihala, prstane in verižica, po najniijih cenah. mi Popravila ms se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsAka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „intact". Kolesarske potrebščine NB. Ako žtdile imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izuveni niso. 17—42 Ludovik Borovnik pnakar t Borovljah (Terlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pufli sa lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo mm jamstvom. Tudi predeluje stare samokresmee, vspre-ema vsakovrstns popravila ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puike so na c. kr. preizkuSevalnici in od mene preizkušene, lol DJ—b lluatrovanl oenlltl aetetonj. Nova galanterijska, norimberška in modna trgovini Antona Adamiča v Kranju aaspr. nrarla 15aHacrja oa$l. uspr. irarla K. SiHittli Wl priporoča svojo veliko salogo ravno doilih vsakovrstnih boa sa dam« in dekli oe od 2 a;Id. naprej, garnituro sa otroke, rasli dne čepice sa dame in gospodo, dedke in deklice. Klobuki za dame in gospode najmodernejših vrat, galoie prave make. Največja Izbira krasnih kravat, vratnikov, pranikov, zapestnic, ara|c Ltd. MMww frSSfSSl^SSifS wsiarawSaY^SSl •* 1 ■ » aaa*f ijoo, ovriiliillce, Ur - ■A 21 Ji C PutroliJSlne ar«a Alvllje, vno vr»to ilApov, mvUo t o t* Muriktiiui v vseli t»«aarv«il» * poHiuiifiitrlJri , Lipico, vložke, u;imiu>«^ 1. t. «i. se bliža in stariil ogibalo, s čim bi razveselili svoje otroke I J. Kocmut Ivr.mj, (Jlavnl tt-ic fsolosc f0XS*S£MS< oeritve uuli letoa al.občinstvu za nakup Miklavževih daril svojo izredno veliko zalogo najmodernejših Igrač, n. ar.1 raznih drozbinskih iger. Tivoli, Halma Bka, lah, mosalk, tiskarna, Rlchterjero kamnite kocke z mostom i..t. d. ter rasne zabavne igre in če voc drugih igrač. Darje priporočam razne novosti za darila, kakor: kasete, albume, steklene vase, moderne denarnice in listnice; pismen papir v kasetah, rasne okvire sa slika, moderne spominske knjige, pisalne mape in različne pisalna stvari. 192 2 Cenjenim damam priporočam : 1 ^S^^^^^^J^J^k^^^ -Ssa^r redno nizki ceni! ^jj aili^s^ i »^^^^^^^^^^^^^ia^^i^^^^^^N^M^a^^i^M^^a^^^^^^a^^i^ jgggasj|^agg^|gjsa*»lar lpaw gBjaBSSSs^BSBSa^ajSjS|5a1pgiBM 1 novosti za ročna dela, kakor pred-tiskarije na platno ter vse zraven spadajoče predmcte. Prose«" mnogobrojnoga obiska trgovine beležim spoštovanjem J. Kocmut. Za Miklavža in Božič se bodo prodajalo po isvan-***** redno nizki oeni! v*w ZobotchnKsi atdjl Oton 5cydl pri ff. dr. E. Qlobočnikii ¥ Kranju ZOBOVJA, tudi ne dn bi se odstranile korenine, z ali brez nebne ploSče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ NOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 1U-23 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uro. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša: i§SS?* Denarni promet v letu 1906.: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjjžbe brez amortizacije po BVsVe ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6Vs. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče. v-; «w. ?, te* I.!'..V/V.:*'.!' Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. nre pop. Izvzemšl nedelje pop. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-21 9fimBmmmmmmm*iimak*mmmm^mM***m*mm*tHnajt XIISa|SJ|iDwi»»ii— ■»......«———mifnMni mtfHiiin.mr* m i aS r—*nwmmwihh......| i i i m nnusi......aSOM nn***fcaiSJSy> hm——laVavavaSSSI—I Maji konioroLj '0orenjca»< Odiomnl uradnik Lav osla v Miku«, kastiiifta in M Iv. Pr, Umpreta v Kranju,