Strau   336.
Poučni in zabavni del.
Ženski boj na Angleškem.
»Angleška je raj žena, vice poslov, pekel konja, tako je imenoval neki potovalec Angleško pred par stoletji. Ta izrek je pa dandanes že mnogo zgubil na svoji veljavi. Vsakemu konju angleškega lorda se godi mnogo bolje, nego revežu iz nižjih ljudskih slojev. Glede poslov pa so razmere, posebno v modernem Babilonu - Londonu, vedno bolj amerikanske. Kaj to pomeni v mestu, kjer je dandanes jeden milijon in par sto tisoč ženskih poslov, t. j. skoro četrtino vsega prebivalstva, da se lož je misliti kakor povedati.
Najbolj upravičeno je, imenovati Angleško raj žena. Kajti priznati moramo, da v nobeni moderni državi ni žena bolj jednakopravna z možem, kakor baš na Angleškem. Angleška žena, posebno iz boljših slojev, ne čepi doma, kakor po ostali Evropi, ampak giblje se večinoma na prostem. Znano je, da Angležinje jako ljubijo šport. Z igro z žogo, z veslanjem na Temzi in tudi daleč zvunaj na morji, s plajanjfijn si urijo svoje telo. Angličanka je tudi jako dobra turistinja; hrabro in samozavestno, ne meneč se za opasnosti, pleza na najstrmejše in najvišje gore; v tem oziru prekaša marsikaterega turista s kontinenta. Angležinje, kar je samo ob sebi umljivo, se tudi iyiele^j^o^j^znih^dirk in drugih zabav, katere so pri nas le moškemu spolu pristopne.                                    U
Tudi t duševnem oziru je Angličanka že davno prehitela svoje sestre z zemljine. Posebno v višjih trgovskih in finančnih krogih so i soproga i hčere temeljitejše in bolj vsestransko izobražene, kakor glava hiše. Na Angleškem je največ slikaric, pisateljic itd. Dekliška vzgoja stoji na veliko višji stopnji, nego-li pri nas. Hčeram imovitejših Angležev je mogoče, v vseh strokah znanosti in umetnosti se izobraziti ravno tako dobro in temeljito, kakor moškemu spolu, če ne še ložje, ker jim preostaja mnogo več časa, mej tem, ko se mora mož truditi v potu svojega obraza za svojo obitelj. Le učni red je še precej nedostaten. Na Angleškem se uči temeljito grške, rimske in posebno domače zgodovine, a pri tem se preveč zanemarja zgodovina drugih narodov, tako da se v angleških učilnicah o
Stran 337.
drugih svetovnih dogodkih večje važnosti dobi samo temen pojem. Iz naravoslovja se uče samo nekateri oddelki prav natanko, druge manj važne stvari pa se popolnoma spuste. Vsled tega manjka seveda duševne zveze mej posameznimi predmeti, kar je prva podlaga vseobče omike.
Tudi polje zdravilstva ni zaprto hčeram albijonskim, in to je vsekako napredek, posebno kar se tiče ženskih in otročjih boleznij. Kar se tiče ročnosti, so ženski zdravniki nedvomno boljši nego moški. Tudi v mnogih drugih ozirih je ženska prav za to vstvarjena, dvomljivo je pa, je-li more ženska si priboriti tudi ono vsestransko strokovno naobrazbo kakor moški. Vsled socijalnega stališča potemtakem angleško ženo prav po pravici lahko zavidajo njene sestre s kontinenta. Toda glede državljanskih pravic so bile poslednje še pred nedolgim časom mnogo na boljem. Okolo leta šestdesetega pa se je zoper to začelo živahno gibanje, katero je večkrat prestopilo pristojne meje in ki še dandanes ni zaključeno. Po novi postavi o zakonu, ki je stopila na mesto one zastarele, po katerej je bila žena v zakonu skoro v vsem in popolnoma v oblasti moževej, zavzema žena nasproti možu tako stališče, da ima dandanes mož le premnogokrat povod, pritoževati se.
Stremljenje po boljšem pravnem stališču žene v javnem življenju pa je rodilo izrodke, ki naravnost izzivajo k satiri. Za poskušnjo par primerov iz londonskega lista: „Woman's Herald*, kar bi se reklo po naše „Ženski Glasnik0. Ta list je eden izmed mnogih časopisov, ki se bavijo jedino le z ženskim vprašanjem in ki radi sprejemajo kake doneske najstrastnejših zagovornic in zagovornikov jednakopravnosti žene z možem na vseh poljih, bodisi državnega življenja, tako tudi doneske smrtnih sovražnikov ženske emancipacije. Na prvi strani grmi z retoriškim patosom nasprotnik vsega, kar nosi krilo, češ, da ženska ni za nič druzega na svetu, nego da služi možu: ona naj kuha, šiva, pere, rodi, vzgaja itd. Par listov pozneje pa slišimo, da bode raj na zemlji, kadar bode ženski spol jednakopraven z moškim. Podati hočemo nekaj slik iz velikanskega boja, zanesenega iz Amerike, ki se bije že par desetletij na Angleškem ne samo na meetingib, ampak tudi v parlamentu, nekoliko faz iz gibanja, čegar valovi so prestopili tudi že meje naše države, nekaj značilnih momentov iz boja za žensko emancipacijo, posebno za volilno pravico ženskega spola.
Jako karakteristična v tem oziru je neka knjižura, ki jo je izdala Lady Bowyer kot odgovor na odprto pismo, katero je pisal Gladstone na člana spodnje zbornice Samuela Smitha. Gladstone, ki je bil takrat vodja opozicije, se obrača v tem pismu proti ženski volilni pravici, češ, da bi utegnilo motiti njegove politične kroge, ako bi dame, stoječe na njegovi strani, preveč poudarjale žensko volilno pravico. V tej knjižuri, obsežnej 16 strani, poudarja Lady Bowyer vedno, da ima ženski spol pravico do „ vladanja" v državi. Z moškim spolom vred  bi  moral »imeti v rokah vajeti vlade".   H  koncu
kliče svojim somišljenkam, naj se vender bolj potrudijo, da zadobe kaj moči v državi.
Lady Bowyer meni, da je mož že od narave ustvarjen za to, da se trudi z glavo in rokami. On naj torej izvršuje svojo in žensko voljo v državi. Sploh je Lady Bawyer mnenja, da je ženska že od narave mnogo popolnejša nego moški, češ da „ima lastnosti, katere svetu razodevajo, da je ženska velja konečna volja".
Mogoče, da misli pri tem na galantno teologijo Francozov: „Ce que femme veut, dieu le veutB.
Eonečno pove še, kako si misli ona, da bi ženske prišle do moči in dobile vlado v svoje roke. Ne s silo, ampak mirnim potom bi se to zgodilo. „Žena ne potrebuje vojske" pravi v visokoletečih frazah, „da se postavi nasproti možu. Ona naj bode le samosvestna, in sčn, da bi utegnila kedaj vkup trčiti, se bo razkadil v bele lilije miru. In ko jo bode mož videl v svitu lastne slave, tedaj bode čutil, da samo njena prisotnost že pomeni vladanje. On se bo dvignil in ji bode pokoren". •
To naj menda zadostuje. Lady Bowyer je jedna izmej zmernejših prvoboriteljic za ženske pravice. Ona hoče doseči vse le mirnim potom, ne kakor govornica, ki je pri nekem shodu svojim somišljenkam naravnost priporočala, naj z dinamitom prisilijo moški spol, da jim izpolni stavljene zahteve. In predsednik jo je, če prav bi se večina prisotnih dam ne posluževala takih sredstev, le opomnil z modro opazko: Miss Marie Cozens je izrazila le svoje osebno mnenje". Sicer ni imel junaški predsednik druge besede za vročekrvno govornico.
Miss Buffon, neka Amerikanka, je otvorila shod, ki je bil sklican uprav z namenom, »ustanoviti novo državno obliko na podlagi politične nadvlade ženskega spola", s sledečimi besedami: „Velika vodilna misel je ta: „Kdo naj vlada na zemeljskem oblu, mož ali žena"? Ženska kri vpije po pravici, vladati na svetu in državo ter cerkev tako urediti, da se ne bodo godile nikake grezovitosti več. Mož je tako daleč zašel, dokler se je upal. Sedaj le čaka, da bi prisegel zvestobo novi državni obliki in postai njen poslušen podanik. Na čelu te nove državne otlike pa stoji žena kot glava in voditeljica. Bes je, da potrebujejo žene pomoči moškega spola; ako bi pa to odrekel, bodo žene z lastjo močjo zvršile to delo".
Prisega, katero je Miss Buffon prečitala, se glasi: „Mi narod, prebivalci Amerike, smo pripravljeni, zbrati se okolo nove in božje vlade v cerkvi in državi ter je podpirati — združeno teokratično in demokratično vlado, v kateri zastopajo možje državo, žene pa cerkev, v kateri pa stoji cerkev nad državo".
Torej žensko papeštvo, katero bi zasledovalo vsem narodom in knezom.
Nadalje pravi Miss Buffon: »Žena ne bo nikdar odstopila pedi svojih pravic. Mož naj se drži jezno, naj se togoti, naj divja. Nepremakljivo bo stala žena . • . Ženam je vsaka stvar mogoča. Sveto pismo pravi, da je žena popolnoma sama stvorila človeško bitje, popolnega moža — namreč Jezusa Nazarečana . . .   Sedaj nastane
Stran 338.
veliko vprašanje, kedo bo sedel kot vladar na prestolu. Vojska za vladarski prestol se je pričela. Prevrat se bliža in odločeno je, da bo žena kot najvišja sedela na stolu. Mož naj stoji na drugem mestu! Po listinah, ge-ometriško, znanstveno in tilozofiško je dokazano, da naj žena vlada na zemlji".                                (Konec prih.)
fctran 345
Poučn i in  zabavni  del.
Ženski boj na Angleškem.
(Konec.)
Večina čitateljev si bode mislila, da ta dama ni bila normalna  v  možganih, in temu mnenju  tudi  ne  bomo
oporekali. Sploh je v Ameriki prišlo to gibanje že do skrajne meje, kar o Angleškem še ne moremo trditi. Vsaj dandanes bi Miss Buffon s svojimi čudnimi idejami našla jako malo privržencev na Angleškem.
Neka druga dama, Lady Florence Dixie, je postala največja nasprotnica GIad*tone-ova, katerega je preje visoko čislala, ko je ta državnik objavil svoje pismo proti ženski volilni pravici. Moža, s katerim je preje najbolj prijateljsko občevala, je razžalila osebno, izrazila mu je svoje zaničevanje, imenovala ga je v nekem pismu „stari veliki humbug" itd.
Sedaj pa poslušajmo velenaobraženo, prostomiselno, tudi v verskih vprašanjih z znanstvenim preiskavanjem stopajočo gospo Lynn Linton, ki z rezkim sarkazmom nastopa proti prenapetim zagovornikom ne ženske jedna-kopravnosti, ampak ženske nadvlade.    .
Precej, ko so se prikazali prvi izrodki tega pretiravanja, oglasila se je v „Saturday Reviewa z ironiško pisanimi članki „Deklica naše dobe8, kjer je s svojim ostrim peresom hujše zbadala in pobijala svoje nasprotnike, kakor najzagrizenejši sovražnik nežnega spola. Lvnn Linton posebno ostro obsoja telesne vaje ženskega spola, v čemur ji pa nikakor ne moremo pritrditi s stališča moderne higijene.
Posebno brezobzirno nastopa proti onim „divjim ženam", ki bi rade kar od danes do jutri preobrnile ves družabni red. Obsoja jih z besedami: „Rien n' est sacre pour un sapeur".
če prav je Lady Lynn Linton vsestransko in temeljito izobražena, vender je nasprotnica ženske volilne pravice, kar je vsekako čudno.
Jeden najtehtnejših vzrokov, katere navajajo zagovorniki ženske volilne pravice, je ta, da bi se neznosni boji mej političnimi strankami pod vplivom dam nekoliko ublažili. V politiško življenje bi s tem prišlo nekaj več zmernosti, katere dandanes tako pogrešamo.
Toda, to je zelo težko verjeti, ker vidimo, na kakšen način hoče priti ženski spol do svojih pretveznih pravic. Neka voditeljica v tem dolgotrajnem boju je naravnost rekla: „Da, res je, da se politični boji ne bodo ublažili, ako zadobi ženski spol volilno pravico. Toda, to nas prav n?6 ne briga. Mi zahtevamo samo naše pravice".
Mnogim prevročekrvnim privrženkam tega gibanja se je že zgodilo, da so si s prevelikim trudom in večnim potovanjem v svrho agitacije nakopale hude bolezni in s tem zgodnjo smrt.
Neka taka bojevnica je vedno potovala za odličnim državnikom, nekdanjim članom kabineta, Sir Henry James-om, ki je bil nasprotnik ženske volilne pravice, da bi ga osebno pobijala, kadar je govoril pred svojimi volilci.
Nahajajo se tudi žene, ki so tako vnete za „sveto* stvar, da se branijo nositi imena svojih soprogov. Po poroki še zmirom obdrže svoje ime le s tem razločkom, da pristavljajo k svojemu imenu „Mrs" t. j. gospa. V družbi je privedlo že do marsikaterega neljubega slučaja.
Stran 346.
V „Woman,s Herald" se je stavil že predlog, naj se žene ne imenujejo več po stanu „Mrs" in „Miss", ampak naj se vse imenujejo po osemnajstem letu „Mrs" t. j. gospa!
Zagovorniki ženske volilne pravice vedno poudarjajo, da je ženski spol stan brez vseh političnih pravic, češ, da imajo celo navadni delavci volilno pravico, ženam pa se je ne da. Toda ta primera je povsem šepava. Ženski spol ni stan, kakor tudi ne moški spol. Iste sta-novske razločbe kakor v moškem spolu, nahajamo tudi v ženskem spolu. Razloček je v spolu in ta naraven razloček se k sreči ali nesreči ne da odpraviti.
Gotovo je, da ženskemu spolu ne smemo braniti, duševno se izomikati, voliti si poklic po svoji volji, in zato se moramo tudi odločno poganjati. Priznati moramo tudi, da je mnogo nadarjenih žena, ki se v duševnem oziru morejo meriti z najodličnejšimi možmi. Iz tega pa še nikakor ne sledi, da bi moral tudi ženski spol imeti vse one politične pravice kakor moški spol, ker ne more izpolnovati vseh dolžnostij, katere nalaga država možem. Siliti nežni spol k vojaški dolžnosti, bi bilo naravnost kruto, če bi si ne hoteli vzeti za vzgled razmere v Da-homey. Strankarski prepiri so že sedaj prehudi in bi se nikakor ne ublažili, kakor menijo oni, ki vidijo povsod luč nikjer pa teme, in ki sodijo vsako stvar z optimiškega stališča. Narobe! Razmere mej posameznimi strankami bi bile še bolj napete, ker bi se, ko bi ženski spol aktivno posegal v strankarske borbe pri volitvah in v zbornici, k mnogim drugim razdvajajočim momentom pridružil še moment nagnjenosti, kar bi obudilo še večjo nezaupljivost mej pristaši posameznih strank. Razven tega bi mož tudi radi te nagnjenosti večkrat prišel v kolizijo s svojimi dolžnostmi, bodisi kot člen človeške družbe bodisi kot člen države, in to bi izvestno ne bilo v hasen ne jedni in ne drugi.
Za vsakim zakonom mora stati eksekutivna oblast, katera po naravi pristoji le moškemu spolu. Postavo, katero bi sklenila večina, obstoječa iz zastopnikov ženskega spola, bi zelo težko spoštovali in se po njej ravnali možje. Znano je, da se po vseh evropskih državah ženski spol nahaja v majhni večini. Več kot čudno, da proti-naravno bi bilo, ko bi ženska večina sklepala o miru in vojski, mej tem ko bi možje bili le poklicani v to, zgrabiti za orožje in je zopet položiti, kadar bi se zazdelo ženski večini; kajti ne moremo si misliti, da bi bil ženski spol tudi tako dosleden, da bi šel branit tudi domovino liki staroveške Amazonke, kadar  bi  bila   sila.
Dandanes je žena v času vojske nedotakljiva. Ne vemo, bi li tudi pri tem ostalo, če bi zmagonosna vojska, spomnivši se svojih ranjencev in mrtvecev, prihrumela v deželo, kjer žene odločujejo o vojski in miru!
Do sedaj še nerešeno vprašanje je tudi, kako bode žena o gotovih časih, ko ima s svojim telesom že preveč opravila, izpolnovala svoje dolžnosti nasproti državi. Toda o tej točki se pri angleških bojevnikih za žensko volilno pravico niti ne sme  ziniti, ker velja  že  samo to za ve-
liko pregreho proti naravnosti in za krivico proti krasnemu spolu, ako se le izgovori beseda »spol", kajti tega razločka mej ljudmi ti fanatiki ne pripoznajo. Ako hoče kdo dokazati, češ, da je že narava ženo tako ustvarila, da je izvršitev popolne jednakopravnosti z možem abso-lotno nemogoča, ker pride od časa do časa v položaj, v katerem bi ne mogla točno izvrševati svojih dolžnostij kot uradnica, sploh kot služkinja države — kdor zine kaj takega v družbi, mora brzo obmolkniti vsled sikanja, hrupa in krika, ki navadno nastane po njegovih besedah, tako da je pametna diskusija o tej glavni točki nemogoča. Zagovorniki popolne jednakopravnosti obeh spolov vedo, da je ta točka njihova Ahilova peta, kjer jim lahko vsakdo pride do živega, kajti na to točko še nikdo ni dal količkaj povoljnega odgovora; zaradi tega se izognejo najrajši vsakemu razgovarjanju o tem vprašanju. Jako primeren za ta slučaj je banalen slovenski pregovor o psu, ki je obče znan.
Nikakor ugodno bi ne vplivale tudi na družinsko življenje, ko bi se ob času hudih notranjih politiških bojev, na pr. ob volitvah družina razcepila na dva tabora, stoječa si nasproti drug drugemu. Tudi vezi, ki sklepajo ženo in moža v zakonu, bi se gotovo s tem ne utrdile, če bi žena glasovala proti svojemu soprogu in naopak. Politiške borbe, ki že sedaj preveč razjedajo družabno življenje, bi se zanesle tudi v obiteljski krog, kar bi vse drugače kot dobrodejno vplivalo. Izginil bi mir, ki naj vlada mej stariši in otroci, mej soprogom in soprogo, mej brati in sestrami. Družina bi postala torišče politiških razporov, česar  gotovo  nikdo  ne  želi.
Će prav bi se dalo za popolno jednakopravnost obeh spolov navesti mnogo tehtnih vzrokov, vender skušajo privrženci te ideje ne s stvarnimi razlogi, ampak večinoma le z donečimi frazami pridobiti si novih pristašev, mej tem ko njihovi nasprotniki podpirajo svoje trditve s prepričevalnimi dokazi. Iz tega si tudi razlagamo faktum, da so prvi do danes dosegli še prav malo imena vrednih uspehov.
Ko je angleški parlament zavrgel žensko volilno pravico, poskusilo se je na drug način doseči to, kar ni dovolil parlament. Nekateri znameniti pravniki so namreč, seveda proti dobri plači, na ta-le naravnost smešni način razlagali postavo, da bi s tem dosegli žensko volilno pravico.
„Žena je tudi mož; kot mož pa ima pravico, udeleževati se volitev v parlament, ako je tudi sicer duševno in telesno  zmožna", tako so sklepali ti modrijani.
Io kako so prišli ti gospodje do tega, da je  žena
tudi mož?
V angleškem pomeni „man" moža in časi tudi, brez ozira na spol, človeško bitje sploh. Po volilnem zakonu iz 1. 1832. je imela vsaka moška oseba (male person), katera je izpolnila predpisane pogoje, volilno pravico, po postavi iz 1. 1867. pa ima volilno pravico pod izvestnimi pogoji vsak „man", izraz, pod katerim se ni razumevalo nič druzega, kakor oseba moškega spola.   Toda gospodje
Stran 347.
so postavo po svoje zavili in si jo razlagali, kakor je njim bilo po volji. Razumevali so pod „man" vsako človeško bitje, brez ozira na spol, ker so imeli pri tej komediji trdno podporo v živem jeziku, kjer Bmantt, kakor že rečeno, ne pomenja samo moža, ampak časi tudi človeško bitje sploh.
Ergal — kakor pravi grobokop v „Hamletu" — so tudi žene upravičene, zahtevati za-se volilno pravico, češ, da so tudi možje! Quod erat demostrandum!
Rabulisti se niso ozirali na to, da je tako razlaganje postave popolnoma proti intenciji zakonodajca. Parlament je namreč 1. 1867. pri posvetovanji o reiormi volilnega zakona zavrgel predlog John-a Stuart-a Mills-a, ki je kot pristaš ženske volilne pravice namestu „every man" hotel imeti besede „every person".
Toda rabulisti se niso dali premotiti. Sklicevali so se vedno le na rabo živega jezika, pri tem pa so vedoma prezrli, da to razlaganje nikakor ni v smislu zakonodajca, na katerega se mora razlagalec najbolj ozirati, da se ne zaplete ž njim v protislovje. Kljub vsemu opominjanju so se spustili v bitko, katero so pa seveda zgubili, kar je stalo velikanske svote denarja. Niso se dali prepričati o brezuspešnosti in smešnosti svojega počenjanja, dokler niso pošteno pogoreli.
Na Angleškem je namreč razširjeno napačno mnenje, da je dovoljeno, izogniti se postavi z najdrznejšim razlaganjem in ker so taki poskusi imeli časi uspeh, bili so si rabulisti svoje zmage skoro v svesti.
V parlamentu se je dolgo časa vsako leto stavil predlog, naj se tudi ženskemu spolu podeli volilna pravica, toda vselej je propal. Pozneje se pa ta stvar več let zopet ni razpravljala v zbornici, ker so tudi nekateri najstrastnejših njenih pristašev našli naposled vender le las v jajcu. Na jeden ali drugi način se je dotični predlog vselej odstavil z dnevnega reda, pretvezno iz formalnih vzrokov, v resnici pa so k temu prikimavali tudi poslanci, ki so bili na volilnih shodih največji apostoli ženske volilne pravice, v zbornici pa so bili kakor starorimski Avgur, ki se je nasmehnil, kadar je srečal kakega svojega sodruga, ker je živel od tega, da je metal ljudem pesek v oči.
Voditelji gibanja v prid ženski volilni pravici trdijo, da se je več kot polovica članov spodnje zbornice ob času predzadnjih volitev izreklo naravnost za žensko volilno pravico, ali pa da vsaj niso načeloma njeni nasprotniki. Za časa poslednjih volitev nimamo natančnih podatkov pri rokah. Očividno je, da je mej temi mnogo takih, kateri, kadar so volitve pred durmi, na vsako vprašanje odgovarjajo v ugodnem smislu, kadar jim je pa mandat zasiguran, prav radi pozabijo na vse obljube in obečanja, dana svojim volilcera, in o ženski volilni pravici nečejo nič več slišati. To stališče sicer v moralnem oziru ni posebno hvalevredno. Toda Angleži so glede tega vse drugo kot rahločutni. Menjanje nazorov od danes do jutri je kaj vsakdanjega pri njih, in nekateri praktiki delajo s tem prav dobre kupčije. Na dane obljube se čutijo veliko manj
vezane kakor mi na celini. Ako kdo premeni svoje mnenje, opraviči se prav lahko s frazo: „I ha ve changed my minda t. j. jaz sem postal drugega mnenja. Vsled tega se ne smemo čuditi, ako si kandidat, ki se ne čuti posebno trdnega, zagotovi dvomljive glasove z obljubo, katere izvršitev se brez težave odloži za dolgo časa in prestavi „ad graecas kalendas".
Na Angleškem je prišlo v navado ali prav za prav v razvado, da se obe takoimenovani državni stranki ob volitvah poslužujete vpliva krasnega spola. Tories imajo na svoji strani žensko društvo, ki se zove po primuli (trobentici) Primrose Leagve, pristaši Gladstone-a pa Women's Liberal Federation (žensko prostomiselno društvo)« To neposredno poseganje ženskega spola v volilno borbo zelo nezgodno vpliva na družabno življenje, posebno v Londonu, kjer so zaradi tega razmere postale skoro neznosne. Princip, da je družba neutralno mesto, kjer naj se molči o politiki, je tako izpodkopan, da se žene, ki so bile najboljše prijateljice, izogibajo druga druge kot nespravljive sovražnice.                               (Konec prih.)
Stran 354.
Poučni in zabavni del.
Ženski boj na Angleškem.
(Konec.)
Toda ne samo to, da se je ves ženski svet razcepil v dva velika tabora, ki si stojita sovražno nasproti, ampak tudi v strankah samih so se izcimili vsled specijalnih vprašanj razpori in prepiri, tako da si celo pri-vrženke jedne in iste smeri večkrat prav resno sežejo v lase.                                                                     '
Ali naj ^omen's Literal Federation0, izda kot geslo  svoje  zahteve  ženske volilne  pravice  in  ali  naj
Stran 355.
vsakega, ki ne prizna te parole, izključi? Ali naj se ženski spol zadovolji s tem, da se mu da pravica, voliti z možmi vred ljudske zastopnike ? Ali ni žena tudi opravičena zahtevati, da lahko sama sedi na poslanskem sedežu in mogoče celo na ministrski klopi, da se pripusti sploh k vsaki državni službi ? Ali naj se te pravice po-dele le samicam in vdovam, ali jih ne morejo baš tako zahtevati i omožene žene?
Navedli smo le par najmarkantnejših vprašanj, radi katerih je posebno veliko nepotrebnega krika in vika.
Dolgo časa, skozi celih petindvajset let, so se omejevale zagovorice ženske volilne pravice le na zahtevo, da se smejo neomožene in vdove udeleževati volitev v parlament. Držale so se zmirom tega tira, dokler se niso jele oglašati tudi s prenapeto zahtevo, da ista pravica pristoja tudi ženam, ki žive v zakonu, in takrat so se tudi moškim pristašem ženske volilne pravice odprle oči. Začelo jim je vroče prihajati. Pregovor pravi, da tek pride še le pri jedi. V najnovejšem času se je ustanovilo društvo „Women's Franchise Leagne" ki je stavil naravnost te pretirane zahteve:
1.  V vseh postavah, ki zadevajo volitve v parlament, občinske zastope itd., naj se pod besedami, katere se tičejo moškega spola, razumeva tudi ženski.
2.   Nobena žena ne more pravice, glasovati pri volitvah, zgubiti s tem, da stopi v zakon.
3.  Nikdo se ne more izključiti od izvolitve ali od imenovanja za kako mesto ali od kake službe samo zaradi tega, ker je dotična oseba ženskega spola.
Dolgo časa so voditelji vsega gibanja niso upali na dan s svojimi pravimi nakanami, ker si niso hoteli odtujiti svojih pristašev in so hoteli pridobiti še novih privržencev. Na zadnje je pa vender prišlo do tega, da so skrajni vročekrvneži stavili celo v parlamentu predlog v smislu gorenjih zahtev. Ta predlog je stavil poslanec Haldane.
Zmernejši predlog je stavil Sir Albert Rollit, namreč, naj se da volilna pravica vsem neomoženim in vdovam. Toda skrajna stranka je zahtevala, naj se zavrže, ker se v njem odreka volilna pravica omoženim, češ, da ravno mej devicami in vdovami je precej takih, ki žive na način, ki je nevaren za državo in izpodkopuje nravnost".
Tako je govorila Mrs. Uršula Bright, najstrastnejša prvoboriteljica za občno žensko volilno pravico in pristop ženskega spola k vsem državnim službam. Mislimo, da ni moža, ki bi se tako strupeno izrazil o ženskem spolu, kakor Mrs. Uršula Bright. Vsekako je s tem naredila svojemu spolu ne preveč ljubezniv poklon.
Predno so dotični predlogi prišli na mizo spodnje zbornice, primerili so se v dvorani St. James pri skupščini prijateljev in prijateljic ženske volilne pravice dogodki, ki nam pokažejo vse gibanje v prav čudni luči: obe stranki ste si segle v lase. Pristaši skrajnega krila so pridrli na govorniški oder. Pričel se je pravi pravcati boj s pestmi. Voditelje zmernih so vrgli raz oder. Poročevalci  dnevnikov, katerih  mizo  so preobrnili, so hitro
odnesli pete. Tudi predsednik skupščine, ki nikakor ni mogel priti do besede, je izginil, ker je izprevidel, da ne more več napraviti miru. Več dam je pri tem kriku in viku, pri groznem razgrajanju padlo v nezavest. Zmerni so popolnoma izginili s prizorišča in so prepustili polje skrajnim.
Drugi dan sta propadla oba predloga, Rollit-ov in Haldaneov, toda, kar je zelo važno, z majhno večino. Mnogo poslancev se je odtegnilo glasovanju, ker se je bližal razpust zbornice. Bali so se namreč, da ne bi imeli sitnostij pri volitvah, ako bi glasovali bodisi za predlog, bodisi proti predlogu.
Mej tem se je »Women's Liberal Federation", ki je stal na Gladstone-ovi strani, razcepil v dva tabora, samo zaradi tega, ker Gladstone ni bil posebno navdušen za žensko volilno pravico. Jeden del, največ dame, katerih soprogi ali sorodniki so imeli mastne službe ali pa so celo sedeli na ministrski klopi, dokler je bil Gladstone na krmilu, je zahteval, naj se ženska volilna pravica izbriše iz društvenega gesla. Drugi del, ki je bil sestavljen iz radikalnejših elementov, se je potegoval za to, da se tudi volilna pravica vzame v program.
Mej obema taboroma se je vnela prava vojska. Izrazi kakor „obrekovalec, lažnik, ponarejevalec" itd. bili so kaj navadnega. Manjkalo se tudi ni komičnih scen. Privrženke one stranke, ki je nazadnje tudi dobila vajeti v roke, so napadle nekoč društvene prostore, polastile se vsega, a nasprotnicam, ki so prišle, da bi naprej pošlo vale, so pred očmi duri zaprle. Ko so pregledale pot vanje odborovo, prišle so na sled velikanskim nerednostiii*. Menjice v vrednosti 90 funtov šterlingov so bile povsod razmetane. Grofica Carliste in Lady Hayter, torej dve visokorodni dami, sta se pri tej priložnosti obmetavali s psovkami, katere zapisati se ustavlja pero. Konec te komedije je bil, dn je zaveza razpadla. 01 70.000 članov jih je izstopilo 19.000, kateri niso hoteli hoditi za društveno zastavo, na kateri bi bila kot prvo geslo zapisana ženska volilna pravica.
Iz teh dogodkov, nad. katerimi se je izpodtikal vsak človek, moremo posneti, kakšne lepe stvari bi se godile, ako bi dobil ženski spol danes ali jutri državno upravo v roke. Nastala bi zmešnjava brez primere. Ženski spol mora priznati, da se zna moški spol mnogo bolj premagovati in ohraniti mirno kri pri takih priložnostih.
Najbolj zanimivo pri vsej stvari je to, da se je Gladstone ova soproga, ki se preje nikdar ni posebno navduševala za žensko volilno pravico, kar čez noč prelevila in prestopila pod radikalno zastavo, pustivši na cedilu svoje zmerne privrženke, ki so se baš radi nje spustile v boj s svojimi nasprotnicami.
Umevno je, da žene, ki se veliko udeležujejo tega gibanja, trpe na svojem zdravju. Vedno slišimo tožbe o boleznih na živcih in tudi na duhu. Znameniti angleški naravoslovec Grant Allen že trdi, da je nevarno za obstanek države, ako bo ženski spol še toliko zgubil na svoji moči, kolikor je doslej vsled neprestanih bojev. On
Stran 356.
pravi, naj ženski spol zahteva samo to, kar se mu v današnjih razmerah more dati, — in to mu menda tudi vsakdo privošči. Dokler pa bode naglašal svoje prenapete zahteve, za kojih izvršitev dosedaj še ni pogojev, dosegel ne bo veliko ali pa nič.
V novejšem času so mislili Tories, mej temi tudi minister Balfour, pridobiti z ženskim spolom veliko oporo za konservatizem v cerkvi in državi s tem, da se mu podeli volilna pravica. Liberalci pa so skušali to gibanje izkoristiti v svoj prid.
Pred par leti je bil zopet napovedan v spodnji zbornici predlog za občno žensko volilno pravico, toda, kakor navadno, se je odločila za to sreda iz tega-le vzroka.
Ob sredah se morajo razpravljanja zaključiti ob šesti uri zvečer. Ako do tega časa stvar ni dokončana, ne sme se glasovati o tem predmetu, ampak se mora odložiti na nedoločen čas t. j. isto kakor „ad graecas calendas*. Da se pa izogne parlament glasovanju o kakej neprijetnej stvari, govori se toliko časa, da kazalec kaže na šest. Tedaj dotični predlog sploh ni prišel na vrsto. Debatiralo se je do šeste ure o drugih neznatnih stvareh, potem pa so se apostoli ženske volilne pravice pogledali kakor avguri in razšli.
Iz tega vidimo, da se tudi oni poslanci, ki so na volilnih shodih navdušeni za popolno jednakopravnost ženskega spola, zelo hitro ohlade, kadar se gre za to, izpregovoriti resno besedo.
Sploh opažamo, da je to gibanje v zadnjih letih jelo očividno pojemati in pešati. Vspehov ta ljuta borba še ne more nikakih pokazati in tudi ne more roditi sadov, dokler se ženski spol v svojih zahtevah ne bode omejil ali pa vsaj prišel do spoznanja, da se ne da kar čez noč preobrniti ves dosedanji državni red. Zoper vsako razširjanje ženskega spola glede politiških pravic ni menda nikdo, in da naposled venderle mora priti do preobrata v tem smislu, se ne da tajiti. Jeli se bode ženski spol svojih, po hudih borbah pridobljenih pravic posluževal v prid človeštvu, o tem bode govorila povestnica.